Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polleteo Din 16-—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64"—. Poštno-čekovni račun štev. 10.803.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2118.
Cone lnseratom: Cela stran Din 2000-—, pol strani Din 1000 —j četrt strani Din 500"—, 'I» strani Din 250—, «/t. strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—«
§a vestna dolžnost.
Vernim kristjanom se mnogokrat očita, da ne umejo dovolj časa in njegovih potreb. Preveč se omejujejo na notranje krščanstvo, zanemarjajo pa, da bi dali svojemu krščanskemu prepričanju tudi v javnosti potreben poudarek. Posledica tega je, da v javnosti kaj rad zavlada ne-krščanski ali celo protikrščanski in proti-božni duh. To pomenja za krščansko idejo velik upadek, veliko škodo, ker je s tem v zvezi sproščenje vseh veri in cerkvi sovražnih sil v javnem življenju. In te sile napadajo najtrdnejše trdnjave krščanstva, da bi jih zavzele in osvojile: krščansko družino, temeljujočo na ne-razdružljivosti krščanskega zakona, krščansko šolo, versko vzgojo mladine.
Liberalizem in komunizem proti trdnjavam krščanstva.
Boj zoper te trdnjave krščanstva se vodi že dolgo časa. Kdor je hotel oškodovati katoliško cerkev, je polagal mine pod te njene trdnjave. Liberalizem je ta boj vodil pod krinko prosvete in kulture. Lažnjivo svobodomiselstvo in naprednja-štvo je hotelo v celoti zagospodovati v javnem življenju ter je izpodrivalo vpliv cerkve v glavni celici socialnega življenja, v družini. Razkristjanjena družina naj bi zajamčila nekrščansko vzgojo otrok, v javnem življenju prevladujoče svobodomiselstvo pa bi odraščujočo mladino zdresiralo s svojimi listi in društvi kot bojevnike zoper vsak poskus udejst-vitve dejavnega krščanstva, ki ga svobo-domisleci in naprednjaki v svoji lažnjivi hudobnosti razkričujejo kot klerikalizem.
Kar je sejal lažnjivi liberalizem, to ža-nje danes komunizem. Njegova žetev pa je ta-le: vero in cerkev je treba ne samo v javnosti potiskati v ozadje, ji jemati postojanko za postojanko, marveč jo je treba popolnoma zatreti in uničiti. To bi bila zaželjena žetev satana, kateremu brezbožni komunisti služijo. V nekaterih državah se je komunistom ta brezbožni-ška žetev že posrečila, kakor v Rusiji, v Mehiki in v Španiji. Drugod se na to žetev pripravljajo v trdni nadi na uspeh.
Pripravljajo vse potrebno za žetev tudi v naši državi. Na delu so vztrajno in dosledno, sejajoč seme brezbožništva. Brazde so jim zorali laži-svobodomisle-ci, ki pripravljajo s svojim tiskom in s svojimi organizacijami ugoden teren za boljševiško seme. Njihovi listi izpodkopa-vajo vero ter profanirajo (onečaščajo) naše največje verske svetinje. O božičnih praznikih smo imeli priliko spoznati duha, ki veje po glavah gosposkih in kmetijskih liberalcev. Ob največjih krščan-
skih praznikih se jim hote ali nehote odprejo duše, da pride na dan, kar navadno počiva zakrito v najskrivnejših predalih.
»Jutro« in »Kmetski list«.
»Jutro«, glasilo gosposkih liberalcev, je v svoji božični prilogi skrivnost sv. noči oskrunilo s pesmijo o neki dekli z imenom Marija, ki je iz Temnice lani prišla v mesto, da bo dekla, in njenega moškega, kajpada z imenom Jožef, ki se uči za tesarja. Ta dva, ona neskončno srečna, da jo fant je zbegal, se na sveti večer znajdeta nekje v Zeleni jami v beraški staji; tamkaj naenkrat drobno detece za-joče, mož pa prevzet jeclja: »Marija, o Marija!« Tako naši liberalci skrunijo največjo skrivnost krščanstva, skrivnost sv. noči, skrivnost največje dobrote, ki jo je sam Bog v svoji neskončni ljubezni mogel skakati ubogemu, padlemu človeštvu. Ako »Jutro« na tak način oskrunja naše največje verske svetinje, se mora zdeti čudno, da se ta list čudi podiranju evha-rističnih križev, ki ga po nekaterih krajih vršijo podivjani boljševiški elementi.
Za gosposkim "'beralcem ni zaostal kmečki liberalec. »Kmetski list« je v svoji božični prilogi tudi razkril svojo »krščansko« dušo ter pokazal, kako on pojmuje Marijino češčenje. Priobčil je namreč prevod nekega nemškega sestavka o cvetlicah. V tem spisu se tudi razpravlja o vrtnici kot »roži skrivnostni«, ki je bila v poganstvu posvečena Afroditi, boginji lepote in ljubezni. Katoliška cerkev se je baje dolgo tej cvetlici ustavljala, potem pa se je vdala. Tako je bila vrtnica (roža skrivnostna), ki je nekdaj krasila pogansko boginjo ljubezni Afrodito, poklonjena Mariji. Z »rožo skrivnostno« so nekdaj pozdravljala poganska srca pogansko ljubezensko boginjo Afrodito, z »rožo skrivnostno« sedaj krščanska srca vzklikajo Mariji. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je češčenje Marijino razvilo iz češčenja Afroditinega, krščanstvo pa iz poganstva. Marija in Afrodita — bogokletna primera, ki je je sposobna samo takšna »krščanska« duša, kakršna diha iz predalov »Kmetskega lista«.
Boj slabemu, podpora dobremu tisku. —
Opomin papeževega državnega tajnika.
In naše ljudstvo, osobito mladina, čita takšno čenčanje in klafanje, ki mu jemlje spoštovanje verskih svetinj in smisel za dostojnost in moralni zakon. To, kar smo zgoraj navedli, je dejanski dokaz, kako gosposki in kmečki liberalizem pripravlja pot komunizmu. Na to zvezo je
pokazal papež Pij XI. v svoj «n nagovoru na španske pregnance v sepumbru lanskega leta. Tudi čehoslovaški škofje so v svoji poslanici vernikom za advent poudarili dejstvo, da pripravlja liberalizem na gospodarskem in kulturnem polju pot komunizmu. Kdor se torej hoče z uspehom boriti zoper največjega tirana svobode in demokracije, zoper boljševizem, mora svoja kopja pred vsem naperiti proti njegovemu predhodniku in oprodi: liberalizmu.
Predvsem boj vsemu nekrščanskemu časopisju, kakor marksističnemu tako li-beralističnemu! Zavedajmo se te svojo dolžnosti, ki nas veže v naši vesti. Kakor ti ni dano na voljo kršiti božje in cerkvene zapovedi, tako ti tudi ni svobodno čl-tati nekrščanske knjige, liste in časnike. Za vse to te čaka odgovornost pred večnim Sodnikom. Papežev državni tajnik kardinal Pacelli je v svoji božični poslanici poudaril, da imajo katoličani najstrožjo dolžnost, da berejo in po svoji možnosti širijo katoliško časopisje, ki je najmočnejše sredstvo vsega katoliškega javnega dela. Ljubezen do bližnjega se ne sme omejati zgolj na blagovno, gmotno podpiranje bližnjega. Višja in plemenitejša je duhovna ljubezen do bližnjega.-Ta se kaže v naslednjem: pomagati katoliškemu časopisju," ga podpirati, ga širiti tako, da ga berejo drugi in se drugi iz njega učijo pravih naukov. To je najbolj plemenita in najbolj potrebna ljubezen do bližnjega. Noben katoličan ne bo storil svoje polne dolžnosti, dokler se te največje ni zavedel in se ni stavil popolnoma v službo razširjanja dobrega tiska. — Ko vam sporočamo ta resni opomin papeževega državnega tajnika, vas pozivamo: Podpirajte in širite naš list »Slovenski gospodar«, ki je vedno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti do Boga, vere, cerkve in ljudstva.
IMiŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Podpis prijateljske zveze med našo državo in Bolgarijo. V zadnji številki smo pisali, da so uspela v popolni meri pogajanja glede sklepa prijateljske pogodbe med našo državo in Bolgarijo. Svečan podpis bo v Belgradu 24. I. Pogodbo bo podpisal bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov, ki prispe v Belgrad z velikim spremstvom. Za Ju* goslavijo bo podpisal pogodbo ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan
j
3tojadinovič. Bolgarskemu zastopniku pripravlja Belgrad svečan sprejem in ga no sprejel tudi knez namestnik Pavle.
Politično zatišje radi pravoslavnih božičnih praznikov. V Belgradu vlada politično zatišje radi pravoslavnega Božiča. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič se je odpeljal v inozemstvo in ga zastopa v ajegovi odsotnosti notrajni minister dr. A.. Korošec. — Kmalu po pravoslavnih praznikih bo sklicana skupščina, ki bo za-iela razpravo o državnem proračunu. — Opozicija pripravlja za skupščinske seje orezplcdne interpelacije, za katere se pa vlada ne bo veliko zmenila, ker razpolaga z znatno večino.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Sporazum med Italijo in Anglijo na Sredozemskem morja. Italija in Angleška sta se sporazumeli glede položaja na Sredozemskem morju in je bila tozadevna pogodba že podpisana v Rimu. Italija se je odrekla Balearskim otokom pred Španijo in je pristala na vstop Egipta v Društvo narodov. Italija ne bo več nastopala po radiju proti angleškim koristim in se ne bo več protivila utrjevanju dosedanjih angleških postojank v Sredozemskem morju.
Poljaki dobili 3 milijarde posojila od Francije. V poglobljenje prijateljskih od-nošajev med Francijo in Poljsko so nakazali Francozi Poljakom trimilijardno posojilo, ki se bo uporabilo za uravnove-šenje notrajnega gospodarstva in za oborožitev. Francija je dovolila Poljski tako veliko posojilo pred vsem iz strahu, ker so Poljaki že preveč ljubimkali z Nemci in bi pregloboka prijateljska politika med Nemčijo in Poljsko bila prav nevarna Francozom. Francozi so si za enkrat kupili poljsko naklonjenost.
Nadaljni razvoj dogodkov na Španskem. Vedno bolj se zavlačujoči potek državljanske vojne na Španskem grozi z resnimi zapletljaji med velesilami. Omenili smo že, da je španska rdeča vojna ladja zaplenila nemški parnik »Palos« z blagom in 3 potniki. Na ugovor Nemčije je rdeča vlada v Valenciji izpustila nemško ladjo, pač pa je obdržala del tovora in enega potnika. Nemška vlada je nato odposlala več bojnih edinic v španske vode, ki so zajele rdeča parnika » Aragon« in »Marta Jungera«. Vrhovni poveljnik nemških pomorskih sil v bližini Španije je poslal španski rdeči vladi radijo brzojavko, v kateri je zahteval v roku treh dni ostanek tovora z ladje »Palos« in pridržanega potnika. Če se vlada ne bo pokorila tej zahtevi, bo nemška vlada prodala zajeta rdeča parnika in njun tovor Franeovi vladi ter račune uredila z njo. Rdeča vlada v Valenciji se je v določenem roku pokorila nemški zahtevi. Izročila je zaplenjeni tovor in potnika. S tem je zaenkrat spor z Nemčijo ugodno poravnan. — Na strani nacionalističnega generala Franca se bori po ugotovitvah Angležev cela nemška divizija, katero vodijo redni častniki nemške vojske in ji poveljuje general Spern Iz Monakovega. — Nadalje vzdržujejo angleški uradni krogi vest, da je bilo v luki Cadix izkrcanih zadnje dni 10 tisoč italijanskih prostovoljcev, ki so bili odposlani iz pristanišča dalie v glavni stan
generala Franca. — Kako bo z nadaljnim potekom španske državljanske vojne, je močno zaskrbelo Angleže, ki že vzdržujejo v španskih vodah 17 angleških vojnih ter več pomožnih ladij in sicer: eno oklopno vojno ladjo, dve križarki, 13 ru-šilcev, 1 matično ladjo za letala in več manjših edinic.
Spor med Francijo in Turčijo. L. 1920 je poverilo Društvo narodov Franciji pokroviteljstvo nad Sirijo v Mali Aziji. Pod francosko zaščito sta padla tedaj tudi okraja Aleksandreta in Antijohija. Že lansko leto je sklenila Francija, da podeli Siriji samostojnost. V samostojni Siriji bi bili gospodarji Arabci in radi tega je sklenila francoska vlada še posebno avtonomijo v okviru Sirije libanonski pokrajini, kjer prebivajo kristjanu Radi za-siguranja samostojnosti Libanoncem so se oglasili Turki z zahtevo, da postaneta samostojni Antijohija in Aleksandreta, kjer je prebivalstvo za dobrih 80% turško. Proti koncu lanskega leta je prišle pri Društvu narodov do pobotanja mec Turčijo in Francijo radi omenjenih dvel" okrajev. Društvo narodov je sklenilo, da odpošlje v sporno ozemlje posebno komisijo, da prouči na licu mesta razmere. Francija je bila odposlala v aleksandret-ski okraj večje število vojaštva radi ta-mošnjih nemirov. Francoski vojaki pa nereda niso odpravili, pač pa ga še povečali. Povrh je Francija odgodila potrditev obljubljene samostojnosti Sirije v parlamentu tako dolgo, dokler bi svet Društva narodov končno ne odločil glede Antijo-hije in Aleksandrete.. Turški zunanji minister je skušal spor poravnati neposredno z zastopniki francoske vlade in seve v tem smislu, da bi bilo dobro za tamošnji turški živelj. Francoska vlada se je uprla turški zahtevi in zaradi tega je sklical predsednik Turčije Kemal Atatiirk zadnje dni sejo vlade na mejo spornega ozemlja in je zbral tamkaj tudi 10 divizij vojaštva, da očuva turške koristi. Če se bo Francija po svoji stari navadi obotavljala s podelitvijo avtonomije Antijohiji in Aleksandreti, bodo Turki nastopili s silo.
Iz Rusije. V Rusiji vedno bolj tišči v javnost nezadovoljnost z diktator jem Stalinom, kateremu očitajo, da se hoče lepega dne proglasiti za predsednika ruske republike po vzgledu Hitlerja in Musso-linija. Da je resna z odporom proti Stalinom, nam dokazujejo vedno nova razkritja o zarotah in to v vrstah najbolj znanih ter vplivnih komunistov v vseh delih Rusije. Sovjetska čeka ali tajna policija je pridno na delu z aretacijami in z obdolžitvami, da gre pri zaprtih za pristaše že davno izgnanega Trockega, katerega se otresa v najnovejšem času celi svet in ga noče sprejeti niti Mehika. V Kievu in Rostovu je bilo na Stalinovo povelje razpuščenih več komunističnih organizacij. Razven tega so v Kievu zaprli 16 komunističnih voditeljev, ker so osumljeni, da so pripravljali atentate na odlične osebnosti v Ukrajini. V Rostovu so vtaknili pod ključ tajnika komunistične stranke Glebova, katerega dolžijo zvez s trockisti.
Oboroževalni program Združenih ameriških držav. Zopet izvoljeni predsednik Združenih držav Roosevelt, ki ima veliko
večino v zbornici in v senatu, je objavil oboroževalni program, za katerega bodo izdale Združene države tekom enega leta 50 milijard Din. Tako ogromnih izdatkov za orožje v kratkem času sploh ne beleži zgodovina Združenih držav.
Amerika je prepovedala izvoz orožja v Španijo. Zadnjič smo poročali, da so razne tvrdke v Združenih ameriških državah izvažale v Španijo letala in seve tudi drugi vojni materij al. Amerikanska vlada se je izgovarjala, da ne more prepovedati izvoza orožja, ker se ne more upirati na tozadevni zakon. Washingtonska zbornica je sprejela 6. I. s 403 glasovi proti 1 glasu zakon, s katerim se raztegne nepristra-nost Amerike tudi na špansko državljansko vojno. Nova postava prepoveduje izvoz orožja in streliva v Španijo. Ameriški senat je ta zakon enoglasno sprejel, nakar ga je podpisal predsednik Roosevelt.
Nov vojaški upor na Kitajskem. V se-
verno-kitajski pokrajini Šensu je izbruhnila nova vojaška vstaja. Zaupnik uporniškega maršala Čansuljana, ki se je bil lodvrgel pred kratkem vladi v Nankingu in maršalu Čangkajšeku, se je združil z levičarji in je zasedel glavno mesto te nrovince Sianfu. Ustaški general Janhu-čeng je sestavil revolucijonarno vlado, ki je proglasila zavezništvo s sovjetsko Rusijo in boj proti Japonski.
Ko?onizaci;a Avstralije.* Avstralija ie za 25 Jugoslavij, ima pa le 7 in pol milijona prebivalcev. Japonci imaio velike skomine po Avstraliji. Avstralska vlada ie dala sedaj dovoljenje za naseHevanie belih Evropcev neki angleški družbi, ki razpolaga z 200 milijoni funtov šterlin-gov.
KATOLIŠKEM
Krščanski državnik. Tak je Jožef Mot-ta, državni predsednik Švice, ki je bil prejšnji mesec od velike narodne skupščine s 157 glasovi — od oddanih 172 glasov — že petič izvoljen za predsednika. To je dokaz, da mu švicarsko ljudstvo vseh treh narodnosti neomajno zaupa. V Švici namreč živijo trije narodi: Nemci, Francozi in Italijani. Motta je po rodu Italijan, govori pa popolnoma vse tri jezike. Je vzor Evropejca in evropskega državnika. Redko kateri evropski državnik je v Zvezi narodov v Ženevi nastopil s takšnim uspehom kot on. Motta je vzoren katoliški politik in državnik. Ko je 1. 1911 — star 40 let — stopil v zvezni svet (v vlado), je rekel: »Bog in domovina sta najvišja življenjska ideala. Vera spada med največje činitelje družabne vzgoje.« »Danes«, tako je izjavil ob drugi priliki, »sem istega mnenja, kot sem bil prej, da država ne sme zanemarjati vere, ako noče sama sebi največ škodovati.« Motta povsod nastopa kot --Hočen katoličan ter nikjer ne zakriva svojega prepričanja. Je oče 11 otrok, ki > njegov ponos in njegovo veselje.
Spreobrnitev med službo božjo. O Božiču 1936 je preteklo 50 let, odkar se je nenadoma sprebrnil k živi katoliški veri slavni francoski pesnik Pavel Claudel
(Klodel), ki sedaj živi kot diplomatični zastopnik francoske države v Washingto-nu (v Zedinjenih državah Sev. Amerike). Kot mlad študent je Claudel izgubil vero. To nesrečo so povzročile slabe knjige: Renanovo »Življenje Jezusovo«, ki taji božanstvo Kristusovo, in druge nekrščan-ske knjige in slabi časopisi. Na božični praznik leta 1888 — bil je takrat star 18 let — je šel v Parizu v prelepo prestolno cerkev Matere božje k službi božji. Ker ni imel drugega dela in tudi ne zabave, je prestopil cerkveni prag. Popoldne je tudi šel iz istega razloga k večernicam. 0 tem, kar se je tamkaj zgodilo, sam ta-ko-le pripoveduje: »Dečki v ministrant-skih oblekah in gojenci dijaškega semenišča so začeli nekaj peti, kar sem potem spoznal kot Magnificat (Marijino radostno pesem). Stal sem med množico. Naenkrat se je v meni nekaj zgodilo, kar obvladuje vse moje življenje. V trenutku mi je presunila srce globoka ganjenost, veroval sem. Veroval sem s takšno močjo, s takšnim povzdigom vsega svojega bitja, s tako krepkim prepričanjem, da niso mogle več omajati moje vere vse knjige, vsi razumski sklepi in vsi dogodki mojega razgibanega življenja. Tisti hip je bil kakor blisk od zgoraj, kakor orožje, ki se ga je poslužila božja previdnost, da doseže srce ubogega obupajočega otroka ter ga pridobi za Boga. Če poskušam opijati potek minut, ki so>» sledile temu izrednemu trenutku, so mojo dušo spre-letale te-le misli: Kako srečni so tisti, ki verujejo! Ali je to, kar uči vera, resnica? Da, resnica je. Bog je. On biva. On je oseba. Je osebno bitje kot jaz. On me ljubi. On me kliče! Oči so se mi zasolzile in nežno petje je povečalo mojo pretrese-nost, ki je bila pomešana s čuvstvom strahu.« Sloveči francoski pesnik in pisatelj Claudel je živ dokaz, da Bog ne zapusti nobenega človeka, ki s poštenim srcem išče resnico. Če prav je zabredel vsled slabih vplivov zunanjega sveta na stranpot zmote, laži in zablode, božja milost ga vzdrami in postavi na pravo pot. Samo v hudobno srce resnica ne gre.
Kmetica dobro zavrnila komunista. — Dogodek, ki o njem poročamo, se je zgodil na parobrodu, ki je vozil iz Splita v Dalmaciji na Sušak. Neki potnik, ki je bil priča tega dogodka, poroča o njem v novoletni številki sušaškega lista »Isti-na«. Poročevalec je mirno sedel v kotu ter se predal svojim mislim. Nedaleč od njega sta sedeli dve kmetici. Razgovar-jali sta se o stiskah in težavah sedanjega časa ter razgovor zaključili z vzdihom: »V božje roke! Dobri Bog bo pomagal.« Ta vzdih sliši neki mornar, ki je bil v bližini, ter s prezirnim zasmehom reče: »Bog?! Kakšen Bog? Kdo ga je kdaj videl?« Govoril je iz njega duh brezbožnega komunizma. Kmetici ga izprva začudeno pogledata. Potem pa ena vpraša: »Zakaj vi, gospod, pravite, da ni Boga?« Mornar odgovori: »Ker ga ni nihče nikdar videl.« Kmetica na to: »Kdor tako govori, je ne-Bpameten. Saj je Bog duh, duha pa ni mogoče videti z očmi.« Druga kmetica pa dostavi: »Ne šalite se, gospod, z Bogom! Tudi vi boste enkrat prišli pred njega.« Ker je začel mornarju javno pritrjevati njegov tovariš, ie prva kmetica, boječ se, da ne bi brezbožno govorjenje pohujšalo kakšnega sopotnika, odločno zahtevala:
»Gospoda, vi ne smete svojega slabega mišljenja javno izpovedati. Ali ne veste, da je to prepovedano? Kdor tako misli, naj svoje misli obdrži za sebe. Imam pravico zahtevati, da ne žalite mojega in vseh pričujočih versko prepričanje.« »Svobodno vam je«, je dostavila druga kmetica, »da ne verujete v Boga. Nimate pa pravice žaliti tiste, ki v njega verujejo.« Odločna obramba Boga in vere, od strani preprostih kmetic je mornarjema, zapeljanima od brezbožnih komunistov, zaprla usta. Osupnila sta, onemela. Njune oči, prej zmagoslavno gledajoče okoli, so se pobesiie k tlom. Ali jih je bilo sram, da jih je porazila odločna, verska beseda preprostih kmetic? Morda. Morda pa se je v njunih srcih vzbudil spomin na lastni materi — preprosti kmetici, ki sta jih učili isto vero v Boga, ki sta jo sedaj ti dve kmetici tako odločno branili.
Dom duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem.
Tridneven tečaj duhovnih vaj za dekleta bo od pondeljka 1. februarja do 5. februarja, od sobote 13. do 17. marca. Začetek vsakikrat ob 6. uri zvečer prvega imenovanega dne.
Možje,
fantje,
žene,
dekleta,
mladina,
vsakdo hoče prvi citati Slov. gospodarja, ko pride v hišo. Kdo se sedaj briga za to, da bo tudi pravočasno plačan za vse leto 1937? Vsi!
HVlsOliLL
Osebne vesti.
Šolska sestra umrla. V samostanu čč. šolskih sester v Mariboru je v Gospodu zaspala 761etna sestra Amalija Jančič. Rajna je bila od Sv. Trojice v Slov. gor. in preoblečena 15. avgusta 1878. V zavodu je bila učiteljica in vzgojiteljica. Bla-gopokojni svetila večna luč, samostanski družini naše sožalje!
Nesreče.
Dan prometnih nezgod v Mariboru in okolici. Sedmi januar je bil za Maribor in bližnjo okolico dan prometnih nezgod, ki k sreči niso zahtevale žrtev. Omenjenega dne zvečer je hotel tovorni avto mariborske tekstilne tvrdke preko železniškega prelaza pri magdalenskem parku. Ko je bilo vozilo na tiru, sta se zaprli obe zatvornici. Šofer si je bil v svesti smrtno nevarnega položaja in mu ni preostajalo drugega, kakor da je z vso naglico zavo-zil v eno zatvornico, jo prelomil in je ušel za las koroškemu večernemu vlaku. — Isti večer se je pripetila na Aleksandrovi cesti druga cestna nezgoda. Mesar Tože Lončarič se ie peljal na kolesu vro-ti kolodvoru. Pri frančiškanski cerkvi ga je vrgel s kolesa tovorni avto na hodnik za pešce. Avtomobil je zdrobil Lončari-čevo kolo. njemu samemu pa se ni zgo-

jbrez Bayer-Jevega križaj ¡f ni Aspirin tablet, f
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
. V h rtuinut izm u,. gripi tii vi <.»■"!'_
Oslu i« regislr pod S. S«. 1583 od 5. XII. 1136.
dilo nič kaj hudega. — Podobna nesreča se je zgodila 7. t. m. popoldne na Koša-kih. Hotelskega slugo Alojzija Njivarja je pognal osebni avto s kolesom vred v obcestni jarek. Njivar se je poškodoval na glavi in obeh rokah. — Na cesti med Št. Petrom in Nebovo je padel s kolesa zavarovalni uradnik Jakob Pučko in se je poškodoval na glavi.
Prometne nesreče v Mariboru. Na spodnji Meljski cesti v Mariboru se je zgodila 6. januarja težka p- umetna nesreča. 28-letna tovarniška delavka Terezija Ran-cinger iz Košakov je šla po cesti proti domu. Nasproti ji je privozil osebni avto, ki je naenkrat zašel na pot za pešce. Deklina se je skušala rešiti, pa jo je le vozilo zagrabilo in podrlo na tla. Šofer se je trudil, da bi avtomobil zaustavil, pa ta je obstal šele ob plotu. Ran cingerjeva je obležala nezavestna, je dobila težka notrajne poškodbe in ima zevajoči rani na glavi in na desni nogi. Šofer je težko poškodovano prepeljal takoj v splošno bolnico. — Istega dne je na Teznu podrl avto 441etnega zidarja Pavla Domadena od Sv. Miklavža, ko se je peljal na kolesu proti domu. Domaden si je zlomil pri padcu nogo. — V Grajski ulici je povozil kolesar 131etno srednješolko Justino Medved iz Ranče pri Pesnici. Povožena je dobila notrajne poškodbe, ima rano na glavi in so jo oddali v bolnico.
Nesreča ključavničarja. V železniških delavnicah v Mariboru je padel na nogo težak hlod 271etnemu ključavničarju Avguštinu Male s Tezna in mu je zdrobil kost. Reševalci so prepeljali poškodovanega v bolnico.
Reveža zadela smrt na cesti. V bližini meje pri Sv. Jurju ob Pesnici je zajela smrt na cesti vsled mraza in onemoglosti občinskega reveža Antona Jarca.
Dvakrat si je zlomil levo roko pri padcu s podstrešja 121etni Franc Čeh, sin posestnika v Spuhlji pri Ptuju. Fanta so spravili v ptujsko bolnico.
Rešitev v zadnjem trenutku. V Nado-lah pri Zet al ah je pustila kočarica Marija Mohorko doma samega 2^letnega Fran-čeka, ker je morala k sosedu. Otrok se je igral z vročim pepelom in ga je trosil po postelji, ki je začela kmalu goreti. Ker je bila izba zaprta, se ogenj ni mogel razmahniti, pač pa je bila soba tako v dimu, da se je otrok onesvestil. Sosedi so opazili, kako se kadi dim skozi špranje pri oknih in so vdrli v hišo, iz katere so pri vstopu bušnili plameni. Otroka so oteli v zadnjem trenutku in so ga oddali v bol-
nico. Kmalu je zgorela cela koča in znaša fikoda 10.000 Din.
Berač zmrznil. Po okolici Litije je vse poznalo 601etnega berača Hijevičevega Andrejčka. V velikem snegu leta 1929 je prvič omagal in bi se ne bil več prebudil, da niso slučajno zadele nanj na cesti delavke, ki so šle zgodaj zjutraj v tovarno na delo. Ženske so poklicale pomoč in tedaj je uspelo, da so siromaka zopet obudili. Tokrat pa so našli prosjaka že zmrznjenega v Maljaku pri Litiji in mu ni bilo Več pomoči.
Razna požarne nesreče. Na Sv. Planini je uničil ogenj leseno poslopje, ki je služilo kot stanovanjska hiša, hlev in kot shramba za seno. V največji nevarnosti je bil leseni Počivavšekov hotel in cerkev na Sv. Planini. — V Vrhah je upepelil požar gospodarsko poslopje s senom in raznim orodjem posestniku Martinu Tamše, ki je oškodovan za 42.000 Din. Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. — Dva požara beležijo v ljubljanski okolici v nedeljo 10. januarja. Ogenj je uničil v Zalogu tri gospodarska poslopja posestnice Marije Ložar. Na Barju je upepelil požar dvojni Kušarjev kozolec in prizidano mizarsko delavnico. — V soboto 9. t. m. popoldan ob 1. uri je nastal požar pri pos. Antonu Puklavec v Loperčicah pri Ormožu in se je vsled silnega vetra takoj razširil na hiše in gospodarska poslopja sosedov Trop Antona, Zibrat Tomaža in Horvat Franca, posestnikov v isti vasi. Kljub požrtvovalnem delu gasilcev domače in sosednjih gasilskih čet je vsem navedenim posestnikom do tal pogorelo. Rešiti se je dalo le nekaj obleke in živine, vse drugo: živež, stroji in orodje ter vozovi pa je postalo žrtev plamena. Gasilci so s svojo takojšnjo pomočjo preprečili, da se ogenj ni razširil še dalje v vasi. Škoda znaša več stotisoč in je le malo krita z zavarovalnino. — V učiteljskem domu v Mariboru v Kosarjevi ulici je začela goreti lesena prevleka notraj-nih prostorov in je bilo celo poslopje v največji nevarnosti, saj so se že bili vneli tudi trami v stropu. Na pomoč pribrzeli gasilci so preprečili nadaljni razmah ognja. Poslopje je precej poškodovano, ker je izbrizgana voda prodrla tudi v spodnje dele poslopja.
Sedem dni med življenjem in smrtjo. Prane Frey in njegov bratranec istega Imena, hribolazca iz Monakovega, sta se podala za božične praznike v hribe, da bi preplezala v zimi vzhodno steno pogorja Watzmann ob bavarsko-tirolski meji. 2e blizu vrha in sicer 150 m pod najvišjo točko, ju je zalotila burja s snežnim me-težem, da se nista mogla sedem dni in noči ganiti z mesta. Nekaj rešilnih eks-pedicij se je skušalo z nadčloveškimi napori dokopati do turistov, pa je bilo več poskusov zastonj. Hribolazca so nekaj časa lahko opazovali skozi daljnogled iz Št. Jerneja. Iz letala so jima metali spalne vreče, gorko perilo in živila. Še le 7. jan. Ejutraj uspelo rešilnemu moštvu, da je Jetnika kljub viharju rešilo in ju spravilo v dolino.
Dva italijanska parnika trčila. Iz Splita javljajo, da sta 10. januarja ob 8. uri zjutraj trčila pri Dugem otoku v bližini Tajere italijanska tovorna ladja »Moreo« In italijanski parnik »Ubertas«, ki se je potopil. Človeških žrtev ni bilo.
Otrok umrl vsled opeklin. V Printovcu v občini Sv. Kungota je doletela smrtna nesreča 18mesečnega delavčevega einčeka Dolfeka Štruc. Fantek je v kuhinji padel v lonec vroče vode in se je tako hudo opekel, da je umrl v groznih mukah.
Razne novice.
JNS in abesinski neguš. Sedanji poslanci JNS so podobni abesinskemu cesarju. Ta je obdržal svoj naslov, a države nima. JNS poslanci so obdržali svoj naslov, a nimajo ne občine ne okraja, kjer bi poročali o svojem delovanju. Abesinski cesar nadleguje v Ženevi s svojimi predlogi, JNS poslanci nadlegujejo v Bel-gradu z neumestnimi interpelacijami.
Obžalovanja vredni slučaji.
Mlad nepridiprav. Na pošto je poslal z devetimi jurji mariborski elektrotehnik Tihi svojega 151etnega vajenca. Kakor hitro je imel fant denar v rokah, se ni ravnal po naročilu mojstra, ampak je sedel v avtobus proti Celju in od tam je nameraval pribežati z denarjem v Dalmacijo. Ker ga ni bilo predolgo s pošte, je javil Tihi sumljivo zakasnitev policiji, ki je hitro poizvedela, da tiči mladostni nepridiprav v celjskem avtobusu. O pobegu obveščena celjska oblast je poslala k dohodu avtobusa detektiva, ki je tatica prijel koj po izstopu In so dobili pri njem še ves denar.
Prijeta mlada tihotapca. Mariborska policija je pred kratkim prijela dva mladoletna švercarja, katerima je zaplenila tihotapsko blago in ju zaprla. Pri 171et-nem Ferdu H. je dobil stražnik na glavnem mostu 11 kg saharina. Na dravski brvi je prijel policaj istega dne 15 let starega fanta, ki je Imel pri sebi 50 zavojev iz Avstrije vtihotapljenih igralnih kart.
Z lopato ga je poškodoval. V mariborski bolnici se zdravi Kari Strmšek, 561et-ni železničar s Pobrežja. Z lopato ga je obdelal posestnik, ker je šel po njegovem zemljišču.
Sleparija z naročilom za gasilsko četo. Pred enim letom je naročal slepar pri raznih mariborskih trgovcih za gasilsko četo v Kamnici razno blago. Na naročilnici je bil gasilski pečat. Goljufijo so razkrinkali, ko so tirjali trgovci od gasilcev v Kamnici denar za nakup, katerega si je izmislil slepar in mu je tudi goljufija uspela. Letos za praznike je obiskal neznanec par mariborskih žganjarn in je naročil večjo količino žganja in likerjev za veselico kamniških gasilcev. Po praznikih se je isti javil pri trgovcu z žganjem Per-havcu v Gosposki ulici s ponovnim naročilom za kamniške gasilce. Perhavcu se je pa le čudno zdelo, da bi bila ravno — kamniška gasilska četa tolika prijateljica žganih pijač in je telefoniral predsedniku gasilske čete, če odgovarja naročilo istini. Predsednik je seve izjavil, da gre za goljufijo in mariborska policija je vtaknila Bleparja pod ključ. V zaporu je aretirani priznal svoj greh na račun kamniških gasilcev.
Nesrečno žganje. Po Slovenskih goricah kuhajo v sedanjem zimskem času žganje. Ob tej priliki se zbirajo po veče-
rih fantje ter možje in žalibog pijejo toplo žgane pijačo. Te dni se je tudi pilo na žganjekuhi pri nekem posestniku v Sp. Partinju v občini Jurjevski dol. Med posetniki sta bila t"di: SOletna Rudolf Žvalker in Albin Senekovič, ki sta se opi-la ter sprla. Ostali ~o nemirneža pregovorih, da sta se prr'_i 3. uri čez polnoč podala van. Na pov~atu pa je Zvalker z ročico ubil Senekov'Sa in so ubijalca žan-darji takoj zaprli.
Nepoštena služkinja. Gostilničarju in trgovcu Jožefu Scheffu v Sladkem vrhu ob severni meji je njegova služkinja tekom enega leta izmaknila 8775 Din in si je nakupila raznih predmetov. Prijeta je tatvino deloma priznala.
Kradla pri trgovcih. Orožniki iz Slov. Bistrice so zaprli Lizo Terčič iz Polskave, ki je spretno kradla pri slovenjebistriš-kih trgovcih. Trgovcu Zapfu je pofatila tri bale zimskega blaga in 150 m platna. Trgovcu Viktorju Mačku je izmaknila tri Hubertus plašče in razno posodo. O aretirani sumijo, da je bila na tatinskem poslu tudi že pri mariborskih trgovcih.
Komaj ušel napadalcem. Z obiska pri sorodnikih v Halozah se je vračal v Bu-dino pri Ptuju v noči 291etni tesarski pomočnik Ignac Rogina na kolesu. Ko se je peljal skozi gozd pri Polencih, so ga iz-nenada napadli trije neznanci, ki so nanj streljali in ga pogodili v levo roko. Napadeni je imel toliko duhaprisotnosti, da je podrl onega napadalca, ki je zagrabil za kolo in je komaj ušel. Obstreljeni se je zatekel po pomoč v ptujsko bolnico.
Vlomilci obiskali odvetnikovo viničarijo. V Vrholah pri Pragerskem je bilo vlomljeno v viničarijo mariborskega odvetnika dr. Hoinika. Vlomilci so napravili za 1200 Din škode.
Nepošteni trije kralji. Pod okno Franca Ornika, posestnika pri Sv. Marjeti na Dravskem polju, so prišli pet za tri kralje nepošten iakoviči. Ko so pesem odpeli, so se splazili v posebno sobo, iz katere so odnesli obleke in posteljnine za okrog 3000 Din.
V pretepu ubit oče treh nepreskrbljenih otrok. V noči na 10. januar sta se srečali pred steklarsko kolonijo v Hrastniku dve vinjeni gruči, med katerima je nrišlo do pretepa. Po spoprijemu je obležal mrtev 441etni steklar Štefan Uldrijan, ki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke.
Prosluli tolovaj pod ključem. V roke ljubljanske policije je padel prosluli tolovaj in vlomilec Ivan Škapin. Rojen in pristojen je v Vipavo, star 34 let in po poklicu strojni kli čavničar. Po ječah je že prebil 12 let in je v abesinski vojni bil italijanski vojak. Ko se je vrnil iz Abe-sinije, ja začel svoja vlomilska dela v Sloveniji. Dolžijo ga, da je vlomil pri Kunstlju na Vrhniki, kjer je odnesel 60 tisoč Din gotovine, in v prostore tvrdke Bata v Ljubljani, kjer je izmaknil 36.000 Din. Naša oblast je izdala za njim tiralico. Zadnje dni je vlamljal s pomagači po Ljubljani, kjer ga je 9. januarja okoli 10. ure v noči obkolila policija in ga 'pozvala na predajo, škapin je grozil s samokresom, radi tega je oddal stražnik nanj strel in ga je zadel skozi meso v nogo. Obstreljenega so odvedli v bolnico. Tamkaj so ugotovili, da ne gre za nevarno rano. Premestili so ga v bolniško so-
oo na sodišču, kjer mu bodo izprašali
vest.
Vlomilec odvedel psa. Na Kraljevo med zgodnjo službo božjo je vlomil neznanec v župnišče v Zapogah pri Smledniku na Gorenjskem. Iskal je denar, katerega pa ni bilo. Odnesel je župniku rvznih predmetov za 400 Din, samokres in odpeljal mladega psa. Iz Zapog je krenil v Skaru-čno, kjer je vlomil med sv. mašo v Ingli-čevo gostilno. Od službe božje se vrnuli so lopova pregnali, da jo je odkuril le z malenkostmi. Na begu pred zasledovalci se mu je za vrvico privezan pes odtrgal in se vrnil na svoj pravi dom.
Po vzgledu Španije. Posurovelost španskih brezbožnežev je žalibog zadela že parkrat tudi pri nas v Sloveniji na odmev. Slovenski brezbožniki se sicer ne upajo, da bi požigali cerkve, pač pa so na
Bt£Bi
t .f."
Abd el Krim, svoječasni vodja Rif Kabi-lov v španskem Maroku. Kot voditelja vstaje so ga imeli Francozi na samotnem otoku Reunion. Sedaj je na svobodi v Parizu. Časopisje razglaša, da bo svobodni Abd el Krim poslan v domovino, kjer bi naj zanetil upor proti vladi španskega generala Franca, ki dobiva vojaška oja-čenja iz Maroka.
Popotresna slika iz mesta San Vincente v srednje-ameriški republiki San Sal-
vador.
delu v temnih nočeh, v katerih podirajo razna znamenja ob potih in posebno jih bodejo v oči evharistični križi, ki se odlikujejo po svoji daleč naokrog vidni višini. Že parkrat smo beležili, da so neodkriti zločinci podrli po Kranjskem ta in oni evharistični križ. Najnovejša žrtev boljševiške surovosti je postal evharistič-. ni križ na Velikem Lipovcu pri Ajdovcu na Kranjskem, ki je bil visok 15 m. Po-rušenje tega znamenja je vzbudilo veliko ogorčenje med tamošnjim dobrim prebivalstvom, ki je šlo koj na delo in je postavilo na isto mesto za pol metra višji križ, nego je bil podreni, in ta je bil slovesno blagoslovljen ob navzočnosti cele župnije.	i
^HHHHHHHHHHHHHHH
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
V Salamanci je umrl Miguel de Unanra-no, španski učenjak in pisatelj. Ob izbruhu državljanske vojne je stopil na stran nacijonalnega generala Franca.
Kako se oborožujejo
Neki dovtipni državnik je dejal nekoč, če bi od vsega Društva narodov ničesar ne ostalo, bi ostavilo vendarle dober statistič. material. Pred kratkim je izšel letopis tega društva, ki vsebuje med drugim podatke o oboroževalnih izdatkih poedinih držav v lanskem letu. Dočim so prispevki narodov za vojaštvo leta 1925 znašali »samo« 3.5 milijarde zlatih dolarjev, je ta vsota že 1. 1930 narasla na 4.3 milijarde. Naslednje leto je ostala na isti višini 1. 1932 je celo nazadovala na 4.2 milijarde, a potem je spet narasla na 1-4 milijarde. L. 1934 so ljudstva izdajala že 4.9 milijarde dolarjev za vojne namene, lansko leto so dosegla rekordno Postavko 5.4 milijarde,
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
— 1
»Ali ste že pokonci, osel rigasti, da ne date ponoči krščanskim ljudem miru, he?« se je dalje zgoraj iz neke hiše zadri moški glas.
»Ali ste šli šele leč, mojster Matija?« se je prav tako zadri zgodnji pevec. »Če se ne motim, sem vas šele pred eno uro čul, ko ste s svojo tovarišijo tulili in kolovratih proti domu.«
»Ali se je že spet začelo? Saj še polnoči ni,« se je jezil neki drugi moški skozi okno.
»Aha, mojster urar, če vaše ure prav kažejo, vam bodo povedale, da je že jutro. Rana ura — zlata ura.«
»Pište me v uho s svojimi zlatimi urami!«
»Jej,« je zapiskal dekliški glas. »Možicelj je pred hišo; to pomeni dež.«
»Presneti deževnik ne da, da bi bilo lepo vreme,« je zavpil nekdo drugi.
Tedaj je zgodnji možak zopet zapel:
»Bogu hvala za deževje, delj ko lije, delj nedel je, in če lije do nedelje, večje moje je veselje ...«
Zdajci pa se je prikazala zraven njega ženska in za vpila in zagodla nad njim:
»Ali mi greš takoj v hišo, norec stari! Če že notri ne moreš biti tiho, vsaj ven ne hodi in ne spravljaj sredi noči vseh sosedov pokonci!«
»Jej,« je zahehljal dekliški glas, »zdaj je žen-kica pred hišo; bo pa le še lepo vreme danes.«
V tem pa sta mož in žena že izginila.
Za lično hišico so dejali tržani, da vreme kaže. V njej so prebivali trije ljudje, in sicer gospodar mojster Gašpar Petrač, njegova zvesta In stroga žena Barbara ter njuna napol gluha dekla.
Mojster Gašpar je bil po poklicu strehar, to je: delal je strehe ali, kakor zdaj pravimo, dežnike in je hodil s svojimi dežniki po bližnjih in daljnih krajih in jih prav dobro prodajal. Ljudje so ga imeli radi. Znal je delati vse mogoče strehe, velike in male, take poceni in take za gospodo, pisane marele za ženske, trdne za moške, posebno pa tiste obilne in košate iz modrega blaga in s širokimi, mavričnimi robovi, ki so bili veliki tako, da je šla pod njimi lahko vsa družina z očetom in materjo in kopico otrok. Tudi sončnike je prodajal, ker so jih ponekod hoteli; pa nič kaj rad, kajti zoprni so mu bili, kakor mu je bilo zoprno samo sonce, ker mu je njegov posel kazilo. Zato teh tudi ni sam delal, ampak jih je dal v delo Logarjevi Veroniki, svojega svaka nečakinji v Šmarju, ki je znala lepo vesti in šivati. Vse naokoli
ni samo mož, ki ogenj gasi,
„GASILEC"
je tudi strokovni list slovenskih gasilcev ta sa-marijancev. — V letu 1937 bo izhajal v pomnoženi obliki in prinašal zanimive članke o stavbarstvu ta druge, ki jih bodo ponazorjevale slike ta črteži.	35 Naročite »Gasilca« v Mariboru, Koroška cesta 5. Stane samo 20.— j-»in. — Izide 12krat na 28 straneh.
Pod kamniški vlak se je vrgla v nedeljo 10. t. m. zjutraj na Jezici pri Ljubljani kakih 17 let stara deklina, koje osebnost ob času, ko beležimo to žalostno vest, še ni dognana. Lokomotiva je žrtev čisto razmesarila.
Kakih sredstev se poslužujejo potepuhi za vlome pri kmetih. V Poljanski dolini na Kranjskem sta se zglasila zjutraj pri kmetu Hotovniku dva potepuha, ker sta znala, da je gospodar z doma. Odprla sta svinjake in izpustila prašiče z namenom, da bodo domači stekli iz hiše za svinjami in bosta ona nemoteno na delu. Načrt se jima je obnesel. Hotovnikova žena in. otroci so se res spustili za prašiči in med tem časom sta ukradla klateža par tisočakov in samokres, iz katerega sta oddala pri odhodu nekaj strelov, da bi se ju ne upal nikdo zasledovati. K sreči je gospodar Hotovnik zjutraj, ko je zapustil dom, vzel seboj večjo svoto denarja, sicer bi bil ob vse. Omenjena lopova sta hotela na zgoraj opisani način., opleniti za Ho-tovnikom še par kmečkih hiš, pa jima z odpiranjem svinjakov in z izpuščanjem svinj ni bila več sreča mila.
Prijeti tatinski cigani. Vas Vnanje Gorice pri Brezovici v daljni okolici Ljubljane so obiskali tatinski cigani iz družin Levakovičev in Hudorovičev. Najprej so
se lotili v noči vloma pri županu, trgovcu in krčmarju Ignacu Novaku, pa so jih še pravočasno pregnali. Za tem so poskusili zamanj vlomilsko srečo pri drugem kmetu. Še le pri tretjem posestniku so izpraznili kurnik. Vlomili so še v hišo Jožefa Marinka, katerega so oškodovali do blizu 2000 Din in so jo odkurili proti Logu, kjer so se utaborili. O vlomih obveščeni orožniki so obkolili ciganski tabor, vendar je uspel pobeg vsem moškim, ostale so le ženske in otroci. Se le od orožnikov obveščena ljubljanska policija je aretirala na Draveljskem polju tri Hudoroviče ter pet Levakovičev.
Dva vlomilca prijeta v Ljubljani. Ljubljanska policija je vtaknila pod ključ 32-letnega brezposelnega ključavničarja Antona Srčnika iz Mengša, ki je poklicen tat in vlomilec. Dasi izgnan iz Ljubljane, je vlomil pri gostilničarki in trafikantinji Antoniji Fon na Tyrševi cesti in jo je oškodoval za 5000 Din. — Drugi prijeti vlomilski tiček pa je Silvo Škrbec, 341etni brivski pomočnik, ki je vlomil tik pred Božičem pri obrtniku Arherju v Št. Vidu pri Ljubljani in je po aretaciji priznal še tudi druge vlome in tatvine.
Izpred sodišča.
Obsodba razbojnika in njegovega po-magača. Senat celjskega okrožnega okrožnega sodišča je sodil 8. januarja o tolovajskih zločinih Ivana Bezovšeka, 25-letnega brezposelnega delavca in njegovega pomagača Jožefa Kotnika, 351etne-ga delavca iz Tiroseka. Po obtožnici sta oba v noči od 3. na 4. sektembra 1936 pri Sv. Florjanu v gornjegrajskem okraju vdrla s samokresi v stanovanje Jožefa Stiglica. Pod grožnjo smrti so morali vsi
Tako piše mnogoletni naročnik Slov. gospodarja: Denarnica se mi je posušila, toda če bi se mi tudi roka posušila, zvest bom ostal svojemu listu Slov. gospodarju!
domači dvigniti roke in roparja sta zahtevala denar. Bezovšek je oddal več strelov in je zvezal gospodarju roke na hrbtu. Izropanje pa tolovajema ni uspelo, ker so ustrahovani domači začeli vpiti na pomoč in sta roparja morala pobegniti. Dalje očita obtožnica Bezovšeku 15 vlomov in tatvin, ki so mu vrgle nad 90 tisoč Din. Ko je že bil zaprt v Celju, 30 odtrgal od mize nogo, udri iz zaporne celice na hodnik in je napadel dva jetniška paznika, katera je hotel usmrtiti in sta ga komaj zmogla. Bezovšekov pomagač Kotnik je vzel od njega 1300 Din in mu je z ukradenim denarjem kupoval obleko, živež in je prodajal predmete, o katerih je dobro vedel, da so bili ukradeni. Bezovšek je že bil petkrat predkaznovan in prava šiba za okraj Gornjigrad, kjer se je skrival pri Kotnikovih pri Tiroseku. Bezovšek je bil obsojen na 16 let ječe in po prestani kazni bo oddan za 5 let v prisilno delavnico. Kotniku so prisodili 5 let.
Avstrijsko pravo ne pozna šale. V Lin-zu se je vršil 8. januarja preki sod proti Alojziju Striglu in Jožefu Scheineckerju. Imenovana sta bila obtožena, da sta 10. aprila 1934 pri Ofteringu na Zg. Avstrijskem povzročila, da je iztiril brzovlak in je bil pri tem en železniški uslužbenec ubit, 10 potnikov pa ranjenih. Tolovaja sta hotela izropati poštni vagon, kar jima ni uspelo. Oba so obsodili na smrt in je bila smrtna kazen takoj izvršena.
Slovenska Hraflna.
Požari. Na Goričkem skoraj vsako noč žari nebo. Na delu so najbrž požigalci. Pred kratkim je gorelo v Vidoncih, Fokovcih, Benediktu itd. Zavarovalnice so postale pozorne ta baje v teh krajih več nočejo zavarovati poslopij, ki so krita s slamo.
Za Božič je g. Benko, industrijalec ta narodni poslanec, dal vsaki Soli v srezu 3—6 parov čevljev in nogavic. Hvalevredno!
so nosili njegove dežnike, po vsej belski dolini in daleč tja do mesteca Gradca.
Imel pa je Gašpar Petrač svoje posebne šege in navade. Hodil je vsak dan, najsi je bilo pozimi ali poleti, že ob šestih spat in je spal ko polh do dveh zjutraj. Ob dveh se je vsako jutro zbudil in se je potem eno uro valjal po postelji in brundal in mrmral razne molitve. Ko je ura na steni odbila tri, je vstal in začel z delom. Ce mu je kdo oporekel, kaj ne hodi s soncem v kraj in s soncem ne vstaja, je osorno odvrnil, da ga sonce ne briga nič, ker od sonca nima nič; on da se drži svoje ure.
Prvo, ko je vstal in se ogrnil, je bilo, da je stopil ven na hodnik in pogledal po vremenu. Ce je bilo jasno in so svetile zvezde, je čemerno zabrundal in se vrnil v delavnico, kjer je pridno delal, dokler ga ob šestih ni zvon povabil k maši. Ako pa je bilo nebo zavito s temnimi oblaki ali pa da je celo deževalo, tedaj mu je srce skočilo od veselja. V takem vremenu je namreč vedel, da bo kaj skupil. Ob takih jutrih je z donečim glasom zapel kako svojo pesem, ki jih le sam zlagal, in s tem razdražil pol trga. Toda čim bolj so se ti jezili, tem bolje je bil on volje. Prav rado pa se je zgodilo, da je stopila Barbara, njegova žena, k njemu ven in ga je z ostro besedo in krepko roko spravila spet v hišo. Tržani pa so se ozirali na hišico, češ, da kaže vreme: ako je bil Gašpar sam zunaj, so dejali, da pomeni to dež; ako pa je prišla Barbara ven in je moža odgnala, so dejali, da se
bo zjasnilo; ako se nobeden ni prikazal, tedaj so bili prepričani, da bo lepo vreme.
Ta dan po hudi nevihti pa je bilo drugače. Čeprav je zjutraj ženkica možička pregnala, je vendar vse kazalo, da bo dalj časa ostalo deževno vreme. Tega je bil mojster Gašpar prav vesel, kajti dolgo že je nameraval s svojo kramo po dolini. Najedel se je hitro, si zavezal usnjeno torbo, polno dežnikov, se od žene, ki je bila zjutraj zmerom slabe volje, kratko poslovil in jo mahnil na pot, ko je ravno štiri odbilo in je bilo še somračno.
Mojster Gašpar je bil majhen možicelj, nasajen in rdeč, star okoli petdeset let. Debelušne noge so mu tičale v visokih škornjih, črez prsa mu je visela verižica s tolarji, klobuk pa je imel visok, kakor so jih v starih časih nosili. Torbo z dežniki si je oprtal čez desno ramo, čez levo pa malho s popotnico in raznim orodjem, ki mu je bilo potrebno, da je popravljal dežnike.
Glavna reč pa je bila dežnik, ki ga je imel zase. Rdeč je bil, da ga je vsak otrok devet far daleč poznal, In velik, da so mogli štirje lepo pod njega. Ko je takole korakal pod njim, ni bilo drugega videti kakor ogromno rdečo plahto in svetle škornje.
Nekaj časa je šel tiho po cesti; zadovoljno je poslušal, kako mu dež škrablja po strehi, pa tudi jutranjo molitev je še opravljal, kolikor je doma ni utegnil. Ko pa je čez pol ure prišel do prve vasice, je začel z močnim glasom svojo pesem:
ki so jo pa letos že spet prekosili, ne da bi bilo pričakovati, da bo prihodnje leto v tem pogledu kaj bolje. Ce bi človeštvo porabilo to, kar izdaja za vojaške namene, za kakšen boljši namen, bi lahko bedo neštetih milijonov ljudi, če ne odpravilo, pa vsaj zelo omililo. Velikanske vsote bi bile na razpolago za kulturne namene, Sole, bolnišnice, zavetišča za starce itd. Razen tega bi se lahko zelo zmanjšali davki, ki pritiskajo danes vsf zdravo živjenje ob tla.
Umetno Izdelano zlato zopet v ospredju zanimanja. Skozi celi srednji vek se vlečejo poskusi strokovnjakov, da bi lahko izdelovali na cen ter umeten način pravO zlato. Vse srednjeveške
Sv. Sebeščan. Prosvetno društvo st da delati naše prireditve spet udeležite v častnem šte-
novi lepi oder. Kulise slika sobni slikar g. Ja-nežič iz Veržeja. Oder bo precej prostoren in lep. Oder bomo postavili v tukajšnji šoli, drugo leto pa upamo, da ga prenesemo v novo dvorano. Vloge so razdeljene za igro »Mehiški mu-čenec« (samo moške vloge) in tudi za igro »Roka božja«. Prvo bomo igrali koncem januarja, drugo v februarju. — V sredo 20. januarja bomo obhajali svetek farnega patrona sv. Se-bastijana.
Mačkovcl. Mlada 281etna žena tukajšnjega gazde na veleposestvu narodnega poslanca g. Benka je nenadoma umrla. Vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. — Naša šola je dobila tretjo učno moč. Učilnici imamo prosti samo dve, v eni je pisarna občinskega urada. Smo radovedni, komu bo dala višja oblast prav, ali občini ali šoli. Naše mnenje je| da se naj šolski prostori uporabljajo v namene, za katere so bili zelo drago plačani. — Občinski odbor bo prišel v razprtijo. Predsednik občine in nekateri drugI odborniki hočejo občino raztrgati, da bi tvori" novo občino ie Sv. Sebeščan, Moščanci in Dankovcl in seveda bi radi sedež v Moščancih. ker je pač tam doma predsednik, pa če tudi je največji kraj Sv. Sebeščan, kjer je tudi sedež župnije. Na tak način bi se rešili šole v Mačko vcih ln velikega dolga In bi prebivalci tega šolskega okoliša še težje plačevali dolg, če pa že ječi pod tem dolgom cela občina. Odborniki Iz teh vasi seveda nasprotujejo predsedniku in -ostalim. Le dajte se! Kjer se prepirata dva, tretji dobiček Ima.
Pobegla sta iz Lendave v Italijo zaljubljenca Nadač in Polakova. Tako poročajo časopisi.
DRUŠTVENE
am
Sv. Anton v Slov. goricah. Tukajšnje Prosv. društvo priredi na antonjevško nedeljo 17. jan. popoldne po večernicah v Društvenem domu lepo opereto v dveh dejanjih »Čevljar in vrag«. Za nameček se še vprizori enodejanska burka ►Vse naše«. Zato se vabite vsi sosedje, da se te
vilu. Vabljeni pa ste tudi vsi domačini! Sodeluje domači pevski zbor in tamburaši. Torej na veselo svidenje na antonjevško nedeljo v našem Društvenem domu!
čadram. Naše Katoliško prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo 17. januarja v Društvenem domu Igro »Izpod Golice«. Prijazno vabljeni vsi prijatelji katoliške prosvete!
Odprta noč in dan so groba vrata.
Prevalje. Lepa je Dobrovnikova kmetija nad Prevaljami. Ob prisojnih rebrih v grmičevju že poskušajo ptički s petjem^ da bo spomladi bolj gladko šlo. Tako je bilo tudi v petek. Solnčni žarki so se kopali v snegu, da se je ves lesketal. Le črno oblečena množica, ki je polagoma napolnila dvorišče, je dala temu jutru drugo lice. Bila je tukaj zbrana malone vsa fara, da joopremi na zadnji poti Petra Kordeža, p. d. Dobrcvnikovega očeta, žalostno so peli farni zvonovi, ko se je vil po beli cesti ogromen sprevod. Pogrebne obrede je opravil domači g. kaplan Jože Mlaker ob asistenci g. Kotnika, župnika v Podgorju, kaplana Franceta Merkača, tukajšnjega rojaka ln domačega g. kaplana Iv. Škafarja. Za blagopokojnim očetom je bral žalno sv. mašo sin Zdravko Kordež. Ob grobu je govoril domači g. kaplan Mlaker, ki je lepo orisal pokojnikovo življenje. Ganljivo je bilo, ko je sin kaplan jemal slovo od očeta v imenu vseh 12 otrok. Z Dobrovnikovim očetom lega v grob mož kot hrast nepremagljiv in globoko veren. V njegovo hišo je prihajal in še danes »Slovenski gospodar«. Svojih 12 otrok je vzgojil v dobre in koristne člane človeške družbe. Do-brovnikov oče, počivajte v miru! Preostalim naše globoko sožalje!
Sv. Vid nad Valdekom. Za vselej se je ločil s tega sveta skrben oče in dober gospodar Feliks Pustinek, p. d. Spodnji Pustinek. Dopolnil je 11. decembra ravno 61 let. Pred tremi leti mu je umrla draga žena, katero je prisrčno ljubil in je ni mogel več pozabiti. Pred dvema letoma je umrl njegov 891etnl oče, nato sin Feliks pri vojakih. Torej žalost neprestano v hiši. Največ-
ja žalost pa je zadela sedaj hišo, ko je umrl sam oče in gospodar te hiše ln je hiša z velikim posestvom ostala naenkrat brez očeta ln matere. Otroci, trije odrastll In štiri mali, so prepuščeni sedaj sami sebl> kar je tembolj žalostno. Rajnega «četa Feliks Pustineka bomo težko pogrešali. Bil je vzor katoličan, dober oče, ki je v strogo katoliškem duhu vzgajal svoje otroke. Hčerkam ni dovolil, da bi hodile po plesih in veselicah, zato se ni nikdar slišalo kaj slabega lz njegove hiše. Kot velik častilec presve-tega Srca Jezusovega je bil vsak mesec pri ob-hajllnl mizi. Bil je član Katoliške akcije. Otoško ponižen in pobožen, je hotel Imeti take tudi svoje otroke. Ganljivo je bilo slovo par dni pred smrtjo od otrok. CutU je, da se mu bliža zadnja ura, dasiravno je bil komaj 10 dni bolan. Dal jim je lepe nauke, rekoč: »Otroci, pridni bodite, složno živite in greha se bojte!« Kako je bil vobče priljubljen, je pokazal veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi tudi iz sosednih župnij. Ob grobu se je poslovil od rajnega domači g. župnik in se mu zahvalil za njegovo zgledno življenje. Naj sveti dobremu očetu ln vrlemu gospodarju sveta nebeška luč, domačim pa, ki bodo težko preboleli izgubo svojega očeta, iskreno sožalje!
Sv. Križ pri Ljutomeru. V soboto pred Božičem smo ob obilni udeležbi pokopali blago mater Jozefo Križanlč, rojeno Stuhec, ki je dosegla lepo starost 81 let. Bila je rojena v župniji Sv. Jurija ob Sčavnici kot hčerka velepo-sestniKa Stuheca v Bolehnečiclh, odkoder se je poročila v Boreče, župnija Sv. Križ pri Ljutomeru, z uglednim posestnikom ln cerkven'm
tozadevne poskušnje so bile zastonj, odkrile pa »o marsikatere druge kemične Iznajdbe ter ko-rinske zmesi. Težnja po umetno izdelanem zlatu |e stopila v ospredje občega zanimanja po vojni. Nastopili so že razni kemiki v Nemčiji ln tia Poljskem, ki so trdili, 2a jim bo uspel Izum umetnega zlata. Tudi poljska in nemška pri-r~ devanja so se razblinila v nič in v nekaj slučajih je bilo na delu par običajnih sleparjev, ki so opeharili za znatne vsote visoke nemške dostojanstvenike. Najnovejša vest o umetno pridobljenem zlatu se je raznesla v svet lz japonske pre-stollce iz Tokija. Sestava umetnega zlata bi naj bila uspela kemiku in profesorju dr. Tsutomo Kase, ki deluje na vse-
»Če pohleven dež kaplja,
žegen dol z nebes curlja,
polje, trate porosi,
da se zemlja pomladi.
Al' za človeka moča ni,
zato naj streho črez se drži!«
Tu pa tam je pogledal kdo skozi okno ali vrata; eni so bili hudi, drugi so se smejali, dežnika si pa nobeden ni kupil. Mojster Gašpar se zaradi tega ni nič jezil, ampak jo je rezal dalje. Ko je bil že zunaj vasi, je za vpil nekdo za njim:
»Heee, mojster Gašpar, kam pa tako zgodaj? Počakaj me!«
»Oho, grofov jagar!« se je možicelj zasukal. »Bog daj dobro jutro, Anza!«
Prišlec je bil krepek fant, kakih pet in dvajset let star. Izpod usnjene kape so mu silili črni lasje in oči so mu gorele ko oglje.
»Kam, stari možek?« je zopet vprašal.
»Če sem jaz star, tudi ti nisi mlad,« je odvrnil možak. »Po dolini gor grem, na Kaplo in, če Bog da, še dalje.«
»Tja je tudi moja pot. Ali smem s teboj?«
»Cesta je široka dovolj. Jaz pa imam tudi rad tovariši jo. Odkod pa ti? Saj si včeraj dejal, da poj-deš v mesto.«
»Sem bil tam in sem nesel grofu kozliča. Moral
sem pa takoj spet nazaj, ker v takem gamsov ne morem samih pustiti. Vso noč sem hodil.«
»Zakaj pa nisi šel črez Sleme? Bliže bi ti bilo.«
»Pri takem vremenu, kakor je bilo nocoj, naj mi gre kdo drug tja črez, ko se kamenje prodi!«
»Prav imaš... Ti pa niti strehe nimaš! Vea moker boš. Stopi pod mojo!«
»Pod tvojo? Hahaha! Tedaj bi moral po kolenih hoditi. Hvala ti lepa! Moja irhovina mi je stokrat ljubša kakor vsaka marela.«
»Nikar se ne pregreši! Streha je bolja ko naj-bolja irhovina. Z leti te bo že srečala pamet.«
Korakala sta precej dolgo in se menila vsakdanje reči. Ko sta dospela do Sv. Boštjana, je v cerkvi pravkar pozvonilo za sveto mašo.
»He, jagar, ali pojdeva malo k maši?« je vprašal Gašpar. »Pol urice počitka bo obema dobro delo.«
Mladi se je zasmejal.
»Kar sam pojdi! Jaz grem rajši okoli cerkve. Počivam pa laže v krčmi kakor v cerkvi.«
»Kak antikrist pa si ti? Cerkev je hiša božja, krčma pa jama zlodejeva.«
»Hoho, jaz pa zlodeja še nikoli nisem videl i krčmi. V krčmi dajo jesti in piti, v cerkvi pa nič.«
»V cerkvi si izprosiš blagoslov božji.«
»Ne vem, kaj bi z njim.«
»Ne govori vendar tako grdo! Božjega blagoslova je vsakomur treba.«
ključarjem Francem Križanič. Rajna je bila svakinja pokojnega g. stolnega dekana dr. Ivana Križamč in č. matere Angeline Križanič, bivše vrhovne predstojnice šolskih sester, in teta g. Franca gt'-heca, župnika pri Sv. Jurija ob Sčavnici. isila je usmiljenega srca do revežev In je poleg lastnih otrok vzgojila tudi dve siroti brez staršev. Eno hčerko je darovala Bogu, ki deluje kot sestra Tomislava v zavodu čč. šolskih sester, sedaj kot vrhovna svetovalka in ravnateljica meščanske šole v Celju. Rajna je bila botra mnogim otrokom, med njimi tudi č. Šolski sestri profesorici Alberti Weiss in g. L. Sunčič, kaplanu v Skalah, ki je sedaj prihitel V svoj rojstni kraj, da je spremljal na zadnji poti svojo krstno botro. Naj blagi materi sveti večna luč!
Sv. Jurij ob Taboru, t Frančiška Smon. že drugi dan novega leta so spet zapeli šentjurski zvonovi v slovo mnogim čitateljem znani Smo-novi mami v Sv. Juriju ob Taboru. Kdor jo je poznal, se je razžalostil, predvsem otroci, katere je zadel s tem že drugi udarec v istem letu, žaluje sin kaplan v Starem trgu, katerega ne bo več s toliko ljubeznijo obiskovala, in tri hčere, zlasti Marija, pri kateri je bivala na prevžitku. Ne bomo več videli nje, ki je pomagala samo drugim, zlasti bolnikom, ne bo več v cerkvi molila sv. rožnega venca pred sv. mašo ln kesanja pred sv. obhajilom, kot je to delala vsak dan že preko 30 let; ne bo več vsak dan pri sv. maši ln sv. obhajilu, za druge in drugim v vzpodbudo kot že deseUetja. Z njo je legla v grob goreča častilka presv. Srca Jezusovega, saj je bila naročena na »Glasnik«, odkar izhaja, vneta članica Marijine družbe za žene in 3. reda, vneta molivka čast Kralju vesoljstva za mir med narodi, dolgoletna abstinentinja. Kot je v življenju vdano pretrpela več bolezni, operacij, težav in udarcev, zlasti smrt moža in lansko izgubo hčere Julke, tako je Bogu darovala bolečine hude in kratke bolezni. Se na nedolžnih otročičev dan, en teden pred pogrebom, smo Jo videli pri obhajilni mizi, z vso pobož-noetjo je na Novo leto, dan pred smrtjo, prejela sv. popotnico, vse, kafe je imela, izročila za sv. maše ln tako drugi dan šla po plačilo h Kralju vesoljstva, ki naj bo njeno obilno pla-
čilo. Naj bo tu obenem Izrečena zahvala župniku g. Jožefu Pečnak za daljši vzpodbuden pogrebni nagovor in stoterim domačim in tujim, ki so prihiteli, da so Jo 4. I. ob 10. url dopoldne spremili na zadnji poti. Zdaj počiva na lepem šentjurskem pokopališču poleg moža Ml hčere, s katerimi se, kot upamo, raduje v presv. Srcu Jezusovem v nebesih. Bog povrni Smonovl mami vsa njena dobra dela in dobre vzglede. Naj počiva v miru!
Sv. Florjan pri Šoštanju. Na praznik sv. Treh Kraljev sta opoldan nepričakovano zapela oba šentflorjanska zvonova. Ko blisk so raznesla žalostno vest, da Je v 73. letu starosti, torej najstarejši fant pod šentflorjanskim zvonom, umrl Frolhov stric Lovro Stropnik. Zjutraj je še nakrmil živino, potem se je še vesel odpravU k pozni službi božji. Ni še prišel do konca domačega posestva, je padel na tla ter izdihnil svojo dušo, Pred dobrimi 22 leti je odšel njegov mlajši brat v vojno, iz katere se ni več vrnil. Zapustil je doma ženo in pet otrok. Vsled tega Je prevzel rajni Lovro nase vso skrb ter oskrboval posestvo kot pravi in dobri gospodar. Vedno je bil miroljuben, zdrav in zadovoljen. Posebni prijatelji so mu bile nabožne knjige in »Slovenski gospodar«. Domača hiša je z rajnim stricem izgubila vestno delavno moč, zato vsem naše sožalje! Rajnemu naj sveti večna luč!
St. Vid pri Grobelnem. Za večno je zatisnil oči Franc Novak, ki smo ga vsi poznali pod imenom »Lukežev Franček«. Skoraj verjeti nismo mogli, da ga ni več. Pokojni je bil v 50. letu, a zelo vnet, požrtvovalen in vesten pri svojem delu kot mizar, toda vedno delaven tudi na prosvetnem polju. 2e kot 201etni mladenič je nastopal na našem odru v raznih igrah, navdušen tenorist pri pevskem zboru ter vedno vnet član Gasilske čete. Pred kakimi petimi leti si je v tukajšnji bližini na Stopčem postavil s svojo ženo trgovko g. Moniko mično trgovsko domačijo. Nikdar nI tožil o svojem zdravju, ki je bilo zadnji čas dokaj omajano. Da ga bo tako hitro vzelo, ni sam mislil. Koliko nad v boljšo bodočnost je pokopal s seboj v prerani grob. Tako prijaznega in priljubljenega fanta in moža se malokdaj najde v življenju. O tem je tudi
pričal njegov pog<-»b 21. decembra, fientvidska Gasilska čem je korporativno spremila svojega člana ln tovariša na zadnji poti. Na gasilskem vozu je ležala krsta, obdana z venci. Sprevodu so se pridružUi tudi odposlanci Gasilske župe ▼ Šmarju pri Jelšah s praporom. Mnogobrojno občinstvo Je Izkazalo zadnjo čast svojemu prijatelju ln rojaku. Na grobu mu je govorU v slovo g. župnik Kolenc, ni ga bilo očesa, ki bi ne potočilo solze za pokojnim Frančekom. Temu je sledil govor predsednika Smarske Gasilske čete g. Skaleta. V Imenu domačinov se je poslovil podnačelnik AnUej, ki Je v lepih besedah opisal njegovo delovanje. Njegovi pevski tovariši so mu zapeli pred domom ln na grobu ža-lostinke, ki jih Je prej sam prepeval ob smrti prijateljev in znancev, žalostno Je zapel gasilski rog ln poklonil se mu je gasilski prapor. Poslovili smo se od Tebe, a ohranimo Te v lepem spominu! Sožalje vdovici g. Moniki in hčerkici Betki!
Kapele pri Brežicah. Po plačilo k Bogu, spre-viden s sv. zakramenti, Je odšel v starosti 72 let Sepec Jože iz Rakovca. Vedno v svojem življenju je zaupal v božjo previdnost. Dokler je mogel, je rad obiskoval cerkev. Zapustil je svetel vzgled žive vere in narodne zavednosti. Bil je dober mož ženi Ani, sedaj vdovi, ter zapušča dva sina in eno hčerko, katere je za bodoče življenje oskrbel s tem, da jih je prav po krščansko vzgoJU in vsakega postavil na lastni dom. BU Je tudi ustanovni član gasilskega društva v Rakovcu, katero ga Je 31. decembra v častnici spremstvu in z gasilsko godbo na čelu spremilo na mirodvor k cerkvi Marije Vnebovzetja v Kapelah, kjer smo ga položili v prerani hladni grob. Dragi Jože, uživaj večno veselje v rajskih višavah! Preostalim sožalje!
Lokavec pri Zidanem mostu. V soboto 2. Jan. so se žalostno oglasili zvonovi pri podružnici Sv. Kolomana. Naznanili so smrt uglednega krščanskega moža Jožefa Gorišek, posestnika ln očeta desetih otrok. Umrl je po kratki ln mučni bolezni, katero je prenašal s potrpežljivo boguvdanostjo, v starosti 57 let. Odšel je po plačilo k Vsemogočnemu, kjer sta se znašla s svojo ženo, katera Je odšla 7 let pred njim v večnost. Bil je odločen mož za krščanska nače-
»Meni je treba kaj poštenega pod zob. Sinoči sem v mestu jedel; od tedaj pa še nisem okusil ne toplega ne mrzlega nič. Le pojdi v cerkev in pridno se namoli! Jaz te počakam na kraju vasi.«
Ločila sta se na sejmišču. Ko jo je mojster Gašpar čez pol ure zopet mahnil dalje, se je na kraju vasi zaman oziral za grofovim jagrom. Nikjer ga ni bilo. črez nekaj časa pa je prihitel za njim in že od daleč vpil:
»Vidiš, mojster Gašpar, jaz sem bil bolj priden ko ti in sem dalje molil. Presneto dobre klobase ima krčmar in tudi kapljico, da te kar pogreje.«
»Človek ne živi le od jedi in pijače,« je poučno odgovoril možak.
»Od česa pa drugega? Kdor dolgo je in pije, ta dolgo živi.«
»Dolgo življenje na tem svetu ni glavna reč. Glavno je, da si na onem svetu pripraviš čeden pro-Btorček.«
»Saj nihče ne ve, kako je na onem svetu.«
»O, natanko vemo. To si pri pridigi že stokrat Cul, kako je.«
»Hahaha, saj še vse življenje nisem bil ne petkrat pri pridigi.«
»Ti ljubi Bog ti! Ali te Cenca, moja sestra, nič ni gonila k pridigi? Ali te ni vodila v cerkev?«
»Mati Cenca je dobra ženica, na cerkev pa ne da dosti.«
»Da, da, Bogu bodi potoženo,« je vzdihnil mojster Gašpar; »ne da se otajati. Ti pa moraš biti, kakor je za človeka prav.«
»Ali nisem?«
»Pač, Ssi že! Velik si ko Savel, lep ko Jakob, močen ko David, pogumen kakor Gedeon; res — ampak vere nimaš, vere, ali pa vsaj premalo je imaš. Človek brez vere pa je le napol človek; ne najde ne miru in ne sreče.«
»Sreče nikjer na svetu ni,« je zamrmral mladi.
»O, sreča je, velika sreča,« se je razvnel moži-celj; »z vero jo najdeš; le poskusi!«
»Vera, vera — hahaha... Kje pa naj jo najdem?«
»Anza! Povedal ti bom nekaj. Jeseni pridejo misijonarji v Šmarje. Pater Krištof je svetnik, pravi apostol; ta ti najde vero. Če ga boš hodil poslušat, boš postal srečen in miren.«
»Ha, o misijonarjih sem že čul. S svojimi pridigami zmešajo vsem ljudem glave. Meni je ne bojo. Zaradi mene jih ni treba.«
»Pojdi v spodnje kraje, tam so jih že tisoči poslušali, pa vprašaj, če so kateremu glavo zmešali! Povedali ti bojo, da so bolj veseli in bolj zadovoljni kakor poprej. Nikogar ne boš našel, ki bi misijonarjev ne hvalil.«
»Nehaj s temi čenčami! Pomeniva se rajši kaj drugega! Drugače ti uidem pa hodi sam!«
(Dalje sledi.)
učilišču v Tokiju. O podrobnostih iznajdbe profesorja Tsutome čuva japonska vlada najstrožja tajnost. Po večletnih poskusih je omenjeni učenjak sestavil zlato, ko-jega izdelava bo tisočkrat ceneja nego pridobivanje naravnega zlata. Letos februarja mu bo baje vlada v bližini To-kija zgradila ogromen laboratorij, v katerem bo profesor dajal podrejenim navodila za sestavljanje umetnega zlata. Za osebno varnost iz-najditejja je vlada ukrenila vse potrebno. Javnost je prepričana, da je sedaj nastanjen Tsuto-ir.o Kase v prav skritem delu cesarske palače.
Ia, vzgajal je svoje otroke za lepo in kričansko življenje. V njegovi h 151 se čitajo samo le krščanski časopisi. Med njimi je bil na prvem mestu »Slovenski gospodar«, ki prihaja ▼ njegovo hišo že 20 let. Kako zelo je bil priljubljen, je pričala velika udeležba pri njegovem pogrebu. Naj mu bo Bog obilen plačnik!
Cadram. Dne 7. januarja je umrla prednica Marijine družbe Marija Habjan iz Markečiee. Kot večletna prednica je vsem dajala najlepši zgled krščanskega krepostnega življenja. Kako splošno je bila priljubljena, je pokazal njen veličasten pogreb, katerega se je udeležila velika množica ljudi. Družbenice so ji prav lepo zapele žalostinke pred rojstno hišo in na pokopališču, kjer se je od pokojne vzorne prednice z ginljivimi besedami poslovil voditelj Marijine družbe g. duhovni svetnik in župnik Franc Hoh-njec. Vrli krščanski rodbini Habjan-Matjaževi naše iskreno sožalje!
Preval je. V preteklem letu je bilo v naši fari rojenih 90 otrok, od teh je 24 nezakonskih; umrlo je 58 oseb: 45 odraslih in 13 otrok; najvišjo starost Je dosegel Stravnik Miha, in sicer 85 let. — V našo faro prihaja kaj lepo število časopisov in revij. In vendar je kje družina, ki je popolnoma katoliška^ pa ne najdeš v njej časopisa, ki bi bil tej družini primeren. Najdeš časopis, ki je na zunaj lepo pobarvan, če ga pa pogledaš m. znotraj, ti puhne v obraz strupen duh, ki je vse prej kot pa katoliški, Kmetje imajo ve< rnoma le dobre časopise, zlasti »Slo, venskega gospodarja«, ki v naši fari prednjači. Vendar se že opaža, da nekateri čitajo in se jim celo dopade »Delavska politika«, ki je je toliko prida, kot vseh drugih marksističnih sodrugov. Seveda ima tudi pri nas svojega mešetarja, ki agitira, govori neresnico in čvekari vse mogoče in obljublja stvari, ki se nikdar in nikoli ne bodo uresničile. Naša dolžnost je, da protiversko časopisje pobijamo in agitiramo z vso vnemo za naše časopisje, zlasti pa za »Slovenskega gospodarja«.
Sv. Jernej nad Muto. Božične praznike do vključno dneva pred praznikom sv. Treh kraljev smo obhajali v najlepšem vremenu; vedno je bilo jasno in toplo, po dnevi je sijalo solnce, ponoči je svetila luna in zvezde; posebno lepo ee je vsak večer videla večernica. Zraven lepi razgled s planine. Cerkev sv. Jerneja je ena izmed redkih, ki je ohranila dva zvonova iz svetovne vojne; eden je bil lansko let prelit ln poje tako lepo kakor prej. Minulo Je 12 let, odkar ni tukaj stalnega duhovnika. Izpolnjeni morajo biti pač trije pogoji: prenovljeno mora biti župnišče in seveda tudi cerkev, pot, oziroma cesta iz Mute mora biti izboljšana, tretji in najvažnejši pogoj pa je gmotni položaj slovenske duhovščine.
Veržej. Lep božični večer smo doživeli na praznik sv. Treh Kraljev. Igralci so nam lepo podali božične skrivnosti z igro »Kralj z'neba«. Otroci pa so te skrivnosti tudi okusili, ko so Izpod božičnega drevesa sprejemali darove. Nad 40 Jih je prejelo celo kose za obleke. Občani so jim z veseljem pripravili to veselje! Bog poplačaj!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Novoletni dan (1. petek) smo z vso slovesnostjo obhajali. Nate lepa cerkvica Je bila vsa v lučkah. Dobri va-Ičani iz Rjaveč so dali napraviti tri križe, ki so bili postavljeni na oltarju Srca Jezusovega,
na katerem je zablestelo 29 aveč. Pa tudi na drugih krajih so bile postavljene sveče, tako da je na Novega leta dan zagorelo v naši cerkvi nad 60 «več. Takega prizora naša fara še ni videla. Slovesnost je povzdignilo krasno petje rjavških fantov in deklet. Za časa volitev so nagrmadili na prebivalce Rjave celo kopico klevet, a sedaj so pokazali svojo vernost in odločnost Ti pa, božje Srce, čuvaj in varuj zveste Rjavce. — V noči od torka na sredo so vdrli še dosedaj neznani uzmovičl v mlin posestnika Jir. Ljubeč in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Pokvarili so tudi mlinsko orodje ter porezali gonilne jermene, vsled česar trpi lastnik mlina občutno ško^o.
Pršetinci. V temni noči 4. januarja, okrog 9. ure zvečer, se je, utrujen od dnevnega posla, vračal proti domu v Pršetince Z. J. Sredi njegove poti ga nepričakovano iz zasede napadeta s koli dva pijana fanta. Napadalca sta z neusmiljenimi udarci svojo žrtev pobila na tla in ga težko poškodovala na nogah in mu na levi strani zlomila tri rebra. Radi obupanega klicanja je prihitel na pomoč ubogi pretolčeni žrtvi bližnji sosed, ki je surova fanta najprej prepodil v beg in prepeljal na samokolnici poškodovanega na njegov dom. Povod obžalovanja vrednega napada tiči zopet v črezmernem za-uživanju nesrečne šmarnice. Kako dolgo bomo še krvaveli na rani pijančevanja?
Slatina-Radenci. Gasilski naraščaj čete Sla-tina-Raden-' priredi v nedeljo 17. januarja ; ob 4. uri popoldne, igro »Grudica« v štirih dejanjih, v restavraciji g. Jožefa Maršelta. Vsi prijatelji gasilstva se vljudno vabijo!
Celje. Tečaj Kmečke zveze se bo vršil v nedeljo 17. januarja od 9. do 12. ure dopoldne v dvorani Orlovskega doma v Samostanski ulici. Predavajo gg.: Marko Krajnc in minister Ve-senjak o načrtih in potrebah Kmečke zveze, in g. Obersne od Osrednjih zadružnih mlekarnah v Ljubljani o mlekarstvu. Vse kmete bližnje in daljne celjske okolice vabi na tečaj Kmečka zveza.
Sv. Florjan v Doliču. Nekaj poročil iz preteklega leta. Odšla je od nas nam priljubljena učiteljica gospa Franja Stanovnik, ki je delovala na tukajšnji šoli 32 let. V pokoj je stopil naš g. župnik Martin Ulčnik. Bil je naš duhovni oče 38 let in še sedaj prebiva med nami ter nam še vedno rad pomaga. — 1. julij je bil za našo župnijo velik župnijski praznik. Postavljeni so bili visoki in številni mlaji, vihrale so zastave. Pred župniščem se je zbrala vža župnija, da smo slovesno spremili v cerkev k vsto-ličenju novega g. župnika Stanislava Veingerl. že na predvečer smo ga sprejeli z veliko množico ljudstva ljubeznivo ln obakrat s prisrčnimi pozdravnimi govori. — Dne 8. decembra smo imeli sprejem v Marijino družbo deklet, katera šteje sedaj 30 članic, za našo župnijo res lep začetek. Pripravljamo pa tudi Marijin vrtec. — Ustanovljeno imamo tudi Apostolstvo mož. Ob nedeljah imamo dvojno službo božjo, da lahko opravljamo svoje verske dolžnosti in prejemamo sv. zakramente In sicer po sledečem vrstnem redu: 1. nedeljo dekleta, 2. nedeljo možje ter fantje, 3. nedeljo žene, 4. nedeljo pa Šolska mladina. Tako je v duhovnem oziru Bog blagoslovil našo župnijo.
St. Vid-Grobelno. V tukajšnji vasici se vrši že H. gospodinjski tečaj, ki se ga udeležuje 15 deklet pod vodstvom banovinskih učiteljic gg. Marice Bercetove in Ivanke Gorenčeve. Dekleta se zelo pridno in vneto učijo raznih ročnosti in kuharskega znanja. Starši so sami spoznali korist ln dobroto tega pouka. Zanimanje je zelo veliko, kar je dokazal dober uspeh prvega te-
čaja, ki se ga je udeleževalo 18 deklet. Osebni stroški so le malenkostni, dobiček znanja pa velik. Obema učiteljicama vse priznanje.
St. Vid-Grobelno. Tukajšnja narodna šola je priredila v jeseni na odru štiri proslave z zelo lepimi točkami, ki ostanejo mladini in vsem gledalcem v trajnem spominu. Za predpust pa nam obeta lep užitek gasilska četa. Fantje in dekleta, le veselo na delo za čast ln proč vit št Vida.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Ob severni meji naše župnije na naših gorjancih so se pojavile prve pomladanske cvetke, to je trobentice ter marjetice. S svojim še prezgodnim življenjem in lepim mladim nežnim cvetom pozdravljajo svojega stvarnika. Vabijo k življenju tudi svoje sosestrice, ki so še v trdnem spanju. Te mlade cvetke v hrepenečem pričakovanju pričakujejo toplih solnčnih žarkov. Cvetijo namreč trdno, čeravno v svojem kratkem življenju vidijo svojega življenjskega ugonobitelja — severni veter s svojo zimo.
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Na sv. Treh kraljev dan smo praznovali nekak redovniški praznik. že v prvem jutranjem govoru nas je pater kapucin iz Celja navdušil za tretjeredništvo, ki ima v naši župniji veliko članov. Pristopili so novi člani, katerih sprejem je bil popoldne. — Vsi v novem letu 1937 prisrčno pozdravljamo svojega tedenskega gosta »Slovenskega gospodarja«. ¡Spoštljivo ga pozdravljajo tudi tisti, katerim je prišel letos na ogled. Pravijo namreč, da »Slovenski gospodar« mora biti njihov tedenski gost. Tako bomo združeni mi s »Slovenskim gospodarjem« kakor roka ob roki. Bog živi!
Stoprce pri Rogatcu. Patrocinij sv. Antona puščavnika, našega farnega patrona, obhajamo letos v nedeljo 17. januarja. V ta namen bode tridnevnica 15., 16. in 17. januarja, katero bo vodil g. misijonar iz Celja. Vsi goreči častilci sv. Antona ste vabljeni na to tridnevnico.
Sv. Rupert nad Laškim. V letu 1936 smo se takole gibali: 70 otročičkov je priromalo k nam, deklice (42) so stopile v ospredje in precej na-
Clrilova knjigarna v Mariboru priporoča najnovejše knjige: Wirtz: Paulus im Umbruch der Zeit, broš. Din 57.—. — Weingartner: Kurze Katechismuspredigten, I. Teil: Der Glaube, broš. Din 36.--, II. Teil: Gebete und Gebote, broš. Din 36.--, m. Teil: Gnade und Gnadenmittel, (Sakramente) broš. Din 36.—. — Ude: Ich sehe dich in tausend Bildern, Marienbetrachtungen und Predigten, broš. Din 18.—. — Vorspel: Das Geheimnis der Mutter, Marienpredigten, vez. Din 39.—. — Everhard: Bauschäden im Hause Gottes, die irdischen Gebrechen der Kirche, broš. Din 49.—. — Lippert Peter: Einsam und Gemeinsam, vez. Din 54.60. —Donders: Christus-botschaft> Predigtentwürfe durch das hl. Jahr der Kirche, kart. Din 75.50. — Mauriac: Leben Jesu, kart. Din 39.—. — Adam: Jezus Christus und der Geist unserer Zeit, Din 17.—. — Bares: Im Lichte der Ewigkeit, broš. Din 36.40. — Gmelch: Seelenbrot, Predigten, Ansprachen und Vorträge, broš. Din 41.60.
Ciriiova knjigarna v Mariboru nudi naslednja dela: Strniša G.: Harmonikar Binček, broš. Din 20.—. — Golia: Pesmi, vez. Din 40.—. — Matta-novich: Elektrotehnika, n .del, vez. Din 80.—. — Bajič dr. Stojan: Delovno pravo, splošni del, broš. Din 70.-, vez. Din 85.-. — Pirnat Zlata: Bibliografija del slovenskih pisateljic do 1. .1935, broš. Din 24.—. — Ličan.Aleksander: Spomini iz Sibirije, broš. Din 12.—. — Kuret Niko: Jurij Kozjak, narodna Igra, broš. Din 20.—. — Jalen Janez: Lesena peč, norčeva burka v treh dejanjih, broš. Din 16.-. — Kovačič S. M. Simfor-roza: BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusovega, broš. Din 20.-, vez. Din 30.-. — Prijatelj dr. Ivan: Dostojevski in Tolstoj, dva literarno zogodovinska eseja, vez. Din 66.—. — Ramovš dr. Franc: Kratka zgodovina slovenskega jezika, vez. Din 110.—. — Album crteža na ploči. broš. Din 26.—.
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
zaj porinile 28 fantkov; mrtvorojen je bil 1( nezakonska sta 2; kot posebnost moramo zaznamovati trojčke, same fantke, ki jih je dobila uboga mati, delavka. Eden teh je v štirih dneh umrl, druga dva pa se krepko borita ra svoj prostor na solncu. Poročenih je bila 11 parov; umrlo je ¿>0 oseb; zopet so se ženske pokazale bolj žilave: 13 jih je leglo v grob, od moških pa 17. Bolnikov je bilo sprevidenih 57; sv. obhajil je ^i--) razdeljenih 10.300. — Marsikaj nas je tlačilo v starem letu; vedno smo upali in si tudi prizadevali, da bi staro občino, ki nam je bila odvzeta, zop«4' dobili nazaj; a pregovor se glasi: kjer se bratje prepirajo, se jenesarski sovražniki veselijo! — Tudi v šoli se nam godi velika krivica, štirirazredna šola ima sedaj samo dve učiteljske moči, od začetka šolskega leta do Božiča pa san.o eno!
Dol pri Hrastniku. Prihodnjo nedeljo dne 17. januarja t. 1. bo predavanje Farne univerze. Predaval bo pisatelj Mirko Javornik iz Ljubljane o Španiji. Predavanje bodo spremljale skioptične slike. Predavanje bo ob 3. uri popoldne.
Stalin nehdat !n sedat.
Bivši predsednik gruzinske vlade žor-danija, osebni znanec Stalinov, je povedal nekaj črtic iz njegovega življenja. Prvikrat je prišel v dotiko ž njim v uredništvu gruzinskega marksističnega lista »Kvali« leta 1898. Ruski list »Meč« v Varšavi z dne 27. decembra 1936 tako-le navaja izjavo Žordanijevo:
»V uredništvu se je javil enkrat mlad človek, ki se je predstavil: Džugašvili, gojenec duhovnega seminarja. Poprosil je, naj bi ga poslušal in je takole začel: Jaz sem zvest čitatelj vašega lista in vaših člankov. Vse to dela na-me dober vtis. Jaz sem sklenil zapustiti seminar in ponesti te ideje v sredino delavcev. Kaj mi svetujete?«
Vprašanje mi je ugajalo. V tifliški so-cijaldemokraški organizaciji ni bilo agitatorjev. No, preden sem dal odgovor, sem hotel preskusiti izobrazbo mladega človeka. Stavil sem mu nekaj vprašanj iz zgodovine, sociologije in politične ekonomije. Prepričal sem se, da je bila njegova izobrazba skrajno površna. Vsa njegova politična znanost je bila v člankih lista »Kvali« in v erfurtskem programu Kautskega. Povedal sem mu, da pri takih razmerah bo njegovo delovanje težavno, ker delavci so vedoželjni; če bodo spoznali, da agitator ni dosti izobražen, mu ne bodo verjeli. Svetoval sem Džu-gašviliju, da ostane še eno leto v semi-nariju in naj se izobražuje. »Bom pomislil«, je odgovoril in odšel.
No, ni prešlo pol leta, ko je bil Stalin vodja tifliške socijaldemokratične organizacije, a namesto, da bi v izročenem mu krožku vodil borbo proti vladi in kapitalistom, jo je vodil proti načelstvu lastne stranke in je zahteval njen odstop. Zato so Dzugašviliju vzeli njegov krožek in so ga prestavili na železniški oddelek.
Pogled na krov nemške križarke »Admiral Scheer«. Ladja križan po španskih vodah.
Berač iz indijskega mesta Madras. Pros-jak vzbuja nase pozornost mimoidočih z zvončki.
Na novem mestu je nadaljeval svoj boj proti načelstvu stranke, da je bila stranka prisiljena, poklicati ga pred strankino sodišče, kjer je bil Džugašvili kot nesprav Ijiv intrigant izključen iz organizacije. Ko je bi. iz Tiflisa izgnan, je vstopil v batumsko organizacijo. In tudi tukaj je hotel biti takoj načelnik stranke.
Ne bomo dalje opisovali njegovega pustolovskega življenja, izgnanja v Sibirijo itd. Navesti hočemo le, kar Žordanija pravi o sedanjem Stalinu:
»Stalin se ni izpremenil, ko je prišel prišel na čelo države. Njegova večna strast je gospodovati nad ljudstvom. Ne išče osebne koristi, a politično je nemoralen. Ima vedno zapisnik tovarišev, ko-jih vpliv hoče odstraniti, kadar spozna za potrebno. Tudi zdaj, ko je v njegovih rokah vsa oblast, so izgotovljeni zapisniki gotovih in mogočih nasprotnikov in je že naprej določeno, kdo in kdaj mora
Bodoča albanska kraljica. Albanski kralj Zogu se bo poročil z madžarsko grofico H. Mikes, ki je nečakinja nekdanjega ogrskega ministrskega predsednika grofa Bethlena.
Vincent Auriol, francoski finančni minister, je napovedal, da bode uporabil od državnega proračuna za leto 1937 60% za odplačilo vojnega dolga in za nadaljnje oboroževanje.
Hachem Atassi je bil izvoljen za predsednika republike Sirija v Mali Aziji,
umreti. Stalin — je maščevalen, neprizanesljiv in neizprosen. Kadar gre za oblast, je sposoben za vse postopke. V njem ždvi duša despota starih časov ... Ko so prišli k korintskemu tiranu Pereandru poslanci miletskega tirana s prošnjo, da bi ga naučil, kako se obdrži oblast, jih je ta peljal na polje in pred njihovimi očmi je porezal klase, ki so se nad druge vzdi-govali. Poslanci so razumeli, se zahvalili ln odšli. To je Stalin. Izdaja se sicer za učenca Marksa, a v resnici je učenec Pe-reandra.
Kako pa to, da je Stalin po smrti Leninovi prišel na njegovo mesto? Ni imel ne politične ne moralne avtoritete. Sir-Sim krogom stranke ni bil znan. A imel je kakor v Tiflisu in Batumu svojo osebno organizacjo. Svoje tajništvo je izpre-menil v policijski .urad. To je spravilo Stalina na vrh in tudi to, ker njegovi nasprotniki niso bili za rabo. A. K.
Peter Pešetar rešetarl.
Boj za slovenski jezik! Zdaj bo pa Slo! Zdaj se jo »Jutro« poprljelo tega boja ln skrbno pazi na to, kdo govori slovensko ln kdo no govori! Ca bi bilo tako prijazno in bi recimo v Mariboru v svojem ožjem krogi' tudi nekoliko popazilo. Nekaj bo našlo nemštva, nekaj pa ma-oStja! Ko bo vse to posnažilo, potem pa naj pride k nam pometat, samo metla se bo že preje izrabila!
Zagovornik Štajerskega kmetstva. Neki ljub ljanskl pisatelj, ki «e v naših krajih malo spozna, kakor je videti iz njegovega spisa, Je imenoval naS list, da je zagovornik Štajerskega kmetstva. NaS list ima sicer od svoje prve Številke pred 70 leti naslov: »Slovenski gospodar«, ln 86 je stalno boril za pravice slovenskega kmeta, Je za svoj končani 701etnl Jubilej dobil nalogo, da se naj začne boriti za Štajerskega kmeta, ko smo mislili, da je ta meja med Štajerci in Kranjci že padla. Za enkrat bo Se počakal, če bo pa res meja med Kranjci ln Štajerci, potem bo pa to nalogo vršil kljub svojim 70 letom!
Judoslavija. V naši državi vedno večjo moč ln večji vpliv dobivajo Judje. Ni čuda, da Je zadnjič na neki dopisnici bilo napisano Judoslavija namesto Jugoslavija, pa je pravilno pri Sla. Nas že tudi po svetu poznajo, v čigave roke smo prišli. Pa ti ljudje niso prinesli s seboj samo raznega čifutskega Sunda, ki ga zdaj prodajajo v vseh mogočih oblikah> prinesli so seboj Se nekaj ln to je denar za svoje cilje. Kakšni pa so ti cilji, ki jih imajo svetovni potniki žid-je, pa kaže Rusija. Čudim se temu, da če se kakemu žldu kaj na prste stopi, da ves socija-listični tisk zavzame zanj svoje orožje, da ga brani! Ker je bil Marks jud, mislijo ali pa morajo — kdo ve — sociialisti braniti Žide. Delavci pa se čudijo, da razna pogajanja po to-vrnah ne uspejo. Kako je svet nor, ne le >za pust, ampak vse leto ln še čez!
Krščanski brezverci. Te dni se je osnoval v Mariboru poseben odbor, v katerem imajo glavno besedo brezverci. So sicer v tem odboru tudi taki, ki pravijo, da so dobri katoličani, da bodo tudi v bodoče ostali taki. Ali jih hočem sedaj imenovati krščanske brezverce? »Ali je res vsega tega kriv predpust? Kdaj bo prišel karneval in kdaj potem pepelnična sreda, ko bodo padle vse maske in se bo treba pepelltl? Zdi se mi, da Je tudi ta predpust kratek.
Brez napovedi. Vsakdo se vpraSuje, ali bode vojska v tem letu ali je ne bo. Jaz kar javno
Koledar Kmečke zveze bo izSel Se v 500 novih Izvodih, ker Je sedaj poSel, prosimo pa istočasno, da nam tekom enega tedna vrnejo vsi, ki imajo koledar v razprodaji, neprodane izvode. Po 20. januarju ne bomo več sprejemali teh kmečkih koledarjev nazaj. — Tiskarna sv. Cirila.
povem) da je ne bo, ker je sedaj prišlo v modo, da se vojska sploh nič ven ne napove, potem pa nihče ne more reči, da je vojska. Ce pa se kje streljajo, se pa to lahko tudi drugače imenuje. Vojske pa le ni!
JSe dve leti! »Jutro« se nI moglo premagati in Je za novo leto pripravilo vzdih: 2e dve leti nista več v vladi dr. Kramer in dr. Marušič. Ker sta se med tem časom že malo navadila na to, predlagam dogovor, da ostaneta Se nadalje dve leti izven vlade ln se ta dogovor vsake dve leti sam od sebe podaljša!
Poslednje vesti.
Politične novice iz naše države.
Novoletna amnestija ali pomilostitev. »Službene Novine« so prinesle ukaz kraljevih namestnik-v o občni amnestiji ali pomiloščenju. Ukaz je bil podpisan 5 .januarja. Odpuščene so kazni po zakonu o tisku ter zaporne kazni do 12 mesecev, višje kazni so znižane.
Nap ved pogajanj mod JRZ ln dr. Mačkom. Ca" pisje prinaša vest, da stojimo po zaključku pravoslavnih božičnih praznikov pr<-"i pogajanji med predstavniki JRZ in dr. Mačkom.
Politične novice v dragih državah.
Ofenziva španskega nacionalističnega generala Franca na zapadu Madrida je končala z uspehom. Nacijon&llsti so pr drli pred Madrl dom 20—25 km in rdeči so zgubili v teh bojih 4000 mož. Poveljnik Madrida general Miajo je izdal povelje, da morajo oditi iz mesta vsi prebivalci, izvzemši moške od 18. do 45. leta.
Domače novice.
žrtvi noža. V mariborsko bolnico so spravili tesarskega pomočnika Štefana Cofnik z dvojnim zabodljajem v glavo. Omenjeni je hotel razmiriti pretepače v neki krčmi v Brezju pri Mariboru in Jo je izkupil po nedolžnem. — Janez Vindiš, 371etnl v'ničar iz Hoč, je stopil na večer iz gostilne in že je dobil z nožsm pet nevarnih ran.
Duhovne vaje za fante v Domu presv. Srca v Mariboru, Levstikova ulica 29: od 16. do 20. januarja; od 30. januarja do 3. februarja; od 20. do 24. februarja. Celotna vzdrževalnina znaša 50 Din. Začetek je prvega dne ob sedmih zvečer, sklep zadnjega zjutraj. Vsak udeleženec se mora vsaj tri dni pred tečajem priglasiti. — Predstojništvo. — Te duhovne vaje priporoča tudi Prosvetna zveza v Mariboru.
Zgubila se je denarnica z denarjem od umetnega mlina Holzl v Košakih pri Mariboru do gostilne F k. Pošten najditelj se naprosi, da odda najdeni denar na upravo »Slovenskega gospodarja« proti primerni odškodnini.
Prireditve.
Sv. Peter pri Mariboru. Tukajšnje prosvetne društvo »Skala« priredi v nedeljo 17. januarja, popoldne po večernicah, v samostanski Soli zanimivo ln vsebine polno misijonsko igro »Tri modrosti starega Wanga«. Sentpetrani bodo tokrat imeli priliko, videti pristne kitajske obleke, ki so natančno narejene po vzorcih, katere so poslali naši misijonarji iz Kitajske. Igra se bo isti dan ponavljala. Prva predstava bo po
večernicah, druga zvečer oh 7. uri. Prosi se, da bi bližnji priSli zvečer, oddaljeni pa po večernicah. Vstopnina Je nizka. Igra je stala veliko truda, torej pokažite Sentpetrani smisel za dobro stvar!
Središče. Narodna prosveta v Središču ob Dravi priredi v nedeljo 17. t. m. Gregorčičevo proslavo s skioptičnim predavanjem. Vrši se ob 7. uri zvečer v Društvenem domu. Vstopnina 1 Din.
Sv. Pavel pri Preboldu. Predaval je v nedeljo popoldne po večernicah v Društvenem domu v Sv. Pavlu polni dvorani g. prof. Mirko Biteno iz Celja o »komunizmu v besedi in dejanju«. Bilo je to Sele uvodno predavanje. G. profesor je podal kratek zgodovinski razvoj komunizma in potem nazorno naslikal bedno življenje tlačenega kmeta ln delavca v komunističnem in židovskem raju Rusije. Obljubil nam je, da se zopet kmalu vidimo. Sentrivljanl smo mu iz srca hvaležni za taka pred"vanja! — Po tem preda vanju se je vršil letni občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva ob obilni udeležbi članov. Odborniki so podali lepa poročila o delu v Dekliški zvezi. Videlo se je iz poročil, da naši fantje ln dekleta pridno delajo. Tudi blagajna je izkazala lepi dobiček od iger in predstav. Nato je bil izvoljen povečini lanski agilni odbor.
Dopisi.
Kočno pri Laporju. Dne 17. januarja, na sv. Antona dan, kakor vsako leto, pridejo častilci sv. Antona od blizu In daleč priporočat se za srečo pri živini, posebno pri svinjah. Sv. opravilo se vrSi po navadi ob 10. uri predpoldne. Spominjam se, da Je pred 28 leti prihitelo toliko častilcev iz vseh krajev, tudi iz Dravskega polja, Cirkovc, Sv. Lovrenca Itd., da je hila cerkev in zvnanji prostor prenapolnjen. Častile*, pridite!
Sv. Pavel pri Preboldu. Se nI 14 dni, ko se je oglasil rdeči petelin v Dolenjivasi pri županu Uršiču ln mu uničil dva kozolca. V nedeljo 10. januarja pa je zopet zvečer začelo goreti v Dolenjivasi pri Jaku. Na vrsti je bil zopet kozolec. Vaščani in vsa okolica se zgraža nad sadističnim početjem požigalca.
Sv. Štefan. Dne 5. januarja je v Babnirekl preminul vzgleden in nadvse spoštovan posestnik g. Tičer Franc v 67. letu starosti. Bil je mož, ki so ga v življenju dičile redke dobrine. Vseskozi je bil miren in skromen; nikoli se ni silil v ospredje. Svoje obsežno posestvo je s svojo družino v ljubezni do lastne grude vzorno obdeloval. S svojimi sosedi je živel ves čas v zavidljivi harmoniji, jim bil z nasveti, pa tudi V dejanju naklonjen v vsaki potrebi. Bil je pa tudi globokoveren, do sebe strog, do drugih pa izredno mil in dobrosrčen. Njegova hiša je bila odprta poštenjakom, a tudi reveži so bili deležni marsikaterih dobrot. Koliko pa je posvetil on svoji družini, ve samo njegova verna užaloščena žena in otroci. Svojim otrokom ni bil le skrbni oče, bil jim je vodnik in kažipot na življenjski poti, sam kremenit, je nje vzgojil v kremenite občane in vredne svoje naslednike. Kako je bil blagopokojni priljubljen, je pričal njegov res veličastni pogreb. Sosedje in znanci, ki so ga v življenju vzljubili, so ga od blizu in daleč počastili s spremstvom na njegovi zadnji poti. Na grobu se je nz ganljivimi besedami najprej poslovil od rajnega preč. g. duh. svetnik Močnik F., nato še učitelj Krepek D. in načelnik loške gasilske čete g. Gajšek Fr. Pevci so mu pa zapeli pretresljivo žalostinko, ki je oro-slla marsikatero oko. Kakor je bilo pokojnikovo življenje boguvdano, tako je bila tudi selitev njegove duše pred Najvišjega mirna in za uža-
loščene tolažljiva. Dobri Bog- mu povrni vse dobrote, žalujoči Tičerjevi rodbini pa naše iskreno sožalje!
Vuhred. V pondeljek 11. t. m. je umrla blaga dobrotnica naše lepe cerkve in podpornica re-vežev Koren Antonija. Bila je nad 20 let zvesta služabnica Fahernikove hiše, ki jo je iz hvaležnosti tudi v dolgotrajni bolezni prav lepo oskrbovala. Rajna Tončka je s svojim požrtvovalnim darom v denarju potegnila lansko leto tudi svoje sožupljane in naše sosede za seboj, da smo si oskrbeli štiri krasno doneče zvonove, ki so naše veselje ln naš ponos. Milo oznanjajo sedaj tužno vest, da je njihova velika dobrotnica vzela slovo in se podala k večnemu Plačniku zavživat neminljivo veselje in poslušat angelsko božičnico: Čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Molili bomo za njo, da se ji res tako zgodi, in jo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu!
NAiA OZNANILA
SLUŽBE:
Deklo iščem. Bračko Friderik, Vodole, Št. Peter pri Mariboru.	49
50 Din dnevno lahko vsak zasluži s prodajo novega predmeta. Pošlijte znamko za odgovor. P. Batič, Ljubljana.	42
Službo dobi ofer, mož, žena, lahko tudi 3 delovne osebe za posestvo v bližini Maribora. Vprašati v trgovini Koroška cesta 20, Maribor. 45
Starejši viničar, 2 osebe, se sprejme. Maribor, Razlagova 11, vrata 6.	50
Sprejmem hlapca, nastop takoj. Prednost nekadilci. Kravos, Sv. Marjeta ob Pes.	54
Sprejmemo dve pošteni delavski družini z več odraslimi delavskimi močmi. Nastop 1. marca. Oskrbništvo grad Marenberg.	56
Pekovski vajenec se takoj sprejme. Ivan Zamuda, pekarna, Maribor, Frankopanova 9. 53
Viničarja s 5 delavnimi močmi in takojšnjim nastopom potrebuje: Lubienski, Jarenina. 58
Sprejmem oferja, 1 moškega, 2 ženski Oglasiti se je pri: Rupena, Košaki 30, Maribor. 52
POSESTVA:
Posestvo se proda v Krembergu št. 11, Sv. Ana Slov. gor., 9 oralov, in vse v dobrem stanju. Cena 40.000 Din.	48
Posestvo 60 oralov z veliko hišo, gospodarskim poslopjem, žago in vsem inventarjem je pri Sv. Kunigundi na Pohorju vsled smrti ugodno na prodaj. Vprašati je pri: Stopar, Oplot-nica.	59
BAZNO:
Prodam hranilno knjižico makolske posojilnice. Naslov v upravi lista.	55
Nova Starinarna in trgovina z ostanki na Ro-tovškem trgu 4. Flanela od 4.50 Din, svila 1 meter 6 Din, belo platno 4 Din, predpasniki vseh velikosti od 8 Din naprej, hlače, srajce, nogavice, brisače, oksford, velika izbira ostankov.	57
Prodam aU zamenjam amerikanske »Harfen« citre za yt—*/« gosli. Matija Franc, Kotlje. 3

Zahvala
vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili 7. t. m. k zadnjemu počitku, blago pokojnega g.
Tičer Franca, pos. v BabinrekL Posebej se zahvaljujem za ginljive nagovore č. g. duh. svet. Močnik F., g. Krepek D., g. Gajšek F., gasilski četi v Loki za spremstvo in pevcem za žalostinke.
Sv. Štefan, 10. januarja 1937. 61 Tičer Ana z otroki.
Kupujte pri našiti inserentiM
Petančič Davorin:	45
Svete ?|ore.
Povest.
VELIKI OLTAR
Do jeseni so v cerkvi zgotovili vse, a vseeno so blagoslovitev svetišča preložili na pomlad. Čez zimo naj bi postavili še glavni oltar. Tu pa je bila težava, ker ie bil dekan Jakob Gietler v tem oziru nepopustljiv. Prinašali so mu različni ljudski umetniki, pa tudi tuji, načrte in jih hvalili:
»Gospod, boljšega ne najdete, kakor je ta. Samo Marijin obraz poglejte! Kakor da bi bil živ, je!«
Gospod, ki je bil duhoven človek in globok, pa se ni dal premotiti. Vse zamisli so se zdele površne in premalo zgrajene v duhu romarske cerkve, ki naj bi privlačila romarje in jih navdajala s svetimi mislimi in željami. Vbijal se je sam in se trudil, da bi dal oltarju močen izraz, ki bi zapuščal v srcih vseh mogočne vtise. Pa vse razumsko delo ni rodilo nobenega uspeha. Obupal je že in se odločal, kateremu mojstru bi izročil delo, naj ga izvrši po svoje.
Nekega večera se je spomnil, da bi morda Marija sama pokazala, kakšen oltar bi ji izbral. Klecnil je na klečalo in molil goreče pred njeno podobo. Ves truden se je vlegel, da bi spal. V spanju so se mu naenkrat začele prikazovati različne podobe, ki so se pa mešale in spreminjale ena v drugo. Mučile so ga sanje, da se je prebudil. Spoznal je, da leži na srcu. Obrisal si je potno čelo in se obrnil na drugo stran. Ko je zaprl oči, pa se je že začela sanja, tako, da drugi dan ni vedel, ali je bila res sanja, ali pa je bila morda resnica.
Sliši nebeško godbo: harfa brenka, violina poje, bas brni, orgle plovejo v blagoslovljenih sozvočjih, klarinet zvenči, trobenta siplje vesele glasove in boben doni. Vse skupaj pa izzveneva v čudovito pesem, neslišno tiho in skrivnostno, pa mogočno, da se tresejo nebeški svodi, se majejo zvezde in lebdeče sonce medli. Angelci, lahkokrili metuljčki, igrajo in za njimi so še trume belih in prepevajočih. V sredi med nje pa stopi visoka Gospa, Mati Marija z Jezusom v naročju. Dete se ozira s svetlim očesom v nebo: tam je rešenje za vse boli, bolezni in nesreče. Tam je sama sreča. Nad Marijo v oblakih, prežar-jenih s soncem, pa sije podoba iz davne zgodovine: rojstvo Device, presvete hčerke Davidove predstavlja. Dete Marija se ziblje v zibeli v angelski družbi.
In slike se upodabljajo same od sebe: Marijino ven-čanje in njeno oznanjenje. Prikažejo se mu še obrazi iz svetih zgodb, iz sorodstva Marijinega. Vse pa prešinja veliko veselje, upanje, ljubezen in vera...
Ni se še zdanilo, ko je gospod vstal. Kri mu je nemirno plala v žilah in srce ga je sililo, da bi risal, pamet pa mu je velela: vzami sveto knjigo in poišči Razodetje svetega Janeza, evangelista. Roka drgeče, ko drsi po papirju. Saj še nikdar ni njegova roka sukala pisala, da bi obraze upodobila ... Sedaj pa gre samo od sebe, po navdihnjen ju: obraz raste za obrazom in postava za postavo ...
Ko pa zgotovi, je truden in bolan, kuha ga vročina in moti slepota. Ves se je izčrpal in dal iz sebe vse, kar je bilo v njem močnega, silnega, svetega ... Zaspi in se ne prebudi ves dan ...
Meta pa gode in tarna, da je gospoda bolezen napadla. Kliče, moleduje in prosi na vratih, v sobi, pri postelji, a gospod se ne zgane, kakor da bi se že duša njegova iz telesa odselila. Spi mirno in pokojno, da skoro ni slišati sopenja.
»Takih še ne pomnim nikdar! Kaj bo to?« tare Meto radovednost in skrb.
Žele na večer vstane in se sprehodi po sobi.
»To je pa čudno, da sem danes podnevi zaspal kot še nikdar.«
Zagleda sliko na mizi in se preplaši:
»Duh božji ga je prinesel, ta-le načrt!« Pa se ne spomni, da ga je delal ponoči sam.
Meta privihra kakor nevihta nad gospoda in ga na hitro ogovarji:
»So vstali? Hvala Bogu! Starec je snodaj, suh, da ga skoraj nič ni, in bled, kakor sama jetika. Čaka že ure dolgo in pravi, da mora govoriti z gospodom nocoj!«
Gospod bi vprašal drugekrati z nevoljo, ker je star, zdaj zamahne z roko:
»Naj pride!«
Bobnijo koraki po stopnišču, počasi, nerodno, kakor da bi kdo po bergljah hodil. Odprejo se vrata in prikaže se častitljiva starost moža, z belo lasuljo in plešo na sredi, pa z brado srebrnonitasto do prsi.
»Hvaljen Jezus!« izdahne in se odsope.
Gospod nemi in se ne zgane, ko se zasvetijo vanj zenice v starčevih očeh.
»Na veke!« se mu odtrga čez čas.
Starec pa začne zgodbo svojega življenja, ne čisto novo, tisoč drugim podobno.
(Dalje sledi.)
Mož, ki zna 290 jezikov
Kakor poročajo v svojih kulturnih poročilih nemški listi, v mestu Frankfurtu živi učenjak dr. Harald Schütz, ki zna govoriti in pisati 290 jezikov. Ta njegov dar za jezike je menda možu prirojen. 2e njegov ded je bil sloveč poznavatelj sanskrita, ki je znal 12 jezikov. Njegov oče je znal mnogo starih in modernih jezikov. Po materi, ki je po svoji materi bila Islandka, je v sorodstvu z nekdanjim norveškim kraljem Harr Pom Hafargarom, po katerem so mu starši dali tudi ime Harald. Mož, ki Je sedaj 63 let star, samo študira v svoji bogati knjižnici, v kateri ima 14.000 zvezkov. Na vprašanje, kako Je bilo mogoče, da se je naučil toliko jezikov, Je odgovoril, da tega sam ne ve. Pristavil pa Je tole: »Pač pa lahko po-vcm recept, kako se človek lahko nauči jezikov. Za to je treba treh stvari: ljubezni in veselja, priložnosti, časa. Časa in prilike sem imel vedno dovolj, ljubezen pa sem podedoval po svojih prednikih.«
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboIiSi uspehi
Prva plinska maska Pred 150 leti se je smrtno ponesrečil pri padcu v starosti 29 let francoski fizik Jean Pi-latre de Rosier, ki je L 1786 hotel kot prvi premagati s takratnim nerodnim zrakoplovom Roka vski preliv. Leto dni poprej je predložil pariški akademiji znanosti svoj izum »respirator« iz gumijastega blaga, ki je zakrival obraz. Namenjen je bil letalcem, »kf bi bili prisiljeni pristati v dimu ali smradu«. Na hrbtu pritrjena posoda z zrakom je dovajala zrak po cevki v usta, dočim je služil nos za izdih. To je prva oblika plinske maske, ki jo nikakor ne smemo šteti za izum naše dobe. Neusmiljena usoda je hotela, da je umrl izumitelj zaradi za-strupljenja s plinom. Ko je padel na tla blizu Boulougnei, je obležal pod prevleko raztrganega zrakoplova, preden se je poslužil svojega respi-ratorja.
ČITAJTE „NEDELJO"!
9fniig€ Clrilovc knjižnice:
BOGOSLOVJE, MOLITVENIH, PREMIŠLJEVANJA
Avšič Martin: Pridige za nedelje in praznike.
Str. 252. Prej 30 Din, sedaj 10 Din. Bernik: Marija in Jezusovo presv. Srce.
Roženvenske šmarnice. Vez. z rdečo obrezo 20 Din. Brumen: Blaže in Nežica.
Kulturno-pedagoški pomen Slomšekovega d^la. Broš. 15 Din.
Družba vednega češčenja. Broš. 3 Din, vez. 5 Din.
Juranovič Alojzij: Sveta Bernardka.
Življenjepis z 32 slikami. Str. 199. Broš. 24 Din, vez. 34 Din Katekizem o zakonu.
Navod za kat. zaročence in zakonske. Str. 56. Broš. 4 Din.
Ključek nebeški.
Molitvenik za mladino. Str. 254. Vez. z rdečo obrezo 9 Din, z zlato obrezo 12 Din.
Kolenc Franc: Bodi apostol!
Str. 70. Broš. 5 Din, vez. 12 Din. Kovačič: Anton Martin Slomšek.
V hrvaščini, 3 Din. — V cirilici, Din.
Kruljc dr. Franc: Prijatelj.
Molitvenik za mladeniče in može. Str. 259. Vez. z rdečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 20 Din. Kruljc dr. Franc: Marija vzor krščanskega življenja.
šmarnice. Vez. 20 Din.
Lendovšek Mihael: Antona Martina Slomšeka zbrani spisi.
Pridige osnovane. Str. 455. Vez. 20 Din. Ligvori Alfonz: Obiskovanje presv. zakramentov in češčenje Device Marije za vsak dan v mesecu.
Broš. 15 Din.
Medved dr. Anton: V Marijinem Celju.
Zgodovinske in potopisne črtice. Str. 173. Broš. 5 Din.
Meško Ksaver: Legende o sv. Frančišku in druge. Str. 179. Cirilova knjižnica, 27. zvezek. Broš. 16 Din, vez. 24 Din.
Nekrologij svetnih in redovnih duhovnikov lavan-tinske škofije od 1. IX. 1859 do 30. VI. 1936.
Vez. 24 Din.
Obrednik za previdenje bolnikov.	/
Str. 164. V platno vezan z zlato obrezo 40 Din. Obrednik za cerkvenike ali natančen poduk za cerkvene služabnike.
10 Din.
Ordo providendi.
Latin3ko-slovens".:o in nemško besedilo. Celo platno z zlato obrezo 8 Din.
Pridite, molimo!
Šest molitvenih ur pred Najsvetejšim. Str. 266. Vez. v platno z rdečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 20 Din. Slavič dr. M.: Nedeljski in prazniški evangelij z razlago in opomini. Str. 154. Broš. i Din.
Somrek dr. Josip: Gospodova zadnja večerja.
Vez. 10 Din.
Somrek dr. Josip: Prijatelj otroški.
Molitvenik za šolsko mladino z notami cerkvenih pesmL. Str. 24. Broš. 2 Din, vez. Din 5.50, celo platno 7 Din. Šegula: Moj tovariš.
Molitvenik za fante. Str. 327. Vez. z rdečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 20 Din. Šegula: Na Kalvarijo!
Kažipot za duhovnike. Str. 163. Vez. 5 Din. Šegula: Na Kalvarijo!
Ljudska izdaja. Str. 580. Vez. v platno 15 Din. Ušeničnik: Govori o socialni okrožnici Pija XI.
Ponatis iz »Vzajemnosti«. Broš. 10 Din. Vercruysse: Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse dni celega leta. Prvi in drugi del. Str. 1138. Vez. 44 Din.
Vreže J. K.: Slomšekove šmarnice.
Vez. 28 Din. Vreže: Sveta birma.
Str. 47. Broš. 3 Din, vez. 5 Din. Zidanšek: Novi zakon, sveti evangeliji in dejanja apostolov.
Str. 534. Broš. 6 Din, polplatno 8 Din, celo platno 15 Din. Zeyer: Vrt Marijin — pesem o materi.
Prevedel M. Kranjc. Str. 151. Broš. 12 Din, vez. 20 Din.
Oglejte si izložbe pred nakupom! Blago, katero je stalo 24 Din, se prodaja po 12 Din v
Trpinovem "bazarju, Maribor,
Vetrinjska ulica 15.
41
[a^ Inserirá jte!
/
Podaljšaj si življenje!
življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačiti, ne- 1 stalne moremo učvrstiti, in nesrečne napraviti srečne!
Kaj je vzrok vsake bolezni?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogih drugih razlogov. Zadovoljstvo je najboljši zdravnik! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo, ki zahteva, dobiti takoj in povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztolma-čeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trud-nost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. I
Poštno zbirališče: ERNST PASTERNACK, Berlin SO, j Michaelkirchplatz 13, Abt. 90. 37
Kupujem
Ia jesenova debla, dolžina od 3 m naprej, premer od 30 cm naprej, dolgo, ravno blago brez grč, samo va-gonske pošiljke od nakladalnih postaj. Fridolin Bischof, izvoz lesa, Maribor, Kacijaner-jeva ulica 22, telefon: 26—25.	30
Lepe tishovin?
i
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro. solidno in po najnižjih cenah
Tisharna sp. Ciri Mariboru
florošfea c. S
Čekov, račun štev. io 602
releion interurb.št.2n3
mm rasicto uspehi varčevanja?
MESTNA HRANILNICA V MARIBORU
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoče račune ter jih obrestuje do
S°/o
Vse sedaj vložene svote so stalno v celoti izplačljive, za kar jamči 18 milijonska svota vrnjenega posojila
mestne občine. Za varnost vlog jamči mestna občina s svojim premoženjem in davčno močjo svojih davkoplačevalcev. Daje nova kratkoročna
posojila. Mestna hranilnica že!i s svojim poslovanjem koristiti vlagateljem in dolžnikom v popolnem medsebojnem zaupanju, ki naj ustvarja novo gospodarsko življenje mesta Maribora in njegove širne okolice.
51
DIN 126-—
Leto: 1
Hranilnico Dravske banovine Plaribor
Centralo: Plaribor	Podružnica: Celfc
v lastni novi poioči na ogla	nasproti pošte, prei Južnošfa-
Gosposhc-Slovenshe ulice.	27	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim □ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□annnnnnnnm^
UMA OZNANILA 1 Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stano Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz tnalih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.	Veveričje in druge kože od divjačine kupuje po najvišjih dnevnih cenah: I. Rataj, Slovenska Bistrica. 44	
	Občina Velika Nedelja kupi železno blagajno. Cenjene ponudbe z navedbo cene poslati najkasneje do 17. 1. 1937. 38	
	Za gostivanje: šopke, vence, svilene trake, rokavice, nogavice ln vse pletenine lz lastne pletarne najceneje pri »Luna«, Maribor, Glavni trg 24. 40	
SLUŽBE:	Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.	
Fanta, 16 do 17 let starega, ki Ima veselje do kmetijskega delaj sprejme šero P., Ruše. 23		
Ofer z 2—3 delavnimi močmi se sprejme v Ko-šakih 36, p. Maribor. 22	Prodam prvovrstna sadna drevesa najboljših vrst po 3—4 Din. Pri večjem odvzemu in takojšnjemu plačilu popust. Knuplež Ivan, dre-kmetljskega dela, sprejme Sere P., Ruše. 23 vesničar, Sv. Jurij v Slov. gor. 24	
Oženjen cerkovnik ln organist dobi službo v Razboru pri Slovenjgradcu. Pogodba se sklene po ustmenem dogovoru. 39		
Mesarskega vajenca sprejmem. Verglez Karol, Rače 8. 31	Križnlška graščina Velika Nedelja odda v najem ribolov v občini Gorišnlca (Formln, Ga-Jevcl, Malavas, Muretlncl). Pojasnila v pisarni graščine. 28	
Sprejmem pošteno kmečko dekle za vsa hišna in vrtna dela. Ponudbe na R. Volk, Holmec, Prevalje. 33		
	Philips radio aparati, pisalni stroji na obroke, tudi za hranilne knjige, gramofonske plošče, vedno na zalogi. Agentura-Komisija Plchler, Ptuj, Slovenski trg. 21	
POSESTVA:		
Stavbena parcela na prodaj v bližini Maribora. Polzve se: Sp. Radvanje 24, p. Maribor. 29	Neveste! Ta mesec prodajam čipke po neverjetno nizkih cenah. Pridite pogledat! Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ulica. 14	
Malo posestvo kupim, sprejmem učenca. Skrabl, krojač, žiče, p. Loče pri Poljčanah. 36		
		
	Snežke fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiii intininm imni i niimn {jaloše, čevlje za slabo vreme in šport,	SM 'xai'Snjci isSvSS ■Jn^liiraH ^u^^^^^^vni trs
Prodam hišo, gospodarsko poslopje, vrt ln tri orale njive. Rače 150. 32		
Mala družinska hiša sredi mesta z vrtom se proda aH da v najem. Maribor, Cvetlična ulica 30. 34		
RAZNO:	puloverie, roka-	
Predivo dam v prejo in tkanje. Ponudbe na VI-sočnik Alojz, Plvola 61, Hoče. 46	vice, varovala za uSesa i. t d.	
ženini, neveste! Vence, šopke Izdeluje lepe in po nizki ceni: A. Klemenčlč, Maribor, Dravska ul. 8. 47	Najugodnejši nakup!	
HRANILNE KNJIŽICE
vseh hranilnic ln bank kupimo takoj. Ponudbe nas Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znamk za S Din.	1345
roman
Španski „vojaški"
šaljivega junaka
DON KIHOT
MANČE
nam bo pokazal, kaj so Španci čitali ▼ zabavo, ko niso imeli vojske. Roman stane 12 Din broširan in 20 Din vezan. Naroča pa se v
Tiskarni sv. Cirila Maribor-Ptuj.
lllllllllllllllllllllllll
najbolje ln najvarneje pri
SpodnleStalerski ljudski posojilnici
Gosposka ulica 23 f ffürl&HFU
Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.
Tiskar: TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Janufl Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ v Mariboru.