',r- PoJl^jšel.-, želczn. uradu
r'»t>, Tirol.
/ ^ v A
( >> * o)

St. 45.
V Trsla, v sredo 6. junija 1883. •
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•T «Muwil J« bi<I.
»EDINOST* izhaja 9 krat na teden vsako »r»4« ln aabata o poludne. Cena	Vu dopisi •« pošiljajo Uredništva »vit terreate« Nuova Tlpografta;v»ak mora biti
za vi« leto je « gld., za polu leta S gld., za četrt leta 1. gld. 50kr. — Posamezne	trankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti se ne vračajo. — i***rati (razne vmU tuuna-
Itevllke se dobivajo pri opravništvu ln v trafikah v Trst« po Cfc kr.t v Sarlel in v	nila in poslanice) se zaračuuijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi
A|devščini po « kr. — baročnim, reklamacije in inserate prejema Opravaiitva »vi« Zonta 5«.	črkami se plačajo za vsako besedo 2 kr.
~ i	_ —— —B—
Tabor v Brezovici.
V nedeljo uže ob 5. uri zjutraj zbralo seje nas tržaških ti bo rito v okolo 40, bili smo večinoma odborniki ružnih slovanskih društev v Trstu in pa nekateri »Sokoli«, kateri so bili sicer v opravi, pri vsem tem pa le privatno, ker je, kakor znano policija zabranila temu drultvu oficijelno vdele-iitev pri taboru; bilo je teh privatnih »Sokoličev« 16. Odpeljali smo se izpred javnega vrta v žardinirah, katere so bile okrašene slovenskimi zastavami in katerih ena je bila vpreiena sč 4 konji. Šlo je veselo in hitro skoz »Bošket« in »Lovca« do Bazovice; bilo je najlepše vreme, in uiivali smo v pravem po-menu vse lepote narave. V Bazovico prispevki, vstavimo se pri rodoljubu g. Smerdu-u, katerega jako Iju-beznjiva gospa nam je bila uže pripravila zajutrek, kakor si boljšega ne bi mogli želeti; skoro za vsacega okus in željo je bilo preskrbljeno; gostoljubnej gazdarici taboriti niso vedeli na drug način izraziti svojo hvaležnost, nego s tem, da so jej napravili navdu-Seno sprejeto napitnico. Iz Bazovice je šlo zopet hitro dalje; veseli taboriti so prepevaje k malu došli v Kozino in Hrpelje in so bili precej po 8. uri uže blizo postranske ceste v Brezovico, ko zapazijo uže od daleč da prav na mestu, kder krene pot v Brezovico. stoji slavolok in za slavolokom godba in za njo močno krdelo mož.
Ko se približamo, jame godba gosti in zdaj uže tudi spoznamo, da so to brezoviški čitalničarji z bre-zoviško izvrstno godbo, katerim na čelu stojita predsednik, č. g. Kooipar in tajnik, gosp. učitelj M$d-veUek. Pozdrav in sprejem je bil kratek, a toliko bolj srčen; taboriti izstopijo iz iardinir, le privatni So-kolovci so se odpeljali dalje v Materi io.
Marširali smo zdaj za godbo nekoliko časa po skalnatih tleh, a kakor pridemo nekoliko dalje, uže se nam odpre prekrasna brezoviška dolina, ki je denes praznično okrašena, prelep pogled na starodavno razvalino tabora, potem na druge visoke hribove ki vsi obdajajo to prijazno dolino; mnoge zastave na biŠab, drevesih in mlajih, pok možnarjev; vse to je izvabilo srcem taboritov, ki se nikoli niso nadejali kaj tako veličastnega v tej bornej čisto nepoznanej Brezovici, veselje in občudovanje, ki je našlo izraz na vse razne načine.
Ko priraarširamo pred Brezovico, pričakujejo nas tam pri drugem slavoloku na mostu skoraj vsi brezoviški prebivalci in njim na čelu s cveticami Okrašena domača dekleta, katera nas pozdravijo z z navdušenim: »Dobro došli« in »Živio«, potem se pa
Podlistek.
Rudin.
(Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.)
X.
(Dalje.)
»Recite mi, lepo Vas prosim ... veste li, zakaj je bil včeraj...«
»Rudin prišel?« povzame hitro Ležnjev. — »Vem: prišel se je izgovarjat.«
Aleksandra Pavlovna povzdigne glavo.
»Izgovarjat?«
»Da. Mar niste čuli? On odhaja od Darje Mi-hajlovne.«
»Odhaja?«
»Za zmirom; tako vgaj pravi.«
»Ali kako je to mogoče, po vsem onem ...«
»To je drugo prašanje 1 Kako je to, ne morem umeti; ali tako je. Gotovo se Je kaj dogodilo. Preveč je struno napel — in struna je počila I«
»Mihajlo MihajliČ, vi se šalite ...«
»Bogme ne ... on odhaja in javlja to pismeno svojim znancem. Ako hočete, to ni baš slabo, no njegov odhod je uničil krasno stvar, ki sva jo zamislila z vašim bratom.«
»Kaj sta zamislila?«
»Prigovarjal sem vašemu bratu na potovanje, ter naj vas soboj vzame. A jaz bi vam služil.. .«
»Prekrasno!« vsklikne Aleksandra Pavlovna; »jaz si lehko mislim, kako bi mi vi stregli. Od lakote bi umrla!«
»Vi govorite tako, ker me ne poznate, vi mislite, da sem uekakov pandur; a ne veste li, da bi se jaz tudi lehko stopil, kakor sladkor in da bi mogel cele dni pred vami klečati ?«
»l'o bi pa rada videla 1«
pridružijo našim vrstam, mi potem Btopamo do čitalnice, kder odložimo zastave in se potem razkropimo po prekrasnej dolini, da si ogledamo vse naravne lepote.
Mej tem časom pa so tudi privatni »Sokolovci« dospeli v Materijo, kder so vihrale mnoge narodne zastave na hišah, posebno lepe in mnogobrojne pa na oni občinskega glavarja, rodoljubnega gospoda Gaiperja Kattelca, pred katerega glavnej hiši je tudi stal prekrasen velik slavolok, ves okrašen s6 zastavami in napisom »Dobro došli«. Tu je sam gospod Kastilec sprejel »Sokolovce« in druge rodoljube ter jih precej povabil na vrt, kder jim je njegova Iju-heznjiva gospa pripravila kaj izvrstni »diner k la forchette«, ki se je našim mladim ljudem kaj dobro prilegel. A komaj so se okrepčali, ko so zopet odri-noli dalje v HruŠico blizo Podgrada v žardiniri se &terimi konji, da tam poloić venec društva »Edinosti« na grob rajncega Franca Satca. Na pokopališču v HruŠici so čakali odlični gospodje, kakor čest. gosp. župan, gosp. vitez Vicco, veliki ljudski dobrotnik, potem g. Jenko, več gg. uradnikov iz Podgrada in velika množica ljudstva. »Sokolovci« so obstopili spomenik rajncega Sabca, četovodja zapove k molitvi, na kar »Sokolovci« z občinstvom vred pokleknejo in četovodja postavi na prekrasen'spomenik rajncega velikega rodo- in Ijudoljuba veqec iz lavorik in svežih rož, na katerem so bili trije Široki svilnati trakovi v narodnih barvah in z napisom s pozlačenimi Črkami: »Društvo Edlno3t«.— »Odličnemu rodoljubu.« — »V hvaležen spomin«. — Eden izmej na-
ZOCIIj TrJnCanov muli mt; tem na gina »OĆo uaS«,
pri katerej priliki so vsem nazočim igrale solze v očeh. Ko so ljudje odmolili, zapove zopet Četovodja nazočim, da vstanejo od molitve in kratka ali ganljiva zadušnica je bila končana. »Sokolovcem« je bil tudi v Podgradu pripravljen lep spreiem in kosilo; a ker se je mudilo in je bilo uže minolo poludne, morali so se privatni »Sokolovci« takoj vrnoti. Pred 2. uro so bili oni in drugi odlični gostje iz Podgrada za njimi uže zopet v Materiji, a od tam so ti privatni »Sokoli« in za njimi drugi gostje precej odmar-širali v Brezovico. Pred Brezovico, jih je čakal odbor Brezoviške čitalnice z godbo; pri slavoloku ua mostu pa Brezoviška dekleta sč šopki iu ena izmej njih jih
1e celo prav presrčno nagovorila, na kar se g. Do-inar prav tako toplo zahvali Brezovškim krasoticam. Zdaj se začuje grmenje topičev in od zgoraj se pre-bližuje druga godba; to so dolinski godci in dolinski pevci, ki korakajo pod zastavo čitalnice in za njimi gredd čitalničarji in drugi gostje iz Doline, vse pa
Ležnjev se vzdigne.
• Bodite mi žena, Aleksandra Pavlovna; tedaj se sami nverite, da je res.«
Aleksandra Pavlovna zarudi do ušes.
»Kaj ste rekli, Mihajlo MihajliČ?« ponavlja ona v velikej stiski.
»Rekel sem vam nekaj, kar mi je uže davno sto in sto kratov na jezici bilo. Zdaj sem s6 stvarjo na svetlem, a vi delajte, kakor znate. Da vam ne bodem na potu, idem. Hočete li moja žena postati. .. Zdaj grem; ako vas je volja, pozovite me, drugače bodem pa tudi vedel, kako mislite. ..«
Aleksandra Pavlovna je hotela zadržati Ležnjeva, ali on gre počasi brez klobuka na vrt, opre se na le-skovico in gleda nekam, Bog si vedi kam.
»Mihajlo MihajliČ I« začuje se glas izza njega; bila je to sobarica: »izvolite k gospej, ukazali so mi. naj vas pozovem.«
Mihajlo MihajliČ se hitro obrne, prime sobarico na nje veliko čudo, za glavo, poljubi jo na čelo in odide k Aleksandri Pavlovni.
XL
Vrnovši se domov, srečal je Rudin, kakor smo videli Ležnjeva; doma se je zaprl koj v svojo sobo in napisal dve pismi: jedno Volincevu (to je znano), a drugo — Nataliji. To drugo pismo je sestavljal in popravljal Rudin mnogo časa. potem ga naklep in fin papir prepisal, zapečatil in del v svojo beležnico. Žalostno pred se gledajoč stopil je nekoliko kratov po sobi sem ter tja, sedel pred okno in uprl glavo v roko;
solze so mu zrosile trepalnice.--Hitro vstane,
zapne suknjo, pozove slugo in mu ukaže, naj vpraša Darjo Mihajiovno, hoče ga li pred se pustiti. K malu se sluga vrne in reče, da ga gospodinja čuka. Rudin odide k njej.
Ona ga je Čakala v kabinetu, kakor prvikrat pred dvema mesecema. Toda zdaj ni bila sama; poleg nje
vodi velecenjeni veliki župan, gospod A. Lampe iz Boljunca. Tudi ti se pridružijo na moslu »Sokolovcem« in vsi skupaj marširajo mej igranjem dveh godeb in pevanjem dveh pevskih zborov na taborišče; ljudstvo pa ta lep sprevod pozdravlja navdušeno. — Taborišče je lep travnik skoro poleg cerkve. Stopi se nanj skoz tretji slavolok, na katerem je napis »Živeli taboriti«, sredi tega travnika je oder za najmanj sto osob ves okrašen se zelenjem in zastavami; na odru je vse pripravljeno za odbor, govornike, komisarja in poročevalce. Treba je priznavati, daje taborišče napravilo na vsakega najlepši vtisek, tako okusno okrašeno in razdeljeno je bilo vse. Zdaj pa so začele prihajati vas za vasjo iz bližnje in daljne okolice, vsaka s6 svojo zastavo; zapazili smo zastave iz Rodika, Klanca, HrpeU, Barke, in še kakih 50 drugih občin, vsako teh deputacij je odbor brezoviške čitalnice posebno sprejel na mostu in jo z godbo spremljal na taborišče. Prišli so tudi Ricmanjskl izvrstni pevci sč svojo zastavo; potem škedenjski godci in vse polno okoličanov, tako sicer, da se je zbralo do 3. ure pod odrom 6 močnih pevskih zborov, blizo 150 pevcev s tremi godbami (gotovo lepa stvar za Brezovico v tužnej Istri, če pomislimo, da niti v bolj zbujenih krajih na Slovenskem ni mogoče spraviti skupaj toliko in takih pevcev in godcev} gotovo nad 3500 ljudi, večinoma ozbiljnih priletniŠih in veljavnih mož, pa le malo žensk in otrok, kar daje temu taboru pomen velike ozbiljnosti. Ob tretjej uri so prišli tudi iz Materije ondotni rodoljubi sč zastavo in odborniki »Edinosti«, njimi na čelu g. predsednik Nabor goj in obilnebi glavar g. KatUUa. Tudi te je odbor čitalnice brezoviške sprejel na slovesen način z godbo. Zdaj se je pa napolnil tudi oder z odborniki »l£di-nosti«, govorniki, poročevalci »Pocora«, »Tagblatta« tržaškega, in »Triester Zeitung«, in drugo odlično gospodo.
Mej pokanjem topičev odpre gosp. Nabergoj tabor in pozdravi navzoče taborite v imenu društva »Edinost«, vabeč jih, da si volijo po starem običaju predsednika taboru. Taboriti na to začno klicati: Nabergoj, »živio« Nabergoj! on nsg predseduje!«
G. Nabergoj zopet nastopi in se zahvali v toplih besedah za skazano zaupanje, potem omenja prelepega običaja, da se pri vseh naših taborih najprej spominjamo cesarja, posebno pa se moramo hvaležno spominjati cesarja Fran Jožefa, ki je podelil svojim narodom svobodo, pod katere zavetjem se more tudi slovenski narod razvijati in napredovati. On torej odpre tabor z vabilom, naj vsi taboriti vskliknejo trikratni »živio« na cesarja Frana .Tožefa I. Ogromni
je sedel Pandalevskij, skromen, hiter, snažen, ljubezniv kakor zmirom.
Darja Mihajlovna vsprejme ljubeznivo Rudina in Rudin se ljubeznivo nakloni Darji Mihajlovni; ali na prvi pogled, po smijočem se lici obeh sodil bi vsak razboren človek, da tu, ako tudi ni prepira, vendar tudi usluge ni. Rudin je znal, da je Darja Mihajlovna jezna nanj. Darja Mihajlovna je pa zopet slutila, da Rudin vse ve...
Tožba Pandalevskega jo je res žalila. Nje gosposki ponos se je zopet vzbudil. Rudin, ubogi Rudin brez službe in brez imena, drznol seje pozvati na sestanek njeno hčer — hčer Darje Mibajlovne Lasunske!
»Pa reci, da je umen mož, da je genij 1« govorila je ona, »kaj dokazuje to? Po tem takem se more kdor koli nadejati, da bode moj zeti«
»Dolgo nisem hotel lastnim svojim očem verjeti«, oglasil se je Pandalevski. »Tako pozabiti, kdo si in kde si, temu se čudim 1«
Darja Mihajlovna se je močno srdila in Nataliji tega čina ni odpustila.
Zdaj zaprosi Rudina, naj sede. On sede, ali ne več kakor je sedeval prejšnji Rudin, skoraj svoj mej svojimi, niti ne kakor dobri znanec, ampak kot gost in tudi ne kot pravi gost. Vse to se je zgodilo v jed-nem hipu ... Tako se voda kar naglo izpremeni v led.
»Prišel sem, Darja Mihajlovna,« povzame Rudin, da se vam za vaše gostoljubje zahvalim. Denes sem dobil glas od doma in vsled tega moram koj oditi.«
Darja Mihajlovna pogleda srpo Rudina.
»Prenagliti me hoče, gotovo ve vse«, mislila je ona. »S tem me reši neugodne objave... tem bolje, živeli umnjakil«
»Resi« reče potem na glas. Kako je to neugodnol Ali ker je uže tako, ne da se nič storiti. Nadejam se, da Vas po zimi najdem v Moskvi. I mi odidemo skoraj.«
»Ne vem, Darja Mihajlovna, zadene me li sreča,
EDINO ST.
več minut trajajoči »živio« klici odmevajo po dolini, godbe igrajo, pevci pojo cesarsko himno, mej grmenjem topičev; ko se navdušenje nekoliko poleže, predstavi predsednik vladnega komisarja, g. Šorli-ja, kateri taborite pozdravi v imenu vlade. Tudi njega je ljudstvo živ ahno pozdravljalo. Potem je predsednik naznanil, da bo govoril o prvej točki g. MedtelČek.
Ta gospod je v daljšem govoru, katerega zarad njega obsežnosti prinesemo posebe, risal nedostatnosti ljudske Sole ter je konečno nasvetoval taboru to-le resolucijo:
»Glede tega, da sedanji krajni šolski sveti ne spoštujejo g 19 postave od 27. junija 1875 in sicer § 9 točke 1. 3. 3. G. 8 dalje g 12 in opiraje se na g 25 iste postave: prosi se si. c. k. okrajni šolski svet, naj prenaredi krajne šolske svete tako, da bode imela vsaka šolska občina svoj krajni šolski svet,« katera resolucija je bila soglasno sprejeta.
Za njim je nastopil gospod Gatper Kastelec, občinski glavar Materijski, katerega je občinstvo sprejelo s6 »živio«-klici; govoril je bližo tako-le: Dragi, čestiti narodnjaki!
Leno število se vas je tukaj na zelenem polju zbralo in mislim, da vsi ste prišli iz namena, da iz-bujate iz spanja našo narodno pravico, katero nam je Nj. veličanstvo sam presvitli cesar dovolil, katero se pa ne spolnuje povsem mej slovenskim narodom, kajti od c. k. uradnij Še vedno mej slovenske stranke v Istri pošiljajo nemške ali laške dopise, katerih ubogi kmet ne umeje, zatega delj je primoran tolmača si iskati, drago ga plačati ter zato tudi po ves dan izgubiti. (Občinstvo: Res je!)
Tedaj kaj je s takimi dopisi Slovencu pomagano? nič! vsekako več Škodujejo nego pomagajo. (Res je!)
Mogočna naša vlada je skrbela, da se v pomoč narodu ustanavljajo ljudske šole na deželi, v katerih se otroci pisati in brati učć in marsikateri oče je vzdahnol: Hvala Bogu, vsaj zdaj mi prebere moj otrok to, kar iz uradnije dobim, in ko otrok prime v roko dopis, žalostno odgovori, da to ni po slovenski. (Žalostno I)
Kaj si mora takrat ubogi Slovenec misliti? Kako mora on teško premišljevati, zakaj on tako ogromne doklade za šolske troške plačuje ker mu nič ne koristijo. Za državne troSke mora prav tako Slovenec, kakor avstrijski Nemec plačevati. (Da, da!)
V avstrijskih nemških deželah se pa nemškemu narodu dovoljujejo nemški uradniki, zakaj se ne bi tudi Slovencem dajali slovenski uradniki, kateri bi zmožni bili v pisavi in govoru slovensko občevati. (Čas bi bil!)
Ako do tega pride, da se bo v slovenskih deželah narodno uradovalo in občevalo, marsikateri sta-riši več veselja dobć, da bodo svoje otroke redno v Šolo pošiljali uže iz namena, da kedaj v domačej deželi službo dobe ali vsaj, da bodo znali kaj jim hodi iz uradnije. (Slovenci naj nosijo le bremena;.
Jaz bi priporočal, da vi, čestiti narodnjaki, pri •vsakej priliki Hrjate, naj vse uradnije na Slovenskem 8 županstvi in strankami le po slovensko občujejo, a ne, da nas kot dozdaj s tujimi nemškimi in laš-imi jeziki pitajo in mi ne maramo tega mesa jest, zato ker je pregrenko. (Res pregrenko je).
Radi tega vabim vas, čest. narodnjaki, da sklenete resolucijo: c. k. vlada naj za nas Slovence in Hrvate le slovensko in hrvaško uraduje, in naj nam pošilja slovenske uradnike.
Ta govor je bil sprejet se živahnimi Živio-klici in Taboriti so to resolucijo po g. Kastelcu nasveto-vano sprejeli se živahnim odobravanjem.
Telegrami so došli ti le:
Pozln. Buduć zapriečeni, nemožemo tielom prisustvovati, duhom ipak s Vama. Iz dna srdca kličemo Vam: Sretan uspjeh! Živila sloga medju braćom Slovenci i Hrvati!	Hrvatska Čitaonica Lindar.
Spljet. Sjedinjenoj, jednom mišlju zadahnutoj braći Slovencem i Hrvatom prigodom kadno u bratskom ogrljaju traže bolju snagu da obrane svoje svetinje, kliču oduiev-Ijen: Živili 1	Slovenci v Spljetu. Pregelj.
da provedem zimski čas v Moskvi; no ako bom tam, bode mi dolžnost prijaviti se i vam.«
• Aha, prijatelji« misli Pandalevski vesel; »dolgo časa si ti tukaj gospodaril; igraj zdaj...«
»Gotovo ste neugodne glasove dobili od doma ?« vprala glasno Rudina.
»Da,« odgovori ta kratko.
»Morda je bila slaba letina ?•
»Ne... drugega nekaj... Verujte, Darja Mibaj-lovna,« doda Rudin, nikdar ne pozabim časa, kar sem ga prebil v vafiej hiši.«
•Tudi jaz, Dimitrij Nikolajič, vedno se bodem radostno spominjala svojega poznanstva z vami... Kdaj mislite oditi?«
•Denes po obedu.«
»Tako brzo! Želim vam srečen pot. Oprostite mi, dolga vam ne morem koj plačati; no čim pridem domov...«
•Pustite to,« seže mu Darja Mibajlovna v besedo, »da vas ni sram tako govoriti... No koliko je ura?«
Pandalevski potegne iz Žepa zlato urico in pogleda na-njo.
»Dve in trideset minut,« reče on,
»Gas se je obleči,« reče Darja Mihajlovna. »Da se vidimo. Da se vidimo, Dimitrij Nikolajič.«
Rudin vstane. Čuden je bil ta razgovor, vrlo čuden. Akteurji tako ponavljajo svoje role in diplomati na konferencijah zamenjujejo drug druzega z izmišljenimi frazami.
Rudin odide iz kabineta Darje Mihajlovne. Zdaj se je po izkustvu naučil, kako sv9tski ljudje ne od-bacnejo, nego upravo odrinejo človeka, kakor jim je nepotreben postal: kakor rokavico po balu, kakor papir, v katerem je bil zavit konfekt, kakor bilet, na kateri niso nič dobili pri tomboli...
(Dalje prihodnjič.)
Zagreb. Bodrim okom prateć vas rad, koji nam jamči skoro oslobodjenje od tudjeg jarma, veselimo se od srdca vašemu uspjehu. Slogom postignuti ćemo sudjenu slobodu. Danas nadjoste ae u bratskom taboru za prava. Dao Bog, da se doskoro nadju jednokrvna braća zajedno u jednom taboru proti dušmanskoj struji
Sveutilištna mladež stranke Prava.
2 Reka. Složnoj braći na današnjem Taboru otačbe-nički pozdrav i najbolji uspjeh. Predsedničtvo Slobode.
Z Rek«. Složni Hrvati i Slovenci odbijali navale domaćih protivnikah kao su njekoč za Ljudevita Posavca razbili falangu tuđina Franka.	Primorski steklici.
Matulje. Bože živi združene Hrvate i Slovence, neka blagoslovi njih trud!	Domoljub v Matuljah.
Matulje. Kastavci oduševljeno pozdravljaju danaSnje Taborite, Bože daj sretno. Živila Istra.	Štefan.
Polj. S istarskog poluotoka stražadivlć—gradatabori-ćanom, Slovencem i Istarskim Hrvatom kliče urnebeski Živio.	Čitaonica.
PtoJ. Haloze krsna Istria, bivša zibelj posvečeni gla-golici, pozneje tlačena tujstvom, sedaj prebujena narodnim duhom, bodi hrabra hraniteljica naše obale Jadranske, Slovencem na korist in ponos a na slavo vsemu Slovenstvu.	Raić.
Celi«. Zveza slovenskih posojilnic pozdravlja z veseljem tretjo točko vašega dnevnega reda, to jo ustanovitev
Eosojilnice za Podgraški okraj. S tem naj bo storjen prvi orak v važnej zadevi osnovanja narodnih denarnih zavodov. Posojilnic v Istri! Odjarmiti se mora napredujoča Istra tujega denarnega sredstva ter osnovati se morajo narodni denarni zavodi posojilnice v Trstu, Poreču. Ro-vinji, Piranu itd. Pripravljen sem pri ustanovitvi teh zavodov Vas podpirati z vsem kar je mogoče.
Mihael Vošnjak, načelnik zveze slovenskih posojilnic.
Mozirje. V istinitej edinosti in rodoljubnej zavesti imate moč proti tujemu nasilstvu. Živili v junaškem odporu!
Čitalnica MoŽirska.
Mozirje. Bratom ob Adriji žeti sijajno zmago proti la-honskemu navalu.	Savinjski »Sokol«.
Mozirje. Slava Taboritom! Zbiraj, jaći se narod z edinostjo in rodoljubjem, da junaško odbiješ slovanske zemlje sovražnika.	Trg Mozirje.
Celoveo. Slava Slovanom istrskim, srčen pozdrav in dobro srečo pri prihodnih volitvah!
Mir v imenu koroških Slovencev.
Ptuj. Zbranim krepak Živijoklic! Narodno druŽtvo pri sv. Lorencu u Slov. Goricah na Štirskem. Sijanec.
Ptuj. Najboljše poroštvo za obstanek slovenskega naroda, najmočnejši jez proti sovražnim napadom z Juga je močna zjedinjena Slovenija.	Za Ptujske Slovence
Dr. Gregorič.
Ljubljana. Tužna Istra se danes raduje nad svojimi vrlimi sinovi, ki se zavedajo svoje slovanske narodnosti in na trdnih kraških tleh stavijo nezrušljivo trdnjavo proti navalu nenasitne Irredente. Bog Živi Isterske Slovane.
Dr. Vošnjak, Dr. Zamik, Dr. Dolenc.
LJubljana. Presrčno pozdravljeni vrli Taborci! Uzor-nemu namenu bodi sijajen uspeh ! Živeli bratje Hrvati, s katerimi združeni nadvladamo vkupnega vraga, da bode Istra srečna i vsa naša. | Urednik slov. Naroda|Železnikar.
Rakek. Naprednim zavednim narodom dosežemo bo-lišo samostalno prihodnost. Živeli torej združeni Taboriti, jivela srečnejša slovanska Istra.
Gruntar, Jeršan, Resman.
Logateo. V im«nu loga&kih narodnjaUov Sastitajo /.a probujo narodne zavesti unetim rojakom na sinjej Adriji.
Mulley, Ribnikar, Candusso, Archo, Sicherl.
Pootojna. Živeli Taboriti, hrabri buditelji tužne Istre I
Ve£ narodnjakov.
Rakek. Dejanskim odločnim in nesebičnim rodoljubjem popravimo zamujeno in se častno rešimo Slovanstvu in pravičnej Avstriji. Živelo možato narodno delo. Na svidenje 9. septembra v Postojni.
Odbor Notranjskih rodoljubov.
Tolmin. Bog naj blagoslovi blago Vaše prizadevanje 1 Tolminska narodna čitalnica.
Tolmin. Izpod sivega Krna naj glas Vam doni: Bog Živi Slovence in bratsko nam kri. Kobaridska čitalnica-
Tolmin. Želimo najboljši uspeh.
Tolminsko rokodelsko bralno društvo.
Kiillenberg. Iz globočine srca kličemo Vam Bog daj, da bi denašnji dan bil predhodni dan tistega srečnega dne, ko se Primorska s tužno Istro vred otrese tujčevih spon. Živeli Taboriti!	Premski domoljubi.
SeZana. V duhu združeni kličemo: Živeli Taboriti, živeli probuditelji tužne Istre. Čitalnica Štamelska.
Komen. Živeli Taboriti, živeta bratska vzajemnost, Živel napredek! V duhu z Vami.	Komenci.
Komen. Najizkrenejši pozdrav i največji uspeh proti lahonskemu nasilstvu.	Kavčič.
Dolino. Naj »Tabor v Brezovici« porodi več mojih to-varšic po Istri.	Čitalnica v Dolini.
Dolino. Jako žal mi je, da ne morem se vdeležiti. — Dober uspeh. — Živeli taboriti 1 Juraj Jan, kanonik. (Daljo prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Skupni ministerski svet je sklenol, kakor poročajo Časniki, da se imate delegacije sklicati mej i5. in 20. oktobrom.
Državni Jnandni minister Kal lav odpotuje te dni v Bosne, potoval bo po tistih krajih, po katerih ni hodil pri zadnjem popotovanji, tc je po vshodnjih krajih ob srbskej meji.
Vrhovni variavski iko/Felinski je naglo in skrivno iz Levova odpotoval; z banketa se je odpeljal na kolodvor. Prvt poljski dostojanstveniki so mu namreč to svetovali, da ponehajo demonstracije, ki bi utegnole biti neprijetne nadvojvodu Karolu Ljudevitu.
Vnanje dežele.
Ljudska veselica 2. t. m. je bila nezaslišano velikanska. Na ogromnem prostoru je bilo postavljenih več gledališč, cirkus, in mnogo šatorov. Pri vstopu na slavnostni prostor je dobil vsak Čašo, katera se mu je s pivom napolnila, kolikorkrat je hotel, delili so se mej ljudstvo tudi kolači, sladkarije itd. Poročila trdijo, da se je nad 3 milijone ljudi vdeležilo veselice. Obiskala sta jo tudi car in carica, katera je ljudstvo navdušeno pozdravljalo, carjeva obitelj in tuji knezi. Veselico je priredilo mesto Moskva. Izvršila se je v najlepšem redu.
3. t. m. dopoludne sta car in carica obiskala samostan sv. Sergija; na potu ju je ljudstvo navdu-
šeno pozdravljalo. — Popoludne pa so bile vojaške vaje kosakov in Crkescv, pri katerih so bili pričujoči tudi tuji knezi in poslanci.
V	dan 4. t. m. je v Moskvi obhajala Preobra-ženska garda svoio dvestoletnico. Carica, zastavi tega polka kumica. bila je oblečena v barvah polka. Cesar si je pred polkom pripel sv. Jurja križ na prsa. Popoludne je mesto Moskva gostilo 12.000 vojakov v Sokolnikovem gaji. Car je bil tudi zraven, prijel je čašo žganja ter jo spil na zdravje hrabre svoje garde.
V	Moskvi se zdaj vrši banket za banketom, bal za balom ; vse se godi v najlepšej slogi in car in carica se vdeležujeta vseh veselic.
Ruski car je dal več državljanskih in verskih pravic razkolnikom; dovolil je bogočastje po njihovem obredu, razen procesij. — Govori se tudi o mnogo druzih olajšavah, tako se imajo odpustiti zastali davki, osobni davek, ki na Ruskem posebno kmeta tlači, pa popolnem odpraviti. Vsa znamenja kažo, da je carju zelo na srci sreča ruskega ljudstva.
Italijanski državni \bor je dovolil, naj se postavi narodni spomenik Garibaldiju. »Osservatore Romano» trdi, da se Schlo\er po trimesečnem odpustu zopet vrne in «Moniteur de Rome» preklicuje vest, da so se obravnave mej Vatikanom in Prusijo ustavile.
V	pruskem deželnem \boru se je včeraj podala predloga, obstoječa iz enega samega paragrafa, po katere) se ima dovoliti branje maše in deljenje zakramentov.
V	Francoskem državnem tboru je izjavil minister zunanjih zadev, da se je vse storilo, kar treba, da bo do konca meseca junija dovolj močna vojska v Tonkinu, da Kitajsko nema pravice vtikati se v to zadevo, katera to državo tudi nič ne briga.
Na Švicarskem imajo tudi Često krat ljudske shode in tam imajo ti veliko veljavo, ker so sklepi tacih taborov za postavodajstvo merodajni. Tak tabor je bil 3. t. m. v kantonu Bern, kder se je z veČino dveh tretjin sklenolo, naj se ustava za bernski kanton predrugaČi.
iz Tamatave se potrjuje, da so francoske vojne ladije bombardirale obrežni mesti Murunsanga in Pasandava na severno-zahodnjem obrežji otoka Madagaskar, da je s tem tu ležeče tuje blago velijo škode trpelo, da se domaČi prebivalci, hudo razkačeni, pripravljajo na vojno. Vlada je izjavila, da se francoskim napadom z silo ustavi.
Za drug sueiki prekop ni več dvombe, da se prične prej ali slej delati. Lesepsovo poročilo v zboru delničarjev dotrjuje da je sueška družba v popolnem soglasji s zastopniki angleške vlade; obravnave s to so druzemu prekopu zelo ugodne.Zdanje popravljanje prekopa stane 3o milijonov in zadostoval bo za trgovinski promet deset milijonov ton. V prihodnje pa se mora skrbeti za drug prekop in ko pride temu Čas, povabijo se delničarji, da se jim podade dotične predloge. To poročilo so delničarji soglasno odobrili in Lesepsu zahvalo izrekli.
Dopisi.
Izpod Žekenc«, dne 4. junija.
Učiteljsko društvo za Sef. Kom. okraj je imelo svoje občno zborovanje dne 10. maja v Sežani.
K ljubu slabemu vremenu je došlo v Sežano tega dne precej učiteljev, ki se za stvar brigajo. Će tudi ni bilo pričakovati obilega Števila, vendar se nas je bilo toliko zbralo, da smo mogli zborovati. Omeniti mi je v prvej vrsti, da se je zborovanje vršilo v najlepšem redu. Ta dan nam je porodil nov odbor in sicer predsednikom in pevovodjem smo izvolili jednoglasno Ant. Renigerja, vrhov, učitelja Tomajskega, podpredsednikom M. Kanteta, učitelja v Sežani, tajnikom Ant. Kosovela, učitelja v Dutovljah, blagajnikom pa Jos. Hrovatina vrhov, učitelja v Sežani.
Pri odborovej volitvi ni bilo nobene agitacije, kajti vedeli so dobro navzoči, kedo more društvo voditi.
Bodi mi dovoljeno pri tej priliki tudi povedati, da se mi je čudno zazdelo, ko sem bral v 30 štv. »Edinosti« od 3. maja dopis iz Tomaja, kder sodi poročevalec neki preostro g. A. B. Oporekati ne morem, da ni bil g. A. B. tolmač (razlagatelj, lat. in-terpres) g. Baldinija, a to Še ni pregreha, ker je učitelj — rekel bi — nekako dolžan taka poslovanja sprejemati in gotovo mi je znano, da je g. A. B. dvakrat odvrnol prošnjo pot. učitelju kmetijstva, izgovarjajo se, da ne umeje nemški, niti italijanski. Lastnosti g. A. B. se vidijo uže iz tega, da je voditelj učit. društva — gotovo si je moral zaslužiti stol, katerega je zasedel. Kaj ne, rekel bi kedo, to je vse preveč v tem dopisu? — Ni tako; vojak naj brani carja, otrok očeta in jaz moža, ki je v resnici spoštovanja in niti male graje v tem obziru vreden.
Ze na Brežini dne 12. oktobra m. 1. je bil ustanovljen poseben odsek, kateremu se je nalagalo pre-rešetati in popraviti pravila našega društva. Zelo smo bili zadovoljni o izidu te točke, uvidevši, da se je odsek v izvršitev svoje naloge res trudil, za kar mu Bog plati.
Izvolil:! se je tega dne tudi petorica, ki oceni novo izišle didaktično-pedugogične knjige. Tudi o bodočem društvenem delovanji, menim, da bomo na boljšem, če se besede obistinijo.
Vsemogočni nam pa bodi v pomoč, da se naše društvo razvija, da se dalj časa ohrani, da smo složni ter blagoslovi delovanje, da bode vspešnol
V Zgonlku, dne 25. maja.
Vtorek dne 23. t. m. se je vršila pri nas redka slavnost. Pripeljali so nam tri nove zyonove, koje sta ulila g. de Poli & Broili v Gorici. Vsak, kdor si jih je ogledal, čudil se je lepemu, natančnemu delu in zu-nanjej olepšavi. NaŠ zvonik je visok, a vsakemu lep prizor, kdor je gledal v zraku visečega velikana, ki tehta 1235 kg. in se počasi vedno više in više pomika. V primerno kratkem času so bili vsi trije v vi-
EDINOST.
sokem zvoniku. Z nekako nestrpljivostjo smo čakali, da slišimo njih glas. Proti večeru nam zadoni nizki »D« velicega zvona. Vsi smo se čudili močnemu, lepo donečemu glasu, vsem je postalo nekako tesno pri srcu, a ko nam zadone vsi trije, bili smo kar izne-nadjeni. Veselje in žalost sta se strinjala v našita srcib. No, sedaj pa lehko porečemo: »Mi smo Zgoni-čanij«
Posebne zasluge pri delu si je pridobilo starešinstvo, koje je ljudstvu dalo prosto voljo, da pod-
Eiše v to potrebno svoto, kajti z nalaganjem bi se ne ilo tako lahko spravilo tolike svote, posebno v sedanjih časih. A našega novega župana J. G. moramo kar odločno pohvaliti, kajti z nevtrudljivo marljivostjo je skrbel za vso potrebno pripravo, nobena pot mu ni bila predolga, pokazal je, da mu je mar za stvar samo in ne za lastni žep.
Ker sem omenil novega župana, naj vam tudi starega, koji nam ni Še sedaj na vsestranske opombe izročil popolnih računov svojega županovanja. Predlagal je uže večkrat našemu starešinstvu neke papirje, ki so pa bolj podobni Avgijevemu hlevu, nego občinskim računom. No v našem starešinstvu sedi tudi kakov Marzini.
Ker sem začel grajati, naj bo pa še nekaj: Da vam resnico povem, v našej županiji vlada neka splošna, huda in kmetu nevarna bolezen, katero je neki dobro znani g. sodnik označil tretjim sežanskim čudom rekoč: »Danes ni vendar nobenega Zgoničana v Sežani, da bi se tožil.« Postali so res uže sami pravdni doktorji. A dragi Zgoničani, ako boste tekali za vsako malenkost v Sežano tožit se, zapravljali bodete dragi čas in denar, ne pa napredovali. Hude nevarne nastopke boste k malu in prebritko obžalovali. Malenkosti naj se doma poravnajo! Želim iz srca, da se te bolezni otresete. Za sedaj to, če bo kaj novega, prihodnjič.
Iz PomUftnske županije* 4. junija.
Danes so se izbirali v Poinijanskej županiji poverjeniki za prihodnjo volitev deželnega poslanca. Kakor je obče znano je Pomijanska blizu 7000 duš broječa občina čisto slovenska in vsak bi sodil, da bi se morali tukaj brez vsake borbe narodni poverjeniki Izbrati. Pa temu ni bilo tak6, kajti v Istri se godć čudne reči. Koperski lahončiči so bili namreč uže več nego mesec dni vse Žile napeli, da bi tukaj prodrli figa-možje in so v ta namen naj odličnejše labonske moči neumorno delale. Nam so še precej natanjko znane njihove hudobne spletke in nepoštena sredstva, katerih so se v dosego postavljenega si namena posluževali. Nočemo pa o tem veliko govoriti. Le to povčmo, da so hoteli sd zvijačo, s podkupovanjem, z grdi in in nezaslišanim obrekovanjem premagati. Privabili so bili nad 30 volilcev, pravih robov, ki so njihovemu obrekovanju več verovali, nego lastnim dušnim pastirjem. S tem številom, upali bo, da zmorejo, osobito
gledć na to, da se navadno ni zbralo pri enacih ii-orih v Pornijanu više od 40 volilcev. Upali so to tudi zat6, ker so se č. gg. duhovni primeroma )e malo trudili, nenadjaje se od te strani nobene prevare. In res, malo, malo je manjkalo, da niso prodrli. Vsa čast in hvala pa gre vrlim Šmarnem (Mo nte), kajti oni so lahončičem štreno zmešali. Udeležili so se izbora v obilnem številu, z njimi so potegnoli vsi Č. gg. duhovniki in še kateri drugi volileu, tako, da je srečno zmagalo 12 narodnjakov s 35 glasovi proti 32. Iz tega
Jahko vidite, da je bila borba huda, nezaslišana, srdita, ^e zadnji trenotek so hoteli nasprotniki značajne, večinoma uže osivele šmarske možake pregovoriti, a lastonj. Vrli starci so trdno stali kakor skala. Naj-veča slava pa, da so poštenjaki zmogli, gre v prvi vrsti Še mlademu in nadepolnemu možu Jakobu Grdini is Smarji. On se je za sveto stvar z navdušenjem poteza!. Njegovo ime naj si č. gg. duhovniki in vsi poštenjaki Pomijanske županije dobro zapam-tijo in kadar pride čas, naj se zanj potegnejo, da dobi v občinskem zastopstvu važneje mesto, nego je ono, katero so mu pri zadnjih obč. volitvah podelili pie-varjeni nevedneži.
Pomijanska volitev poverjenikov nam je marsikaj pojasnita. Prvič je očividno, da so lahoni vse žile napeli, da bi ad svojimi kandidati po vsei deželi
{irodrli ter s tem zaslepelemu svetu pokazali, da je stra popolnem italijanska in da tukaj ni treba jezikovne enakopravnosti. S tem bi radi obrco dali naši spravoljubnej vladi na Dunaji. Drugič pa je jasno, da so se lahončiči zarotili, da Slovencem, oziroma Hrvatom niti pedl zemlje ne odstopijo, niti trohice jedna-kopravnosti ne privoščijo, brez hude, skrajne, srdite borbe. S tem hočejo dati nam zaušnico ter nas porogljivo silijo, da se za lastno zemljo bojujemo na živeneje in smrt, ako jo hočemo imeti. Da, da le dobro si to zapamtimo, naši lahončiči so izvrstni ne vrabci nego grabci, ki znajo prav po beneško grabiti, a nikomur ničesa ne privoščijo. Tretjič nas uči Pomijanska volitev poverjenikov tudi to, da se moramo pri enacih prilikah bolje organizovati. Osobito pa so pri izborih volilni lističi neobhodno potrebni in brez teb se teško kaj opravi. Lahoni so bili vse lepo pripravili, mej tem ko se je od naše strani še le v zadnjem hipu na to mislilo. Naj bo to dobra opomba za drugi pot.
S tem pa, da je od Pomijanske županije 12 narodnjakov izvoljenih. Še ni gotovo, da premaga narodni kandidat, kajti Dolina, Dekani in Pomijan še ne odločujejo, ako se jim iz druzih županij vsaj nekateri ne pridružijo. Torej pozor 1
Iz JelŠan 27. maja.
Z velikim veseljem smo čakali prihoda našega milostljivega gospoda škofa. 26. maja zvečer ob 7. uri pride iz Podgraj v JelŠane peš z čest. gosp. Petrom Flego in Ant. Notarjem. Naproti mu je šla vsa šolska mladina, krajni glavar c. g. Pip, in občinski tajnik č. g. Rotmajer, katera sta visokega gospoda prijazno sprejela in v imenu vse občine prav priljudno pozdravila. Mnogobrojna množica ljudi je obsula visocega pešca in premili glas zvonov je naznanjal srečni pri-
hod milostljivega gospoda škofa. Danes, 27. maja, ob 9. uri v jutro je bila sv. maša, katero je mil. g. Škof opravljal. Po sv. maši je izpraševal birmance, roditelje z milim očetovskim glasom opominjal, naj bolj za Rvoje otroke skrbe in jih pridno k božjej službi in krščanskemu nauku pošiljajo. Ko se je sv. birma izvršila, začele so se predstavljati nekatere osobe. — Prt prav okusnem obedu smo se zabavljali do 4. ure popcludne, in potem pa šli k popoldanskej službi božjej, katere se" je tudi milostljivi gospod vdeležil. Po dokončinej božjej službi je odpotoval apostolski nastopnik z odličnim spremstvom na Bergud. Bog nam ohrani še mnogo let našega višjega dušnega pastirja 1
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Ko je cesar zvedel iz časnikov, da je pogorela vas Trbovlje na gorenjem Kranjskem, ukazal je kranjskemu deželnemu načelniku, ki se je mudil na Dunaji, naj mu poroči o tej nesreči, in ko je deželni načelnik to storil, takoj je cesar iz svojega premoženja daroval pogorelcem 800 gld.
Odlikovanje. Gosp. Fran PovŠe, ravnatelj na kmetijskej Šoli v Gorici, dobil je zlati križec za zasluge s krono. Čestitamo.
Tržaški deželni odbor vzel je na znanje poročilo gosp. državnega poslanca pl. Burgstallerja o sprejemu pri cesarju in trgovinskemu ministru deputacije peterih kronovin (Trst, Istra, Koroška, Kranjska, Solnograška) pod vodstvom gosp. grofa Dr. Karola pl. Chorinsky, solnograŠkega deželnega namestnika, gledć železniških zadev, osobito železnice preko Tur, in gosp. Burgstallerju kakor i grofu Cho-rinsky-ju se je deželni odbor tržaški najiskreneje zahvali). Tukajšnji deželni {namestnik je pooblaščen peticije o prašanju tržaških železnic odposlati obema državnima zbornicama. Tukajšnji magistrat je opozorjen izdelati zakon gledć varnosti gledišč proti požari, kateri mora predložiti se v presojo deželnemu odboru.
Tržaške novosti. »Cittadino«, »L* Alabarda« in »L' Indipendente« strašno jezi in peče zadnji tabor v Brezovici; vsi ti listi so posvetili mu članke, eden izmej njih se norčuje iz Slovencev ad captan-dam benevolentiam plehis tergestinae, drugi zopet jahajo visocega konja; vri skupaj pa se le smešijo in reše na nevednost občinstva. Nemamo prostora, da i uže denes nekoliko pomešali po tej godli. Nekoliko je pomešal to godio uže »Triester Tagblatt«, kateri ostro graja vse te lahonske liste in se hvalevredno poteza za čast Slovanov. Tudi »Triesterca« jako simpatično piše o taboru.
Pogreb Hedvige Kindermann, prerano umrle nemške umetnice bil je kaj sijajen. Elita tržaške gospode in mnogobrojnega ljudstva vdeležila se je sprevoda, ki se je v nedeljo ob 6 uri iz mrtvašnice v stolnico k sv. Justu k navadnim obredom in od todi na pokopališče vršil. Več nego 30 vsakojakih vencev dičilo je mrtvaški voz, darovi tukajšnjih ljubiteljev umetnosti. S tem je Trst pokazal, da ve ceniti pravo umetnost i da pn tej narodnosti ne gleda v obraz. Naj še povemo, da umetnica prišla je v Trst s kompanijo Neu-mann in je do zadnjega sodelovala pri Wagner|evej tetralogiji; ali bolestna kakor je bila jo še hujša bolezen napade, ki krasno žensko v teku malo dni v grob spravi še le jedva staro 30 let.
Vsako letna navadna »iagra« na vrhu pri Revol-tellu v nedeljo se je tudi letos kaj sijajno obnesla. Plesalo in trajalo se je do polne noči, mladeniči in dekleta so se kaj hlastno poganjali za onimi gospodi od magistrata, ki srečke za darila dele. Vsikako ta navada, dasiravno zapuščina ranjcega milijonarja R., moralna ni.
Nesreče. Stolfa Franc star 15 let, doma iz Komna, pek, mej delom se strojem v pekariji Mioni, mu je ta srednji prst močno poškodoval. Odvedli so ga v bolnico.
Samomor. V saboto popoludne je raz zida morskega mola Ključ nek mož v morje skočil. Bili so koj ljudje pri roki, da nesrečniku rešijo živenje, iz-vlečejo ga ali bilo je prepozno; gosp. zdravnik Ja-novic, ki je bil takoj na mestu, mogel je Še le njega smrt konstatirati. V žepih nesrečnika so dobili dokaj — kamenja naloženega in pa domovinsko knjigo gla-sečo se na ime Anton Pahor, čevljar, star 42 let.
Poskus samomora. 18 letna natakarica Ema L. v službi v gostilni »pri veteranu« v ulici Belvedere hotela se je v ponedeljek usmrtiti; zvezanima nogama skočila je v vodnjak, nahajajoč se na bližnjega soseda dvoru. Dva bližnja delalca to opazivša, koj priskočita in deklino nepoškodovano iz vodnjaka izvlečeta. Uzrok temu koraku so bile nekatere razprtije z roditelji.
Tržadkega mesta dohodki. V mesecu aprilu se je vplatilo mestnega davka od užitnine 152.134 gld. 4186 gld. od klavne živine in veteri-narnih pristojbin in 1668 gld. od mitnic.
»Titanla« tako se zove najnoveji in dosedaj največji parobrod društva avstr. ogr. Lloyda, kateri so v morje spustili vtorek 5. junija, ob 10. uri zjutraj. Velika množica radovednega ljudstva je bila zbrana, da viiii, kako se najnoveji velikan iz jekla s6 svojim elementom morjem poljubi. Dolgost parobrodu znaša 374 čevljev, šlrokost 39 čevlj. 6500 ton nosi in njega stroj ima moči 2200 konj. Ta parobrod je prvi, kije ves s štajerskim jeklom okovan. 4(. l«Ioydove vožnje v Južno Ameriko. 10. julija odide iz Trsta v južno Ameriko prvi Llojrdov parnik v Brazilijanske luke Pernambuco, Bahia, Rio Janeiro in Santos. A.ko se napove dovolj blaga za vožnjo, zavozi parnik tudi v luke Neapolj, Palermo, Malaga, Gibraltar in Cadix. Parniki bodo odhajali iz Trsta vsak me se« enkrat in sicer deseti dan.
Tržaški Trzin«ray je v letu 1883 prevozil 633.870 kilometrov daljave, 4826 kilometrov več, nego
v letu 1881. Ljudi je prevozil 2,701897 443.199 več nego v poprejšnjem letu. K tej pomnožitvi je največ pripomogla razstava. Dohodki so znašali 161.495 gld., za postranske vožnje pa 75.U44 gld. tedaj skupaj 241.692 gld. troški pa 195.515 gld. tedaj je ostalo 46.177 gld. dobička. Od tega se je odkazalo 2308 gid. reservnemu zalogu, 42.500 se je razdelilo mej delničarje, 1368 gld. pa zapisalo na novi račun.
Nekoliko častnikov nemške vojne mornarice pride te dni v Trst. da se vdeležć oficijelne svečanosti, ki bo od 15. do 25. junija v gradu Miramare na čast angleškej cskadri.
Našim okoličanom. Vtorek 12. t. m. se bode vršila pri tukajšnjem magistratu otdaja različnih zidarskih del za klicno ceno 2185 gld. Vadiuni znaša 220 gld.
Morske kopeli na otoku Grado priporočamo onim starišem, ki imajo otrok bolnih na škrofulozl. Zavod obstaja uze 11 let in do sedaj je do 400 otrok oskrboval, katerih večina je povsem ozdravela, nekoliko pa se jih je zboljšalo in le 3 so bili neozdrav-Ijeni izpuščeni. Prošnje za brezplačno sprejetje naj se pošljejo odboru do 15. t. m. Kdor plačuje pašam, da 1 gld. na dan.
Policijsko. Prodrzni tatovi i sladko-snedi ne dajo miru kokošim. Ta teden so zopet v Rojanu nekoliko kokošij pokrali. Na dvoru št. 15 so odnesli 7 kokošij s petelinom; pri 12 murbah v kampaniji Zigon tudi 8 glav perutnine; in v neKem tretjem kraju pa so odnesli petelina in par nogovic.
Finančnemu vodju na Katinarl so neznani lopovi iz zaprte omare odnesli 8 tolarjev Marije Terezije in 100 kosov srebrnih dvajsetic.
Tatvina. Peter Černe, lfl let star iz Goriškega je v pivarni »alla citta di Gorizia« v ulici »del Ronoo« ondotnej natakarici odnesel več kosov zlatenine v vrednosti 36 gld. V nedeljo zvečer, je pa mestna straža tega ptiča zajela pri Ghiozzi, in tudi par zlatih uhanov je nazaj dobila, katere je bil malopridnež za bornih 1.50 prodal nekemu vratarju na lesnem trgu.
^odnljska obravnava. Stal je pred sod-nijo Ivan Ferlan imenovan Burič doma iz Kastve, star 29 let, oženjen, čevljar, zatožen težkega telesnega poškodvanja. V noči 12. novembra pr. leta so pili fantje kaj veselo v krčmi Ivana Puž pri Spinčič-ih v VolovBkem okraju. Proti polunoči se neki sopivec Buriča, imenovan Marat mej tem, ko je na svoj dom iz krčme se vračal, zgrudi na cesti ves krvav na tla. Ker pa je Burič dokazal, kje da se je ta čas nahaja), porotniki so njega nekrivim spoznali.
Za kmetske občine na Kranjskem so ti le kanditatje priporočani: 1. Za okraj okolice Ljub-lijanske in Verhnike: dr. Karol Bleiweis vit. Trstenilki, primarij v deželni bolnišnici, in Luka Robid, vpokojeni davkarski nadzornik. 2. Za okraj Kamnik iu Brdo: Janez Kersnik, notar na Brdu. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loka: Karol Klun, beneficijat in državni poslanec, Blaž Mokar, župan in posestnik v Loki. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: ur. Josip Poklukar, dt-žavni poslanec in posestnik. 5. Za okraj Postojna, Planine, Senožeče, Lož in Bistrica: dr. Valentin Zar. nik, odvetnik v Ljubljani, dr. Josip VoHjak. primarij v dež. bolnišnici. 6. Za okraj Vipavo in Idrijo: Matej LavrenČiČ , posestnik. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico, in Krško: Viljem Pfeijer, državni poslanec in posestnik. 8. Za okraj Trebnje, Zatično, Žužemberk, Mok ronog, Litijo, in Radeče: Luka Svetec, notar v Litiji, dr Jurij Sterbenec, župnik v Hrenovicah, dr. Franc Papež, odvetnik v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico vsled kompromisa med slovenskimi in nemškimi volilci: Franc Fortuna, podžupan in trgovec v Ljubljani in Primož Pakiž, posestnik. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: Anton Alei, dekan v Semiču.
Volilni sbodl. V nedeljo so se zbrali dolenjski volilci v Novem mestu, kate»i so proglasili g. prof. ljubljanske gimnazije Fran Šuilje-ja kandidatom za volilni okraj Novoinesto-Ribnica. — Drugi volilni shod je bil i v nedeljo v Postojni, i tu je bil kandidatom za postojnski volilni okraj izbran g. dr. Hr. Dolenec sodnji adjunkt v Ljubljani na mestu odsto-pivšega g. Fran Hrena. Tretji volilni shod tudi v nedeljo bil je v Kamniku, h kateremu se je zbralo 54 volilcev, ki so se vsi enoglasno izrekli za g. dr. Samca.
Za živinsko razstavo, ki bode v Ljubljani o 600 letnici v Lattermanovem drevoredu, dovolilo je ministerstvo 4000 gld. Od te vsote odločenih je 3000 gld. za poslopje, katero postavi g. Tonnies, 1000 gld. pa za premije za živino. Posebe pa bode še več državnih premij in priznanj za stroje in kmetijska orodja.	(Slov. Nar).
Vremensko prorokovanje za Junij. Mathieu de la Drdme prorokuje za mesec junij tako-le vreme: Od 1. do 5. vročina. Nevihte v planinah 3 in 4.; najbrže tudi toča na Nemškem, v Avstriji in v severnej Italiji. -- Huda vročina od 8 do 12. — Močne in množne nevihte, toča okolo 8. skoraj enako vreme od 12 do 20. — Od 20 do 27. pa močno deževje, posebno v primorskih deželah ob Adriji in ob sredozemskem morju. Jadransko morje jako viharno. — Lepo vreme od 27. do 30. — Vse prav, le toče nas Bog varuj.
Lisica na mestu domačega psa. Nek švedski kmet je pred nekaj leti ujel mlado lisico ter jo tako vpi-tomil. da jo rabi na mestu domačega psa, s perutnino prav lepo živi, za domačini leta itd. A kmet je zarad te lisice prišel v prepir z občino, katera od njega zahteva, da mora plačevati pasji davek; občina namreč trdi: kdor opravlja pasja opravila, s tem je ravnati kakor s psom; kmet pa pravi: Lisica je in ostane lisica.
Zoper dlfterltlko. Victor Saint-Paul i njegova soproga sta dala francoskej medicinskej akademiji na razpolago 25.000 frankov za darilo onej osobi, ki
EDINOST.
bi našla zoper difteritiko zdravilo, katero bi spoznala
akademija za dobro. Pravico na darilo ima vsakdo brez razločka narodnosti. Obresti se imajo mej tem rabiti za najboljše spise o difteritiki.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Tramway s parogonom Trst-Gorlca-lpava Vodja tega društva je poslal te dni predsedniŠtvu Edinosti to le v lepej slovenščini pisano pismo:
Stavnemu društvu »Edinost« v Trstu. Podpisani Inženir in vrhovni ravnatelj vožnemu drultvu v Trstu L. F. Schmidt nameravam napeljati ozkoprožni »tramvč (Tramway) s parogonom, t. j. ozko železnico, po katerej f>e bode vozilo z mašino iz Trsta skoz B irkovlje, Miramar, Devin, Tržič, Gradiško v Gorico, Ajdovščino in Ipavo s postransko progo iz Ronk v Červinjan. Z odločbo visocega c. k. ministerstva za trgovino od dnć 12. aprila 1883 Št. 10312 dobil sem v zmislu postavne določbe dotično privoljenje ; vsled tega sem uže pričel izdelovati gradbeni načrt te železne poti.
Prebivalstvo Trsta, Furlanije in Kranjske je pozdravilo to mojo namero enoglasno in s posebnim veseljem, in to govori jasno, da gre tu za jako pogrešano in prepotrebno podvzetje, kateremu je ugoden uspeh gotov kakor kažejo vsi predpogoji.
Di bode ta nova pot mnogo koristila v ljudsko-gospoiiarskem, trgovskem kakor tudi v zdravstvenem oziru, priznava se v obče. Ne zviša se le zelo uže sedaj živahni promet mej kronovinami, mej Trstom, Gorico in Gradiško, mej Furlanijo in Ipavsko dolino, ne olajša se le mnogo prodaja pridelkov na deželi ter izdelkov mnogobrojnih trgovskih naselitev zarad redne in cenejše vožnje, mogoče in povolinl uzrok bode tudi omikanemu prebivalstvu, da v krajih od tramvaja prekrižanih nova plodonosna podvzetja v blagostanje dežele in ljudstva pričn6.
Umevno je, da zarad zboljšane in pomnožene zveze krajev tudi posestva mnogo več vredna postati morajo, in da se olajša obiskovanje krajev, ki slove radi naravne lepote, zdravega zraka ali zgodovinskih dogodkov, in ker bodo prebivalci progi tramvaja bližnjih krajev med seboj v rednej in vednej zvezi, doseže se ir.ej njimi ona vzajemnost, katera omogoči, da tudi moči in zmožnosti posameznikov občnemu blagostanju in napredku koristijo.
Opirajoč se na velike — tukaj le splošno navedene — koristi, ki jih bode tramvfi s parogonom do-našal Trstu, Goriški pokrajini in Kranjski, dozvolju-jem si podpisani upati, da me ne bodo le visoki uradi, temveč tudi vsi posestniki in zasebniki dobrovoljno podpirali in tako izvršitev tega v resnici plo-donosnega in domoljubnega podvzetja omogočijo.
V posebno spodhujo pri izvrševanju tega načrta pa bi bilo meni, ako bi bil tako srečen, da bi se smei naslanjati posebno na dobrohotnost ter pripo-ročbo Čislanih Vaših članov. Usojara si toraj prav uljudno zaprosbo, naj bi mi pri nameravanej gradbi tramvejas parogonom Trst-Gorica-Ipava jako potrebno in precenjeno moralično podporo blagovoljno podelili!
Z odličnim spoštovanjem 1
L. T. Schmidt
Trst, v aprilu 1883.
Podpisano predsedništvo to pismo priobčuje po tem potu vsem udom društva in dostavlja, da je tudi ono popolnoma prepričano o potrebi In koristi omenjenega Tramway-a ter priporoča naslanjaje se na v tem listu uže prinesene stvarne članke v tej zadevi vsem udom društva »Edinost«, da podpirajo to započelje, kder koli se jim ponudi prilika.
Predsedništvo društva »Edinost«.
Prošnjo
za slovenske ljudske šole v Trstu (v mestu) so podpisali: (nadaljevanje)
Iv. Serežin, Iv. Zierar, Gasp. Pogorele, Iv. Osvaldella, Iv. Dvoič, Pet. Dvoič, Pavi. Dvoič, Ant. Dvoič, Ber. Zigoj, Jos. Fiedel, Iv. Volič, Jos. Brili, Kari. Lepuitz, Ant. Bro-trkovič, Iv. Ferfolja, Jos. Cleva, Fran. Trcgon, Jos. Duic, Mat. Prelc, Pet. Geršk, Lu. Serežin, Iv. Smerdu, Ant. Dekleva, Iv. Posar, Iv. Metlika, Iv. Aiholzer, Fr. Pollich, Iv. Vatovc, Jos. Ferletig, Ant. Blasich, Pet. FilipČich, Jak. Pelizon, Mat. Zorn, Lojz Jerič, Jak. Ukmar, Gustav. Sterle, Jan. Tiegel, Jos. Abram, Fr. Krahne, Iv. Verk, Iv. Sancin, Fr. Daris, Val. Gorkič, Ferd. Vicelijo, Jos. Kadrič, Jan. Sodnik, And. Benčina, And Ferluga, Ant. Vitmar, Gošp, Terček, Ant. Kovačič, Fr. Srebotnjak, Vik. Reitz, Ant. Schantel, Marko Maturso, Iv. Vodopivec, Jos. Solt, Fr. Paternoat, Fr. Stepančič, Fr. Marchesan, Ernest Petz, Fr. Cerar, Iv. Juretic, M. Kenda, P. Stafuzza, M. Pittela, Val. Gherbitz, Val. Stock. Paul Rauber, Ant. Liker, And. Kreševič, An. Bošo, Jos Srebot, Ant. Fabian, Ant. Loreacich, Stef. Segolin. Ant. Valenčič, Jan. Vadnov, Stef. Zek, Jak. Bre?.oveo, Fr. Cetin, Ant. Luvin, Jan. Mezgec, Ant. Slobiz, Ant. Košuta, Fr. Riavec, Jak Mil-harsich, Ant. Burlovich, Ant. Sila, Fr. Zurk, Jak. Zegler, Jan. Cehovin, Jak. Valenčič, Step. Paolich, Jan. Cunja, Ant. Cok, Jos. Bach, And. Ličen, And. Goriup, Kari Ko-drič, Lov. Plaper, Jož. Cobau, Stef. Zegler, Mih. Dodič, Jož. Boša, Ant. Bottič, Ant. Filipčič, Mih. Vatovec, Ant. Vovk. Fr Barba, Ant Zafret, JoŽ. Svetina, And Jakolin, Jože Sodnik. And. Mikol, Mik. Detela, Jan Turk, Jos. Sre-botin, lak. MiholiČ, Fr. Miholič, Jak Kumer, Fr. Cerkvenih, Ant, Sila, Pet Sodnik, Paul MerSnik, And. Podberšaj, Iv. Pegam, Jur. Ličen, Jan. Presan, Ant. Kariš, lak. Straus, Tom. Strukel, Mart. Cipiola, Ferfolia Ianez, Ant. Lovren-čič, Mart. Strosnik, And. Tirm, Gosp. Tirm, Pavi. Rassin-kar, los Modnik, Ant Godešo, lak. Križek, lan Stor, A. Castellan, Menas, Kurzvernhart Mih,, Ant. Croglich, los. Brotino, los. Ukmar, Tom. Zolia, los. Bait, And. Svogel, Iur. Velikonja, Jan. Rieka, Jak. Snebel, Vinc. Kavčič, Jos. Miloš, Ant. Buttino, Joz. Kalin, Adam Pignet, Jan. Božič, Ant Lazzarini, Jos. Gherbaz, Mih. Marin, Jure Siškovic, Blaž Mejak, Mih. Hrvatin, Mih. Giuliani,
And. Baša, A. H. Aicher, Fr. Zorn, Luk. Hervatin. Mih. Hervatin, Stef. Snebel, And. Ceglar, Kari Covacich, Tone Jenč, Luka Slama, Lov. Pegan. Jak Uršič, Tom Ujčič Mio Ujčič, And. Hrovat, Fr. Jurčik, Mat. Serdoš, Iv, Sak-sida, Jos Klun, Stef. Mozetig, Jos. Bandi, Mih. Pregl, Mih. Vites, Fran. Ruggieri, Tom. Jurman, Ant. Petrinčl«, Mat. Pertot, Mat. Karaborčič.
(Dalje prihodnjič.
Dunajska l>or»a
dne 5. junija.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 78	gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 18	»	90 »
Zlata renta.......... 98	»	80 »
5% avst. renta........93	•	30 •
Delnice narodne banke ..... 839	»	— •
Kreditne delnice........293	■	50 »
London 10 lir sterlin......119	»	52 •
Napoleon...........9	»	51'/, «
C. kr. cekini.........5	»	67 »
100 državnih mark.......58 »	50 »
Naznanilo.
V nedeljo 17. t. m. el> dveh popoludne se bode vrfiila v vila Horstman razdelitev premij onim, kateri so s svojo iivalijo najbolje ravnali, in to vpričo admirala in častnikov kralj, anpleikega vojnega brodovja.
Ižabel Burton.
Javna zalivala.
S tem Izrekam najpresrčnejšo in najtopljejšo zahvalo gospodu zdravniku
goap. dr. Fran Mandič-u,
ker ie mene in mojo Seno ozdravil od hude, nenavadne in silno nevarne bolazni. Neskončna hvaležnost me važe do tega gospoda, katerega najtoplejšo priporočam vsem Slovanom Bog ga živi nam v veliko pomoč. 1
Hrabroslav Rlohtlg
pri c. k. namostništvu v Trstu.
Poslano.*)
Iz Jelian 1. junija. Draga mi »Edinost*! v svojem 43. listu si nam prinesla »izjavo«, katera je pri nas veliko smeh a provzrocila. Pod aizjavo* podpisani ni nič več za cerkev, stolp plačal, kakor vsaki drugi faran ; in še za tisto dolžuj e Za 800 gld. bi raji 800 krat auŠo prodal. Čudna basen. — Eden v imenu cerkvenega starešinstva.
Naznanilo.
Odslej morejo udje (letalskega podpornega dru-Stva prejemati potrebna zdravila tudi v lekarni ROVIS, Gorso št. 47,
katero lekarno pohaja tudi društveni zdravnik, g. dr. Fran Mandič. Ta lekarna, v katerej se govori tudi slovensko, ima tudi vsakovrstne leks za živino
za krave, voli, preŠiče, konje itd.	10—7
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproitn in naravno cdravilo je pruvA do— brođejna p"moC in tu traba mnopih bo.iedi. da se (lokale njihovu Čudovita m> 8. C« se le rabijo neko* liko dni, olkjlojo in preženejo pr:iv kmalu najtrdo-vrhtniBe želod en« bolesti. Prav i i vratno vstreiajo zot»er bemorojde, preti boleznim nu jetrih in na vranlel, proti Creveanim bolesnim in proti gliHiam. pri lanskih raleBnih nadUlnostih, aoper beli tok, boljaat, »oper srcopok ter e isti j a pokvarjene kri. One ne preganjajo samo •»»njenih bolesni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 10-S Prodajejo se v vnen plavnih lek.irnicata na sveta ; s* »uročijo in poii-Ijaive pa udino v lak irnici CrittnfolttU v Gorici, v IV« (u v lekarni C. Zmnttti i O. B. Rovit in O. B. Farabotchi. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se Je pokvarjenih pnanetkov, s katerimi so zavoij geljepo iobiflku tu pa tam Ijsastvo goljufa, dusi nimajo nobene mofil in vrednosti.
*) Za Bplse pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva Ured.
The Snger Manufacturing & C.
New-York.
_ Ako se plati vsak teden samo W eden goldinar
dobi se
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
in to brez povišanja cene. Poroštvo »e daje za pot let« poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Sivanke ta Singerjeve livalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13_9)
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE t' ooovpt dl tutte le eperailenl dl Banoa e di Canble valute.
a) Accetta versamenti in conto corrente:
Abbuonanđo Y interesse annuo per Banconote 3'/* °/a con preavviso dl 5 giorni 4 » » » » 12 » 3'/, » ■ » » 20 « 4'/e » a sei mesi fisso
per Napoleoni 3'U 7o con preavviso dl 30 giorni 3*/* M » 1» «40 » 3'14 » » • »3 mesi 4 ■ » m • 6 •
Godranno deli'interesse anmontato 1« lettere in "eireolaslone con G giorni di preavtiso dal e novembre a o. quollecon 11 giorni dal 19 giorni o aii6ll6 cod ti giorni dil 15 nov^mbro a. c«
I Pir BANCO GIRO
abbuonanđo II 3Interesse annuo slno qualunque somma; prelevazioni slno a fiorini 20.000 a vista verso chdaue ; importi magglori preavviso avanti la Borsa. — Conferma del versamenti In apposlto libretto.
Gonte^gla per tuttl i versamenti fattl a qual-slasi ora d'ufflcio la valuta del medesimo giorno.
Aeeume pel proprl oorrentisti 1' incasso di Cambiale per Trteste, Vlenna e Bvdapest, rilascia loro assegni per queste ultimc piaiie. ed accorda loro le facolta di domloiltaro etfetti presto la sua eassa Iraneo d* osni »pesa per esisl.
bj S' inearica delV acqnisto e della venditr dl effettl pubbllcl, valute e divise, nonchćdeH'incasso d* assegni, cambiali c coupons, verso '/,% di proviggione. c) accorda ai suoi commitenti la facolta, di devositare effetti di qualstasi specie e ne cura gratis l'incasso dei conpons alla scadenta.	38
La Filiale della BancaUgion
(iieas one IMI ©«•©!) s' incarica dell' acquisto e dellavendita di merci in commissione, accordo sovvenzioni ed apre črediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
V
Čudodelni plašter (cerot).
Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tuai take, ki so se uže spremenile v raka, ustavlja še tako ruočan glavobol, vse bolečine živcev in revmatlzma v zglobah, čudodelno pomaga v bolečinah materinskih i. t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno po neštevilnih spričaiih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se te v lekarni (10—9)	Rovi«, Cono Si 47.
Prva kranjaka
Lečniška tovarna hlepčkov (pastiIj)
na parogon sč stroji
G. Piccoli-a,
lekarničarju »k angelju« v Ljubljani na Dunajski cesti.
Salicilni hlebčki proti kataru ^ri^^^tS:
pijo sluz (sehleim), pomagajo proti kašlju, hripavosti, pljučnim, prsnim in vratnim bolestim, najboljše pre-servativno sredstvo proti Oipbteritla. Skatlja 20 kr
Sladčice iz gume Proti kaS1Ju in hripavosti. v iKatljah 10 kr.
T^l Clorbinn	clorln^n :7|n^La iz najčistejšega sladnega izlečka. lehko prebavljive, redivne,
lujij uldlltltC 1L slaUllCgd 1/ilCbnd ustavljajoče kašelj, namočilne in uničujoče sluz, proti kašlju, S hripavosti, in bolesti na pljučih, v prsih in v vratu. V Skatl)ah 10 kr.
Hlebčki iz Pffefermunza. pomoček' proti slabosti želodca, Želodčnemu krču itd.^eizogib-
Ijivo potrebni so tudi za kadilce, kakor tudi za elegantne dame. Škatlja 10 kr.
IIL.K^I; l \rm CnnlAnin/i Vsak hlebček zadržuje 0.05 Santonine. Edino in najboljše sredstvo proti nieUOKI 1L ^aillOUUie. glistami za otroke in odraščene. I Skatlja 10kr,; 100 hlebčkov 70 kr.,
1000 hlebčkov gld. 6.50.
lilah^L i tt	Prijetnega okusa, krepčajo oslabeli želodec, pospešujejo prebavljenje, uničujejo
mt^JJLi&l IL aUtlt?. preobilne kisline prebavljavnih organov. I ikatlja 10 kr.
Hlebčki iz tamarillde PQjetno' toP',no in P°3cbn° P° lcti žejo gaseče zdravilo, ikatljloa pa
fl^T* Razprodajalci dobć odbitek (rabat). Naročila se izvršujejo nemudoma proti povzetju zneska.
20-4
Lastnik, društvo »EDINOST«. — izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.