ŠT. 8 ŽELEZAR Leto XV Avgust 1975 Slovenske železarne v akciji za stabilizacijo gospodarstva SFRJ Akcija, ki zvalovi celotno družbo, četudi prispe z zapoznelostjo, mora pripeljati do želj enih učinkov. Taka, enotno politično podprta in splošno odobravana akcija je sedanje prizadevanje in po vseh ■ družbenopoli-tičtiih. in gospodarskih kanalih vodeno množično gibanje zn stabilizacijo našega gospodarstva. ■ Delovne skupnosti - OD S2 so že samoiniciativno in spodbujane od lokalnih političnih dejavnikov vključene v 'enotni delovni polet,.ki bo ob vztrajni požrtvovalnosti in samoodpovedovanju pripeljal do cilja zdravega gospodarskega temelja, pogoja realne rasti družbenega ter življenjskega standarda. Ni naključje, da so sé naše delovne skupnosti organizacij združenega dela že prej zavedale; da bomo v naših gospodarskih in družbenih tokovih morali korigirati smer k zastavljenim ciljem in zato v celoti podprle resoluciji o družbenoekonomskem razvoju SFRJ in SR Slovenije za leto 1975, ki sta posredovali ključ sanacije s predpisom, da se v primer-'' javi z letom 1974 mora realen izvoz leta 1975 povečati za 10%, a uvoz samo za 4%. znaša 57 %. Zanimiv je tudi podatek, da je SR Slovenija izvoz realno povečala le za, 1 %, uvoz pa Za 6%. Tudi Slovenske železarne so devizno deficitarna dejavnost. Leta 1974 smo izvoz sicer povečali ha 41,6 milijonov dolarjev, kar pa še daleč ne pomeni; -da se sami devizno pokrivamo.' Smo izdelovalci reprodukcij-1 skega materiala, zato je devizni primanjkljaj sicer, normalen pojav; to pa nas ne bo odvezovalo zlasti naslednje leto, ko bo po resoluciji o družbenoekonomskem razvoju? SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975, izvoz moral porasti za 10%, uvoz pa le za 6%. Leto 1975 bo leto težke preizkušnje, v katerem moramo dokazati odpornost in učinkovitost naše samoupravne družbe. Preusmeriti bo treba generatorja iz razvijanja pretirane porabe in umetno spodbujanega povpraševanja; na tokove v izvoz. Vsa politika cen in financiranja proizvodni ebo morala biti posvečena tej prelomni nalogi. Z njo se bo ekong-miziral proizvodni proces, umirilo domače povpraševanje, blažila rast cen. na. domačem tržišču in izboljšala stabilnost gospodarstva. ' (Dalje na 2. str.) PRISPEVEK STABILIZACIJI Pri načrtovanju poslovanja za leto 1975 so samoupravni organi S2 ugotovili, da so proizvodni dosežki leta 1974 bili dobri. Poseben uspeh je bil dosežek 768 tisoč ton surovega jekla,' kar je pomenilo letni porast ža 10 % in 45 % celotnega jugoslovanskega povečanja proizvodnje te substance jeklarske industrije. K temu uspehu se je pridružil še izvozni rezultat 42 milijonov dolarjev plasiranega blaga na zunanja tržišča, kar je pomenilo 32 % več kot leta 1973. Podobno je bilo tudi v blagovni proizvodnji ter eksterni realizaciji in logično je, da se je to odrazilo tudi v krepitvi ekonomske moči delovnih organizacij in celotne SOZD SZ. 796.000 ton 725.000 ton 6.750 milijonov din 1.024,4 milij. din 837,4 milij. din 51,2 milij. dolarjev zaposlenih poprečno ' 16.385 Pod vtisom dobrih uspehov, ki so bili rezultat prave tekmovalne vneme, katera se je stopnjevala do konca leta, je bil izdelan usklajen in sprejet'gospodarski načrt za leto 1975, ki vsebuje na področju proizvodnje, porabe, gospodarnosti, produktivnosti in usmerjanja prodaje vse sestavine sedanje akcije za stabilizacijo gospodarstva. Ta gospodarski načrt je naša zahtevna akcija za stabilizacijo. V utemeljitvi predloga gospodarskega načrta je bilo rečfeno: »Leto 1975 bo na poti stabilizacije pomemben mejnik. Organizacije združenega dela SZ so se že odločile za osrednjo akcijo naše sestavljene organizacije, da bomo naslednje leto, ki je zadnje leto tekočega petletnega razv.ojnega obdobja, dosegli in presegli 800.000 ton surovega jekla. To' bo zahtevna naloga, dosegljiva le s tekočim oskrbovanjem s surovinami in energijo, zato bo temu problemu potrebno posvečati riajvečjo pažnjo. V petletnem načrtu za leta 1971, do 1975 so vse jugoslovanske železarne predvidele za zadnje leto 4,8 milijonov ton surovega jekla, Sedaj pa ga za; naslednje leto predvidevajo le dobre 3 milijone ton. Ponosni bomo, če bodo Slovenske železarne dosegle 'svoj delež petletnega načrta. Predvidena količina surovega jekla pa je le.en. del naše zahtevne naloge za leto 1975. Pridružuje' se jL povečanje primarne in sekundarne predelave. Načrt predvideva, da bomo izdelali 725.000 ton blagovne proizvodnje ali 4,3 % več kot preteklo leto 1974. Resno pa se bomo morali vključiti- v splošno akcijo za zboljšanje trgovinske bilance, znižanje inflacije in stabilizacijo jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva. Z rezultati dela leta 1974 pri' nas ne moremo biti zadovoljni. Velik zunanjetrgovinski-deficit_in primanjkljaj v plačilni bilanci, ki presega milijardo dolarjev, naš opozarjata, da nismo vodili zdrave politike in da se med letom nismo hoteli odreči tistemu, kar nam po produktivnosti in lastni ustvarjalnosti ne pripada. SR Slovenija je v zunanjetrgovinskem primanjkljaju prispevala občutni delež, preko 12 milijard dinarjev ali dvakrat več kot leta, 1973. Kljub dejstvu,-'da je izvoz Slovenije po vrednosti poraste! za 30 %, ga uvozna postavka ne Samo po obsegu, temveč tudi po rasti prekoračuje'irf Nažrt za leto 1975 predvideva: — surovega jekla — blagovne proizvodnje — eksterne, realizacije — osebnih dohodkov —bruto — akumulacije bruto izvoza TRETJE SREČANJE BORCEV NOV V isobato, 30. avguista it, 1. se -bomo borci NOV iz Slovenskih železarni srečali iv itretje, tokrat v Domu želazarjev na Teharjah pri Štorah. Srečanje postaja tradicionalno, saj smo iše prvič srečali pred 'dvema letoma na Poki jiulki, ko so billi gostitelji jeseniški (borci, 'lani (srno se srečali v Kotljah, [ko so prevzeli vlogo gostitelja ravenski železarji, letos pa je na nas, latonsOdh železar-jih — borcih, da se izkažemo kot gostitelji. To pa je zelo odgovorna naloga, zakaj računati je, da se to srečanja udeležilo okoli 1400 borcev in svojcev. Predvideno je, da bi prihodnje leto prevzeli -rvlogo gostitelja predelovalci, ali bo iv Kropi, ali v Lescah, to se to šele odločilo v nadaljnjih pogovorih. Poudarjen je že bil namen teh srečanj. Gre za zbližanije med borci naših podjetij, povezanih v združenih slovenskih železarnah, za utrjevanje tradicij narodnoosvobodilne iboilbe in revolucionarnih pridobitev, zlasti pa za prenašanje teh itnadioij in pridobitev v zarvest mladega rodu. Letos je to srečanje še posebno pomembno, saj sovpada s 30. obletnico zmage nad fašizmom, v Štorah pa s 130-ietnico obstoja železarne, vse rto daje temu srečanju poseben .okvir in težo. )' Kakor so še 'borci -v narodnoosvobodilni borbi junaško postavili iv bran zavojevalcem in jih vedno močneje tolkli, dokler jih niso spravili na kolena, tako so prav ti borci prevzeli na svoja ramena najtežje breme Obnove porušene domovine in graditve gospodarstva ter novih odnosov v. povojnih letih, bili'so'nosilci Vseh [akcij za spremembo druž- benih odnosov, za čim doslednejšo uveljavitev naše največje povojne pridobitve — družbenega Samoupravljanja in od sprejetja nove ustave za Sim učinkovitejše delovanje delegatskega sistema. Spomnimo se isamo, koliko’ žrtev je dalo naše območje med narodnoosvobodilno vojno, kako smo po osvoboditvi prevzemali najtežje naloge pri obnovi porušene železarne, graditvi novih obratov, uvajanju nove tehnologije v obratovanju, kako 'smo požrtvovalno delali pri obnovi in graditvi naselja, pri. graditvi ozkotirne železnice po tovarni, pri napeljavi vodovoda is Svetine v novo naselje na Lipi pa vodovoda do industrijskega magazina in pekarne, dalje pri graditvi športnega (stadiona in drugih objektov ha Lipi, pri graditvi ¡doma želazarjev na Svetilni in še posebno'pri graditvi doma borcev — Vrunčevega doma na Svetini. Da ne govorimo o (sodelovanju borcev v družbenopolitičnih organizacijah, ikjer so zopet borci NOV prevzemali najodgovornejše naloge, vodilno Vlago. To je zahtevalo veliko požrtvovalnosti, žrtvovanja prostega časa, zaito pa smo se tembolj veselili vseh uspehov iin Mii prizadeti, če ni vse potekalo, kakor je bilo začrtano in zaželeno, kakor je bilo potrebno. Ob (tej priložnosti velja omeniti in (poudariti, da ije naše podjetje odigralo veliko vlogo pri zaposlovanju, saj je nešteto ljudi iz bližnje in daljne Okolice dobilo zaposlitev v železarni, posebno v zadnjih letih pa vse bolj narašča število zaposlenih s Kozjanskega. Kot vemo je prav to (Dalje na 3. strani) (Nadaljevanje s l. strani) Slovenske, železarne bodo poleg lastne realizacije izvoza v resoluciji ekonomskega razvoja leta 1975 morale biti prisotne predvsem s tekočim in rednim izvrševanjem pogodbenih' obveznosti, da ne bodo ovira ampak vzvod tisti predelovalni industriji, ki bo devize ustvarjala zase in za uvoz rude, starega železa, legur in drugih, za proizvodnjo jekla potrebnih surovin in opreme. Uspehi, ki so jih Slovenske železarne dosegle na področju poglabljanja samoupravljanja, vertikalnega povezovanja v proizvodnji in blagovnem prometu, v izvozu in rasti proizvodnje, so zagotovilo, da bomo zvesti Svoji tradiciji pospeševalno delovali tudi v naslednjem letu.« Več tudi sedaj ni treba reči v prid stabilizacijske akcije, ki je v teku. Na žalost pa po sklenitvi prvega polletja 1975 ne moremo biti povsem, zadovoljni. Zastoj je na najbolj zahtevni postavki, ki najbolje odpira vrata stabilizaciji,'na izvozu. IZVOZ JE SPODLETEL Ob tem, ko se veselimo, da smo presegli 400 tisoč ton jekla, kar nam nudi vse možnosti, da bomo dosegli tudi cilj petletnega razvoja od leta 1971 do 1975, to je 800.000 ton surovega jekla letno, ih da smo tudi v vseh drugih postavkah uspešni, nam senco meče prodaja na zunanja tržišča, ki sedaj po najnovejših predpisih — Uradni list SFRJ 27/75 — odpira tudi trezor deviz za nabavo -surovin in reprodukcijskega, materiala. V prvem polletju 1975 siho došeglii. — surovega jekla 400.334 ton ali 101 % načrta,. — blagovne proizvodnje 3-75.467 ton ali 104 % načrta, , —• eksterne realizacije 3.611 milijonov din ali 108 % načrta, — izvoza’16,3 milij. dolarjev ali 66% načrta, — število zaposlenih 16.265 milij. ali 98 % načrta. , Ob tem ko še opravičujemo, da zaradi deficitarnosti v SFRJ jeklo hi izvozni artikel, da je v ,zahodnih državah recesija, ki zadržuje uvoz, da na področjih dežel v razvoju še nismo .prisotni ih podobno, ne smemo mimo dejstva, da je izvažati težje kakor prodajati doma, jn da ima zato izvoz malo Zagovornikov celo med vodilnimi delavci.- Dejstvo, da v prvem polletju v eksterni realizaciji izvdz predstavlja le okrog 8 %, kar ni niti toliko, kolikbr dobivatelji jekla na območju EGS sedaj dajejo rabata svojim kupcem, je težko opravičevati ž »izgubo«, ki jo izvoz prinaša. Priznajmo, da izvoza nismo imeli radi in da se .v SŽ nismo navduševali tudi s tako strategijo, ki bi skupno spodbujala izvoz tistega blaga, ki na zunanjih trgih bolje odreže. Rezultat takih manir, za katere .niso bili imuni niti predstavniki ter delegati družbenopolitičnih ih samoupravnih organov, je izvoz SZ, ki po uršdbi ne dovoljuje izdaje'dovoljenj za uvoz reprodukcijskega materiala. Slovenske železarne so v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani in z odbitno postavko izvoza betonskega jekla, ki ga uredba izloča, izvozile za 29.2,1 milijon din/ kar je proti prvemu polletju lanskega leta 106,95 %. Uredba pogojuje za izdajo uvoznih dovoljenj 120 % izvoza, oziroma proporcionalno toliko manj, kot je nižji izvoz. Ne bi bilo prav, da se preveč'tolažimo S slabostmi, ki jih bdtedba vsebuje, s tem: — da linearno prizadene dobre in slabe ter celo pretežne izvoznike, da ne prizadene tistč OZDi ki so se v prejšnjih letih najbolj oportunistično obnašale do izvoza, - ^ — da ukazuje izvoz tistih izdelkov, ki šo doma deficitarni, kot . j e jeklo, ih se morajo uvažati. Ta. predpis Zveznega sekretariata za zunanjo trgovino gotovo ne manifestira organizirane družbe, kar je VOdstvo' SZ že od 17. ¡5. 1975 izreklo s svojim pismom naizvršni svet skupščine SR Slovenije in njegove organe. To pa seveda ne Zmanjšuje teže problema in riašbga prispevka pri njegovi rešitvi. _ - PRIMANJKLJAJ NEVARNO RASTE Potem ko je v SFRJ po večletni rasti zunanjetrgovinski primankljaj leta 1974 dosegel neVarno kulininacijo 3,7 milijarde dolarjev,/je bil načrtni pristop k zniževanju tega nujen, Ta je bil Vključen v resolucijo o ekonomskem razvoju za leto 1975. Slabost te odločitve pa je bila v tem, da ni bila dopolnjena: — s konkretnimi subjekti, ki bi to težko nalogo morali izpolniti, . — z delitvijo izvoznih bremen na direktne in indirektne izvoznike, z Znižanjem družbene režije, ' — s stimulativnimi instrumenti, ki bi morali zajeti vse družbenopolitične skupnosti in SOZD. Šele potem, ko je'že vsak opazil, da je resolucija/brez učinka in sta deficit zunanjetrgovinske bilance ter notranja• poraba rastla dalje, je plat zvona prebudil družbo iz lagodja. In do kam shio prišli po šestih mesecih letošnjega leta? (v milijardah dm) I. polletje 1975 ' - . SFRJ ; SRS delež SRS v % . , UVOZ. 66,8 1 12,8 •19,2 — izvoz 33,8 6,14 18,6 primanjkljaj - .33 • 6,66 19,6 To pomeni, da smo v SFRJ z izvozom krili 50,6 % uvoza, v SE Sloveniji pa le 48 %.- Opozoriti je treba tudi na tendenco v SR Sloveniji. Meseca junija je uvoz znašal 2,25 milijarde din, izvoz pa 1,05milijard din, kar pomeni la 46,6 % uvoza. ■ t -' / | V Posamezne delovne organizacije S2 so. v primerjavi Z načrtom dosegle naslednje izvozne rezultate: OZD 1/2 letnega načrta v dolarjih izvršitev , v dolarjih Odnos V v % •^ Železarna Jesenice 8,246.920 3,583.055 ’ Ü 43 1 — Železarna Ravne 7,000.000 1 5,817.150 83 — Železarna Store ’ 5,183.400 3,154.746 61 — Veriga Lesce 2,037.176 1,543.161 76 — Plamen Kropa 2,100.000 ' 1,859.860 - 88 — To vil Ljubljana 2J 6.226 132.338 61 l— Žična Celje 820.153 681.749 .. • 83 Ce bi hoteli nadoknaditi izvoz, bi morali v drugem polletju izvoziti' za 38 milijonov dolarjev blaga in storitev. V narodni banki smo že dosegli sporazum, da še Slovenske železarne šteje kot enotno organizacijo združenega dela, kar pbinëni, dadàhko izoblikujemo skupno Strategijo za povečevanje izvoza. AKCIJA REŠEVANJA Odredba o zmanjševanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja je bila predmet obravnave vodstva SŽ na sejah 16. 6., 18, 6/in 9: 7. 1975. Prav tako je ta problematika bila predmet razprave na sejah strokovnih Organov Š2 za komercialo in prodajo. Sprejete so bile naslednje akcije: 1. Vše delovne organizacije morajo analizirati možnosti in z maksimalnimi napori v drugem polletju povečati izvoz lastnih izdelkov, 2. Prdk načrtovanih kvot bodo povečale izvoz tiste DO’ — prede- lovalci železa, ki jim tržišče omogoča, s tem, da bodo žicb dobile z bonifikacijo. ' s 3. Od delovnih organizacij kovinske in elektro industrije izven S2, ki izvažajo preko 120 % lanskega dosežka, je na podlagi, točnih dobav doseči sporazum o prepisu izvoznih kvot na S2. 4. Od posebnih porabnikoV'^'VOjne industrije, energetike in drugih posebno prioritetnih porabnikov je treba izposlovati priznanje izvoznih kvot tudi za dobave, ki misé nâmënjënë fihàlizaçiji za izvoz. Delegatom bodo na seji posredovane konkretne obveznosti, ki so jih sprejele delovno organizacije v neposrednem izvozu, z dogovorom z drugimi finalisti jekel S2 in specialnimi porabniki. - S To pa seveda še ne bo vse. Akcija nas dalje obvezuje: — postopno osvajanje tržišča v deželah v razvoju, — splošno varčevanje s povečanjem iZplenov in znižanjem celotne porabe tër materialnih stroškov,. — preonetttačijo iz- uvoznih na domače reprodukcijske materiale, J —,na tako oblikovanje prodajnih cen, ki-zmanjšuje/stopnjo, inflacije. Potem, ko smo; s skupnim nastopom že prodrli v blagovno menjavo z državami SEV, moramo v našo politiko vgraditi tudir skupen nastop i-n poslovne odnose z deželami v razvoju. To področje, ki zahteva posebno , pozornost, zato prilagamo utemeljen predlog, ki naj bi ga upravni svet posredoval delovnim organizacijam SŽ v razpravo in odobritev. Varčevanje, je naslednje stabilizacijsko področje, ki mu moramo posvetiti večjo pozornost. V vseh TOZD in DO Sè z večjo skrbnostjo občutno znižati proizvodne stroške. Po vzoru Združenja jugoslovanskih železarn naj bi upravni svet ustanovil posebno grupo SZ, ki'bo izdelala program varčevanja in zasledovala njegovo realizacijo. . V borbi za zniževanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja'ni važen le izvoz, temveč tudi zmanjševanje uvoza, To bo v proizvodnji dosegljivo z varcëvànjem surovin, energije in drugega materiala, poleg tega pa tudi z nadomestitvijo uvoznih izdelkov z domačo proizvodnjo. Tudi to področje naj bi-obdelovala grupa za varčevanje. , Splošno jë žnanO, da še v Jugoslaviji večina ekonomskih problemov rešuje s poviševanjem cen, kar običajno, enostavno pomeni reprodukcijo inflacije. Grešili bi, če bi trdili, da šmo v železarnah edini upravičeni na tako oblikovanje riaše ekonomske moči. Smo‘pred prvo neposredno dilemo, kako bomo ocenili najnovejšo žahtevo' za povišanje cen jekla. Pravična primarna delitev narodnega dohodka je zelo važna. Proizvajalci jekla so dešeletja bili žrtev pretakanja'akumulacije. Mehanizem o oblikovanju cën jeklu je. ta problem rešil, zato ga moramo čuvati oziroma zamenjati le z enakovrednim družbenim dogovorom. To seveda he pomeni,- da bi cene jekla morale vsakih -6 mesëcev rasti. Za izračun ceh po mehanizmu je tréba upoštevati vse elemente, ki kreirajo raven notranjih prodajnih cen v zahodnih državah. Takrat nam bo tudi v akciji za stabilizacijo vest čista. • Poleg naštetih področij prizadevnosti za stabilizacijo je še. vrsta problemov, ki zmanjšujejo učinkovitost in ugled naše samoupravne družbe. Premajhna učinkovitost Investicij, nelikvidnost /gospodarstva, visoka Splošna jn družbena poraba; nizko izkoriščanje delovnega časa. V vseh navedenih področjih imajo tudi naše delovne skupnosti dovolj možnosti za uspešno stabilizacijsko prizadevanje. Upravni svet SŽ naj bi s skupno akcijo zajel osrednja področja stabilizacijske Vneme. IZRABIMO NOTRANJE REZERVE Skupščina SR Slovenije, bo' 2. julija imela na dnevnem redu stališča in predloge ukrepov k oceni uresničevanja resolucije o družbenoekonomski politiki ih razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975, Ta dokument bo obvezoval vse OZD in vse uporabnike, da v ekonomskih odnosih/s tujino, problematiki ceh, na področju investicij/lik- PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V JULIJE Letni dopusti, vročina in vrsta tu, z rezultati ñe smemo biti za-dnugih vzrokov se .v. tem času . dovoljmi. združi'.talko, da .so letni meseci , Mesečni načrt,, sp izvršili na J.e- vedhb najtslaibši. Letošnji julij sanicah 100 %, ná Ravnah 91% prav nič ne odstopa od vsakolet- in v Štorah 103 %; 'V jfeMarhi Že- hega pravila in to smo že y ña- lezarne Ravne so imeli julija ve- prej napovedali. Doslej so bili le- liko zastojev zaradi popravil, tošuji proizvodni rezultati vedno g mnogo je pripomogel k nizki boljši, Od dosežkov v istih mese- / proizvodnji, letni,čas in na njega cih.lanskega -leta. Julija ,.se tudi vezana odsotnost z dela,, s tem ne morertlo pohvaliti, vsaj Blagovna proizvodnja je bila z blagovno proizvodnjo ne, saj Je. 3 ,v železarnah in pri predelovalcih precej nižja kot v istem mesecu nizka. Mesečni načrt je IbM izvr- laini. Letos je biia proizvodnja ža šen v železarnah z .88 % in pri trg samo januarja malo pod predelovalcih 86 %v Nobena de- 60/000 ton. Julija je za 9 % manj- lovna organizacija /v ¡blagovni ša. Proizvodnja jdkla je še vedno proizvodnji ni dosegla mesečne- na ravni izvrševanja letnega na- ga načrta. Najbliže mu je Tovil črta, vendar ne dosegamo več po- z 99 %, v železarni štore so do- prečja ^realizacijo akcijskega segli 96%, v Žični Celje .94%, vSi programa 800.000 ton jekla. Za- drugi pa manj kot 90 % Iineame- ostanek je sicer samo 0,3 %, ven- ga načrta. dar je zaostanek. v ~ • .Količinski plan izvoza sta pre- Proiizivodmja surovega železa se cej presegli Veriga in Žična, vsi je po pričakovanjih popravila in ostaM so zaostali. Slovenske žeje doseženo 105 % načrtovane ko- . lezarne smo skupno dosegle v ju-ličine. Popravilo visoke peči na liju 66 % količinskega načrta iz-Jesénicah sé je dobro obneslo in • voza in vrednostno 77 %. so izvršili' 105 % mesečnega naj Izredno slab proizvodni mesec črta. V Železarni štore so zaradi ni mogel dati niti pri -realizaciji okvare izgubili sicer okoli 280 pozitivnega rezultata, čeprav je ton proizvodnje surovega železa, .ta sorazmerno Je dosti boljši, «aj linearni načrt so pa vseeno pre- je realizacija pri železarnah ¡dosegli za 3%. Prodaja surovega sežena z 98%,-pri predelovalcih železa je bila tudi 5% nad načr- 94 % in skupno 98 %, tovano količino tako, da se za- Dobro je to, da smo v prvem astandk manjša.-Mogoče je Slika polletju nubrali-nekaj rezerve, ki še boljša, če navedem da znaša nam sedaj zelo prav pride. Letos letošnja blagovna -proizvodnja , so dale Slovenske- železarne v skoraj 4.000 ton surovega železa, sedmih ¿mesecih tržišču 33.300 več, kot ga je bilo lani in to je ton več, kot v enakem obdobju kar lep /dosežek Železarne štore i .¡lani. železarskih proizvodov je posebno, če upoštevamo, da Je - pri tem 30.660 ton, ostalo je de- : njihova letošnja proizvodnja su- lež predelovalcev. Res je pa tudi, rovaga železa samo 1,390 ton več- da je znašala lani julijska blaj ja :kot je büa. do konca julija la- govna proizvodnja 746 ton več ni. Čeprav je proizvodnja surove- kot letošnja, ga železd julija v Slovenskih že-- Lani smo julija izvozili 2:340 lezamah precej nad načrtovano ton več kot letos, vendar je hvale kolčino, je še vedno za okoli . vredno, da je letošnji Julijski iz-4% manjša kot v 'lanskem juli- voz kljub temu edo za 0,7% po ju, B vrednosti.večji od :]anskega,:ki je Proizvodnja jekla je pod line- . bil bohemsko bistveno večji t amim mesečnim načrtom vendar Start v akciji zacim boljši pn-malo -boljša, kot je bila pretekih spev-efc k utrdt^-g^pobarsitva mesec in bistveno večja, kot je nii bil najboljši. Takih rezultatov bila julija - -lani. V primerjavi s ne bi saneh.vec-imeto, ce hocetno preteklim mesecem- je ža 2;% ■ realizimty z_ načrtom postavljene večja in v primerjavi z lanskim čilije akcijisikuh programov. julijem je bila celo za 5% večja. V juliju je bila-izvršena vrsta Ker .pa ni ¡bil ¡dosežen 'linearni , popravil napečeh in v valjarnah, načrt in ker s tako proizvodnjo Ponekod so bili ob letnih remen-ne moremo. dos.eči. predviden ih tih celi obrati na kolektivnem 800,000 .ton-jekla y. ietošnjem le- ,§ letnem dopustu, čeprav smo že vidnosti«-gospodarstva, osebne porabe, skupne in splošne porabe, učinkovitega zaposlovanja ter produktivnosti dela s, temeljhirai: -analizami in zlasti ukrepi prispevajo -svoj- delež pri .-sanaciji--našega gospodarstva. Atmosfera je taka, da moramo doseči rezultate. Ni mogoče pričakovati, da -bomo , politično-ogreti .v- enem vročem poletju.rešili-,problem, ki se je nekaj-let -povečeval-. Že od -leta 1972 je zunanjetrgovinski primanjkljaj neprestano rastel,- zato bo daljše obdobje požrtvovalnega -dela-an samoodrekanj a potrebno,, da bi se -končno lahko oddahnili in svetil dokazali moč,rsamoilpray.ne- družbe. ' Slovenske železarne so sorazmerno dobro organizirana proizvodno poslovna grupacija. Smo .zametek dphp.dko.ynQ .spcjlvisnega reprodukcijskega kompleksa. Značaj naše sestavljene organizacije združenega dela z neomejeno -solidarno odgovornostjo nam že sedaj ,-nudi vse možnosti ¿da ob -.dobri notfanji povezanosti jin v-zajfimnosti brez velikih, 'krčev prema, gamo krizno obdobje, našega-gospodarstva.-. : Narodna banka Slovenske železarne obravnava kot enotno organizacijo združenega dela, kar pomeni, da izvozne dosežke sešteva. To Je za našo SOZD priznanje, za posamezne DO pa neposredna medsebojna odvisnost. Delovna organizacija/ ki bo zaostajala v izvozu, bo neposredno oškodovala tiste delovne organizacije, ki bodo nad ,120 °/b -lanskoletnega izvoznega dosežka, V enotni navezi moramo z medsebojnim dopolnjevanjem zato vsi doseči cilj, ki nam pogojuje plodno in donosno delo.. Sredstva za -prispevek k stabilizaciji in krepitvi jugoslovanskega gospodarstva. se nahajajo v notranjih rezervah delovnih organizacij. Le ugotoviti jih je treba in koristno izrabiti, sredi meseca in 'ker je avgust tovijehem vložku bi morali biti tudi leteli mesec, bi morali po- vsi rezultati avgusta zopet na ni-sebno paziti, da ®e rezultati- iz ju- - ,voju poprečja polletja im upaj-Mja ne bi ponovili. Po izvršenih mo, da bo tako. generalnih remontih in oh/žago-. Milan-Marolt, dipl. ing. Tretje srečanje borcev NOV 'Nadaljevanje' s. 1. strani,; območje med vojno najbolj trpelo in hilo po ¿osvoboditvi dolgo nekako pozabljeno, zapostavljeno. Že leita nazaj pa je priliv s tega območja v ..železarno vedno ■močnejši. Po drugi -sk-and pa je bila posvečena v naši delavni organizacij i velika iskrih za borce NOV pri reševanju njihovega socialnega položaja,/talko ;y, stanovanjski .politiki, kot tudi pri .izobraževanju. Ti Jjudje, ti naši ¡sodelavci so namreč .pokazali izredno ¡voljo on požrtvovalnost za napredek, ■delovne . prganilzacaje, . V najtežjih letih obnove ih graditve, razširitve obratovanja ¿slo .hih .najš.teviij ne jši med udarniki, med prostovoljci pri bbnovrtvenih delih izven tovarne. Spomnimo sc samo, (kako so baši vrlli martinarji ipie-hitevati drug dragega, da bi povečali proizvodnjo, Ikdfeo šo se pokrivali z mokrimi vrečami 'ih se poganjali v razžarjene peči na čiščenje, da bi izbojavali čim’ več šaržev po drugi plati pa ne smemo-prezreti važnega dejstva, da so takorekoč-neuki fantje in možje prevzeli (ključne in najodgovornejše položaje pa tudi najtežavnejša fizična dela, (ko je bil dograjen .plavž, naša elelktrO redukcijska peč za proizvodnjo surovega železa. Če Iba nam za mar-tinarje lahko veliko tega povedal Peter Grdina s tovariši pa lahko pri el. plavžu začnemoikarpri dipl. ing. Milku Starcu, kot obrato-vodjiJnEraaljujemo pa tpri Arta^j-eu, Koširju-Rjiisu,' Bračunu, Markoviču, Vajdiču, Lončarju, Tajnikarju-in drugih zanesenjakih. Zamislimo se nad- -.odgovornostjo dipl. ¿ing/ .'Starca, p® Je prt -novi peči.-ftakrat-prvi.na -Balkanu, .se prava daleč naokoli pravi neznanki, prevzel obratovanje s posad- ko, ki je opravila samo enomesečni strokovni tečaj. Toda to so bili tudi v novih razmerah ih težavah borci v pravem pomenu te heséde. in zato Bo tudi dosegala lepe .proizvodne učinke, rezultate, zmage. Bili snih in še danes smo ponosni na te ljudi. iSaveda šmo imeli in imamo ta-ke zanesenj akp- tíidi y drugih ob-' ratin, v valjarnah, šamotami, li-vamah, v raznih jiodročjih déla; zlasti jpa Je razveseljivo, idá jim sledijo; novi, mladi kadri krv tom Je nkjvečja pridobitev, M šnio si Jo naj'bolj zeleh, delovni * zanos prenesti na mlado pokolenje. Ko bomo letos imeli v gosteh borce in mladino iz ostalih podjetij, članic združenih železarn, bomo lahko z ponosom pokazali na dos ežene uspehe, ha vlogo in pomen naše osnovfne delovne organizacije v združenem podj atju, kjer se železarna štore vključuj é z razvojnim 'programbmjlki zaje-ina speciaMzacijo ; proizvodnje, tehnologijo elekfecHjeMarštva 'in livarstva. Naša delovna orgañiza-oija je med redkkni/ ki se s sa-moipremagovainjem ivseh zaposlenih skušajo rešiti iz 'številnih težav in pri tem dosega lepe .uspehe. Pri višem tem pa imamo .vedno pred očmi pritegovanje mladih v te napore, v izobraževanje, oboroževanje z znanjem in z-voljo do premagovanja vseh ovir, Zato-bomo tem ibalj veseli, če bomo med gósti vidrti veliko jmla-dlh, hi iso pripravljeni nadaÜe-vati boj za' uveijartjahje Paših načel v isamoupraivOljanju.'-v delegatskem sistemu in v prizadevanjih ža 'čim boljiše uspehe: v Proizvodnji, v prodiranju na tržišče i doma.in v isvetu, da bomo z zdru-ženinii močmi lahko v.prihodnje dosegali >še lepše, vsestranske uspehe. Ekktroplavžakcija za Kozjansko Leto in še nelkaj tednoY je mi-niia.-jhar^se je stresla zemlja na Kozjanskem ih je potres povzročil veliko iškode, predvsem na stanovanjskih objektih. Ljudje so morali prezimiti v šotorih in baraka^, ter ¡kakor je kdo vedel in znal. Med..prizadetiniir.iki mU je bila hiša toliko razmajana,_ 'da v njej ni smel več prebivati, je tudi naš sodelavec. Dobi! je vso.dokumentacijo za gradnjo nove .hiše, ki pa mu ni dosti pomagala, kajti, naenkrat je ha Kožjahslkeim nastal problem ^loyneisile._ Obrnil se je za pomoč ha' naš sindikal-ni odbor in ne zastonj. | Znank je že namreč tradicija plavža, ida pomagamo, vedno tam, kjer veipo, da je to resnično potrebno.. -Predsednik sindikalnega odbora je tudi tokrat organiziral sestanek članov, razložil in enostavno predlagal:-. »Pobi, delat gremo!« In smo .šli; c.elo štirikrat. Kopali' smo ' temelje,' betonirali prvo' in drugo ploščo. Skupno se je te udarniške akcije udeležilo 42 ljuldi, s preko 300 udarniških ur. Delali .-¡so táko sodelavci jz ; izmene. prizadetega, kot'ošlalll iz celotnega obrata, do ¿ddlioéoi^jjM ¿člmav .obratbvodstva.' " ' j "' J 1 v Danes je nova ¡hiša že pod streho, ih menda hj bojazni, da bi sedemčlanska družina našega sodelavca morala še ebo zimo preživeti izven varnega doma. Vsi mu želimo vso srečo v novem domu. Zahvaljiujem se v imenu sindikalnega odbora vsem prostovoljcem, Oci so nesebično ¡priskočili na pomoč, kakor tudi vodstvu TOZD in obratavodstvu, _ ki sta pri. organizaciji, tega podviga nudila soglasje m razumevanje! MM PROGRAM STABILIZACIJE PRED NAMI JE ENA NAJPOMEMBNEJŠIH NALOG AKCIJSKI PROGRAM ZA IZBOLJŠANJE REZULTATOV POSLOVANJA Skladno s splošnim akcijskim programom slovenskih železarn, v stremljenju za stabilizacijo gospodarstva, je tudi naša organizacija združenega dela izdelala akcijski program za izboljšanje rezultatov poslovanja. Imenovan je štab za dobro gospodarjenje pri delovni organizaciji, ki bo nadziral izvajanje programa po TOZD in OSS. Dogovoril se je že za agitacijo v okviru akcije za dobro gospodarjenje, katere iniciator je bil Občinski komite ZK Celje, so vse Temeljne’organizacije združenega dela in strokovne službe izdelale programe štednje oz. programe boljšega gospodarjenja. Po njihovih predlogih je sestavljen pričujoči akcijski program za letošnje leto, ki prikazuje možne prihranke oz. možne boljše rezultate od planiranih za leto 1975. Izdelan je po TOZD in za OZD kot celoto. Elementi štednje upoštevani pri izdelavi akcijskega programa so bili: 1. povečanje proizvodnje in prodaje, 2. izboljšanje izplenov, znižanje direktnih ih indirektnih variabilnih stroškov, 3. racionalnejše koriščenje materiala, substitucije materiala, 4. spremembe asortimenta, 5. znižanje stroškov energetike, vzdrževanja in strokovnih služb. - Po zbranih podatkih iz obratov in sektorjev se bo povečal rezultat poslovanja oz. dobiček nad planiranim, na nivoju OZD za 11.828 tisoč dinarjev. Od tega: zaradi večje proizvodnje in prodaje za 2.850 tisoč dinarjev, zaradi znižanja stroškov pa 8.978 dinarjev. Omenjeni podatki razčlenjeni po posameznih elementih štednje povedo, da bo rezultat poslovanja večji: 1. na osnovi povečane proizvodnje in prodaje 2,850.000 din, ’ 2. zaradi izboljšanja izplenov, znižanja indirektnih in direktnih stroškov ža 5,417.000 dinarjev, J | 3. zaradi racionalnejšega koriščenja materiala in substitucije materiala za 2,451.000 dinarjev, 4. rezultati zaradi spremembe asortimenta so vključevani v 1. točko, . 5. zaradi znižanja stroškov energetike, vzdrževanja in strokovnih služb za 1,110.000 dinarjev. Po posameznih TOZD in v strokovnih službah (OSS) bodo prihranki naslednji: TOZD oz. OSS . Prihranek v 000 din TOZD I 6.928 TOZD II 4.657 TOZD III 128 TOZD IV 95 TOZD V 6 TOZD VI 14 KONSIGNACIJA — PRODAJA TRAKTORJEV — OSS* 150 * Všteto kot prihranek znižanja splošnih stroškov OZD v TOZD I in TOZD II. Ker se predvideva v akcijskem programu povečanje poslovnih rezultatov tudi zaradi povečane proizvodnje in prodaje, proizvodni stroški nekoliko narastejo nad planiranimi (indeks je 100,2); vendar manj kot sp poveča realizacija (indeks je 100,7) zaradi nespremenjenih fiksnih stroškov, ki predstavljajo prihranek. Finančni rezultat se bo, kot vidimo iz priloženega izračuna, povečal za 10,4 %. Splošni Stroški TOZD ostanejo nespremenjeni, znižali pa se bodo splošni stroški OZD zaradi prihranka OSS za 150 tisoč dinarjev. ZNAČILNOSTI AKCIJSKEGA PROGRAMA PO TOZD OZ. OBRATIH TOZD I — 114 PANOGA Kot je bilo že omenjeno, bo TOZD I povečal poslovni rezultat nad planiranim za 6,928.000 dinarjev, in sicer: 1. na osnovi večje proizvodnje za 2,842.000 dinarjev, 2. zaradi znižanja proizvodnih stroškov za 4,086.000 din. POSAMEZNI OBRATI V TOZD se obvezujejo, da bodo izboljšali rezultate poslovanja z-naslednjimi ukrepi: ELEKTROPLAVŽ: 1. s povečanjem proizvodnje za 125. ton nad planirano, s< čimer se bo povečal finančni rezultat za 100.000 din, 2. z racionalnejšim koriščenjem materialov in substitutov, kar predstavlja 200.000 dinarjev prihrankov, 3. z znižanjem stroškov energije za 50.000 dinarjev. JEKLARNA I: 1. s povečanjem proizvodnje za 125 ton, kar pomeni povečanje finančnega rezultata za 105.000 dinarjev, 2. ž izboljšanjem izplenov pri proizvodni ingotov za 0,7 %, kar predstavlja znižanje proizvodnih stroškov za 452.000 dinarjev, 3. z -racionalnejšo porabo energetskih virov. JEKLARNA II: . 1. s povečanjem proizvodnje za 1.175 ton nad .planirano, kar bo vplivalo na povečanje finančnega rezultata za 864.000 dinarjev, 2. z izboljšanjem izplenov za 0,6 %, s čimer se bodo proizvodni stro-. ški znižali za 790.000 dinarjev, 3. z zamenjavo Si-metala s Fe Si z nizkim aluminijem za vzmetna jekla. Omenjena substitucija bo omogočila 900.000 dinarjev prihranka, 4. s prihrankom pri porabi energetskih virov. VALJARNA I: 1. s povečanjem proizvodnje za 250 ton se bo v omenjenem obratu povečal finančni rezultat za 327.000 dinarjev. 2. z izbo!jšanj7m izplenov pri valjanih gredicah za< 1 % pa znižali stroški za 827.000 dinarjev. 3. varčevanje pri porabi energetskih virov. VALJARNA II: 1. s povečanjem proizvodnje za 1.000 ton bodo povečali prodajo za 6.285.000 dinarjev in finančni rezultat za 1,159.000 dinarjev, 2. z znižanjem stroškov pri koriščenju pomožnega materiala bodo-prihranili 35.000 dinarjev, 3. z znižanjem zalog valjev se bodo zmanjšali stroški za 57.000 dinarjev, 4. predvidena je racionalnejša poraba energetskih virov. JEKLOVLEK: 1. s povečanjem proizvodnje ,nad planirano za 62 ton pri vlečnih profilih, kar povečuje planirano prodajo za 901.000 dinarjev in finančni rezultat za 288.000 din, 2. z izboljšanjem izplenov pri nekaterih grupah profilov bodo znižali stroške proizvodnje ža 202.000 dinarjev, 3. tudi v tem obratu se predvideva čim racionalnejša poraba energetskih virov. TOZD II — 117 PANOGA TOZD II predvideva z akcijskim programom povečati poslovni rezultat nad planiranim za 4,657.000 din. Ves prihranek izhaja iz znižanja proizvodnih stroškov, kajti TOZD II ne namerava povečati proizvodnje iznad planirane. V omenjeni prihranek je všteta odprava planirane izgube v višini 3,045.000 dinarjev v Livarni II, Posamezni obrati v TOZD II so se z akcijskim programom obvezali izvršiti naslednje ukrepe: LIVARNA I: S povečanjem deleža zlomnine v vložku pri kokilah od 36 % na 41 % in pri metalurški litini od 36 % na 40 %, znižati stroške izdelave za 1.316.000 dinarjev. LIVARNA II: odpraviti izgubo planirano za leto 1975 v višini 3,045.000 dinarjev, kar predstavlja znižanje stroškov v omenjeni višini. OBDELOVALNICA VALJEV: povečati produktivnost za 1,5 % (isti obseg proizvodnje opraviti z manjšim številom delavcev) in s tem prihraniti 42.000 dinarjev. OBDELOVALNICA LITINE: povečati produktivnost za 1,5% in s tem povečati finančni rezultat za 47.000 dinarjev. Pod učinek ukrepov št. 5 so pri TOZD I in II vneseni prihranki pri porabi energetskih virov in zmanjšanje splošnih stroškov OZD zaradi prihranka OSS. TOZD III — ENERGETIKA Po akcijskem programu TOZD ni se bo znižala poraba energetskih virov z naslednjimi ukrepi: — racionalnejšo uporabo energetskih virov, ' i — reduciranje slepega kurjenja, — prizadevanje za še nižjo specifično porabo. Z znižanjem porabe vseh energetskih virov se bodo znižali stroški energije v OZD za 688.000 dinarjev. Omenjeni prihranek se kaže v ovrednotenem delu akcijskega programa, kot prihranek obratov —■, odjemalcev energije, v TOZD III pa kot znižanje realizacije. V TOZD III bodo prihranili pri materialnih stroških 128.000 dinarjev. TOZD IV — VZDRŽEVANJE IN TRANSPOPRT 1. s poostritvijo tehnološke discipline v proizvodnih obratih in s predvideno boljšo opremljenostjo skladišč in ureditvijo ustreznih transportnih poti in sredstev, bodo znižali materialne stroške za 87.000 di-. narjev. - 2. z zboljšanjem storitev delavnic se bodo znižali stroški vzdrževanja | za 86.000 dinarjev. TOZD V — GRADBENO, KOMUNALNO IN STANOVANJSKO !| GOSPODARSTVO ' Z zmanjšanjem kala pri gradbenem materialu, maksimalno porabo odpadnega in rezanega lesa, racionalnejšo porabo, embalaže in čistilnih sredstev ter boljšo organizacijo dela,in večjo disciplino, bodo znižali materialne stroške za 6.000 dinarjev. Akcija dobrega gospodarjenja V avgustu je začela teči akcija v naši železarni in seveda tudi v TOZD ViT akcija »dobrega gospodarjenja«. Odbor, izvoljen na zadnji seji DS TOZD ViT is predsednikom tovarišem Gazdnikarjem je intenzivno pristopil k delu, pripravim laterial in obravnaval zadane naloge s strani strokovnih služb in' samoupravnih družbenopolitičnih organizacij. Osnovna naloga dobrega gospodarjenja je vsekakor akcija širšega pomena z željo, optimistično gledano, da z znižanjem proizvodnih stroškov, materialnim prihrankom in tehnološko disciplino dosežemo oilj splošnega varčevanja, dobrega^ gospodarjenja in odprave boleče nelikvidnosti. Osnovni cilji akcije dobrega gospodarjenja v TOZD ViT so predvsem: — varčevati pri delovni šili, — varčevati pri novogradnjah, — varčevati pri energiji, mazivu, — stanje internega transporta, — poostriti delovno disciplino, — akcija dobrega gospodarjenja mora teči neprekinjeno za splošno racionalno gospodarjenje. Strokovno je prikazan in obrazložen možen prihranek, na posameznih postavkah in sicer: — Pri materialnem poslovanju so potrebni odločni sanacijski Ukrepi, Ureditev, skladišč, nabava pomožnih orodij za hitro rezanje raznih jeklenih pločevin in profilov, — trenutno nemogoč interni transport. Dokončno dobaviti nova, sodobna prevozna sredstva, odstraniti ozkotirni promet, urediti trdna cestišča, — tehnološka disciplina močno zaostaja, ne samo v TOZD ViT, pač pa tudi v DO železarne, — znižanju stroškov oziroma prihranek pri koriščenju storitvenih ur .(planski prikaz v mehanični delavnici, elektro delavnici in kurilnici). Posebna skupina strokovnih delavcev -Priprave vzdrževanja je pripravila tudi nekaj konkretnih primerov, kje lahko varčujemo. Tako so možnosti načrtnega" varčevanja, kar je obravnavano in obrazloženo na posameznih samoupravnih delovnih enot TOZD ViT. Vsekakor se pravilno vzdrževanje nekega agregata, pravočasna preventiva močno obrestuje, škodljiv pa je' zanemarjen — nestrokovni pregled s težkimi stroški .nepotrebnih popravil in zastojev obratovanja. Prikazani so' primeri —- preračunani v dinarje— zastojev zaradi nepravilnega pristopa k delu, zamujen začetka remontov, ali pa,tudi nepotrebno podaljšan remont. Tudi pravočasno prihajanje na delo, čas malice, odprava nepotrebnega postopanja, lahko mnogo pripomore k zboljšanju rezultatov akcije dobrega gospodarjenja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifiiiiiiuiiiiiiii' iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiri TOZD VI — DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO 1. z zmanjšanjem loma drobnega inventarja, varčevanja pri čistilnih sredstvih, zmanjšanjem odpisa hitro pokvarljivega blaga, pravočasnim reklamiranjem blaga, zaostritvijo kontrole pri uporabi prehrambenih artiklov z ozirom na normative, bodo prihranili 6.000 dinarjev. 2. s povečanjem prometa v vseh domovih z bolj ustrezno poslovno usmeritvijo, bodo povečali poslovni rezultat za 8.000 dinarjev. OSS — ORGANIZACIJA SKUPNIH SLUŽB j V organizaciji skupnih služb bodo prihranili pri materialnih stroških .150.000 dinarjev. V akcijskem programu so grupirani materialni stroški v sektorjih v tri skupine: 1. stroški, na katere imajo sektorji popolni vpliv, ■2. stroški, na katere imajo sektorji delni vpliv, 3. stroški, na katere sektorji nimajo vpliva. V prvih dveh skupinah, razčeln j enih na posamezne vrste stroškov, so sektorji iskali možne prihranke in se obvezali, da bodo prihranili: | is pri stroških na katere imajo popolni vpliv 93.000 dinarjev, 2. pri stroških na katere imajo delni vpliv pa 57.000 dinarjev. . Največ bodo. stroškovne službe prihranile pri naslednjih vrstah stroškov:. — drobnem inventarju 10.000 dinarjev —- pisarniškem materialu - 33.000 dinarjev — komercialni reklami 30.000 dinarjev — laboratorijskem materialu 10.000 dinarjev — ostalih storitvah 51.000 dinarjev . Prihranki stroškov po posameznih sektorjih so razvidni iz priložene tabele št. IV. Prvi del obravnavanja akcijskega programa obsega varčevanje in znižanje stroškov ter ukrepe, ki bodo omogočili večjo proizvodnjo od planirane. V drugem delu tega programa obravnavamo stabilizacijske ukrepe še na drugih pomembnih področjih poslovanja, in sicer na področju: 1. uvoza in izvoza, ' 2. zaposlovanja 3. investicijske politike. . - Štab za dobro gospodarjenje pri delovni organizaciji je obravnaval akcijske programe po TOZD in OSS, se dogovoril'za agitacije, kontrolo ih spremljanje poteka akcije. Program vsebuje tudi akcijo na področju izvoza, likvidnosti, zaposlovanja in investicijske politike. Štab na nivoju OZD, kakor tudi štabi v TOZD bodo izvajanje akcijskih programov redno mesečno Spremljali, o čemer bomo poročali v naslednjih številkah »ŠtorsKega Zelezarja«. Tudi pri HTV sredstvih se lahko še varčuje, vendar nikakor ne ,na škodo higiensko tehnične in zdravstvene zaščite. Vsekakor pa se morajo strokovne 'službe truditi-in tudi izboljšati rezultat razmerja uvoz —izvoz. Dane so možnosti zamenjav uvoženih materialov in raznih delov z domačimi. Kje, so te možnosti, pa vzdrževalci tudi vemo in se bomo trudili nadome--ščati z domačimi materiali, strojnimi in .električnimi deli. V podjetju 'bi gotovo dosti pri- hranili pri racionalizaciji. V zadnjem času se tudi vzdrževalo! močno vključujejo in dajejo različne predloge raznih izboljšav, kar je vsekakor tudi v korist dobremu gospodarjenju. Odbor akcije »gobrega gospodarjenja« v TOZD ViT bo redno spremljal proizvodne dosežke, tolmačil naloge akcije, preučeval na kratkih, jedrnatih sestankih rezultate in vzpodbujal k še boljšim dosežkom skrbnega gospodarjenja. V. REN. POSNEMANJA VREDNO V našem glasilu smo že pisali o lepem jubileju livarne valjev, ki je v 25 letih izjemnih naporov vseh .zaposlenih v • tem obratu, pod neposrednim vodstvom Petra Jevšnika razvila,, širok asortiman s preko 20 različnimi vrstami valjev na področju sive in riodular-ne. litine. Posebno vrednost daje dejstvo, da je večina teh vrst valjev bila Osvojena na podlagi izkušenj ter naporov samostojnega razvaja. Za osvojitev posameznih kakovosti je bilo potrebno izjemno veliko delavnih naporov, prizadevanj in odrekanja celotnega delovnega kolektiva oddelka za valje v livarni. V obdobju 25 let je prejel ta oddelek številna priznanj d iz ¡države in inozemstva ter s tem potrdil svoje mesto med priznanimi inozemskimi proizvajalci valjev. Med najlepša priznanja in tudi najidragbcenejša pa ispada predvsem podelitev letošnje šlanidro-vc nagrade občinske skupščine Celje, o kateri je bila naša javnost seznanjena po radiu, televiziji in v časopisih. Ker pomeni taka nagrada priznanje celotnemu delovnemu kolektivu naše delovne Organizacije, smo je vsi ¡veseli in de srca čestitamo prizadevnemu kolektivu oddelka ;za valje naše livarne, posebno pa še izredno požrtvovalnemu vodji, tovarišu', Petru Jevšniku, ;za ¡katerega vemo, koliko dni in noči je žrtvoval za uspešno delo . svoj ega oddelka, pri vsem tem pa ga poznamo -kot prizadevnega družbenopolitičnega . delavca. Lep ¡primer ddlovne in družbene zavesti! Med strokovnimi ¡sodelavci v naši delovni organizaciji zavzema že vrsto let vidno mesto tovariš Anton Suhar, ki iga pa poznamo tudi -kot dolgoletnega zelo aktivnega družbenopolitičnega delavca. Bil je dolgo časa dikretor komer-cilanega sektorja, kar pomeni, da je moral krepko držati vajeti tega važnega oddelka v rokah, ce poznamo dolgoletne težave.1 in zmešnjavo na našem in na tujih .tržiščih, na katera je bilo zelo težko prodirati in ¡prodreti. Naš: Tone: pa je poleg tako odgovornega položaja vso delovno dobo v naši delovni organizaciji posvetil mpogo časa iza delo jv' družbe- nopolitičnih organizacijah, posebno še razvoju samoupravnih odnosov. Vemo, da je bil večkrat član ¡samoupravnih organov od delavskega sveta podjetja do raznih odborov in komisij. Dosledno se je zavzemal za čim boljše uveljavljanje samoupravne prakse na vseh nivojih. Vedno je bil na razpolago z nasveti h konkretnim rešitvam, saj je imel bogate izkušnje 'in ¡so bili njegovi nasveti vedno dobrodošli. V času konstituiranja naše delovne organizacije po ustavi in posebno v drugi fazi uresničevanja ustavnih določil z oblikovanjem temeljnih organizacij združenega dala je bil tovariš Suhar dosleden borec in nosilec ¡uveljavljanja ustavnih načel, ¡tako v političnih organizacijah kakor tudi vseh zavestnih sil v našem podjetju. Lato® je prejel od občinske skupščine Celje »Priznanje Samoupravljavca«, k čemur mu iskreno čestitamo! V tem .vidimo tudi priznanje celotni naši delovni organizacij in družbenopolitičnim organizacijam železarne. STORSKI ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z .dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, 'kemična in grafična industrija Celje. DELO -SAMOUPRAVNIH ORGANOV KRATEK PREGLED DEL Aktivnost samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela je 'bila ob ’¡koncu julija usmerjena predvsem- v verifikacijske .postopke, ki so o-inogočili sprejem nekaterih pomembnih samoupravnih aktov. Poleg tega- so delavski sveti TOZD imenovali štabe za dobro gospodarjenje im' .se .seznanili s cilji akcije. Vsa ta dejavnost je doživela svoj zaključek- na seji delavskega ¡sveta delovne organizacije 31. ¡julija. Pred nami je sedaj realizacija zastavljenih akcij in pa dosledna uveljavitev sprejetih samoupravnih aktov. Seveda pa to ne pomeni, da DELAVSKI SVET TOZD 114L PANOGE 20. seja, 25, jetija 1975 1 DS ije potrdil sklepe zadnje seje in db tem ugotovil, da še nista realizirana dva sklepa. Ka-drovsko-splošni sektor naj do prihodnje seje pripravi pregled v zvezi z akordi (¡Sklep št. 4 s 17. seje), sekretariat DO pa naj pripravi navodila za izvedbo nadomestnih volitev. 2. Podprl je akcijski program, ki ga .je izdelal KO TOZD . v zvezi z akcijo dobrega ¡gospodarjenja. O namenu akcije in izdelanem konkretnem programu naj razpravljajo samoupravne delovne. 'Skupine. 3. Pooblastil je komercialni sektor, da po lastni presoji oziroma v dogovoru s pripravo proiz-vodje ustavi dobavo ¡jekla Fabri-ki vagona | Kraljevo, če le-ta ne bo poravnala finančnih obveznosti do Železarne Štore. 4. Ugotovil ¡je, da so samoupravne delovne Skupine obravnavale oceno delovanja in ures-ničevanja ustave V SOZD Sloven- ■ ske železarne. 5. Ugotovil je; da- so delovni ljudje v TOZD proizvodnja 114. panoge po samoupravnih delovnih Skupinah razpravljali o predlogu pravilnika o urejanju stanovanjskih .vprašanj in ga z nekaterimi pripombami sprejeli. DS ugotavlja, da je po usklajevalnem postopku pravilnik sprejet. 6. Sprejel ije prečiščeno besedilo Samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. ■ . Sklenil je, da naj naši predstavniki v. zboru udeležencev tega ¡sporazuma in v komisiji še naprej Vztrajajo pri stališču, da moramo biti železarne izenačene pri normalnih osebnih dohodkih. 7. Ugotovil je, da ¡so delovni ijudje'TOZD proizvodnja 114. panoge po samoupravnih delovnih skupinah razpravljali in sprejeli Samoupravni sporazum o sodelo- DELAVSKI SVET TOZD 117. PANOGE 22. seja, 30. .julija 1975 1. DS je pregledal sklepe prejšnje ¡seje ih ¡jih potrdil. 2. V .zvezi is odstotkom variabilnega dela OD’ izračunanim za'"I. tromesečje letošnjega leta je DS sklenil, da . nag vodstvo TOZD proizvodnja. 11.. panoge V sodelovanju. z ustrezno službo v ka- smo v sprejetih aktih zapisali ravno najjboilj še rešitve; nadalj-. nji razvoj bo nujen na primer na področju stanovanjskih vprašanj, predvsem pa pri sistemu obveščanja, Na Osnovni .sprejetega panoškega sporazuma o dohodku bomo morali urediti notranjo zakonodajo na tem področju. O poteku izdelav prednostnih listin za dodelitev stanovanj in posojil za. individualno gradnjo pa smo kolektiv sproti obvešča- li. Poglejmo sklep samoupravnih organov: PROIZVODNJA vanju $ tovarno dušika Ruše. Sporazum je torej Sprejet. 8. a) Ugotovil je, da so delovni J ljudje v TOZD proizvodnja 114. panoge po samoupravnih delovnih skupinah razpravljali o predlogu Pravilnika o izdajanju in urejanju glasila* »štorski železar« in ga Skupaj' ¡z 'dopolnilnim precU ' logom Odbora za splošne zadeve in informacije sprejeli. Na osnovi tega ¡sprejema DS ugotavlja, da se delovni ljudje-v TOZD — strinjajo s temeljno vsebinsko zasnovo glasila, —-. besedilom pravilnika in z dopolnilnim predlogom Odbora za splošne zadeve. b) V svet glasila je imenoval tovariša Ferda Halerja iz valjar- . ne II. c) Na predlog predstavnika vodstva ¡družbenopolitičnih organizacij je podal še naslednje pripombe: — referent za informiranje naj ne bo določen ‘kot član uredniškega odbora glasila »Štorski železar«, — določilo o izdajanju Informatorja naj se vnese v kak drug samoupravni alkt. 9. Seznanil se je z informacijo oi preureditvi stanovanj v Celju v poslovne prostore. 10. Sklenil ije, ida ise na osnovi zakona formira solidarnostni sklad, v katerega izdvojimo v juliju enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v TOZD proizvodnja 114. panoge. V oktobra bodo ¡vsi sodelavci, v TOZD proizvodnja 114. panoge delali 1 prosto soboto ali drug prosti dan, da bodo tako nadoknadili dtzdvoj ena sredstva. To dopolnilno delo pravočasno organizirajo vodstvo TOZD in Obrato-vodstva. Vodstvo TOZD pripravi v zvezi -s tem ustrezno informacijo za samoupravne delovne skupine. . PROIZVODNJA drovsko^splošnem sektorju ugotovi, kakšen bi bil rezultat, če bi bil realiziran plan delovne sile . in investicij v TOZD proizvodnja 117. panoge. DS namreč meni, da je vzrok za nedoseganje plana proizvodnje favno v pomanjkanju delovne sile' imneizvršendh investicijah. 3. DS ise je ¡seznanil z.operativnim planom za avgust in sklenil priporočiti delovni skupnosti TOZD proizvodnja 117. panoge, da' s povečanimi napori poizkusi postavljene obveznosti celo preseči. . 4. DS ise je seznanil z rezultati' poslovanja v prvem polletju im s • predlogi ukrepov, ki jih je posredovala komisija za gospodarjenje. ; --r’.'v’:' 5,. V zvezi; z akcijo dobrega gospodarjenja je DS potrdil akcijski program in imenoval- štab za dobro gospodarjenje ¡ter za vodjo štaba imenovali, tovariša Gornik Franca. Ob tem je sklenil: . — Predvidene investicije v, livarstvu naj se kljub zaostritvi položaja realizirajo, saj so ekonomsko upravičene in predstavljajo ključ za sanacijo livarstva Železarne Štore. — Delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in ¡za samoupravne 'interesne skupnosti' naj se zavzemajo za akcijo šted-nje na področju skupne in splošne porabe. 6. DS je ugotovil, da so samoupravne ¡delovne ¡Skupine v TOZD proizvodnja ll7. panoge razpravljale in ¡sprejele predlog pravilnika o urejanju ■ stanovanjskih vprašanj delavcev v železarni Štore in da je bil v zvezi s pripombami izveden usklajevalni postopek. Pri sprejemu je sodelovalo 44,3 °/o članov -delovne Skupnosti TOZD proizvodnja 117. panoge. . 7. DS je sprejel prečiščeno be-. sedilo samoupravnega .sporazuma o merilih zapridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji Slovenije; 8. Ugotovil je, da so delavni ljudje po samoupravnih delovnih Skupinah razpravljali in sprejeli samoupravni sporazum o sodelovanju s Tovarno dušika Ruše. 9. DS je ugotovil, da so delovni ljudje po samoupravnih delov- DELAVSKI SVET TOZD il. ¡seja, 29. julija 1975 I 1. Delavski svet je potrdil sklepe prejšnje saje. . | 2: a) Seznanil se je z akcijo dobrega gospodarjenja in že pripravljenim programom ter potrdil imenovanje štaba za dobro gospodarjenje, ki ga sestavljajo: dosedanji koordinacijski odbor TOZD ter predsednik in namestnik predsednika komisije za gospodarjenje. Za ¡vodja štaba je imenoval Mirka Gozdnikarja, sekretarja 00 ZK. ib) Z akcijo je potrebno seznaniti vse ¡sodelavce v TOZD in jim omogočiti, da ¡s .pripombami in predlogi obogatijo . predloženi program. ' c) Gradivo za javno razpravo mora biti zbrano. do 15. avgusta/ 3. DS je ugotovil, da so delovni ljudje po samoupravnih delovnih ¡skupinah razpravljali o predlogu pravilnika o urejanju staino-vanj sikih vprašanj'delavcev v DO železarni štore in. ga B pripombami ¡sprejeli. Nadalje je DS ugotovil, da je bil izveden usklajevalni postopek in da je s tem v TOZD- VIT pravilnik 'sprejet. .4. DS ije sprejel prečiščeno besedilo samoupravnega sporazu- mih skupinah razpravljali in sprejeli dopolnjen predlog pravilnika o izdajanju in urejanju glasila štorslki železar. Na osnovi gornje ugotovitve ~ DS isprejatria-¡naslednje ugotovitvene sklepe: — sprejme ise temeljna vsebinska- zasnova- glasila' Štorski železar;. —- sprejme Se ¡dopolnjeno besedilo pravilnika o ¡izdajanju in urejanju glasila štorslki železar, ■ ' v svet glasila se imenuje ¡dipl. ing Gemalk Feliks. 10. Sklenil je, ida se na osnovi zakona formira solidarnostni sklad, v katerega izdvojimo -v juliju enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v TOZD proizvodnja 117. panoge. V oktobru bodo vsi sodelavci v TOZD proizvodnja 117. panoge delali 1 prosto soboto ali drag prosti ¡dan, Ida bodo tako nadoknadili-ločena- ¡sredstva. To dopolnilno delo ¡pravočasno organizirajo voadstvo TOZD in obrato-vodstva. Vodstvo TOZD pripravi v-zvezi s tem ustrezno informacijo za samoupravne delovne ¡skupine. 11. Odobril je odpise in pripis razlik po izvozu: — zaključek št. 6359 /. Metalka — Skr 262,20 oziroma 1.102,85'din, — ¡zaključek št. 218 / Avtomon- taža DM 4.743,30 oziroma 33.147,60 din, . ■ - — zaključek št. 118 / Avtotnom-taža — DM 122,70 oziroma 857,45 din, — zaključek št. \350 / Danieli Buttrio — 333.000 Lit. — oziroma 9.723,60 din, — zaključek št. 108 / Avtomon-taža DM 477 —- oziroma 3.333,40 din. 12. DS se. je seznanil s proble- matiko pomanjkanja - poslovnih prostorov in z akcijo ža preureditev stanovanj v 'Cel ju v poslovne prostore. - 13. DS se je seznanil, da je. oddelek ¡valjev prejel nagrado SlaEv-ka Šlandra. DS . čestita kolektivu oddelka -valjev. VIT ma o merilih za ¡pridobivanje in razporejanje dohodka v; črni in barvasti metalurgiji Slovenije. 5. DS je ugotovil, da ¡so delovni ljudje po ¡samoupravnih delovnih Skupinah Obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o sodelovanju is Tovarno dušika Ruše, 6. Nadalje je ugotovil,-1 da so delovni/ ljudje ¡na sestankih samoupravnih delovnih Skupin obravnavali in sprejeli osnutek pravilnika o izdajanju in urejanju ■ glasila »ŠTORSKI ŽELEZAR«; in ga z dopolnitvama v celoti sprejeli. Na podlagi gornjega ¡sprej'ema DS naslednje ugotovitvene skfe pe: — sprejme se temeljna vsebinska zasnova glasila štorski železar, , •— sprejme ise dopolnjeno besedilo pravilnika o izdaj atiju in urejanju glasila Štorslki železar. — v ¡svat glasila ¡se imenuje . Vlado Renčelj. 7. DS ¡se je seznanil s problematiko pomanjkanja poslovnih prostorov in z akcijo za preureditev stanovanj v Celju v poslovne prostore. 19. seja, 29.julija 1975 1. DS je ugotovil, da so sklepi seje realizirani. 2. Delavski svet TOZD «Energetika sprejme prečiščeno besedilo samoupravnega sporazuma o..m.erilih za pridobivanje iin razporejanje dohodka ter delitev sredstev za Osebne dohodke (za panogo črne in barvaste metalurgije). 3. Delavski svet TOZD Energetika sprejme Pravilnik o urejanju stanovanjskih ¡vprašanj delavcev delovne organizacije Železarne Štore s pripombami, ki jih je upoštevala usklajevalna komisija. 4. — istrinljamo se s temeljno vsebinsko zasnovo glasila (člen 12., 13. in 14. pravilnika), . — soglasno sprejemamo besedilo tega pravilnika, — v svet glasila je imenovan DELAVSKI SVET TOZD 15. seja, 25. julija 1975 1. DS (je obravnaval program ukrepov v zvezi z akcijo dobrega gospodarjenja'in je en izvod programa priložen k zapisniku. Za člane (koordinacijskega Odbora so imenovani: , Kajba Anton — vodja TOZD DPG, Povalej Jože — vodja gostinstva, Ožek Franjo — vodja prehrane,. Irgolič Fanika —\šef kuhinje, Sokoli Pavel — predsednik DS, Sivka Amalija — predsednik kom. samoupravne delavske-kontrole. 2. DS se je na seji seznanil z usklajevalnim postopkom, ter sprejel pravilnik 6.urejanju stanovanjskih vprašanj s tem, da se 6. točka pravilnika črta. 3. Med ostalim je rtudi sprejel predlog prečiščenega besedila samoupravnega sporazuma o meri- 15. seja, 18. julija 1975 1. Odbor, je potrdil sklepe prejšnje seje in se seznanil z njihovo realizacijo. Ob tem je u-gotovil, da TOZD DPG še ni posredovala odgovora v -zvezi s sklopom št; 6 m 7 s 13. seje odbora (razdeljevanje in obračunavanje ' blokov-foohov, obremenitev bifeja,, v ŠKIMC). Odbor želi sprejeti ta odgovor do 15. avgusta. 2. Sklenil je, da se za šolsko leto 1975/76 po zaključku razpisa podelijo naslednji štipendije: VISOKE ŠOLE % STROJNIŠTVO — TEHNIŠKA SMER — Krašovec Borutu, Podšmi-hel 5; Laško VŠ — EKONOMSKE SMERI — Žibret-Siilvd, Štore 141 VTŠ — STROJNE STROKE — TEHNIŠKA SMER - Majer Jožetu, Kačji dol 13, Podplat —- Šket Branku, Bobovo 2, Šmarje — Amon Vinku, Virštanj 73, šrrianje TSŠ — STROJNA STROKA ' Zidar Slavku, Pečovje 8, Štore — Gajšek Štefanu, Prožinska vas 40a, štore , B ,— Kragelj Dušanu, Laška vas 26, Štore pravilnika). 5. Delavski svet TOZD Energetika se strinja s pristopom k poslovnemu sporazumu za isodelov-vanje s Tovarno dušika Ruše, ida se • uredi pravilno poslovno tehnično sodelovanje. . 6. DS je (sprejel predlagani pravilnik o merilih za 'individualno delitev OZD v TOZD Energetika. 7. Akcijski program _ za dobro gospodarjenje je sprejet s tem, da ise ga obravnava po delovnih skupinah, dopolni, -s pripombami ter se po napotkih koordinacijskega odbora sprovede v delo. 8. Delavski svet TOZD Energe-r tika sklene, da podpre akcijo uprave za preureditev stanovanj na Titovem • trgu v Colju v poslovne prostore. Ob tej priliki sp bili izpolnjeni pogoji glede vlaganja sredstev v stanovanjske namene, DPG lih za pridobivanje in razporejanje dohodka v črni in barvasti metalurgiji SRS. j S 4. Soglasno je sprejet tudi predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju s Tovarno dušika Ruše,. 5. Po predhodni razpravi po delovnih ¡skupinah se člani DS 'strinjajo s pravilnikom o izdajanju glasila »ŠTORSKI ŽELE-ZAR«. Za delegata v svet glasila pa so izvolili tovariša Ožek Fram ca. 6 DS „se je seznanil s preureditvijo Stanovanj v Celju v poslovne prostore. , 7. Delovnemu osebju v počitniškem domu na Rabu še izplača 9 % oid prometa sanka, lupravni-ku doma pa se za reprezentanco odobri mesečno 150 din. TSŠ — KEMIJSKA STROKA g — Podlesnik Zdenki, Goriška 2, Celje TSŠ -rr ELEKTRO — .TAKI TOK — Čelik Borisu, Dobrova 28a, Celje | — Boriak Andreju, Maistrova ul. 25, Celje. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA — Verhovšek Mileni/ Kompole 86, Štore ’ g . — Arzenšek Jožici, Prožinska vas 76, Štore — Križanec Darji, Štore 148 — Selič Editi, štore 103 ' — Plank Vesni, Kompole 109, Štore ADMINISTRATIVNA ŠOLA . r— Tepež Boži,, Zadrže 27, Šmarje pri Jelšah UPRAVNO-ADMINISTRATIV-1 NA ŠOLA — Krumpak Branki, Bukovje 9, Vinški vrh ; ^ Tojnko Idi, Šentjur 9 TSŠ — METALURŠKA STROKA — Jurak Stjepanu, Dešinič 38 — Kovačič Darku, Lesično 19 — Esih Stanislavu, Vinska vrh 19 STROJNA FAKULTETA — VARILSTVO — Zapušek- Damjanu, Štore; 108 VTŠ — ELEKTRO STROKE — ŠIBKI TOK ' — Breznik Gorazdu, Trubarjeva 8, Celje VISOKA ŠOLA — GRADBENA STROKA — Plahuta Darku, Štore 82 Še nedodeljene štipendije lahko kadrovsko-splošni sektor na osnovi poznanih kriterijev in v okviru razpisa podeli morebitnim novim prosilcem, nato pa poroča odboru. 3. Za študijsko leto 1975/76 še objavi razpis za izredni študij za naslednje stopnje in stroke šol (razpis.smo v celoti objavili v 20. številki »Informatorj a«). Odbor je pooblastil kadrovsko-splošni ¡sektor, da v okviru kadrovskih potreb podeli status izrednega štipendista izven tega razpisa in o tem poroča odboru. 4. Sklenil' je, da ¡se Odkupijo naslednje diplomske naloge: — Jože Korent, dipl. inž.: »Avtomatizacija ¡doziranja z vožnjo vsipnega voza in avtomatizacija vožnje žerjava in polnjenje bunkerjev na plavžu.« — Peter Bračun, dipl. inž.: »Vpliv dodatka jekla na ¡lastnosti nodularne litine kot uvoženi ’Sorall’ in ’Rungra Z’« — Ivan Kumperger, inž.: »Stružni stroj 220 v 2000« — Franc - Mlakar, dipl. inž,:. »Toplotna obdelava nodularne litine« in * — Stane Gajser, dipl. oec.: »Organizacija avtomatiziranega procesa« Ker ne obstajajo ¡kriteriji za določitev višine zneska za odkup, se. vsem dodeli po 2,000 din. .Vse 'diplomske naloge, ki so delane za našo DO ali ji lahko koristijo, naj še v bodoče'predložijo V' recenzijo sektorju za kakovost in razvoj — referatu za inovacije. Referat za inovacije naj izdela tudi osnutek akta, ki bo urejal odkupe diplomskih nalog (kriterije za nagrajevanje in drugo). . 5. Odb,or jcsprajel predlagano »Navodilo o Okvirih nagrajevanja sodelavcev oddelka za izobraževanje ŽŠ« is tem, da se izplačevanje nagrad po teh navodilih uveljavi s 1. 6. 1975 in se u-porablija izključeno za izobraževalno dejavnost. 6. Sprejel je predloženo organizacijsko .strukturo Železarne Štore. Čimprej je potrebno u-škladiti 1 še.’ p neusklajene nazive delovnih mest in pristopiti k izdelavi opisov in rangiranju delovnih mest. 1 Za TOZD ViT je potrebno DELAVSKI SVET TOZD 13. soja, 31. ¡julija 1975 1. Delavški svet ugotavlja, da niso bili izvršeni sklepi DS za nabavo garderobnih omar za čistilke. 2. Pravilnik o urejevanju sta-, npvanijskega vprašanja je bil obravnavan na delovnih Skupinah. Delavski svet se strinja s predlogom pravilnika." 3. DS je pregledal samoupravni sporazum o sodelovanju s tovarno dušika Ruše in ga istočasno potrdil. 4. S sporazumom o dohodku in OD panogi črne in barvaste metalurgije se DS strinja z istimi dopolnitvami kot so v pravilniku navedeni. DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA ing. Logar Viktor (22. člen tega ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD oirapraj določiti delovna mesta z beneficirano delovno dobo in v izvezi s tem ¡spremeniti tudi. nazive delovnih mest. Zadolženi: TOZD ViT, EOS in 1 komisija za ugotovitev delovnih mest z beneficirano- delovno dobo. 7. ' Odbor je priporočil DS TOZD in OSS, da v najkrajšem času zaključijo ¡sprejem pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v Železarni Štore, da ga bo lahko še ta mesec sprejel DS DO. Prioritetna lista za dodelitev stanovanj na(j se izdela po kriterijih oüz predloga novega pravilnika in sdcer ido 25. julija. Zadolženi: TOZD GKSG v. sodelovanju. s kaidrovlsko-isplošnim sektorjem. , 8. Odbor je pregledal še naj-novejše gradivo v zvezi z rezervacijo stanovanj za strokovnjaka in ¡sklenil: a) Za potrebe v zvezi s pridobitvijo novih strokovnih sodelavcev za leto 1975 sprejme naslednjo rezenvaicijo stanovanj: — 3 dvoinpol sobna — 1 dvosobno — 2 .enosobni; — 3 garsonjere (ena že. dodeljena, rezervacija za nakup garsonjere za tov. Cokanovo velja , le za. odkup stanovanja in sicer v letu 1976). Ib) Rezervacije veljajo za tista delovna mesta, ki so navedena v predlogu kadrov.siko-splošnega sektorja. 9. Odobril je zamenjavo stanovanj is solidarnostnim skladom občine Celje tako, da se v stanovanje solidarnostnega sklada, dodeljeno 'tov. Štefanu Novaku, vseli' tov. Stane Mazar, v njegovo pa tov. Novak. 10. Tov;. Stanetu Žafranu, invalidskemu upokojencu Železarne štore, je- dodelil enkratno ¡deUar-no pomoč v.višinii 3.000 din. 11. Tov, Željku Perčiču jé od-godil vračilo štipendijé dokler; ne zaključi šolanja na srednji tehnični šoli. 12. Tov. Tereziji Mulej, zaposleni v ambulanti Železarne Štore, je priznail status izrednega štipendista in odobril vračilo 50 odstotkov stroškov šolanja. Ce-.lotni stroški šolanja so bili 4.955 ' din. 13. Odibor je priporočil DS DO, da /sprejeme % Samoupravni sporazum o sanaciji doma tehniških Sol¿ s podpisom tega sporazuma še obvežemo prispevati za sanacijo'doma" po 3.425 din-na vsakega štipendista. GKSG .5. Pravilnik,o izdajanju in urejanju glasila šterski železar se je obravnaval na delovnih skupinah. Za svet glasila je predlagan za TOZD GKSG Bole Marko. 5 6. Na delavskem,, svetu je bil potrjen predlog o .varčevanju. 7. DS je sMeniL da se v gradbenem oddelku oibratovodju zidarjev prepove posojanje orodja kot' npr.: vibracijski stroj škarje Za rezanje železa. Orodje bi sé naj posojevalo z dovoljenjem vodje TOZD in to na re-verz. 8. Na pritožbo nekaterih delavcev pri vodstvu TOZD je delavski svet sklenil, da naj na sestanku delavne skupine določijo nekoga, ki bi. vzdrževal- stroje v te- ■ sarski delavnici, 8 PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV STANOVANJA 1975 Tek. iii-iii Druž. Štev. gjT Priimek,m ime — obrat člani točk Opomba Upravičeni na tri- ali več sobno stanovanje 1. Černak Feliks, sklop MO 5 49 2. Renčelj Franc, obd. valjev - 4 49 3. Bačič Jožefa in Petar, gost. en. in liv. II 4 48 4. Rezar Filip, mehan. del. 4 42 5. Bobek Ivan, obd. litine 4 J2 6. Paher Dimitrij, mehan. del.. 4 41 7. Trdin Benedikt, ek. org. biro 4 41 8. Motoh Anton, spl,, sektor 4 40 9. Žnidarec Milan, jeklarna I 4 39 10: Potočnik Drago, energ. obr. 4 38 11. Vasle Jože, komerciala 4 38 12. Sotošek Avgust, komerciala 4 38 13. Zorko Jože, valjarna II 5 36 14. Muhič Demal, valjarna I 5 35 15. Oprešnik Alojz, obd. orodjarna 4 35 16. Jashari Behram, valjarna I 6 34 17. Koberski Štefan, valjarna II 5 33 18. Kovačič Edi, odd. var./delu 4 33 19. Hundič Josip, valjarna I 4 33 20. Ezgeta Pero, jeklarna I 4 32 21. Lokaš Ivan, jeklarna II 4 31 22: Stojanovič Ljubo, valjarna II .4 • 24 Upravičeni na dvosobno Stanovanje 23 ; Baumgartner Štefan, mtehan. del. 3. 48 24. Mastnak Franc, pripr. vzdrž. ' 3 45 25. Ivkovič Ranko, livarna II : 3 45 26. Štante Rudi, energ. obr, 3 ' 45 27. Burič Alojz in Milica; jeki. II in fin. sekt. 3 44 28. Rezar Janez,'vzdrževanje 3 43 29. Sorčan Karl, obd. valjev 3 42 30. Kačičnik Alojz, obd. valjev 3 ■42 31. Mežnar Milan, HTV „ 3 i 42 32. Kačjančič Martin; mehan. del. 3 41 33. Ivačič Zdravko, TOU 3 ■ 41 34. Jančič Franc in Silva, energ. obr. in fin. s. 3 41 35. Korže Jože, pripr. vzdrž. 3 41 36. Senica Ivan, promet 3 40 37. Senica Frido, livarna II 3 40 38. Lugarič Franjo, kem. laborat. r 3 40 39. Kovač Franc, konstr. biro 3 40 40. Grajžl Bojan in Betka, el. obr in nadzor.-sl. 3 '39 41. Seme Franc, el. obr. 3 : 39 42. Fendre Emil, jeklarna II 3 39 43. Povh Alojz, livarna II 3 38 44. Žula Vinko, livarna II 3 38 45. Šipek Ferdo, el. obrat 3 38 46. Božiček Bojan, valjarna II 3 '38 47. Praznik-Konrad, skl. got. izd. 3 38 48. Jerovšek'Vladimir, el. -obrat 3 37 49. Pušnik Alojz, valjarna I 3 ; 37 50. Gračnar Ivan, livarna'II 8 37 51. Cvahte Zoran,-vzdrževanje -3 37 52. Domanjko Ivan ih Zdenka, MO in fin. s. 3 . 37 53. Orožnik Ljubo, obd. valjev 3 36 54. Kozamurnik Marjan, energ. obrat 3 36 55, Poštrak Anica, valjarna I 3 36 56. Krapše Roman, OTK 3 • ' .36 57. Špegel Peter, OTK 3 36 58. Lorger Edo, obd. valjev '3 36 59: Ocvirk Leopold, jeklovlek 3 35 60: Drobne Albin, livarna II 3 '35- 61. Mlakar Majda in Viktor, sploš. sektor in jek. 3 35 62. Goršak/Stane, livarna II 3 35 63. Romih Franc, mehan. del. 3 35 64, Barič Filip, ek, org. biro. 3 : 35 65. Korošec Boris, valjarna II 3 34 66. Pavič Petar, mehan. del. . 3 . 34 67. Laptoš Dragica, gost. en. 3 ' 34 68. Gorjup Milan, obd, litine 3 34 69. Leskovšek Zlatko, obd. litine 3 34 70. Verbič Mihael, komerciala 3 34 71. Sevšek Ružiča, konstr. biro . 3 34 72. Košir Peter, konstr. biro 3, 34 73. Vodišek Agica in Anton, komunala in obd. . litine ' ‘: ' 3 34' 74. Senica Martin, komerciala 3 34 75. Hliš Mirko, livarna II 3 34 76. Leskovšek Leon, meril. sl. 3 1 34’ 77. Petrušič Sretko, mehan. del. 3, 33 78., Sorec Slavko,, obd. valjev . 3 33 79. Kerznar Vida, fin. sektor 3 33 Št. Tek. Priimek in ime — obrat Druž. člani točk°pomba 80. Urlep Stanislav, OTK 3 32 81. Zgur Srečko, mehan. del. 3 32 82. Gabrovšek Peter, OTK 3 32 83. Haler Boris, meril. sl. 3 32 84. Romih Franc, jeklarna I 3 ■ 32 85. Bobnič Jože, valjarna I 3 32 86. Štravs Milan, EOP 3 32 87. Zver Jože, mehan. del. 3 32 88. Mravljak Irena, jeklarna I 3 31 '89. Verdelja Stanko, jeklarna I 3 31 90/ Šmigovc Milan, obd. litine 3 31 91. Polšak Irena, komunala 3 31 92! Ivanuša Olga, SNG 3 31 93. Gromilovič Alojzije in Biserka, valj. I in komun. 3 31 94. Kraner Marjan, fin. sektor 3 30 95. Kovač Janoš, jeklarna II 3 30 96. Nikolič Petar, livarna I 3' 30 97. Radšel Silva, ekonomski sektor 3 29 98. Banjevič; Miodrag, kadrov, sektor 3 27 -99. Čauševič Meho, livarna II 3 24 Upravičeni na enosobno stanovanje 100. Gajšek Ferdo, valjarna II 2 57 101. Ptiček Fanika, livarna I 2 ■ 50 102. Spreitzer Henrik in Gabriela liv. I in gost. en. 2 42 103: Felicijan Alojz, pripr. d. 114. p. 2 . 4i 104. Lončar Stanko, valjarna I 2 41 105. Šmerc Majda, el. obrat 2 41 106. Urbanc Alojz, obd. valjev 2 40 107. Slapnik Jože, razvoj, odd. 2 , 39 108. Mlakar Jože, valjarna II 2 37 109. Markovič Zvohe, konstr. biro 2 37 110. Došler Marjan, DTK • 2 37 111. Brečko Cvetka in Vili, fin. s in mehan. del. 2 36 112: Rožman. Dušan in Ljubica, meril. sl. in komer. 2 36 113. Kolar Slavko, kem,Taborat. 2 35 114. Gudalovič Žarko, livarna II .2 35 115. Gombač Zdenka, kadrov, sektor 2 34 116. Gobec Ivan in Marta, val. II in liv. II 2 34 Í17. Kolar Marjan, jeklovlek 2 33 118. Oblak Vlado, pripr. vzdrž. ' 2 33 .119. Kovač Marjan, obd. valjev 2 32 120. Cerovšek Nada, gost. en. 2 32 121: Novak Franc, OTK 2 31’ 122.. Stefanec Stane, livarna II 2 31 123. Hodžič Edhem, valjarna II 2 31 124. Čanžek Janez, promet . 2 31 125. Živkovič VOjko, inehan. del. 2 30 126. Verbič Stane, pripr. d. 114. p. 2 30 v JLA 127. Kadenšek Ivan, livarna II 1 2 i 30 v. JLA 128. Butinar Milan, jeklovlek 2 , 30 129. Klinar Božidar, mehan. del. 2 30 130. Jaklič Petra, komerciala 2 29 131. Kanj ir Janko, livarna I 2 29 132. Sedlar Bojan, jeklarna I 2 29 v JLA 133. MrVičin Ivan, livarna I - . E 2 - 29/ 134. Radanbvič Dobrivoj, energ. obrat 2 29 135. Žolnir Ivan, komerciala ■2 28 136. Popovič Milenko, livarna II 2 . 28 137. Mačan Jerko, jeklarna II 2 28 138 Medič Milan, jeklarna I 2. 28 '139. Črne Vida, kem. laboratorij 2 28 140. Balčak Miodrag, energ. obrat 2 28 141. Ferlin'Branko; valjarna I 2 1m 142. Jug Zdravko,- el. Obrat .2 - 27 v JLA 443.. Salkič Hasib, obd. valjev 2 27 144. Jovič Mile,.livarna ll 2 27 145. -Porš Jože, livarna II 2 , 26 146' Bračun Peter, jeklarna II 2 26 147. Blagojevič Dragica, komunala . 2 25 1,48. Smailovič Reuf, 'jeklarna II - 2 25 Upravičeni na garsonjero 149. Vidmajer Stanka, livarna II 1 % 57 150. Janežič Kail, komerciala 1 55 1.51. Potočnik Ivan, el. plavž 1 . 1 . 45 152. Arzenšek Stanko, razvoj;-: odd. 1 44 153. Vranič Ivanka, fin. sektor V : : ; 1 1 42- 154. Škornik Vladislav, pripr, vzdrž. 1 33 155. Užmah Majda, komerciala 1 . 32 156. Kočevar Ivan, vzdrževanje 157. Drobne Igor, UOS —- Operativa 158. Gruškovnjak Jožica, gostin. en. 159. Dvoršek Slavko, meril. sl. 160. - Senica Marjan, mehan. del. 161. Perčič Olga, livarna II 162. Kocman Vinko, valjarna II 163- Oset Franc,' obd. valjev 164. Križnik Ignac, valjarna II 165. Herhavs Emil, jeklovlek 166. Bohorč Štefka, pripr. vzdrž,; 167. VadUnec Biserka, jeklarna II 168. Savič Milovan, promet 169. Plgtošek Božo, obd, valjev 170. Paljič Branko, energ. obrat 171. Mulec Slavko, jeklarna II 172. Lužar Vladimir, kalibrirnica 173. Korent Jože, meril. sl. . 174. Vreš Matevž, jeklarna Ï1 175. Pavlovski Blagoj, jeklarna II' 176. Potočnik Rajko, komerciala 177. Petelinšek Stanko, livarna I 178. Kladnik Bernarda, sploš. sektor 179. Giromi Rozalija, UÖS 180. Lukič Vojo, energ. obrat \ 181. MatejČič Ivo, SNG 182. Trgovčič Veljko, valjarna II 183. Zec Ljuban, valjarna I 184. Pucarevič Živanka, EOP 185. Irgolič Justina, druž/upokoj. 186. Glavač Ana, druž. upokoj. 187. Orešnik Ivana, druž, upokoj. 188. Hrušovar Stanka, štipendist ŽŠ 1 ■ 32 1 32 1 31 1 31 1 30 1 , 30 1 30 1 29 1 29 1 . 28 11 28 1 27 1 . 27 1' 27 1 27 1 27 1 27 1 27 1 26 1 26 1 26 1 ■ 26 1 26 1 26 1 26 1 25 1 25 1 25 1 25 1 1 1 1 1 PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA ZAMENJAVO STANOVANJA 1975 1. Belužič Anica, livarna II - 3 2. Bezgovšek Ivan, valjarna I " 4 3. Cvirn Ana, upokojenka 2 4. Črnič Vlado, valjarna I ' .3 5. Cizej Jože, valjarna I . 3 6. Centrih Milan, cl. obrat I , , 3 7. -Čerenak Jožica,razvoj. Odd. ’3 8. Čagalj Silva, vzdrževanje \ . ' 3 9. Dravinec Dominik, livarna II "3 10v’Dečman Vilijem, livarna I -3 lKDobršek'. Mirko, livarna I . 3 12. Dimeč Erna, komerciala j; / 3 13. Fidler J6že, livarna I ' • : : ' . ' 4 14. Fidler Vinko, obd.'valjev ' .4 15. Gračner Vilma, upokojenka , - 3 16. Gorišek Erna, ekonom, analiz., >. : 'I 1 17. Gorjup Pavel, ekspedit ■ ,, I . " - 5 I; 18. ‘ Gračner Ivan, livarna • : T ' 19. Gajser Stane in Darinka, teh. s. iri kad. s. , . / . 3 20. Hribernik Vili, varnostna sl. .3 '2iJ'Hodej Danica, druž. upokoj, . ,1 22. ' Hiti,Edi, •konstr. biro ' 3 23. Inkret Maks, upokojenec . 3 24. Jošt Slavica,; fin. sektor ,.2 25. Kroflič Franc, jeklovlek 5 26. Krapše Roman, OTK - , 3 27. Kolar ivica, komerciala 3 28. Kompolšek Karel in Matilda,m el. obr. in gost. en. „ 3 29. Kajba Frančiška,, druž. .upokoj. 1 30. Kranjc Emil, valjarna' J 3 31. Koštomaj Peter, konstr, biro 3 32. Koši Anton, jeklovlek 4 33-. Kujan I.aslo, OTK - , - 1 ŠC Kacijančič Jože, upokojenec ' - . ’ , 4 35. Lipovšek Ivan, upokojenec ■ 1 36; Lubej Frida in Ciril, fin. s. in .prdmet. ,4 37. Mlakar Slava, upokojenka . ■ ;; 2 38. Milanovič; Slobodan, sklop MO 3 39. Mastnak Olga, kadrov, sektor n 2 40. Markovič Rajko,'direkcija ' • ■ //■ ’• •• 3 41. Malgaj Terezija, druž. upokoj.': . 1 1 42. Planinšek .Tone, OTK 1 -3 43.. Prelec Srečko, sklad, prodaje . / iS ' \ 4 . 44. Plank Marija, druž. upokoj;.,':'"- - 1 45. ; ;Pristdvšek Ivan, upokojenec ■'' > 1 ' ■ . 2 46. Ramšak Srečko, Valjarna. II .-/ / 3 47. Ramšek Karl in, Branka, liv. III in fin. s. 3 48. ’ Roj c Martin, mehan.,del. \ . -r. 3 49. Strašek Franc, livarna I - 4 :i50, Štor Angela, fin. Sektor ' j. 'i/■,-■' , 3 51. Šalič Marija, EOS ; '/-;,-./ | VA ;A;i/,v://;;;A;^ .52, Škornik . Štefka in Friderik, . fin. s. in. plavž 3 53, Šeško Franc in Kristina,' sklad, in o.brač. sl. - . , . ' ; 4 54. Tacer Mirko, el. obrat V . ; . 3 55; Tenšek Mijo, upokojenec 6 56. ' Tovornik Drago, SNG . , 3 57. Vrenko Edvard, valjarna I , ,3 58. Veber Martin, kadrov, sektor 3 59. Zorič Anton, |mehan. dei. .. 4 60. Žohar Berta, fin. sektor 2 61. Žohar Drago, .meril. sl. 3 62. Žnidarec Aha, 'upokojenka 3 63. Žnidar Ivanka in Alojz, nadzor sl. in MO 3 PRIORITETNA LISTA* PROSILCEV ZA MENJAVO NEUSTREZNIH STANOVANJ 1975 Upravičeni na tri ali več sobno stanovanje 1. Petrič, Frainc- irt Marija, Ikeim. 'laiborait. 4 55 2. Meidvad Ivan in Baba, GKSG in fin. is. 4 55 • 3. Gajšek Zofka/ komunala 5 52 4. Zidanški Jakob, nadizor. slu. ■ 4 45 5. Štefančič Pavel, nadzor, sl. 5 44 6. Čretnik Franc, pinomet 5 43 7. Zalokar Franc, jeklarna 4 40 8. Antlej Alojz, jelama II -5 37 9. Rozman Fanika, laboratorij 4 35 10. Mohorič Franc in Vlasta, nadzor sl. in obrač. ;sl. 4 34 11, H lisic Okan, jeklarna I . 5 33 12. Ilič Ilija/ jdklama I 4 33 13. Bevc Hinko, valjarna II 4 32 14. Kregar Mirko, valjarna I 4 30 15. Sorčan Anton, obd: . vafljev 4 29 16. Zakošek Franc, vaflljatnna II 4 28 17. Lukaček Marko, valjarna II 4 27 18. Škoflek Allbiin, flivama 11 4 26 19. Hlupič Ivan, DPG 5 • 25 20. Žveglič Anica, kem. laboratorij 4 24 21, Mankovič Stjepan, livama" I. 4 23 22. Skaza EMca, komerciala 4 .23 23. Mirnik Pavel, ekspedit 4 19 24. Juračič Neža, upokojenka 4 25. Kačičnik Jurij, inv; upokojenec 6 Upravičeni na dvosobno stanovanje 26. Jršdč Alojz, skladišče 3 55 27. Langeršek Franc in Manija, livarna in komunala Š 49 28. Spolenak Jože, jeMama II 3 47 29. Oprešnik Milan, valjarna I . 3 41 30. Škerl Ivan, valjarna I . 3 41 31. čavš Jože, livama II ‘3 39 32. Vrečar Alojz, el. plavž 3 35 33/ Koprivc Primož, livarna II 3 34 34. Hažič Franjo, livarna II 3 34 35. Strašdk. Franc, ‘ valjarna I : 3 29 36, Grajžl Ivo, obd. valjev 3 '27 37, Veber Ivan, vzdrževanje 3 27 38. Krempuš Stane, valjarna II 3 25 39. Kok Rihard in Marjana, valj. I in ¡gost. en. 3 24 40. Ulaga Edi, meh. idel. 3 22 41. Mernik .Žalika,/kem. laboratorij 3 22 42. Dogatovič Živko, valjarna II 3 22 43. škaljički Milan, valjarna II 3 21 44. Rebernak Franc, ek. org. biro 3 19 45, Felicijan Miran, mehanična idel. • 3 19 46. Jezovšek Ivanka, komunala j 3 18 47. Zorc Franc, valjarna I 3 14 48. Šoštarič Ana, upokojenka 3 49. Gorjup Terezija/ druž. upokojenka 3 50. Ščatinin Peter, upokojenec 3 51. Grajžl Ivan, inv. upokojenec 3 ? Upravičeni na enosobno stanovanje 52. šumej Fric in Heda, garaža in gost. en. 2 52 53. Jerovšek Stanko, livama I 2 45 54. Grubenšek Franc in Terezija, ; priprava dela in fin. službe ‘ 2 42 55. Florjane Vinko,- valjarna II 2 40 56.- Štravis Jožica/ Obrat, ambulanta 2 . 33; 57. Golež Ilidla, komerciala 2 33 58. Raidcmanovič Niikbla, livarna II 2 30 59. Kačičnik Franc, /obd. valjev 2 - 26 60. Aliju Idiriz, valjarna I 2 19 61. Jošt:. Elizabeta, druž'. upokojenka ■ 2 62. Grobin Jožefa-Ferenčak, upokojenka 2 63. Fridl Jože, upokojenec 2 Upravičenci na garsonjero 64. Mernik Marica, el. plavž 1 ' i 43 65. Rozman Erna, komerciala 1 30 66. P inter Madij a, upokojenka 1 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Delavski svet delovne organizacije ODBOR ZA DOHODEK 8. seja, 31. julija 1975 1. DS je potrdi sklepe prejšnje seje. 2. Podprl je akcijo dobrega gospodarjenja in verificiral štab za dobro gospodarjenje, ika ga se-staviija dosedanji koordinacijski odbor, razširjen is predsednikom odbora SDK in predsednikom ekonomSko-gospodarSkega odbora. Za vodjo, štaba je imenoval Mi- -lana Puigedja. sekretarja sveta ZK. 3. Seznanil se je z rezultati po- slovanja v I. polletju letošnjega leta. 'V : . - | 4. — Sprejel je prečiščeno be-sedlo samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in ugotovi, da iso v TOZD že bili izrvoiijemi: podpisnik sporazuma Ivan Štefančič, delegata za zbor udeležencev: Marjan Ramšak in Olga Mastnak, namestnika Tine Žohar in Vinko Šeliga, predsednik železarne štore v komisiji Olga Mastnak. — Ugotovi je, da so delovni ljudje v TOZD in OSS po SDS razpravljali o nekaterih predlogih . ¡samoupravnih aktov'in jih s pripombami ¡sprejeli. Nadalje je DS ugotovi, da je bil izveden usklajevalni ^postopek in da. so DS TOZD sprejeli ustrezne ugotovitvene sklepe. Na osnovi gornjega DS DO sprejela naslednje ugotovitvene sklepe: — sprejme se usklajeno — prečiščeno besedilo pravilnika o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev v delovni organizaciji Železarne Štore; — sprejme ise besedilo pravilnika o izdajanju in urejanju glasila »Štorski železar«; —.sprejme se jtemeüjna vsebinska, zasnova gilaisla štorski železar«; ' — sprejme se samoupravni sporazum o sodelovanju s tovan no dušika Ruše. 5. Iz ustvarjenih sredstev za koosignaojiško prodajo traktorjev »Fiat« v letu 1974 je odobril nabavo vozila Furgop v višini 57.202 din za potrebe servisne službe in nabavo poslovnega ta ventairja za ureditev poslovnih prostorov v, Celju v višini 30,000 din. 6. Za izvedbo srečanja borcev NOV Slovenskih železarn (30. avgusta) .in srečanja našega kolektiva (13. septembra) v okviru 25. obletnice samoupravljanja jé odobril iz letošnjih sredstev sklada skupne porabe naslednja sredstva: — za ureditev prostora in kulturnega programa srečanj a borcev 113.500 din; — za ¡pogostitev kolektiva 13. 9. 1975 126.500 din. Stroški za ureditev prostorov se dele na obe proslavi. 7. Seznanil se je s problematiko pomanjkanja poslovnih prostorov in z ukrepi za izboljšanje stanja. Stanovanjska komisija 10. Seja, 5. avgusta 1975 1. Komisija je sklenila, da se prošnji tov. Edvarda HITIJA, v kateri prosi za dodelitev stanovanja, ne ugodi z obrazložitvijo, da že ima ustrezno stanovanje. 2. Tov. , Jože GRMEK, Ivo VREČKO, Cilka JERŠIČ in Peter KRAMER ne pridejo v poštev za prioriteno ¡listo za dodelitev stanovanj, ker iso istočasno prosilci za kredit. Istočasho daje stanovanjska komisija priporočilo komisija za dodelitev kreditov, naj da nekoliko večjo visoto kredita tistim prosilcem, ki so istočasno tudi prosilci stanovanj. , 3. Glede prošenj tov. Alojza VREČARJA, Jožeta SPOLENA-KA, Jožice ŠTRAUS ter Franca in Marije LANGERšEK je komisija sklenila, da bodo zamenjave stanovanj prišle v poštev v primeru, če bo podano soglasje Osnovne šole Štore in občine Celje, da bo ¡lahko tudi nadalje Železarna Štore koristila ta stanovanja, : 4. Dokončna cdločitev glede prošenj tov. Ivana DROFENIKA, Ivanke VRANIC in Antona VREČKA bo dana po ogledu prosilčevih stanovanj. 5. Ugodila je prošnjr tovariša ŠKERLA in ga uvrstila v prioritetno ¡listo prosilcev za zamenjavo neustreznih stanovanj.- 6. Prošnji tov. Fanike PTIČEK je ugodila in jo uvrstila v prioritetno listo. 7 Po sklepu lanskoletne 4. seje odbora za kadrovSko-socialne zadeve in družbeni standard z dne 27. marca o dogovoru med Splošno bolnico Celje ta žele-,, žarno Štore .preskrbi holmca dive stanovanji njihovim delavkam, katerih moža ista zaposlena v železarni, dve Stanovanji pa železarna, V stanovanji bolnice sta se že lani vselila dva naša .delavca, letos pa je stanovanjska komisija dodelila stanovanji tov. OSETU, in KUZMANU. Ta dva ne bosta uvrščena v prioritetno listo, ampak ¡se bo-šta vselila v stanovanji, ki sta zanju - že rezervirani. 8. Komisija. se je seznanila s predlogom komisije solidarnostnega sklada občine. Celje, da bosta tov. Vladu LUBEJU in Data ju KLEZINU, zaposlenima v železarni, dodeljeni stanovanji iz solidarnostnega 'sklada. • V primeru, da ta predlog ne bi bil realiziran, jih bo stanovanjska komisija prioritetno obravnavala pri naslednjih prostih stanovanjih. 9. Prošnji tov. Marije PETRIČ, v kateri ¡prosi za dodelitev stanovaja, ni ugodeno z obrazložitvijo, da le-tg ne izpolnjuje potrebnih pogojev. - 10. Odobri se zamenjava stanovanja s solidarnostnim skladom občine Celje, tako da se v stanovanj e solidarnostnega" sklada, dodeljeno tov. Janku KRALJU, vseli tov. Maks INKRET, v njegovo pa tov. Kralj. 11. Komisija se je seznanila s podatkom, da je že urejeno glede zamenjave -stanovanja tov. LOGARJA in družine VERBIČ. 19. seja, 31. ¡julija 1975 Odbor je pregledal sklepe 18. seje in-jih potrdil, 2. Strinjal se je-s korekcijami in dopolnitvami, (ki jih v zvezi z obračunam ¡stimulativinih dodatkov za maj predlaga strokovni team, in to: a) korekcijski faktor, ki ga je odbor na prejštiji seji potrdil le za april, se pri obračunu za maj ne upošteva; ib) kriterij »dinamika proizvodnje«, na katerega 'so vezane priprave, se od 1. 5. dalje črta. Ob upoštevanju gornjih korekcij je potrdil obračun stimulativnih dodatkov za maj 1975. Strinjai .se je tudi s predlogom strokovnega teama, da se za pripravo mehanske obdelave kriterij »dinamika proizvodnje« črta. za mesec april. S tern po-pravkom pridobi priprava MO pozitivno razliko stimulativnega dodatka v višini 3,4%, ki bo izplačana v tem mesecu. 3. Na predlog vodstva in delavskega ¡sveta TOZD ViT je o-dobril prerangiranje delovnih mest kot sledi: Progovna skupina — pomožni .¡delavec 8 iz V: v. VI. ¡rattg — avtogeni rezalec 2 iz VII. v IX. rang —.progovini desetar 1 iz VII. v IX. rang | Ekspedit — referent (obračuna r transportnih uslulg) 1 iz XII. v XIII. rang. 4. Odbor je zavzel uradno tolmačenje 19. člena "pravilnika o osnovnih izhodiščih za oblikovanje sistema delitve OD in ugotovil, da obračunarji in administratorji iv TOZD proizvodnja 117. panoge niso-neposredno ve-žarni na proizvodni proces in tako ne morejo participirati na povprečnem akordnem presežku. 5j Seznanil se je s prečiščenim besedilom samoupravnega sporazuma o merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitve sredstev za osebne ¡dohodke in postopkom sprejemanja. PRED TEDNOM POŽARNE VARNOSTI Več kot osem milijard (starih) dinarjev zasebnega in družbenega premoženja uničijo v Sloveniji požari letno. Čeprav vemo, da nastanek požarov ni mogoče v celoti zatreti, pa je število ¡primerov mogoče precej zmanjšati. Zaradi malomarnosti, nevednosti in neprevidnosti. — to ¡so najbolj pogosti vzroki požarov — gre_ v nekaj minutah v nič premoženje, katerega smo si ¡s težavo pridobili. Tudi v naši delovni ¡organizaciji, v naših bivalnih prostorih so neštete možnosti in nevarnosti za nastanek požara. Mehanizacija delovnih mest in uporaba^ raznih visokotlačnih goriv je sicer olajšala, in ospešila proizvodnjo, je pa na drugi strani .povečala nevarnost za nastanek požarov, eksplozij in drugih poškodb. Isto stanje je ry naših domovih, Skoraj ni gospodinjstva brez el. str:, peči na olje in plin, toda malokje, predvsem v ¡Starejših zgradbah, so ustvarjeni pogoji za varno uporabo navedenih pripomočkov. Gre predvsem za predpisane instalacije, ustrezne dimnovoidne naprave, skladiščenje plinskih jeklenk in kurilnega olja, sposobnost'ljudi za ukrepanje v primeru dkvape oziroma nesreče. Gasilci Železarne Štore sicer noč in dan bdimo nad tem, da bi preprečili, oziroma že v 'kali zatrli vsako' najmanjšo iskro, To nam j e do ¡sedaj ¡z aktivnim /sodelovanjem zppojslenih v večji meri .tudi uspelo. Toda kaj bo prineslo, jutri, še ne vemo. Ob priliki .vsa-' kodnevnih Obhodov registriramo številne manjše in večje »packe«, ki lahko slej ko prej preidejo v žarišče požara. Vemo pa, da lahko najmanjši | požar na primer vžig elektromotorja ali druge itn stalacije povzroči.daljši ali krajši zastoj V proizvodnji s' čimer so lahko prizadeti še tako - zaostreni • stabilizacijski Ukrepi. Preveč ■bi bilo naštevati vse nepravilnosti, ki -jih'-gasilci železarne že vrsto let jagotavljamo ta.z njimi tudi seznanjamo odgovorne ljudi v obratih, včasih z uspehom, še večkrat pa brez uspeha iza odpravo. Moramo priznati, da imamo, ob vsem tem precejšnjo srečo, Vendar ¡se ne smemo tolažiti s tem, da bo vedno tako. , Letošnji teden požarne, varnosti, ki bo v času od 21. do 28. septembra na področju Slovenije, v Železarni Štore pa ga bomo z ozirom na obseg ¡dela razširili, na ves mesec september, želimo ižkorijstiti zato, da izdelamo čimbolj točno analizo stanja ¡požarne varnosti in na osnovi tega 'predlagati vrsto-ukrepov za odpravo najnujnejših' pomanjkljivosti:; Predvsem pa želimo celoten ko-. lektiv na osnovi, dosedanjih izkušenj opozorili ¡na to, da je za varno delo odgovoren vsak posameznik na svojem 'delovnem mestu. Prav. jbd- balo, da bi o ¡tem'razmislili tudi tisti, ki opravljajo z našim stanovanjskim fondom. Z izgovori, češ da še -na ustreznih predpisov in sredstev za saniranje neustreznih naprav, prostorov in objektov, ne bomo. preprečili nesreč. :r' Ko začne goreti, bo prepozno. . Kako povečati stanovanjski dinar gam. ali rednimi mesečnimi pologi, piii. čemer Ij e, ¡najkrajša 'za- Češa v novem stanovanjskem pravilniku nismo uredili Ob javni razpravi o našem novem stanovanjskem pravilniku smo zelo malo razmišljali. Tudi sicer o svoji stanovanjski politiki- nimamo jasnejših, sodobnejših pogledov- Od ugotovitev, da gre za žgočo problematiko v kolektivu, da imamo ogromno prošenj, denarja pa premalo, se. nismo kaj prida premaknili naprej. V tem pogledu prihaja od Ljubljanske banke, 'S‘ katero imamo tudi sicer zelo tesne poslovne stike, zanimiva.poibuida, ki je- po mojem mnenju ne bi smeli odbiti. Vsem sindikalnim podružnicam so razposlali brošuro »Var-čujirnio za. 'stanovanja?,- katere vsebino tvori Pravilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Akcija je povsem v skladu z družbenimi ' prizadevanji' na' stanovanjskem podtočiju. - Kakšen je namen? - — Pritegniti k ¡sihnovaMjštkemu varčevanju čim več delavcev in ■ ! —organizacijam združenega .•dela omogpčiti ob ■ vezavi stanovanjskih sredstev,, da bi lahko razdeiMli.;ivečrrstanc^ainj:sikih^p!Os6-' jh. Q. ' -, --M "'■■■ Kratek povzetek omenjenega pravilnika: Posojila se dajejo organizacijam in občanom: — za nakup novih stanovanj, zidavo in popravilo stanovanjskih hiš; — za pridobitev Stanovanjske pravice novih najemnih stanovanj (finančna udeležba!); — za nakup stavbnega zemljišča in graditev komunalnih naprav in napeljav. Zanimive so predvsem različne možnosti varčevanja : (in kombinacije). , A) Varčevanje občana za posojilo je možno z enkratnim polo- varOvalna doba — 2 leti, rok vračila pa je odvisen od višine- .OD. B)|, Vezava sredstev organizacij za posojilo. Praktično so tu možnosti,. da delovna organizacija poveča svoj stanovanjski dinar v povprečju na 1,75 ¡din,3r najibdljT šem primeru na 2,90 din (torej ■podvoji sredstva, namenjena srta-. novanjski izgradnji in kreditiranju individualne gradnje). ■‘ O) Združeno posojilo za delavca. V tem primeru delovna organizacija veže za določen čas svoja sredstva, pravico do posojila pa prenese na delavce, seveda pod pogojem; da namensko za stanovanje varčuje tudi dejavec. Ni namen, da ;v tem prispevku . obrazložim . vse podrobnosti in kombinacije Okrog- stanovanj-skega varčevanja ampak le, da opozorim na mnoge še neizkoriščene možndšti pdveeainija stanovanjskega dinarja. Končno tovrstna opozorila, predlogi in pobude niso novost v kolektivu. Poznano je, da so o tem imeli sindikat in samoupravni organi v ne tako davni preteklosti ze jasna'stališča. Pri Tem bi rad spomnil samo na predlog Oziroma | stališče našega odbora samoupravne delavske kontrole (2. seja 28. novembra 1974): _ gg — pri sestavi osnutka pravilnika p urejanju .stan. vprašanj naj se upoštevajo izkušnje drugih delovnih organizacij, preuči naj se princip sovlaganja z namenskim varčevanjem; • — novi pravilnik naj zagotovi hitrejšo gradnjo stanovanj.- •Vse kaže, da so šla stališča mimo novega stanovanj skega pravilnika! . Ali bomo tUidi nove pobude pu-strli kar tako — mimo nas? Mitja Umnik OBJAVA prostih delovnih mest - Skladno is 5. členom zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur. list' SRS, št. 18/74) ter 33. členom samoupravnega sporazuma o MRD. TOZD 114. panoge Železarne ŠtO; ire, -objavljamo prosti delovni mesti /( : — delovodja na elektrpplavžu — delovodja v jeklarni I : ! -(SM peč) Poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še naslednje pogoje:' — da imata poleg poklicne šole 5. še uspešno opravljeno delo- - vedsko šolo metalurške ali ; strojne smeri ' — da imata gospodarske in or- - gamzacijske sposobnosti ter — da sta družbenopolitično neoporečna. »--7 Pismene prijave sprejema ka-drovsko-splošni sektor do 6. septembra 1975. ; Dokončno bo o namestitvi, v sodelovanju.%! strokovno. službo, odločal ustrezni samoupravni organ. OBVESTILO! V Štorah je ustanovljena podružnica društva invalidov. Obveščamo člane in ostale invalide, posebno pa . še podporne elane, da bodo vsako prvo Sredo v mesecu od 10.. do 11. ure in od 14. do 16. ure v Kulturnem domu v Štorah v pisarni Društva upokojencev uradne ure. Tam lahko vplačujejo članarino, se na novo včlanijo in dobijo vse potrebne informacije. / Obenem obveščamo, da bo 13. septembra Met na Koroško do Gospe svete. O tem bomo članstvo še natančneje obvestili. Razposlali bomo vabila-z natančnimi podatki. ŽELEZAR DOPUSTNIŠKE SLIČICE Z RABA DVE PATRIOTIČNI .. Rab. Zadnja dekada v-juliju. Vročina. Pomol pod našim - domom', nasproti otok Sitzd. »Kukuruz, kukuruz«, kliče že-nička, e ijerlbaisom in ponuja posodij en kuhan koruzni storž. - Potem,. ko te prepozna za domačega turisti že določi ceno: za domače po 6 dinara, za Švabe 7. Neka plate više!! - Še vedno Rab. Na p o ti-v mesto — čez .preliv. Izreden slučaj :— v čolnu se znajdemo sami Jugoslovani. 3 Barba v čolnu: »Hvala bogu, sami domači. Od sad. dalje vozim samo Jugoslavene.« In fantu, .¡ki Se zadnji požene 7. obale na čoln: »Ako si naš, dobro; ako nisi, odbij!« ENA KONTRASTNA, MANJ PATRIOTIČNA Samopostrežba. Non-stop in not-stop’. V ‘izložbi dva plakata. ; Prvi plakat: Užička republika — vabilo na ogled filma. • Drugi plakat: Oborkrainer kvintet SAVINJA vabilo na ples h Kontdnenlalu. Komentar: Dodati bi morali samo še »AUS ECHT ŠTAJERSKA« in bi bila oslarija popolna! ŽALOSTNA Zimmer, Zimmer frei, Zimmer, Halbperesion. Biseaffe. Ansichts-: carten. Aus Pluge. Olitvenland und so- weiter. (Napisi ¡vsepovsod po Rabu) Ako ti suze potamne vid i rane potamne lice, ne traži majko -groba mag, slobodna zemlja živi je lik žiivoga .sina tvoga. Ko pal je mrak na domovino, po vseh ¡vaseh so jih lovili din sem. gpmili ikot živino. Ker so svoj rodni dom lijuihili, umirat so na Rab •prišli. Ker ni vas več, ¡zato ste vsepovsod, saj smrt vas je življenju darovala. (Na -pokopališču žnte^ fašizma) BREZ KOMENTARJA PRIPIS: Na grobu ¡št. 74 raste rožmarin. Utrgam vejico. Še vedno jo imam pri sebi. Spominja me na Katarinčico. Dveletno, deklico, ki tudi počiva pod rožmarinom. Na Rabu! Mitja Umnik. Lep uspeh naših godbenikov O . našem pihalnem orkestru smo že pisali, kako so prizadevni, pravi zanesenjaki, od dirigenta, glasbenega .pedagoga, prof. Franica Zupanca pa do poslednjega člana tega orkestra, če so pred leti nastopali v glavnem doma ipa; so. od leta 1969 ^pričeli. 7 izpopolnjevanjem in šolanjem, da so dosegli raven, ki jo ima redkokatera godba na pihala. Postali so .pihalni ■ orkester,izvež-ban tako, da so ga kmalu spoznali daleč izven Štor in celo Izven «republike'. Nastopi v naših zdraviliščih, na vseh večjih pro-slavah in prireditvah, kamor jih vabijo; in- vključujejo,. ,sge dokaz, da je to priznan orkester, ki je s svojimi nastopi in bogato .izbiro glasbenih ¡del od Jdašičnih do naj novejših, navdušil občinstvo, povsod, kjer je nastopal. Danes šteje ta .glasbena Skupina 45 članov, ki je imela v preteklih 5 letih okrog 170 javnih nastopov; dvakrat so naši godbeniki že sodelovali na mednarodnem mladinskem festivalu, ¡kjer' so prevedli glasbeno spremljavo velikega mladinskega pevskega zbora. Letos So začeli z zahtevnim programom, pod nazivom »Z or- kestrom cikali, .sveta«, s katerim nastopajo širom naše domovine. Posebno viden uspeh so dosegli 10. julija v Zagrebu,, kjer so nastopili ria tradicionalni »Studije-vi promenadi« na Zrntjovcu, v glasbenem; paviljonu. Občinstvo Zagreba je bilo ¡navdušeno nad lepo in precizno izniaijanim programom, ki je zajel melodije Švice, Nemčije, Francije, Španije in Amerike; ko-pa so pričeli z domačimi ¡deli, z obvezno polko, so doživeli izreden, spontan aplavz. Že v začetku, ko so pričeli svoj pohod po Zagrebu na Trgu republike z nekaj koračnicami pa potem nadaljevali po Praški Ulici na Zrinjovec, da so popeljali zagrebško občinstvo na »glasbeno potovaje po svetu«, so si osvojili Sirca poslušalcev, prebivalcev tega velikega mesta. Zaključek pa je bil, kot že povedano, eno samo spontano ploskanje. O tem smo lahko čitaii tudi v zagrebških časopisih, kjer je bilo pouidanjeno, da siZagrebčani še želijo nastopov našega pihalnega orkestra. Vsekakor lepo priznanje, ¡ki smo ga lahko vsi veseli. BESEDA MLADIH BRIGADIRSKI HORUK Med Kozjanskimi griči spet odmeva brigadir sika (pasem.- Mladi, ki so se zbrali, so resno prijeli za idejo. Prišli so iz ljubljanskih občin, Zagreba , in z Relke, sestavili so ¡deseto SNOUB ljubljansko ter mladi iz občin celjske regije in Užiške Požege ter Vrnjačke Banje in sestavili ¡brigado Veljka Vlahoviča. Prav ¡to brigado so dopolnili trije, mladi iz našega kolektiva. če ne pritožuje. Verjetno predvsem prav zato, ¡ker smo prišli iz neposredne proizvodnje ¡in smo vajeni ¡dela. Saj je'ter 75 odstotkov mladih delavcev in to od nekvalificiranih do tehnikov, a ostali so učenci v gospodarstvu. Predvsem me veseli ¡tudi to, da so se našemu pozivu odzvali tudi mladi iz pobratenih mest; saj jih je celo več, kat nas slovenskih mladincev in mladink; Zelo po- stane Petelinšek'-— iz livarne: — »V brigado, sem .¡odšel prostovoljno«, je dejal Stane, »z. željo, da bi spoznal veliko prijateljev, da bi ¡spremenil okolje, v katerem živim vsak dan in seveda, da spoznam pravo življenje brigadirjev.« Rad prime za lopato in se težkega dela ne boji, kakor pravijo njegovi komandirji pa saj zato je tudi dobil pohvalo. Toda želja, rad bi se udeležil podobnih akcij še naslednja leta, je iz Stanetovih ust prišla ž nasmehom, čeprav ima polne roke' žuljev. Miran Debeljak — elektrikar CTP. — Prostovoljno se je udeležil akoije, da spozna dela in navade brigadirjev ¡ter da spozna miade iž naših bratskih republik. Miran je dobil za delo na terasi in sodelovanje pri kulturnih programih komandantovo pohvalo. — »Visak-začetek je težak«, pravi Miran, »toda z dobro voljo.in pesmijo premagujemo vse ovire in ne mislimo na žulje. Kulturno življenje je zelo bogato^ saj ga pripravljamo sami brigadirji, seveda Skupaj z ¡domačini. Organizacija ddla na trasi, »nadaljuje Miran«, je zadovoljiva, le da tisto porabljeno energijo nismo uspeli nadomestiti z ¡dobro hrano. Valerij Vervega— strugar obd. valjev. •— Težko 'kladivo, ki ga vihti v svojih rolkah, znaj, ki audija po njegovih licih ter ducat žuljev na rolkah je dokaz, da je Valerij zaslužil komandantovo pphvalo in brigadirsko značko, ki jo je pre-. -jel. ' i »Delo, ki ga opravljamo je res .težko«, pravi .Valerij, saj .¡je pri • gradnji ceste treba razbijati veliko kamenja in ga nalagati na kamione, -toda nad delom se nih- mernben je tudi aktiv ZK, ki deluje v okviru brigade, ¡saj je med nami _ kar dvajiset' komuniištavd"s katerimi žlahka ¡rešujemo probleme, ki se pojavljajo med akcijo.« Zelo dober ije ¡tudi odnos med mladimi brigadirji »in domačini Kozjanskega, ¡saj z nami ¡sodelujejo tako v kulturnem življenju, tudi- v delih na trasah. Videl sem in spoznal mnogo mladih iz pobratenih mest in ¡vesel' sem, da je nameri akoije uspel. Vsak izmed nas bi si želel še srečanj in sodelovanj v podobnih' akcijah. ZDA. V svetu je vedno več zanimanja za uporabo laserja v kovinski industriji. Že dalj časa uporabljajo laser pri rezanju in varenju, nekateri strokovnj afer pa mu obetajo največjo bodočnost pri toplotni obdelavi kovin. V avtomobilski industriji so pričeli uporabljati rezkarje z rezilom v obliki spirale. Trdijo, da se je pri nekaterih strojnih delih, zlasti pri zobnikih, čas obdelave' skrajšal za polovico. Sri Larika. Sovjetska zveza gradi jeklarno, ki bo šla v obratovanje sredi; leta 1977 in bo proizvajala 40.000' ton jekla letno. ■ Južna Koreja. Ameriško podjetje Allis—Chalmers bo investiralo 6,5 milijona dolarjev v obliki skupnega vlaganja za izgradnjo naprave za pridobivanje železne gobe z letno kapaciteto 120.000 ton. SAMOUPRAVLJANJE IN ZNANJE Pred kratkirn sem v 3. številki Delegatovega poročevalca, glasila celjske občinske skupščine, za delegate, v prispevku o Stalni šoli delegatov prebral vrsto zanimivih misli. Predvsem so se mi vtisnili v spomin trije stavki, ki so se kmàlu znašli tudi v okvirčku mojega flomastra. Naj jih zapišem! 1. To, kar vemo, je kapljica, to, česar ne vemo, je morje. (Te modre besede je' izrekel veliki fizik Newton). 2. Kdor hoče imeti oblast, mora tudi kar največ vedeti (znati). 3. Ne gre samo za krizo razlik med besedami in dejanji; gre tudi za to, da z veliko besedami povemo malo misli in da nato še manj naredimo. Ob prvem stavku sem se takoj spomnil na podobno misel starega židovskega zdravnika Mozësà Maimonidesa, ki je izrekel: bog daj, da me ne bi obsedla objestna misel, da vse vem. In pri tém, mi navadni, poprečni državljani kaj hitro lahko ugotovimo, da sta oba omenjena moža veliko vedela. Žal v našem vsakdanjem delu in v vsaki družbeni sredini marsikdaj ni dovolj znanja. A še prav posebna škoda je, kér smo mnogokrat nekako samozavestno prepričani, da dovolj vemo. Prav krepko pozabljamo, da v današnjem' svetu in stoletju človeško znanje, vsakih pet do sedem let povsem zastari. Mi pa delamo, samoupravljamo,' razmišljamo in snujemo pogosto z znanjem, ki ga prekriva debela plast prahu. Ali še bolj zlobno: čd sploh kaj prekriva? Tu in tam si neradi' priznamo, da premalo vemo, tudi takrat, ko bi morali sodelavcu razložiti, kaj je stabilizacija, kaj reprodukcija, kaj rentabilnost, kaj indeks, kaj je delegatski sistem in kaj si predstavljamo z besedo združeno delo. Mislim, da nam krepko šepa naš ' odnos do učenja, do znanja, do naše usposobljenosti za strokovno, samoupravno, delegatsko in družbenopolitično delo. Ne samo, da premalo govorimo o znanju, še zlasti premalo storimo, da ¡bi znanje .pomagalo sooblikovati naše samoupravne in gospodarske rešitve. Pri tem ne ¡gre za znanje, ki. ga nekdo skrbno hrani v glavi. Gre za znanje ustvarjalnosti in dela — torej znanje, ki ima neposredno proizvodno funkcijo. Gre za znanje delavcev, ki so jim usvojena spoznanja in znanja krmilo za dobro opravljanje konkretnega dela. Samb znanje z ustvarjalnostjo, ki želi spreminjati naše življenje, ga bogatiti, je znanje moči. Pri nas tako radi na ¡veliko pišemo in govorimo, kako je oblast v rokah delovnega človeka. Ali pa pri tem znamo videti znanje kot most k tej oblasti? Suverenost, neodvisnost in samostojnost delovnega človeka, njegov ustvarjalni prispevek v iskrenem oblikovanju družbenih odnosov in materialne rasti družbe, je v znanju, v znanju čim širšega kroga ljudi. Če bo to spoznanje bolj vodilo, naše samoupravne odločitve, bomo tudi gospodarsko uspešnej ši. UM , Popravek stanovanjskega zakona? Delegati iz Vrhnike'in Maribora so poslal i predsedniku repub-. liske skupščine ¡predlog za-¡izdajo zakona o ¡spremembah an. dopolnitvah zakona o, stanovanjskih razmenjih. Njihov predlog izhaja iz razlogov, zaradi katerih je skupščina že sprejela znano obvezno razlago tretjega odstavka 67. člena obravnavanega zakona, ki pa bo po mnenju delegatov povzročila zmanjšanje . gradnje družbenih najemnih stanovanj. . V čem je bistvo problema? Omenj eno zakonsko določilo pravi, da imetniku ¡stanovanj sike pravice ni možno odpovedati stanovanjske pogodbe, .če... -prekine medsebojno razmerje v združenem delu v organizaciji združenega dola, katera mu je stanovanje dodelila, če ima skupno 10 'let delovne dobe pri katerikoli organizaciji združenega dola. Kaj to pomeni? Delegati Vrhni-ke in Maribora trdijo (im ¡menim, da imajo prav!), ria bo veljavna razlaga omenjenega člena postavila v neenak položaj predvsem tiste organizacije združenega dela, :ki ¡s pridobivanjem družbenih najemnih stanovanj že leta načrtno rešujejo stanovanjske probleme ¡svojih delavcev, napram tistim, ki tega ne počno. ■ In, kakšno rešitev predlagajo? Takole pišejo: tretji odstavek 67. člena naj se ¡spremeni tako, da imetniku ¡stanovanjske pravice ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe za..stanovanje, ki ga je dobili oid organizacije združenega dela kot stanodajalca, če mu preneha lastnost delavca v združe- nem delu po lastni izjavi ali' zaradi huljše (kršitve delovnih obveznosti, če je dopolnil. 10 let delovne . dobe pri katerikoli organizaciji združenega dela, vendar od tega najmanj pet let delovne dobe pri organizaciji, ki je stanodajalec, oziroma krajšo delovno ¡doibo kot pet let, če je tako določeno v ¡splošnem aktu stanodajalca. Kaj naj: dodam ob zaključku? Mi vsekakor smo ¡kolektiv, ki je z novim zakonom prizadet! i So morda maše družbenopol itič-ne organizacije pomislile na to, da bi lahko predlog delegatov Vrhnike in 'Maribofa podprle? ' Zdravko Ivačič;. PREJELI SMO Društvo invalidov Šentjur pri Celju nam je poslalo naslednjo zahvalo: Vljudno vam sporočamo., da smo prejeli vaš cenjeni’ dopi-s-L— . sklep 12. seje odbora za splošne . zadeve, s katerim nas obveščate, I da ste nam odobrili enkratno pomoč v .višini 5.000 ¡din. S tem v zvezi se vašemu kolektivu Moreno zahvaljujemo za-humanó gesto, s katero ste pripomogli k uresničevanju našega de-, lovnega programa — pomoč socialno šibkim .invalidom.. - Standardizacija EKONOMSKI VIDIKI STANDARDIZACIJE Standardizacija lahko veliko pripomore Je večji -učinkovitosti poslovanja na vseh področjih, vključno pri itrgovanlju. Standardizacija praviloma znižuje stroške ¡poslovanja in;v tem je njen glavni ekonomski vidik, pa tudi pomaga ik večji uspešnosti trgovanja, še posebno pri izvozu, s tem da so proizvodi prilogo j eni zahtevam kupcev. Zaradi tega je mogoče doseči tudi višje cene in večjo razliko dohodka. Z uporabo standardizacije in tipizacije je mogoče bistveno, znižati stroške naročanja in vzdrževanja zalog, M so lahko tudi 25 % in več od vrednosti nabavljenega materiala. Metoda analize vrednosti in hkrati metoda za izločanje nepotrebnih stroškov, je lahiko zelo koristna pri standardizaciji. Nepotrebni stroški so tasti, ki ne dopri-našajo k uporabnosti in varnosti proizvoda za kupca. Poleg tega je potrebno oceniti nujno potrebne stroške in lastnosti in funkcije oz. vrednost posameznih lastnosti. Dejanski stro- ški'ise nato primerjajo z nujno potrebnimi oz.' z vrednostjo in če so' dejanski stroški višji, je naloga analitikov vrednosti, da iščejo rešitve, za znižanje dejanskih stroškov, ne da bi bile okrnjene zahtevane lastnosti. Ekonomske efekte standardizacije so temeljito proučevali na Japonskem, v ZDA in ZSSR. V Sovjetski ¡zvezi je Državni komite za standarde v Svojih metodah ža izračunavanje ekonom-sprejel formulo y = x — o,3 to je ekonomsko zvezo med reto je ekonomsko zvezo med relativnim znižanjem, stroškov proizvodnje in faktorjem znižanja asortimana proizvodov. S temi izračuni dobimo pregled nad koristmi, IM jih imajo proizvajalci Hi potrošniki' od standardizacije in tipizacije proizvodov. Ti izračuni potrjujejo, da imajo večji ekonomski efekt potrošniki. To pa je zelo pomembno za trdnost dobavitelja na konkurenčnem tržišču in. trajno vezanje kupcev na svoje proizvode. KADRI ZA STANDARDIZACIJO Na splošno poznamo dva-sistema izobraževanja teh kadrov. V zahodnih industrijskih deželah dajejo prednost specializa-cjjskem sistemu, ki poteka v izobraževalnih metodah alli pod o-kriljem strokovnih združenj, v socialističnih deželah, prevladuje sistem rednega izobraževanja. V Veliki Britaniji je nosilec tega izobraževanja posebno Združenje v Okviru britanskega zavoda za standardizacijo; v ZSSR je sistematična in temeljita vzgoja kadrov.Za standardizacijo od srednjih do VisoMh šol vključno IS podiplomskim študijem. Program tega šolanja obsega: osnove standardizacije, standardizacijo o specifičnih panogah in praktično delo. Pri nas iso ta predmet uvedle nekatere višje in visoke šole in je tudi omogočen’ podiplomski študij tega predmeta na Strojni fakulteti v Beogradu. Ta članek, M je v določenem smislu dopolnitev in poglobitev članka o standardizaciji objavljenem v štorsfcem železarju št. Anglija. Podjetje British Steel Corp bo, gradilo v Hunterstonu, Škotska, dve napravi za direkt-. no redukcijo v vrednosti 92 milijonov dolarjev. Predvidena je tudi postavitev peletizacijskih naprav in električnih obločnih peči- s 'skupilo zmogljivostjo 1 milijon ton jekla. Pri angleški livarni valjev v Midland Rollipakers . so po enoletni praksi ulivanja valjev po centrifugalnem postopku Zabeležili pri dvoslojnih valjih 50% prihranka pri tekočem železu ali jeklu. Ugotovili so tudji opazno izboljšanje kvalitete in'so. mnenja, da po tem načinu uliti jekleni valji ne zaostajajo za kovanimi. Evropski klub za uporabo jedrske energije v jeklarstvu je 3, naj zaključim z ugotovitvijo, da nam manjka za zaokrožitev o tej ¡dejavnosti v razvojnem oddelku temeljita ¡obravnava interne standardizacije - in tipizacije naših izdelkov in surovin ter pomožnega' materiala in komunikacij. Znano je, da predstavlja interna standardizacija zelo poji na splošno in da se ž njo, kar mernbno mesto v standardizaci-pa je najpomembnejše, doseže visok- ekonomski efekt. Jasno pa je, da brez predhodnega temeljitega poznavanja mednarodnih, ' nacionalne in pomožne standardizacije ne moremo u-stvariti interne, to je domače, naše standardizacije. Zato je nuljno določiti mesto interne standardizacije v novih pogojih ■samoupravljanja, to je mesto v organizacijski .shemi delovne organizacije. Problematiko interne standardizacije bomo obravnavali v e-nem od naslednjih člankov v je-sehskoHzfimskem času. V. S. izdelal tehnološki koncept, pp katerem bi bil reaktor postavljen izven območja jeklarne in bi služil za pridobivaiije električne energije in plina za potrebe jeklarne. Klub bo o načrtu razpravljal v Londonu, .meseca decembra. ! Sovjetska zveza. Izdelali so nov stroj za odstranjevanje ška-je pri valjanih proizvodih, ki. ima velike prednosti glede ha higieno dela in onesnaževanje o-kolja. Stroj je opremljen z valji, .sestavljenimi iz več milijonov tankih žic kvalitete orodnega jekla in deluje skoraj brez-šumno. Licenco so že prodali v Evropi, ZDA in Japonskem. Neka ameriška družba je prodala licenco za direktno redukcijo. Naprava bo imela letno kapaciteto 5 milijonov ton železne gobe in bo stala v bližini Kur-ska. NEZGODE PRI DELU V mesecu juliju 1975 je bilo v TOZD in OSS ¡naslednje število nezgod pri delu: . Na poti ha delo je bila prijavljena ena ¡nezgoda: TROBIŽ Ignac, ObldelovaiMca valjev TOZD 117. panoge. . Pri delu iso 'se poškodovali: V TOZD 114. panoge: ELEKTROPLAVŽ SPOLBNAK Stanko (16 let — 4. nezgoda — delovodja Košto-maj). Pri spajanju elektronaprave za pogon elektromotorja na livni poinovci ga je stresel električni tok, ko je prijel za glavo vti- ŠARLAH Vinko (4 .leta —- 6. nezgoda ]— delovodja Povalej). Piri _ odstranjevanju odpadnega grodlja se mu je večji kos popeljal po železnem drogu in ga u-daril na Sredinec ¡ter prstanec desne ¡roke. VALJARNA I PLANKO Konrad (5 let — 3. nezgoda — delovodja Hostnik), Pri zalaganju ¡gredic v plamen-sko peč mu je na delovni plošči zdrsnilb in še je opekel pod kolenom leve noge na gredicah, M so bile pripravljene za zalaganje. VALJARNA ®j D JOK A J Dušan (4 mesece ;— 1. nezgoda — delovodja Ploštaj-ner). Na stopnišču ¡pri progi 500 mu je spodrsnilo, pri tem ¡si je poškodoval desni gleženj. V TOZD 117. panoge: LIVARNA I CURI AvdyT (3 mesece — 1. nezgoda — ¡delovodja Pavič). Iz ikcikiie se je stresel pesek in ga opekel po prstih, nadlahti in MATIJA KALCIC Domala petnajst lat je delal v naši sredini kot delovodja kurilnice. Spomnimo se udarniških del pri urejevanju prometa, graditvi železniških prog v tovarni, sponmiimo ise drugih udarniških del, političnega ¡dela in akcij, pavishd je delal z-nami, bil je aktivist in vodilni delavec, ki še je zavedal odgovornosti, prevzetih v tovarni in/izven nje. Bil je izvoljen tudi za republiškega po- desini rami. Pri delu ni nosil zgornjega dela delovne obleke,- ROMIH Franc (8 let — 7. nezgoda — delovodja Lešnik). Žerjavovodja je z Obešenim bremenom potiskal vozičke ter ga stisnil med odbijače. LIVARNA II KOK ViM (3 leta — 3. nezgoda — delovodja Krajišek). Pri odbijanju ¡se mu je kup z odlitki porušil. Pri tem ga je porezalo po goleni desne noge. GAJŠEK Karl (6 let — 2. nezgodadelovodja Škoflek). Pri umikanju mreže pri čistilnem stroju so se mu naložene u-teži podrle. Pri tem je dobil u-darec na'nart desne noge. • ČAUŠEVIČ Meho p mesec — 1. nezgoda ;— ¡delovodja Judež). Pri ¡vlivanju tekočega železa s .ponovco na monorelo v formo je brizgnilo železo ¡ter ga opeklo po stopalu leve noge. TOZD ViT: MEHANIČNA DELAVNICA VOLOVšEK Martin (2 meseca 1. nezgoda — delovodja Rozman). Pri transportu izdelane omare mu j6 zdrsnila roka in se je u-rezal na ostrem rolbu. GOLEČ Franc (2 leti — 1. nezgoda — delovodja KnafLc). Pri 'Vpenjanju obdelovanca v vpenjalno ¡glavo 'stružnice mu je ohdelovanec 'stispil prst ob vpenjalno glavo. PROMET HORVAT Franc (1 leto — L -nezgoda — delovodja Užmah). Pri premiku na ozkotirni ¡progi je stal na ¡stopnici lokomotive in pri vožnji mimo električnega stebra udaril z ¡glavo ob' steber. ODDELEK VARSTVA PRI DELU slanca. Strokovno se je izpopolnjeval po vseh fazah nj egove stroke, od izučitve za strojnega ključavničarja, za kurjača parnih kotlov pa naprej za strojnika parnih ¡strojev, dokler ni’ opravil se izpita za strojevodjo. Že v mladih letih je okusil, kako si je težko 'služiti kruh, kako so izkoriščali delavce, zato ga je pot zanesla k raznim podjetjem ¡po Beli Krajini, Dolenjski, Slavoniji, do Žel. Jesenice in v -rudnik v Banovičih, nazadnje se je zaposlil v naši železarni in tu tudi ostal, vse do starostne ¡upokojitve 31. januarja 1962. Bil je udeleženec narodnoosvobodilne vojne od 14. oktobra 1944, demobiliziran pa je bil 18. septembra 1945. Ko še je Upokojil, je bil videti še zdrav in odporen, poln življenja in sposobnosti za udejstvovanje pri raznih akcijah v naši družbi. Rad je prihajal na srečanja,; sestahke in izlete borcev. Nihče ni pomislil, da ga bo življenje tako hudo udarilo. Komaj smo razumeli, da ¡ga je 'kap tako močno oslabila, računali smo, da mu ¡bo šlo na bolje. Toda zmotili smo se, izboljšanja ni bilo in pred -tremi tedni nas je pretresla vest, da je ves* izčrpan klonil pred neusmiljenim zakonom življenja in - smrti. Matije Kailčiča ni več, njegovo ¡delo in udejstvovanje v naši. 'družbi pa nam ga bo ohranilo v trajnem spominu. • I R. U. I planinsk[JJjteh V DEŽJU CEZ POHORJE V soboto, 28. junija sc nas je zbralo 16 .planincev našega društva, da M ¡prehodili 'del poiti Slovenske transverzale in to od ¡Pohorja do Rogle oziroma Zreč. Vsaik s ¡svojima razmišljanji: smo se nato odpeljali iz Celja. V okolici -Slovenske Bistrice pa nas je pozdravilo sonce. Postali smo precej boljše volje, kajti če-sà si planinec bolj želi kot lepega vremena, kadar .se za dva dni odpirava -v hribe?! V bifeju pri mariborski vzpenjači -so nékateri popili »obvezno« kavico, nato pa smo -se odpeljali ž vzpenjačo do hotela. Beilevue. ¡Konec vožnje in pot pod noge! - Po lepo markirani poti srno se odpravili proti Železničarskemu domu, M smo ga kar obšli in nadaljevali proti Arehu. Kakšnih 15 minut preden ismo prispeti do ko-: če,-ravno smo 'si ogledbivàli spomenik padlemu partizanu, članu kolesarske sekcije, so nas po-zdrkrile prve deževne kaplje. »Vreme nas malo straši!«, jé nekdo ¡dejal, 'vendar še je iz tega strahu raZvil-kar ikrapak dež.: PreL deri nam je uspelo iz trahrbtni-kov pategniiti pelerine; nasuje kâr-krapko zmočilo. V zame najljub- ‘ ši-koči na Pohor ju, v Ruški koči, srno imeli kratek počitek, in ko i smo odhajali,- nas je sonce že spet pozdravljalo, tako da kmb napiraviii-»agOaMikiški posnetek«, koč in ljudi, se je kopalo v popoldanskem soncu. -Čez nekaj čaša je bilo za nami Črno jezero, pad nami pa grozeče orno nebo. Zaskrbljeno smo začeli spraševati vodiča, koliko časa še potrebujemo ¡do koče, kjer ¡nameravamo . prespati. »Kakšne .poLuie, ab šestih bomo po (Vsej verjetnosti na Pesku!«. Upali smo, da bomo pred nevihto v koči. Toda pošteno smo se uštel. Začelo je neusmiljeno deževati, poleg tega je pričela za nameček še padati itdča, pričelo se je mračiti. Po naravi sem bolj strahopetna, zato me je postalo precej strah, saj sem prvič v go-; rah doživela nevihto, poleg tega še točo. Kar predstavljala «šem si, kako se bomo izgubili v tem velikem gozdu, kako no bomo našli koče itd... Toda-vse se je srečno izteklo, naš vodič je dobro. poznal pot in nas srečno ¡pri-v peljal na Pesek,-Toda -izgloda, da nam tega dne j sreča ni bila preveč naklonjena. Ko smo vprašali za prenočišča, nam je oskrbnica idejna,- 'da nima ; -nič I prostih ležišč. Končno i smo le zdnli itri prosite postelje, toda nas je bilo 16. Bomo že kako, planinci so vsega vajeni!! • " In res se nam ta ¡problem ni zdel nič več •tako- "nerčšlj iv po okusni večerji dn kozarčku rdečega. Zmanjkalo je še elektrike 'in- vzdušje 'Ob -svečah, zdi še? mi, Nato'jsmo nadaljevali pot do . MiraíÉtpndkeJkoce, kjép:smo dobili štampiljke,,in naprej proti Osan-karim, kjer’ smo iši Ogledali mu?: zej'.'T’dlldrisikega. iBai^^jja!,'.Nata; pa smo' 'šili "na pošlednje' bojišče baSpond,- k Tram žebljem. Mar-. sikogC ¡je . globoko présuñjl ’ ta spomenik .legendarnemu bataljonu, Tki ?pa je itaiko .nesrečno' ken-, eáL¡Kaa spomnila sem' se mladih obSizav, ‘iki šem jiih prej videla ¡v j mnždju. Mnogo borcev, m bilo' doMn ^tarejših dd lmene. Tesno mi jé postalo pri' srcu ob 'misli,, da morala .umreti' takó imlá-da, 'polna življenja in želje po žiirdjenjuV M-dlče ismo hodili nekaj časa,' vendar ‘ko smo prišli do Črnega jezera; maš' je očarala njegova lepota. Talko samo, daleč 'stran od je bilo' še bolj domače -ih prijateljsko. Ko smo zapelitriekuj lepih slovenskih, pesmi, so nam pritegnili tudi planinci’'iž Ljubljane piri^iSasadpji 'mizi dn tako smo družno prepevali kar pozno V noč. V nedeljo zjutraj nas je prebudilo Sonce, toda. bilo je precej mrzlo.| fh zajtrku snio1 ise odpravili na Roglo. Mimogrede smo bili še na stolpu, - vendar ker je bila sedaj - megla, ' ¡nismo videli ida-leč, ‘ Na poti proti Zrečam smo nabirali lisičke in gozdne jagode. Pri ndki ' kmetiji; kjer je imel eden naših planincev znanec, nas je prijazna ¡gospodinja potgOšiiia s pršutom' in dobrim domačim kruhom.' — Zdenka — - PLAVŽARJI Zadnjo soboto v juliju smo sé plavžarji odpeljali na izlet na Po-. kljuko. Zakaj na Pokljuko? — Zato, -ker je tam .prostrana zelena pla- - -niha ¡sredi mogočnih smrekovih 1 gozdov, primerna za prijeten piknik in ker smo želeli s .tem ižle-tom tudi mi počastiti 30-letnico osvoboditve z obiskom nekdanjih znamenitih prizorišč iz narodno osvobodilne borbe na Gorenjskem. -... -Hladno, megleno jutro v .'Štorah ¡se je proti Gorenjski žc spre- • mmjalo v obetajoč, sončen .dan in - ko nam je še »monštranca« na Stolu (vremenar planincev) zagotovila lepo: vreme, smo se najboljše volje nekaj po ¡deveti uri ustavili ina .-Pokljuki. .-Seveda najprej pri spomeniku 79 borcev . 3. -Prešernovega bataljona, padlih v zimi 1943, iko je ta predel Pokljuke zaradi izdaje postal prizorišče ¡hude partizanske tragedije. i . -. . . J Prešerna veselost naših izlet- : ni-kov je tu spoštljivo utihnila, kaj ti ¡res i zanimiv| spomenik, ki je sestavljen iz najrazličnejših komadov vojaškega orožja, in k temu primemo urejena okolica, . že sama vzbujata tiho dostojanstvo in spoštovanje. . Do planinske koče OB TABORNEM OGNJU smo šli ¡peš mirno ličnih vikcrtdcvj ki šo po duho-i vitih domislicah preurejeni. iz nekdanjih pastirskih »stanov«. Pri 'planinski koči,- M. stoji -sredi velikega, cvetočega travnika, | Smo' si razdelili delo. Nekateri so razpihali bgenj,-ženiski svet še je lotil- priprav Ij an ja mesa za pečenje, nekaj jih je odšjo s puškami 'ha strelišče, obvezna nogo- ; metna žoga je tudi hašla svoje častilce,' seveda so pa nekateri zavzeli najpripravnejšo postojanko koče — točilnico.-| Kmalu je zadišalo pod smrekami po pečenem mesu in v več kot treh urah našega’ vikenda v prijetnem okolju je lahko pri za- S bavi ih 'hrani-vsak prišelina ¡svoj " inčun. ?■ '(-’' V" “ ' . .. Ker ■ -tokrathr • šofer1 avtobusa, tovariš1 Zvone," kot se nam je predstavil,' ni bil ¡samo odličen * ? vozač,' ampak tudi sijajen vodič, ' ki je kar z rokava stresal drago- ' cehe podatke o kritjih in dogodkih koder smo «se vozili;-Smo se . že med potjo odločili za ¡povratek | preko Jelovice, mimo Dražgoš, prvega največjega bojišča med partizani ih Nemci, v Železnike g- zibelko železarstva. Tako smo kmalu' popoldne zdrknili do Bohinjskega jezera, ' poizkusiili,če je tras mokro in takoj : nadaljevali ® -pot preko Bo-. hinjske Bistrice v breg Jelovice. Vožnja po gozdni cesti' Jektvi-, ce, 'skozi -štoletne smrdkove ¡goži dove, ije čudovita. Na Jelovici'isb .v ¡davnih časih kopali železovo rudo, jo s posebnimi sanmi prevažali v Kropo .i n -Železniike, kjer so jo pretapljali v posebnih plavžih v železo, predvsem za lastno - žebljansko obrt. - Jelovica-je zanimrea tudi iz na--rodhoosvobodilne borbe, -saj je bila id že v juliju 1941 ustanovljena JeOiovška partizanska četa, v 'avgustu istega leta pa Cankarjev Bataljon. Kasneje pa sta se na Jelovici Jeseniška in Jelovška četa združili v Gorenjski bataljon. . Ko smo prevozili hrbet Jelovice in -se ¡pričeli spuščati v dolino, se nam je v rebreh nasprotnega- NA IZLETU brega pokazala vasica Dražgoše — popolnoma nova .vasica, nad njo pa legendarna Bičkova skala. Bitka za Dražgoše od 9. do IT. januarja 1942. Kdo prav v dneh proslavljanja 30-istnice svobode ni slišal zanjo. Skupina partizanskih brigad, med njimi tudi Prešernova in Cankarjev bataljon, še je tri dni- upirala nemškim hotdram na ¡področju 'te vasice. Partizani ;so potolkli na desetine nemških • vojakov, sami . pa so imeli v treh dneh bojev' Te 9. m-rti: j vih in Tl ranjenih. Bičkov;vod je izza velike skale dan in noč neusmiljeno napadal, po nlj.em . je skala dobila -tudi ime. šele, ko so Nemci . navalili s topovi, so vas zavzeli, ¡pobili 20 domačinov, naj-. več otrok in starčkov, hiše požgali ih porušili ¡dotal. Dražgoška bitka je del riaj-mailkantnajše epopeje NOB, saj -je bila prvi ¡večji odkriti ¡spopad z Nemci in je razbila načrt sovražnika o ponemčevanj u Gorenjske. Letos .22. julija je obiskal Dražgoše predsednik ZB * Slovenije Janko Rudolf, ter -zazidal ¡temeljni' kamen za ¡spomenik dogodkom'izpred 33 let. ¡Po ogledu od .daleč, ker cesta do ¡časi nli bila- primerna za naš avtobus, smo jse spustili v ¡dolino, 'v Železnike. To je dolgo, čisto naselje z mnogimi novimi hišami. ' Ustavili' isimojse na (trgu pred” muzejem, 'kj er; -stoji visok plavžarški stolp. V muzeju _ smoI si v štirih prostorih ogledali raz? stavo plavžarske, 'koVa&ke, .soda-r-ske in čipkarske obrti; ki so bi le V teh' ikhajih predvsem razvite.' Seveda je naše plavžarje najbolj zanimalo ' plavijenje železa, kot ga tu prikazujejo na improviziranem plavžu. ^dzi-.prijjnzho Selško jdoBno smo- .nadaljevali patmimo Škofje l.oke, .ter se mimogrede ustavili še na Brniku,:, da ,šmb si lahko.. . ogledali pristanek . velikega .pot- \ niškcsga letala..— pa .dornav, zadovoljni, veselo razpoloženi. Ka- ? ko tu!di.ne, bili šmo v veliko ¡krajih, Videli (čeliko zanimivega. Bili smo v krajih, ki :so Štajercem: precej. odmaknjenkvenidar.višlovi-ti po svoji lepoti, zanimivostih'in ■ pestri zgodovin i. . TRAMOOMIM POHOD ŠA TRIGLAV Sindikalna| organizacija Železarne Jesenice je letos prevzela pokroviteljstvo pohoda na Triglav. Pohod -bo 13. in 14. septembra. . O rganizacij sik i odbor pohoda je na.svojLzadiriji.šeji sprejel -nekatere sklepe, med .njimi tudi, da bo število udeležencev omejeno in .posebej določeno za . ves kolektiv. Železarna Jesenice 100 udeležencev, Železarna Ravne 80 udeležencev', Železarna Štore 40 udeležencev', Tovil 30, Veriga 20, Plamen 20, Žična 20 in Inštitut 5 udeležencev. Letošnji pohod bo dobro pri-1 pravljen in zato so morali po-> ostriti tudi kriteriji za opremo posameznikov. Udeleženci pohoda bodo morali imeti pravilne planinske čevlje, vetrovke in ostale obvezne planinske rekvizite. Vise podrobnosti bodo še pra-. vočasno -objavljene. . . , I NADA-b Strelska družina PLAVANJE Za stabilizacijo-skozi druga očala sak.; 9. ,valjarna I — 2 min 16 sek. iNajboJljše rezultate so dosegli naslednji posamezniki: Razfoor-sefc Dani (el. del.) 31,9 sek, Debenjak Miran (el. del.) 33,0 sek, Zorko Rafko (usl.) 34,4 sek;, ing. Bajramovie Ečo- (niši.) 36,3 sek.; EÄuiskm Milan {valj.j' 36,8 Sek.; Kreisndlk Lubo 36,9 sak, Kačičnik Dragd) Benedikt Tone (obdel.) in Kliner Božo (meh.) luši s časom 37,00, Robič Branko (.valj.) 38,00 sek. Plavanje'.je bilo na 50 m. 1950. leta je V Štorah delovala STRELSKA DRUŽINA, ki je imela mladinsko, žensko- in člansko ekipo. Predsednik družine je bil Frido GRADIŠNIK Z MNOGO VOLJE DO USPEHOV Poletni meseci šo ža nami ih tako so se zopet zbrali ljubitelji nogometnega športa na zeleni preprogi domačega igrišča. Igralci nogometnega kluba - »KOVINAR« Štore ršo pričeli z .intenzivnimi treningi za sezono 1975-76. Z namenom, da bi se delo organiziralo na samoupravni osno-vi, je bilo formirano naslednje . vodstvo kluba. Predsedik kluba je ostal tovariš KORŽE Tine, teh-nično vodstvo pa so prevzeli: TOVORNIK, BOKŠ AN: im KOČAR. Visi živ: j o in delajo za. klub 'z • naj.večjo željo,- da bi igralci;lahko dosegli karseda največ j e rezultate. Tovariš Tovornik Drago, si je vzel nekaj minut časa in me seznanil z delom fantov .v klubu, o njihovih željah in še o čem. , ; •. »Lansko ileto je bila za naš •klub neuspešna sezona, čeprav je igralce . treniral tovariš. Paviša. Letos pa moramo neuspeh popraviti im tako smo se zbrali in pričeli z marljivim idciom. Zadali smo si nalogo, da bomo nogomet v da se bodo uspehi lahko primerjali iz nekdanjimi, ki. smo jih do-Segali pred leti. Visi še zavedamo, da bo to za igralce,” trenerja in •seveda tudi za vodstvo pomenilo veliko dela, veliko ‘časa, -ker pa imamo voljo maramo to tudi doseči. Klub razpolaga s 25 igralci in z lepim, številom pionirjev. Prišli pa bodo. še fantje iz JLA in stdri člani kluba .pristopili k igri. Igralci so v veliki večini domačini in zaposleni -v železarni.. : S pripravami smo’pričeli 25. julija m redno vadimo dvakrat- ¡to-, densko s polnim številom igralcev.- Odigrali smo-že nekaj piija-t oljskih tekem. Pred nami je tu- di pokalna tekma z OLIMPOM iz Celja. Letos je vlogo trenerja prevzel SIVKA Danilo, ki je tudi naš dober igralec. Prav tako smo še dogovorili, da organiziramo posebno vadbo vratarjev. Za pomoč smo naprosili dolgoletnega vratarja Belak Jožeta, ki bo izpopolnjeval tehniko vratarjev.« Delo trenerja spremlja tehnični odbor, ki. je prisoten na treningih in potem skupaj izmenjujejo mnenja o igri igralcev..Obenem pa je odbor poskrbel za vadbo pionirjev. Zato, da ese bo-db mladi nogometaši izpopolnje-. ■ vali,: skrbita tovariš Bckšan in . tovariš Verbajec. Pionirji pričnejo redno trenirati konec tega me-. . seča.; Prav tako pa bodo že kma-|lu odigrali "ptijateljiške. tekme. . Fantje so za delo._prijeli s polno paro, mnogo woiije,išo-iresni.''ih. upamo, da bodo rezultati kmalu vidni. Vzpodbujajo in Vlivajo voljo k delu .pa jim .tudi stanovalci . Štor §5 svojimi prihodi na tekme.« SIVKA. Danilo je, kot smo že izvedeli, postal trener nogometnega kluba v Štorah. Triin-dvajsetletni Dimilo, je z velikim veseljem prijel za delo. Povedal mi je naslednje: »Vesel sem, da so fantje dosledni pri treningih. ' Mislim, da bomo edino na ta na- • čin lahko prišli prav do - prvega. mesta v celjski podzvezi. Prvi naši uspehi so se pokazali že pri igri s Šmartnim, ko smo na do-. mačom terenu igrali "z neodločc-riim rezultatom. . čutim se sposobnega,' ko sem .prevzel svojo vlogo pri klubu in močno si želim, da bi mi fantje stali ob strani, kajti le z njihovo Voljo iat športno zavestjo bomo lahko pokazali kaj zmoremo.« ' NADA-b ■ Mami, ali sc tudi ti greš dobrega gospodarja? . Da, da, tudi jaz bom moral boljše gospodariti: namesto k tajnici na kavo bom šel v bife; zjutraj ne bom , več zamudil četrt tire ampak samo 14 minut; razprave o športu, avtomobilih in puncah bomo prestavili od zjutraj na čas po malici, časopis bom prečiial v sosednji pisar-| ni... to bo šef presenečen! — Franci, tako dobesedno pa varčevanja spet ne smeš razumeti, da si ustavil stroj in ugasnil luč.' Tovarišij dovolj razmišljanja! Mislim, da se strinjate s sklepi o dobrem gospodarjenju. \ — Nič več dva deci! Veš sedaj varču jemo in .ne smem tako pogosto iz fabrikc —kar liter mi 'ga daj. V preteklem mesecu je bilo v Beogradu državno prvenstvo v streljanju z maiokalib.ersko pu-ško. Na tem tekmovanju je BRANKO MALEC, pionir strelske družine v Štorah, zasedel z 145 krogi trideseto mesto. ' : V počastitev tridesete obletnice osvoboditve -im 28ietnice obstaja strelsko družine bo v Štorah STRELSKO SREČANJE z MK puško, medohratna tekmovanj a, izbiranajiboljšaga strelca z. MK puško, srečanje veteranov iz celjskega območja, _ ki se bodo pomerili v streljanju z zračno puško. Ob tem jubilejnem tekmovanju bodo vsi udeleženci prejeli plakete in najbolj ši pralfetične nagrade. Medabratno tekmovanje v plavanju je bilo na bazenu v Celju 8. in 11. avgusta 1975. Sodelovalo je 38 tekmovalcev in ena tekmovalka, ti so sestavili 9 ekip. Vsak obrat razen OTK je imel svojo ekipo; -Vrstni red je naslednji: 1. el. delavnica — 1 min' 43,9 sek," 2. uislužbenci — 1 min. 54,7 sek; 3. obdelovalnica —’ 1 min 55,8 sek.; 4 livarna 1 min. 56,4 sek.; 5. valjarna II — 2 min; 6. mehanična delavnica 2 mirt. 5;6 sek.; 7. jeklarna — 2 mirt. 8,4 sdk; 8. priprava —■ 2 min. 14,9 KADROVSKE VESTI V meseau juliju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje (kadrovske spremembe: Iz JLA so se vrnili: Vendiinak Marjan, NK delavec iz liivaime II; Tbpilišek Martin, PK žerjavovoidja iz elektroplav-ža; Čater Marjan, PK žerjavo-vodja iz livarne I; Kapel Jožef, NK delavec iz livarne II; Zapu-šek Jože, KV strojni 'ključavni-krajac Bujan, KV obr. elektrikar čar iz mehanične delavnice; Polž alektroObrata; 'Zalokar Alojz, KV rezkalec iz Obdelovalnice valjev; Zupanc Milan, NK delavec iz livarne I; BorovšaJk Stanko, KV valjavec profilov iz jeklo--vleka; Salobir Stanislav, NK delavec iz jeklarne I; Ramšak I-van, NK delavec iz valjarne I; Dečman Dragotin, PK premdkač iz prometa; Popek Marko, PK ¡strugar iz obdelovalnice valjev; Strašek Milan, NK ¡delavec iz livarne I. Novi člani naše organizacije združenega dela so: .Jazbec Branko, KV sodar, Mirt Franc, KV ognijestalni zidar, Spolen ak Anidrej, KV zidar iz. ¡staniovanijisko-igradbene enote;. Kolk Marjana, ;KV kuharica in Lipošdk Majda, .KV natakarica iz gostinske enote; Kopinšek' Roman, Eric Alojz, Turnšek Silvo, Frane! Josip, Krušič Srečko, Žafran Janez, Veber Branko, Do-beršek Franc, vsi KV valjavci profilov in Kovač Drago, PK strojni ključavničar ter Kitak Milan' in -Seblič, Leopold KV strojni ikllij-učaiviničar vsi iz valjarne II; Jadžič Asirn, NK delavec, čavševič Meho, NK delavec, Rlkman Savo, NK delavec, Kušar Marjan; KV strojni kaiupar, Plavnik Božidar, NK delavec, Ohnjec Božidar, NK delavec, Ohnjec Mirko, NK delavec, Prešdček Milan, KV jedrar, Bion-diič Božo, NK delavec, Špacapan Boris, KV strojni ¡kaiupar, Kolar Franc, NK delavec, Porš Jože, NK delavec,' Prebreza Ramadan, NK delavec, Lampret Mijo, NK delavec, iKrobat Martin, KV strojni kaiupar Vsi iz livarne II; Šešerko Milan, KV avtomehanik in Arzenšek Darko, PK šofer iz arvtooddelka; Grulbanšek Alojzija NS knjigovodja iz finančnega sektorja; Hrovat Ivan, PK strojni ključavničar, Pintar Anton, KV strojni ključavničar, Mašera Franc,. KV strojni' ključavničar, Košak Bdi, PK strojni ključavničar, Guzej Alojz,- KV strojni ključavničar, GrObin Miran, KV strojni 'ključavničar, Mašera Jožef, KV strojni ključavničar, Šanca Jožef, KV strojni ključavničar, Grabler Daniel, KV strojni. ključavničar, Pevec Franic, KV strojni ključavničar, Kuikorvič Jože, KV strojni ključavničar, Kerš Branko, PK strugar, LipUš Jože, KV Strojni ključavničar, Savič Rajko, KV strojni ključavničar, Holoinger Branko, RK rezkalec, Florjančič Ra-stislav, KV 'strojni ključavničar, Fidller Marjan, PK avtogeni rezalec, Novak Marjan, KV strugar, Virant Darko, KV strojni ključavničar in Hrepevnik Stanislav, KV strojni 'ključavničar vsi iz mehanične delavnice; Do-brovšak Željko, NK delavec iz e- elektroplavža; Jainžek Anton, Mušič Nazif, Mušič Halil ¡vsi -NK delavci iz ilivame I; MastnaikFranc, KV strojni ključ,, Karmùzel Darko, KV strugar, Anitlej Vojko, KV strugar, Doberšek Janez, KV, varilec, Čretnik Jože, PK strugar •in Lorger Franc, NK delavec vsi iz . Obdelovalnice valjev; Marš Branko, KV eiektromehanilk, Golež Drago, NK delavec, Markovič Ivanko, KV «gg ¡mehanik, Bračko Janez, KV obratni elektrikar, Bračun Srečko, KV elek-tromehanik, Jesenšek Dušan, KV obr. elektrikar, Zorno Ivan, KV elektromehanik, Čehner Stanislav, KV obratni elektrikar, Vrabec Martin, KV obratni elektrikar in Čanžek Vinko, KV o-bratai elektrikar vsi iz elektro-obrata; Drame Peter, NK delavec in Slomšek Jožef, PK strugar oba iz prometa; Podgoršek Ivan, KV modelni mizar iz modelne mizame; Rojc Anton,-VS ekonomist iz EOS; Kerš Jurij, KV strugar, Korez Karol, KV strugar, in Šrim-f Silvester, KV strugar vsi iz obdelovalnice litine; šulek Franjo, KV bolničar iz ambulante prve pomoči; Krajnc Drago, KV avtomehanik'iz energetskega Obrata; Rupret Rozalija, KV isteiklobrusilka iz priprave vzdrževanja; Rehar Miroslav, KV avtomehanik iz oddelka za kakovost; Peček Franc, NK délavée dz valjarne I; Jelenc Ivan, NK delavec iz jeklarne II; Du-spara Ivo, NK delavec in Murič Šabam, NK delavec oba iz jeklarne I; Drobite Zdenlka, ekonomski tehnik SS, pripravnik, Štante Franja, ekonomski tehnik SS, pripravnik. Kovač Majda, administrativni tehnik, Leskovšek Željko, strojni tehnik, Vengust Marjan, gradbeni tehnik, Romih Drago, strojni tehnik, Novak Stanislav, eleflatroteh-. niik, Kranjc Olga, gradbeni tehnik /vsi pripravniki. Vsem želimo prijetno počutje med nami! Po lastni želji so odšli iz delovne organizacije: Romih Karolina, admlinistra-toika iz TOU, Pipan Miran, dipl. metalurški inž. iz oddelka za razvoj. V JLA so odšli: Blažič Spaisoje, PK avtogeni rezalec iz mehanične delavnice, Orel Milko, strojni ključavničar iz mehanične, Marton Karolj, NK delavec iz livarne I, Turnšek Mirko, PiK ključavničar iz obdelovalnice litine, Horjak Stanislav, NK delavec iz ¡valjarne II, Valka Rudolf, KV strojni ključavničar iz prometa, : Kunistič Bojan, žerjavovodija iz jeklarne II, Pečnik Vladimir, Obratni e-lektrikar iz elektroobrata, Rebernak Branimir, strugar iz obdelovalnice valjev, Kukovič Anton, NK delavec iz livane II, Košak Milan, NK delavec iz livarne I, Dečman Jožef, KV avtomehanik iz jeklarne II, Fon Zvonko, NK delavec iz livarne II, Nežmah Marjan, NK delavec iz livarne I, Kbrent Jože, dipl. e-lektro inž. iz merilne službe. Samovoljno so zapustili delovno organizacijo: Drgajner Herman, NK delavec iz livarne I, Janketič Ivan, NK delavec iž livarne II Djiurioin Dušan, NK delavec iz. ekspedi-ta, Nura Gani, NK delavec iz livarne II, Krajnc Alojz, NK delavec iz livarne I, Kovač Julijo, obratni elektrikar iz" elektroobrata, Pašič Kemal, NK delavec izriivanne II, Tovornik Anton,^ PK talilec, iz jeklarne II, Krasniči Smail, NK delavec iz livarne II, Ohnjec Mirko, NK delavec iz livarne II, Podhraški Vlado, NK delavec iz livarne II, Lugarič Josip, NK -delavec iz valjarne r. Mujkovič Hasan, NK delavec iz valjarne I, Dobre Radoslav, KV ključavničar iz elek-troobrata, Bobnič Stanislav, NK delavec iz livarne II in Bešič Zilhad, plamenski rezalec iz jeklarne II. V preizkusni dobi sta zapustila delovno organizacijo: Mihelič Ivan, NK . ¡delavec iz livarne II, Janžek Anton, NK delavec iz livarne I. Na novo življenjsko pot so stopili: Butinar Milan iz jeklovleka, Brečko Vili iz mehanične delavnice, Jurkovič Jože iž , energetskega oddelka in Felicijan Alojz iž priprave dela 114. panoge. Vsem | želimo obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: Bauer Jože iz Obdelovalnice lir tine, Grajžl Bojan ¡iz eletkrode-lavmice, Goršak Stane iz livarne II, Grobelšek Danii ¡iz mehanične, Tiržan Franc iz jeklarne II, Bez-govšek Anton dz obdelovalnice valjev, Antlaj Alojz iz prometa, Gabrovšek Peter iz OTK, Zalko-šak Jernej iz ekspedita in Novak Franc iz OTK. Vsem ¡iskreno čestitamo! UPOKOJENCA: V mesecu juliju sta bila upokojena: BERGER Pavel, dipl. inž. kemije, rojen 25. septembra 1909 v Moskvi, sedaj stanujoč v Celju. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 4. novembra. 1941 kot asistent v livarni. Gd leta 1950 dalje pa je bil,¡vodja oddelka tehnične kontrole. Z 10. julijem t. 1. je bil redno upokojen. Tovariš Berger spada torej med naše dolgoletne sodelavce, med tiste, ki so šli skozi težke čase našega Obstoja dn razvoja. Znano mu je, kako so okupatorji Skrčili proizvodnjo v letih druge svetovne vojne, bil je priča zapostavljanju in preganjanju zavednih Slovencev dn dogodkom ob zlomu fašizma, ko so komaj preprečili miniranje še preostalih Obratov že tako ravne tovarne. Po pobegu nemških lastnikov in upravnikov tovarne je bil nekaj časa nastanjen v ¡poslopju železniške postaje v Štorah, ke^ so hoteli umikajoči se ustaši in idomobranoi razrušiti postajo in poškodovati železniške ¡tire ¡in naprave. Pripovedoval je, da ije najbolj pogumnim v Štorah komaj uspelo vse ¡skupaj Ohdržati, ¡rešiti, pri čemer so imeli ¡tudi veliko sreče, da so v splošni zmedi sploh ostali živi* in jih podivjane horde • niso odvedle s seboj, v pogubo. Potem je bil nekaj časa'vodja podjetja in po pričetku rednega obratovanja. ter obnavljanja proizvodnje sodeloval kot strokovnjak na, odgovornem položaju ¡v oddelku tehniške ¡kontrole pri številnih i fazah razvoja našega podjetja, kot je bilo treba premagati številne ovire, da se je delo odvijalo tudi pod najtežjimi ¡pogoji, kakor je bilo začrtano v razvojnem programu ¡delovne organizacije, čeprav ni šlo vse tako gladko, kot ■ /je bilo želeti. PINTBR Stanko, rojen 13. 5. 1924 v Laški vasi, ¡sedaj stanuje v Kompolah nad' Štorami. Že v letu 1939 si ij e začel sam služiti kruh pri kmetih, leta 1945 pa Se je zaposlil v naši delovni organizaciji — Obratu ¡valjarni I, kjer je delal ves čas kot ¡valjar I. Dne 25. 7. 1975 je ibil 'predstavljen, .invalidski komisiji, katera ga je. zaradi slabega zdravja invalidsko upokojila. Želimo jima, da bi še veliko let v miru preživljala pokoj. IZ DNEVNIKA AMATERSKEGA GLEDALIŠČA »ŽELEZAR« POLLETNO POROČILO O DELU Realizacija načrta kulturnih akcij za leto 1975 poteka zadovo-' Ijivo: Gledališče je že uprizorilo komedijo »Poroka ženitnega goljufa«, pripravilo kulturni pro-. gram ob 1. maju in srečanju mladine ¡SŽ, za ostale uprizoritve pa so priprave v teku. Filmsko gledališče bo pričelo z delom jeseni, če bodo seveda pravočasno vrnjene kinoaparature. V zvezi z gostovanjem gledališča iz Paračina je .¡gledališče te dni prejelo sporočilo, da bo gostovanje jeseni. Naslov gledališkega dela, s katerim se nam bodo gostje letos predstavili, še ni-ižbran. Da bi usposobili nove kadre za umetniško delo, je ¡gledališče letos poslalo na režiserski seminar v Trst tovarišico Nado "Bohorč. In kaj počno ¡v teh dneh? Po-; čitnic enostavno ni, saj je priprav za veliko prireditev na prostem še in še. čič-ko ZAHVALA Ob boleči ¡izgubi- dragega moža KALčIč Matije se iskreno ¡zahvaljujemo nekdanjim sodelavcem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu ¡darovali ¡vence in cvetje. Posebna hvala upravi in sindikatu Železarne Štore ter organizaciji ZB. Bivala tovarišu Verbiču in ¡tovarišu Užmahu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Matilda in ostalo sorodstvo