Lelo XIV
V.b.b.
Dunaj, dne 26. septembra 1934
Sl. 39.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC". I ^	mlitii/n	f Maja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	LRl LO pUMUIxUy	E Stane četrtletno: 1 S 50 g ; celoletno: 6S — g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I ftnCIlAHarcilfn in nmClfùtn I Za Jugoslavijo
Politiino in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. | gUiJ|IUUQI d IVU III |#l UdVCIU I četrtletno: Din. 25._; celoletno:	Din. 100._
Celovški zmaj.
Na celovškem novem trgu stoji spomenik ka-menitega zmaja in orjaka, ki vihti gorjačo nad zmajevo glavo. Stara pravljica o postanku ce- I lovske naselbine mu je vsebina in nedvomno je največji kras glavnega mesta. Ta kameniti spomenik postaja danes nekak simbol divje borbe, ki se započenja za dušo koroškega prebivalstva. Zmaj, to je ona pogubna miselnost, ki je pol stoletja ustrahovala deželo in njeno ljudstvo, orjak pa napoveduje pričetek nove dobe.
Pred dobrim pol stoletjem je narodom stare monarhije zacvetela svoboda demokracije. Tedaj je koroški zmaj prvič dvignil svojo glavo in zazijal s strašnim žrelom. V deželi so nastopili Nemci znanih imen in se zakleli, da vodijo svoj narod do popolne zunanje premoči, posesti in politične veljave. V prvo so napovedali boj Cerkvi, nato je veljala parola proti deželni aristokraciji. Dočim se je Cerkev odločno postavila v bran, je klonila deželna aristokracija v zavesti samokrivde in bila demokratizirana, njena oblast in oblastnost pa je prešla v roke k „naciji“ dozorelega naroda. Ob tej zmagi so se svobodnjaški Nemci zavedli svoje moči in v samoljubju in samodopadenju proglasili nacionalno ošabnost in nadutost za svoja glavna nacionalna trumfa.
V	objemu bolestnega samoljubja so v tistih u-sodnih letih napovedali neizprosno borbo slovenskemu sosedu v deželi. V slepi strasti so mu krat-komalo odrekli vsako življensko upravičenost in mu milostno prisodili vlogo hlapcev in sužnjev. '
To je bilo za časa Einspielerja in Janežiča, ko je naš rod nastopil trnjevo pot zapostavljanja in j zatiranja. Slovenski jezik in slovenska zemlja, ta i dragocena zaklada mladega naroda, sta bila od tiste usodne dobe naprej stalno ogrožena. Nemški jezik je zadobil naglašeno nacionalni pomen in postal najbrutalnejše orožje nacionalne oholosti. Odtlej ni več služil duhu, lepoti, bratstvu, marveč je postal orodje zaničevanja, onečaščenja in nacionalnega sovraštva. Ponižali so ga v sredstvo nekulturnega raznarodovanja, slovenščina pa se je umikala iz vsega javnega življenja nazaj v preproste kmečke domove in vaške cerkvice. Z oblastno jezikovno politiko so tedanji Nemci ustvarjali umeten razdor med Slovenci na Koroškem in njihovim materinskim narodom, onemogočali njune kulturne in duševne stike, ovirali njuno enotno rast. Nedolžno našo deco so že v prvih šolskih njenih letih zastrupljali s strupom sovraštva, nacionalna nemška politika in vzgoja sta v gnilem sporazumu začela izrabljati rastoče mlade duše v ozkosrčne nacionalne namene in jim kradla spoštovanje in vero v njihov lastni narod. Divjo borbo so hoteli zanesti tudi na sveta cerkvena tla in ko se jim je zoperstavila slovenska duhovščina, so jo proglasili za nacionalno in veleizdajalsko. Naše ljudstvo so tehtali po njegovem številu in da tehtnica njegove veljave ne bi množila, so število še umetno zmanjševali in krčili dotlej,
'la so leta 1933 našteli komaj še borih petnajst tisoč Slovencev. V dobi popolne politične demokracije je slovenska manjšina ostala Nemcem le še zanimiva računska naloga brez vsake nadaljne važnosti. Tako so dozorela leta svetovne vojne in sledečih brambnih bojev z vso svojo grozoto in strahoto, prava Golgota koroških Slovencev.
V	tem razdobju je dokazal naš rod svojo slovensko nrav in veličino zdrave narodne zavesti.
V tisočletju preprostega bogovdanega življenja je doživel skrivnost vezi s svojo govorico in svojo zemljo, doživel predvsem skrivnost vezi Boga z narodom. Prezdrav in premočan je zato ostal, da bi se predajal obupu kljub toliki zunanji premoči in tolikem sovraštvu. Ni segel do danes po iredentizmu, ker mu je do danes dana modrost, da bi bila z nacionalnim sovraštvom izsiljena kulturna
svoboda'Tn-enakopravnost le syobpdji in enakopravnost nasilja in zato le težko Uti ■•prehodno vzdržna. Ni rod segel tudi ne po nacionalnih krivicah, ker je dobro vedel, da s tem povzroča le novo, pomnoženo krivico. Ponižan in teptan je ohranjal ravnovesje v veri, da ob potrpljenju in goli obrambi gre mimo tudi ta težka preikušnja usode.
Danes pa smo na pragu nove dobe. Državna vlada napoveduje prelom z oblastnim liberalizmom, ki je kot pošastna zmija ustrahoval nekoč staro monarhijo in do slednjega strašil še v novi državi. Kljub napovedi preloma pa v deželi še ni enakopravnosti manjšine z večinskim narodom, naše šole so ostale do danes raznarodovalnice
Iz inozemskih listov zveni v poročilih o no-tranje-političnem položaju v Avstriji bojazen, da v državi še dolgo ne pride do ustaljenosti. Bojazen temelji na domnevi, da mora priti slejkoprej | do načelnega razčiščenja v vladni skupini, t. j.
! med krščanskimi socialci in voditelji Heimat-1 schutza. Slednji je do zadnjega stal na izrazito fašističnem stališču. V najnovejšem času pa je v 1 njegovih prvih vrstah doznavati preokret v prilog notranji solidnosti. Zvezni voditelj Hei-matschntza S t a r i. e m b e r g je- o priliki proslave spomina junaškega branitelja pred Turki, meniha Marka d’Aviano izgovoril sledeče načelne besede:
„Priznavamo se k Avstriji in katoliški veri, ker sta to dva nerazdružljiva pojma. Katoliški nauk urejuje nacionalizem, da ne zaide v materialistične oblike in ne služi izključno sebi, marveč vsemu svetu. Zato stojimo nacionalno zavedni Avstrijci na tleh katoliškega prepričanja in na stališču, da je v smislu nadnaravnega reda, če so člani enega naroda narodno zavedni in iz te svoje zavednosti izvajajo svoje dolžnosti napram narodu. Stojimo na stališču, da je proti temu nadnaravnemu redu, če hoče kak narod postati velik na račun naroda-soseda ali če je mnenja, da so drugi narodi manjvredni in se jih zato lahko zatira. Pot sporazuma z drugimi narodi in drugimi državami je naša pot v bodočnost."
To so jasne besede voditelja avstrijskega flei-matschutza. Svoječasna načelna izjava grofa Thurna v Žitari vasi k slovenskemu vprašanju na I
Zadnja pot dveh avstrijskih kanclerjev. To nedeljo bodo prepeljali trupli kanclerjev dr. Seipla in dr. Dollfussa z dunajskega centralnega pokopališča oziroma pokopališča v Hietzingu najprej v Štefanovo stolnico in nato po slovesnih cerkvenih obredih blagoslavljanja v posebno cerkev, ki je bila sezidana v spomin obeh kanclerjev. Hkrati se po državi zbira za Doll-fussov spomenik, ki naj bo po načrtu zveznega vodje domovinske fronte nekak avstrijski narodni spomenik.
Italija — vojaški tabor. Fašistični ministrski svet je sredi septembra sklenil vojaško vzgojo vsega naroda. Po njegovem mnenju je ta vzgoja kos narodne vzgoje. Mladina se bo vežbala v obveznih mladovojaŠkih organizacijah, mladeničem je obvezna služba v narodni milici, kratkoročne vojaške vaje so obvezne za vse italijanske može tudi po aktivni službi. Za dijaštvo srednjih in visokih šol so uvedeni obvezni vojaški tečaji. — Ta sklep ne bo ostal brez posledic za ostale države, ker v vojaškem pogledu tudi doslej niso nikakor hotele zaostajati za Italijo. Tako bo končno ves svet en sam vojaški tabor.
naše uboge mladine, mnogi možje starega duha ostajajo tudi ob novih prilikah napram nam enako ozkosrčni. Zmaj na celovškem trgu še vedno zija in grozi, da požre dozdevni plen v svoje nenasitno žrelo. Redki in tihi so še glasovi, ki napovedujejo novo dobo tudi v deželi, v mnogih od nas je strah, da se pošast dvigne z novimi silami in zabruha še hujše sovraštvo. Pa mi danes lažje verujemo v zakone življenja: moč nemškega nacionalizma je izčrpana, sile nemškega koroškega liberalizma izrabljene. In mi bolj kot kedaj verujemo: pride dan, ko klone pošast z razbito glavo k tlom. Tedaj napoči doba svobodnejšega slovenskega življenja na Koroškem, tedaj pride doba naše plemenitejše in vzvišenejše narodne zavesti!
Koroškem najde v njih polno potrdilo. Želeti bi še bilo, da postanejo last tudi ostalih voditeljev Heimatschutza v deželi.
Znakom notranje konsolidacije se pridružujejo množeči se znaki tudi zunanje utrditve položaja. To potrjuje kanclerjeva izjava dopisniku nekega ženevskega lista: „Malo število nezadovoljnežev v državi ni več v stanu resno ogrožati obstoj naše države. V kolikor je možno vmešavanje od zunaj, smo prepričani, da odpade z dokazom, da hočemo- ^o-delav.ati z vsemh rre.-odvisnosti Avstrije zainteresira-državami. Smo proti enostranskim pogodbam, ker so nevarne in praktično neizvedljive. V tem smislu so sklenjene tudi vse doslej veljavne pogodbe nove Avstrije."
Mednarodna javnost si je pod vplivom kanclerjevega nastopa v Ženevi prisvojila mnenje, da morajo za neodvisnost Avstrije jamčiti poleg Italije vse sosednje države. Francija je na tem, da u-blaži nasprotstvo med Jugolavijo in Italijo in ju združi v enotno nastopanje v avstrijskem vprašanju. Ker bo nadalje avstrijska vlada v kratkem razpustila vse monarhistične organizacije v državi in tako odstranila glavno zapreko prisrčnih odnošajev med Avstrijo in Ju-goslovijo, je upati, da se tudi Nemčija ne bo več dolgo upirala dejstvu, da je Avstrija samostojna in neodvisna država. S tem bi bili dani glavni predpogoji za veliko predstoječe notranje delo reorganizacije postavodajnih in upravnih ustanov v državi in deželi.
„Ena država, en narod, ena cerkev" je geslo protestantovskega škofa Miillerja, Hitlerjevega zaupnika. On skuša združiti vse cerkve v Nemčiji v eno državno cerkev. „Kar mi hočemo, je nemška cerkev brez Rima," je izjavil v svojem zadnjem govoru v Hannoverju. Katoličani ga od vsega začetka odločno odklanjajo, pa tudi protestan-tovske verske občine stojijo v pretežni večini v takozvani „verski zvezi" in nočejo ničesar slišati o podreditvi svoje cerkve državi.
Poljska je umaknila svoj manjšinski predlog. Poljski zunanji minister je v Ženevi predlagal,naj se manjšinska zaščita razširi na manjšine v vseh državah, ki so članice Zveze narodov. S predlogom je naletel na hud odpor pr; državah, ki jih mirovna pogodba ne stavlja glede ravnanja z narodnimi manjšinami pod nadzorstvo veze narodov. Poljski zastopnik je nato svoj predlog umaknil s pripombo, da Poljska tega vprašanja tudi zana-prej ne bo zgubila z vidika.
Sovjeti so dosegli svoj cilj. Na zasedanju Zveze narodov je bila sovjetska Rusija na francoski predlog sprejeta za članico. Zanjo je glasovalo 39 držav, proti 3, 7 se je odtegnilo glasovanju. Ko so sovjetski zastopniki zasedli pripravljene sedeže,
Solidnost na znotraj in zunaj.
je njihov vodja Litvinov imel govor, v katerem je naglasil, da šteje Rusija nad 200 narodov, ki živijo v državi v polni enakopravnosti. Glavni vzrok vstopa je Rusiji ta, da ohrani svetovni mir. Tega pa se ne ohrani z izjavami, marveč po načelu: Če hočeš mir, pripravljaj vojsko. — V zvezi z vstopom je še zanimivo, da v Moskvi nikakor niso vsi sovjetski voditelji z enakim občutjem delili pridružitev Rusije v krog „veleburžujsklh držav.“
Nemci v Jugoslaviji.
Ljubljanski „S 1 o v e n e c“ prinaša pod naslovom „N a š i Nemci" sledeče zanimivosti k položaju nemške manjšine v Jugoslaviji:
Stara, bolna in naduta miselnost prevladuje v deželah, kjer so Nemci iz gospodujočega naroda črez noč nastali državljani drugorodne države, v kateri se morajo pokoriti onim, katere so prej smatrali za svoje sužnje. Zelo težko se Nemec vmisli in včuti ter prilagodi vlogi, v kateri je podrejen drugemu, in če se je, je ta prilagoditev ne-odkritosrčna. Zakaj še dolge preizkušnje in razočaranja ter le popolna, odkrita in korenita preobrazba in izpreobrnitev bo potrebna, preden se bo nemški človek privadil temu, da ni več nego so drugi in da sme in mora biti z njim enakopraven, nikakor pa nima pravice, da bi užival povsod izjemen položaj nad vsemi drugimi.
Le poglejmo nemški živelj v Jugoslaviji! Nikjer na svetu kakor samo v Jugoslaviji Nemci kot narodna manjšina ne uživajo toliko svojih naravnih narodnih pravic kakor med nami. Imajo 39 šolskih vrtcev, 620 osnovnih šol in oddelkov, 188 višjih osnovnih šol, učiteljišče in strokovne šole; njihovi zasebni narodni kulturni delavnosti pa niso sploh postavljene nobene meje in ovire, da ne govorimo o njihovem udejstvovanju na gospodarskem polju, kjer so nam danes še v mnogih ozirih gospodarji.
In kljub temu niso zadovoljni in njihov „Schva-bischer Kulturbund" neprestano napolnjuje nemško časopisje s tožbami in pritožbami, kako slabo se Nemcem v Jugoslaviji godi. V isti meri velja to za našo kočevsko manjšino, da si se njene naravne narodne pravice vprav z najnežnejšo rahločutnostjo, da ne rečemo s pijeteto spoštujejo. Najbolj pa se mora človeku zameriti nemškutarski element v bivšem spodnjem Štajerju, ki si ga Nemci še danes lastijo kot svoj pravi in pristni ter domorodni „Kulturgebiet“. Tega smo seveda po velikem delu sami krivi, ker smo v tem oziru vse preveč dobri J in širokega srca, v mnogih slučajih pa ne samo brezbrižni in malomarni, ampak naravnost suženjsko sami sebe kot manjvredne občutimo, da tako ne dajemo nemški nadutosti zadostnega odpora, kjer se šopiri preko vsake meje. Pa tudi v Ljub-
ljani, Zagrebu in Beogradu se nemškutari tako, i da je človeka sram in da čuti, kakor da se nahaja v nemškem svetu. Zato ni čudno, če so naši nemškutarji in Nemci razumeli hitlerjanski pokret tako, da se ima vpliv „tretjega rajha" zopet razširiti in še intenzivneje uveljavljati na poti, po kateri je nameraval Viljem peljati svoje legijone za osvojitev sveta. Zdaj pa naj kdo pomisli, kako se godi slovenskemu življu na Koroškem, kjer je slovenski jezik v zakonito priznanih osnovnih šolah že skoro popolnoma izginil, pa se bomo morebiti vendarle zavedli, da ima vsaka stvar svoje meje in naša potrpežljivost napram ostankom nemške ošabnosti pri nas tudi!
To seveda ne velja za poštenega nemškega kmeta in delavca, ki naj na naši zemlji, kjer se že dolgo nahaja in po svoji pridnosti ustvarja gospodarske in kulturne vrednote, ki so naši državi v prid, živi v popolni narodno-kulturni svobodi kot enakopraven državljan ter dalje razvija svoje bogate zmožnosti. Mišljena je le gotova plast nemške in nemškutarske inteligence, ki je vsa prepojena hitlerjanskega duha in dela zanj propagando čisto v smislu predvojnega velenemštva. In ki si se je polastila izključnega vodstva naših nemških sodržavljanov. Če se kažejo v zadnjem času znamenja, da je nemško ljudstvo v Jugoslaviji postalo sito politične diktature teh gospodov, je treba to le pozdraviti. To bo za naše Nemce same le dobro in koristno.
Dodajamo k zanimivemu poročilu ljubljanskega dnevnika še tole: Da vstaja v nemških vrstah samih odpor proti iredentističnemu, hitlerjanskemu delovanju voditeljev Nemcev v Jugoslaviji, kaže v dobri luči tudi nedavno zborovanje mladonem-ške mladine v velikem Bečkeredu. Mladonemški pokret pomeni ostro opozicijo proti dr. Kraftu in Mosserju, ki sta v okvirju švabske kulturne zveze vodila ekstremno nacionalno politiko. Mladonemci so priredili pred tednom v velikem Bečkeredu veliko zborovanje, ki ga je vodil njihov voditelj dr. Hasslinger. Izbrali so si za svoje geslo: Vse za kralja, narod in državo! Poslali so brzojavko kralju, predsedniku vlade in notranjemu ministru.
j DOMAČE NOVICE j
Naš list v vsako slovensko hišo! Le preveč smo brezbrižni napram svojemu glasilu, ki zastopa v svetu naše težnje in nam tolmači težnje sveta. Dobra življenska šola je naše doba in z uspehom se uči, kdor posveča proste ure svojemu listu. Otopi pa, kdor odklanja hrano za duha in srce. Slovenci! Korošci! Bodite zato zvesti naročniki edinega tedenskega slovenskega lista na Koroškem!
Položnice prilagamo današnji številki. Dobijo jih samo cenj. naročniki, k; so z naročnino v zao-j stanku, ozir. nimajo plačane naročnine naprej. Četudi gospodarski položaj ni ugoden in je huda za denar, vendar se ne sme pozabiti na edino glasilo slovenske manjšine na Koroškem. Vaše težnje more zastopati samo Vaš list.
Deželni zbor se poslavlja. Predvidoma bo v sredo dne 3. oktobra t. 1. sklican deželni zbor k zadnjemu zasedanju. Glavna točka razpravljanja bo zborova likvidacija in predaja deželne uprave novima gospodarskemu in kulturnemu svetu, ki stopita na njegovo mesto. Člani gospodarskega in kulturnega sveta ne bodo več voljeni, marveč imenovani. Poslavljajoči se deželni zbor je bil izvoljen v novembru leta 1930 in je izprva štel 36 poslancev. V jeseni 1933 so izgubili poslanske mandate narodni socialisti in član štajerskega Heimatschutza, v februarju letošnjega leta pa socialisti. Tako šteje sedanji deželni zbor samo še 19 članov. — Slovenska manjšina ob slovesu dosedanjega deželnega zastopstva ne bo imela ni-kakega povoda za žalovanje, ker ji po neuvidevnosti svojih članov in principu številčne večine ni prinesel nobene koristi narodnega značaja. Da bo novo deželno zastopstvo po svojem novem načelu avtoritarnega odločevanja reševalo naše narodno-manjšinske težnje z večjim razumevanjem. pa je naša želja v bodoče.
Rožek. (Tretjeredniški jubilej.) V nedeljo dne 7. okt. praznuje tretjeredniška skupščina v Rože-ku jubilej desetletnice s prav lepim in pestrim sporedom, ki se prične s sv. mašo zjutraj ob 7. uri. Popoldne po cerkvenem delu še izvencerkve-na slovesnost v župnišču.
Pliberk. Letošnji letni sejem je šel bolj tiho mt-mo. V nedeljo, na dan, ki je namenjen zabavi in šetanju, je najlepše deževalo, tako da niso prišli na račun ne sejmarji in ne tisti, ki bi bili radi delali dobičke. Mnogo mladih ljudi iz Pliberka pa je zaprtih in čakajo na odlikovanje za Junaške" čine julijskega puča. Nekateri pa so ubežali v Varaždin, „dort, wo die Rosen bliihen", se hrvat-sko učit in čakat na Hitlerjevo odrešenje. Pa bodo bržkone še mnogo jugoslovanskega kruha pojedli. Tudi to se je nekoliko poznalo. Drugi dan je bilo malo boljše vreme in je postalo tudi živahneje. Dobro so se odrezali šmihelski muzikanti, ki so v Mlinarjevi uti pridno godli in marsikaterega zvabili na deske, ki se je zavrtel v brezskrbnem plesu. Kupčija pa je bila bolj mlačna. Znamenje časa.
Škofiče. (Razno.) Na zadnji seji krajnega šolskega sveta je bilo na predlog našega odbornika z večino glasov sklenjeno, da se na šolskem poslopju nemškemu napisu „Volksschule“ doda še drugi v slovenskem jeziku. Kljub sklepu napis do danes pogrešamo, ker se menda temu prativi predsednik šolskega sveta. Protipostavno njegovo
II	PODLISTEK	ffi
F. K. Meško:
Njiva.
„Opri se malo z rokami, Matija! Poklekni, pa te spravim pokonci!"
„Pomagajte! Umori me!"
Marija se ga je spet lotila, tresla ga, da ga zdrami. vzdigovala ga.
„Drži me! Umoriti me hoče!"
Kmalu je spoznala, da je ves trud zastonj.
„Ni druge pomoči, po sestro Lucijo stopim."
S sestro sta ga z velikim trudom spravili domov.
Ko se je Matija drugo jutro zavedel in se je deloma sam domislil dogodkov pretekle noči, deloma jih izvedel od sestre, se je ustrašil: „Ali me sovraži tako zelo, da mi streže po življenju?"
Nekaj dni je ležal. V tem času se mu je vračala spet in spet ista misel: „Kaj, če bi jo vrnil Koreniti ! Glej, ona me je rešila, sicer bi bil zmrznil na njivi."
A takoj se je oglasil škodoželjen glas: ,.Le vrni! Pa greš v ječo — po krivem si prisegel!"
Tega se je ustrašil. In ni vrnil.
Od tedaj se je bal njive. Ogibal se je je. Le kadar mu je pijanost dala poguma, je šel domov mimo nje. Tedaj ji je grozil s pestmi, jo zasramoval s hudobnimi besedami in jo proklinjal.
A še enkrat se ga je lotila. Ali ga je le opomnilo nebo?
Bilo je zadnjo nedeljo junija — malone leto dni je že prešlo od njegovega zločina, od krive prisege.
Matija se je vračal pozno ponoči od fare.
Že ko je odhajal iz krčme, se je v daljavi bliskalo in zamolklo grmelo. Ko je šel po dolini, je v gozdovih ob obeh straneh doline strahotno šumelo, kakor bi velikanske zveri lomastile sem in tja po lesovju. V daljavi — a vedno bliže in bliže — je s strahovito naglico pisal po temni, neskončni nebeški tabli goreči prst božji. Kar je pisal, je moralo biti strašno. Zakaj tabla je drhtela in bobnela pod temi gorečimi, z nebeško naglico pisanimi črkami.
„Ali piše moje grehe?" je šinilo Matiji skoz glavo, ko je zažarelo, da so ga zabolele oči in jih je naglo zaprl ter se je ob strašnem gromu zagugala zemlja pod njim.
Hotel ie moliti.
„A saj tako nič ne pomaga!"
Tudi ni imel rožnega venca pri sebi. Pač pa je imel v žepu steklenico žganja. Segel je po njo. Pil je v dolgih požirkih, da se okrepča in si napije poguma za nadaljnjo nočno pot.
„Ko bi le bil že na hribu! Prijetneje bo bliže doma."
A čim više je prihajal na hrib, tem težje je stopal. Zakaj vihar je divjal na hribu z mnogo hujšo močjo. Malo da ga ni prevrgel in ga zakotalil nazaj doli po cesti.
In čim bliže je prihajal njivi, tem težje mu je bilo pri srcu, tem tesneje. Zakaj grom je bobnel okoli njega, kakor bi se rušil hrib, razklan in razdrobljen od srdito švigajočih ognjenih strel na nešteto koscev in drobcev.
Ko je prišel gori do njive, ga je nenadoma zagrabil strašen vrtinec. Na njivo ga je treščil s ceste, vrgel ga noter v zorečo jarico — Veldin, vinski brat, mu je bil zoral pomladi njivo in mu vse-
jal. Jarica je šumela, kakor da se podi cela vrsta duhov po njej. In klasje, debelo latovje, je udarjalo po njem, po licu, po očeh, po vratu, po rokah. Obenem se je vsula toča. Padala mu je na golo glavo, klobuk mu je odnesel veter, kakor bi ga nevidne roke teple s skelečimi, neskončno naglo udarjajočimi kladveci
Vmes pa je od vseh strani s stoterimi glasovi vpilo nanj. Od desne: „Hoho, ali je nisi ukral?" Na levi: „Hoho, kako si jo prigoljufal!" Od zgoraj: „Hoho, ali nisi krivo prisegel?" Za njim: „Pa si se še kregal na patra v mestu, ker ti ni dal odveze! In z Bogom si se prepiral!" Izpod njega: „Nazaj bi me dal!" A glasneje od vseh strani, strašno srdito: „Saj je ne daš! V pekel s teboj, goljuf in krivoprisežnik! Na dno pekla!"
Krohotalo se je okoli njega, nad njim, pod njim, ječalo, vpilo, grozilo, klelo, da so se mu v strašni grozi ježili lasje. Valjalo ga je po ogonih in razorih, udarjalo nanj od vseh strani, po glavi, po hrbtu, po rokah in nogah, kakor bi ga to noč hotelo umoriti.
Kako je prišel tisto noč domov, sam ni vedel.
Ko se je drugi dan zbudil iz omamne pijanosti in iz groze pretekle noči, je proklel njivo, dan, ko jo je zaželel, in dan, ko jo je prigoljufal s krivo prisego.
Rekel si je, še ves trd od prestanih strahot: „Ni druge pomoči, vrnem jo Korenki. Morda bo potem spet mir."
A takoj je spet zagledal pred seboj zapreko, ki je ni znal, ne mogel in ne upal premagati in odstraniti: „Krivo si prisegel. Priznaj — pa greš v ječo."
V onemoglem obupu je stiskal pesti.
(Dalje sledi.)

zadržanje ostro obsojamo. — Do danes pri nas tudi še ni urejeno vprašanje občinskega predstojnika. Sedanji župan je bil izvoljen s pomočjo socialističnega glasu in po razveljavljenju socialističnih mandatov je postala njegova izvolitev neveljavna. Želimo, da oblast čimprej ukrene potrebno in občini imenuje komisarja. — V občini imamo domovinsko fronto pod vodstvom g. Mil-loniga, nadučitelja Huberja in posestnika Lorenca Kramarja. Šteje že nad 150 članov, ki so večinoma Slovenci. Njeni voditelji uživajo zaupanje ljudstva, četudi se jim od gotove strani, ki po svojem uradnem značaju nikakor k temu ni upravičena, delajo težkoče. Da ima fronta hvaležen delokrog, kažejo prilike izza julijske revolte, ko tudi v naši občini ni bilo vse v redu. Pri maši-zaduš-nici po rajnem kanclerju je bilo povsem očito, kateri so pri nas res zanesljivi državljani. Čudimo se še, da se ne napravi reda med člani „Orts-\vehra“, da bi zamogel poslovati kot pravi varnostni organ države in njene vlade.
Galicija. V nedeljo dne 16. t. m. smo blagoslovili novo motorno brizgalno, ki si jo je nabavila naša gasilska organizacija. Popoldne ob 2. uri smo se zbrali pred gasilnim domom, kjer so č. g. župnik izvršili cerkvene obrede. Nato je pozdravil navzoče načelnik gasilnega društva Pongrac Mochar in se zahvalil dobrotnikom za velikodušne darove. Omenil je, da sta botra nove motorke, g. Pavl Meisterl in njegova žena darovala znatno svoto 200 šil. Občani pa bodo vedeli ceniti tudi njegovo velikodušnost, ker je z lastnim znatnim darom omogočil nabavo prepotrebne brizgalnice. Po blagoslavljanju se je vršila pri Kramarju gasilska veselica, ki je dala društvu 700 šil. čistega dobička. Polovico kupne svote je bilo krite iz deželne subvencije. S to in z darovi dobrotnikov je prešla motorka v neomejeno last gasilskega društva. Želimo, da bodo gasilci sedaj še uspešnejše delovali v blagor občini in občanom!
Šmihel pri Pliberku. (Razno.) Nekam leni smo Postali Šmihevci z dopisovanjem v naš list. Pa zato danes nekaj v dokaz naše zopetne marljivosti. Skoro dva meseca je poteklo, odkar smo imeli veselo svatovščino. Podjetni trgovec Hanzej Hainz iz Gonovec je peljal pred oltar brhko Rudolfovo Vido. Nevesta je bila vselej vneta pevka in igralka na našem odru. Zbor Gorotan ji je na slovesni dan zapel par lepih pesmi v pozdrav in sicer na domu in pri Šercerju. Škoda le, da smo se morali po osmi uri raziti, ker je to bilo ravno v dneh revolte. Mlademu paru iskrene častitke v novo življensko pot! — Naša godba je oba dneva Pliberškega jarmarka svirala in žela splošno priznanje. Ob njenem vzornem nastopu imamo zadoščenje vsi, ker je ob sviranju naših fantov uspeh Pliberškega jarmaka samo povečan. — Naš občinski tajnik si je postavno vzel 14dnevni dopust in jo je kljub hladnemu vremeneu popihal k svojim dunajskim sorodnikom. Zato bo Gorotan počival do njegovega prihoda.
Rinkole. (Razno.) Poročali smo že, da je vsled strele pogorelo Perdusovo gospodarsko poslopje. Posestnik je sedaj postavil novo, prostornejše poslopje, ki dokaj krasi vaško lice. — Z letino je bolj klaverno. Več posestnikov je pridelalo komaj seme. Kje pa je kruh? Sadja je dovolj in bo letos dosti mošta. — V četrtek so prišli med nas priljubljeni rojak č. g. Sadjak na vsakoletni dopust. Že dolgo smo se jih veselili. Spet bo veselo po večerih v njihovi družbi. — Kos je povabil štorkljo v svate, res je prišla in se za povabilo lepo oddolžila z majhnim fantom tudi kosom. Čestitamo!
Libuče. Umrl je mož, tako lahko rečemo, ko snio spremili Železnikovega očeta, Leopolda Obletana, na libuško pokopališče. Bil je res mož, 2načaj in si je ohranil svežest in vedrino duha do visoke starosti, ki jo je dosegel, 75 let. Kadarkoli le bilo treba, se je postavil za resnico in pravico, žato je užival tudi spoštovanje in zaupanje so-rojakov in soobčanov. Bil je dolga leta odbornik 1'buške občine in načelnik krajnega šolskega svela. Tudi kot odbornik občine ni bil med kimovci, ampak se je vedno, kadar je bilo treba, oglasil k besedi v interesu občine in naše stvari. Doma pa Je bil priden in delaven od zore do mraka, čisto čo groba. Ohranimo mu tedaj trajen in časten sDomin!
Loče nad Baškim jezerom (Poroka). Veselje je padalo na Ižnikovem domu, ko je mladi gospodar j°_zej pripeljal svojo izvoljenko pridno Marijo Ro-b;č pd. Jaklnovo iz Spodnjega Dobja kot nevesto. ’K sept. sta obhajala dan slovesne poroke s sv. ^ašo v podružnici v Rutah. Mojci in Jozej, bodita aeornajena stebra krščanske in slovenske družine '’a Ižnikovem domu! — Po stari šegi so dobniški
^Barum faufen 6ie nid)f
gefcfraUe bananeti?
5BciI bic 6d)alc bic grudft ran unb appctitlid) crbalt. 2Bas bic 6d)ale fur bic grudjt, ift bic ^3acfung fur Slatbraner. Skrlcmgcn (Sic babcr immcr
Kathreiner
nur in ^afcten!
fantje zapenjali „čistoveam“, pa Hojev Jozej je imel predober jezik, da bi Tevžej bil mu kos. Tako so rutarski fantje prav poceni odpeljali nevestino balo.
Drobiž, Septembersko poročilo dež. šolskega sveta navaja 81 imen učiteljev in učiteljic, ki so bili v juliju odpuščeni iz službe. Že prej je bilo odstavljenih 28 učnih moči, tako da znaša število odpuščenega učiteljstva 109 oseb. — Občina Škocijan v Podj. je imenovala kneza Štarhemberga za častnega občana. — Izdani bodo zlatniki za 100 šil. z državnim grbom. Novci z Dollfussovo sliko v vrednosti 2 šil. pridejo v oktobru v promet. — Z 1. oktobrom bodo uvedene na zveznih železnicah takozvane potovalne znamke. Železnica bo izdala posebne zvezke, v katere se bo pritrjevalo te znamke. Zvezki bodo numerirani in od časa do časa izžrebani s posebno nagrado. — Na seji okrajnih voditeljev domovinske fronte se je navedlo število 40.000 doslej v deželi v fronto učlanjenih oseb. —■ Gasilski avto iz Smarjete pri Velikovcu je zadel ob obcestno drevo, voz je težko poškodovan, šofer lažje ranjen. — Peter Schumach. delavec na Pliberški Thurnovi žagi, je padel z motornim kolesom in zadobil težke poškodbe. -— 76 letnega železničarja v. p. Alojza Koschitza je napadel neznanec v gozdu med Metlovo in Kazazami ter mu izropal gotovino 2000 šil. Koschitz ima težke poškodbe, ropar doslej neznan. — Na Bistrici pr; Žili je pri brananju njive mlada kpbila v hipni divjosti težko ranila ženo posestnika Blaža Rigneta.
NAŠA PROSVETA
V velikih dneh.
Nate, slovenska mladina Koroške, ki se pripravljaš ob knjigi na bodoči poklic delavca za narodno dobrobit ali ki že sama služiš kruh z žuljevo roko iz svete naše zemlje, so naslovljene te besede. Vzemi jih iskreno in resno, kot ti jih prinaša eden tvojih sovrstnikov.
V veliko, usodno dobo si se naredila. Širni svet okoli tebe je iz dosedanjih miselnih zmot in živ-Ijenskih blodenj na poti v zadnja pretiravanja fašističnih in komunističnih naziranj. Le redkokod v narodih sveta živi dobra vera v bodočnost, vse preveč razbičane in razdvojene so duše ljudstev, zašlih v mračno, neprijazno sodobje.
Ti pa si otrok mladega, zdravega naroda. Usoda ga doslej ni razvajala in ne pomehkužila. Ob dobrih svojih voditeljih izza stoletja je dobro znal varovati najdražjo svetinjo svoje slovenske duše: zvestobo Bogu in narodu. Skrivnost stoletnega narodnega trpljenja je v tej dvojni zvestobi, ob tej zvestobi so padala in vstajala slovenska srca Koroške, zanjo so krvaveli zvesti sinovi in hčere, zanjo se ob pomanjkanju in tujem zasmehu borili v trdi borbi tvoji očetje in matere.
Danes je na tebi, slovenska mladina Koroške, da pokažeš, ali si vredna velikih svojih prednikov in ali si res sad s krvjo molitve in trpljenja prepojene naše zemlje! Sedanja leta ti izročajo dra-
goceno dediščino tvojih očetov in mater: vzvišena vzora Boga in naroda. Naj te ta doba ne najde malodušne ali ozkosrčne, ne lahkoverne ali lahko-mišeljne! Odločno in brezkompromisno dokaži v svojem zasebnem življenju in javnem delovanju, da se znaš i ti dobro boriti za zlata ideala svojega naroda in da si pripravljena zanju žrtvovati vse, kar imaš, če treba tudi svoje življenje.
Temne sence vstajajo okoli tebe. Tujerodna organizacija te vabi v svoje vrste, usoda ti ne bo morda prizanesla niti z razočaranjem iz naših lastnih vrst. Ob tej kratkovidnosti in oni zapeljivosti nosi v svojem srcu vero, da boš zamogla dobro varovati svojo in svojega ljudstva bodočnost edino in izključno ob zvestobi do vzvišenih vzorov, ki sta svetila kot svetla zvezda vodnica v narodovih najtemnejših urah. Le tako se v tebi dopolni čudež slovenske duše: zmaga idealizma mladega naroda.	ro.
Pevskim zborom! V zadnjih letih ste v večjih in manjših koncertih dokazali, koliko je v našem rodu še tiste skrivnostne sile, ki odlikuje mlad, svež narod. Iz prvotnih petih malih zborov se je v kratki dobi razvila mogočna pevska armada petdesetih zborov in tisočih pevcev. Ta silni pevski razmah ne sme biti samo prehodnega značaja in to bodi tudi vaša skrb zanaprej. Še dolgo se naše ljudstvo ni naveličalo lepe slovenske melodije, z še podvojenim veseljem bo poslušalo vaše ubrano petje. Zato, zbori, začnite z rednimi pevskimi vajami, vztrajno se urite v dobrem predna-šanju lepe naše melodije in vežbajte v dobri pevski disciplini. Narod vam bo spet in spet izkazoval svojo hvaležnost za lepe urice srčnega veselja ob vaših manjših in večjih nastopih. — Osrednji pevski referent.
Št. Jakob v Rožu. (Poziv starišem.) Društveni odbor naznanja starišem šoloobveznih otrok, da prične v smislu rešitve prošnje na deželno vlado, ki jo je S. K. S. Z. vložila v zadevi jezikovnih slovenskih tečajev za vsa društva in je bila po-voljno rešena s štev. 69.308/III LSCHR 33, z zasebnimi vajami slovenščine in sicer z dnem 30. septembra v Narodni šoli v Št. Petru. Stariši, ki bi radi pošiljali svoje otroke v ta tečaj, naj jih prijavijo v nedeljo 30. t. m. dopoldne v Narodni šoli. Vaje so brezplačne.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Nazaj k staremu.
Oči razumnih gospodarjev danes niso več uprte na izkupiček pridelkov na trgu v mestu, marveč na kmetijo, da se jo uravna tako, da nudi čim največ za prehrano in obleko družinskih članov. V časih denarnega pomanjkanja se je treba previdno umakniti nazaj na kmetijo in seči po načinu kmetovanja, ki za sedanje moderne razmere izgleda nov, pa je star in preizkušen že po naših prednikih. Mnogi kmetje so že prišli do novega gledanja kmetijskega gospodarjenja, o čemer pričajo pomnožene setve lanu in konoplje ter povečani nasadi sončnic in bučnic, drugi gospodarji pa še oklevajo in se ne morejo odločiti. Prvim v potrdilo in drugim v pomislek sledeče vrstice.
Denarja je čimdalje manj. Ni kritja za gospodarske stroške poprav, obresti, plač, gnojil, semen, za sredstva za zatiranje škodljivcev, krmo i. dr. Zato velja danes glavno pravilo: Znižaj gospodarske stroške, kakor le moreš, da kmetija ne trpi! Kar moreš, popravi orodja doma, ne investiraj novega denarja in zadovolji se v tem času z dosedanjimi gospodarskimi napravami, četudi bi bile moderne boljše in prikladnejše. Kogar tlačijo obresti, stori dobro, če raje proda za leto ali dve večji del živine in plača dolgove, kot pa da mora gledati, kako mu zarubijo zadnje živinče. Čim raznovrstnejše je danes kmetijsko gospodarstvo, tem manjši je riziko nizkih cen in premalega izkupička. V dobro vodeno sodobno kmetijsko gospodarstvo spadajo vse njegove panoge, ne iz-vzemši sadjarstva, vrtnarstva, kurjereje, čebelarstva i. dr. Domači gnoj postaja v času denarnega pomanjkanja zlata vreden za vsakogar, ki zna ceniti njegov pomen za kmetovanje. Kar velja za pridelke, ki služijo hrani in obleki družinskih članov, velja v isti meri za krmo živini in gnojenje rastlinstvu. Prideluj največ ko mogoče svoje krme in ta bodi tečna in dobra, zato pomnoži detelji-šča, izboljšaj travnike, ne podcenjuj planinske in gozdne paše. Končno uvedi pametno štednjo tudi v domače gospodinjstvo in če primanjkuje celo že male gotovine za bencin, elektriko in razna
olja in maže, sezi nazaj po stari petrolejki, ge-peljnu, domačem mlinu. Izdatke za živinozdrav-nika zmanjšaš z izdatno pašo in s skrbjo za zračno in zdravo bivanje živine v hlevih.
Skratka: Vrni se nazaj v stari način kmetovanja kot so ga poznali tvoji predniki, ki so videli doma le najpotrebnejši denar za javne dajatve, ostale izdatke za vse življenje na kmetiji — in naj si je bilo za ljudi, živino, ali rastlinstvo — pa v največji meri krili iz kmetije same. Le preveč se je v moderni dobi pozabilo, da je kmetija naj-zaokroženejše gospodarstvo, v katerem ena panoga drži in podpira drugo. Seve ni vse dobro, kar so nekdaj smatrali za pametno, mnogo je moderni čas prinesel boljšega in pametnejšega. Eno pa so vedeli naši stari in naj bi po njih vedeli tudi sedanji gospodarji: pametno upravljena kmetija je edina gospodarska edinica, ki se zamore vzdrževati in hraniti v veliki meri iz svojih lastnih sredstev. Kmetija je bila prvi način organiziranega gospodarstva in bo po vseh prilikah tudi zadnji. Če je današnja gospodarska kriza obsodila v smrt industrijska podjetja, tovarne, trgovine in banke — kmet in kmetija bosta ob umnem vodstvu prebila tudi to temno dobo v boljšo bodočnost.
Apno nas bo rešilo. V predzadnji številki našega lista smo brali kratek izvleček iz „Gospodarske-ga lista" z naslovom „Apno nas bo rešilo". Uredništvo je pozvalo, naj zavzamejo k temu vprašanju svoje stališče tudi naši gospodarji. Evo prvega! Smatram, da spadajo besede „apno nas bo rešilo" v gospodarski album. Vsak napreden kmet je pred sedanjo denarno krizo poleg domačih gnojil uporabljal tudi umetna gnojila, kar se je izplačalo in bilo za boljši razvoj domačih pridelkov neobhodno potrebno. Ne samo za to, da bi umetno gnojilo poleg hlevskega gnoja pomnožilo pridelek in njegovo kakovost na njivah ali travnikih, marveč da se je izboljšalo tudi zemljo. Seve je bil uspeh samo tedaj, če se je gospodar zavedal, da mora primerno gnojiti tudi z hlevskim gnojem ali kompostom. Kot umetna gnojila se je po naših krajih najbolj obnesla Tomaževa žlindra pomešana s kalijevo soljo, ker to gnojilo vsebuje velike količine apna. Slednje pa je za gnojenje neprecenljive vrednosti. Ali je za naše današnje razmere pametno, da kupujemo draga umetna gnojila, če pa imamo doma apna dovolj za malo ceno! Seve je gnojenje z apnom priporočati le posestnikom, ki razpolagajo z večjimi količinami hlevskega gnoja ali komposta. Kajti gnojenje samo z apnom izčrpa zemljo popolnoma in v doglednem času postane ta pusta in nerodovitna. Nepriporočljivo je tudi gnojiti z apnom oddaljene gorske travnike in pašnike, kamor hlevskega gnoja ne moremo spravljati. Dobro pa je gnojiti z apnom močvirnato zemljo, katero smo prej s pomočjo drenaž ali odpravljanjem vode na drugi način osušili. Ta zemlja nima v sebi apna, ima pa v izobilju druge rastlinske hrane. Tukaj ustvarja apno prave čudeže, ker je zemlja skozi dolgo dobo let kopičila rastlinsko hrano, kateri pa je nedosta-jalo apna. Take travnike naj se gnoji z apnom vsakih pet let in apno bo pospešilo rastlinsko rast in razkrojilo mrtvo zemljo, da bo spet zraku dostopna, to je rodovitna. V teh primerih torej uporabljanje apna ni kočljivega značaja, marveč celo gospodarska nujnost. J. P., okrajni vodja kmečke zveze Borovlje.
Koder bo v zimi primanjkovalo krme, naj že
danes mislijo na odpomoč. Najprej naj se ravnajo po pravilu, da je vedno boljše prekrmiti čez zimo raje malo glav živine, toda te dobro, nego veliko glav slabo in pičlo. Odprodaja se one, ki so najslabše za pleme in donos. Pri tem naj se nikakor ne čaka zime, marveč stori čimprej. Slabo rejene živali se spita z dobro jesensko pašo, z odpadlim sadjem in svežimi sadnimi tropninami. Z odvišno gotovino pa si nabavi močnih krmil za preostalo živino. Močna krmila pospešijo dobro izrabo pridelane krme, katere ne zadostuje šest kilogramov na dan in glavo in če bi to bilo tudi najboljše seno. Kdor se odloči za nabavo močnih krmil, naj kupi predvsem, ako le mogoče skupno s svojimi sosedi, oljne tropine in poleg teh še žitni, predvsem ječmenov zdrob. Sena se dokupi le tedaj, če imamo močnih krmil v zadostni množini. Dokupovati slamo namesto sena pa pri današnjih cenah ne kaže. Koder primanjkuje gotovine za nakup potrebnih krmil in mu tudi odprodaja glav v hlevu ni mogoča, stori dobro, da seže po cenih
krmilnih sredstvih, ki se jih v letih zadostne krme ne upošteva.
Gobe — važen vir dohodkov. Zadnja leta se v gotovih krajih naše dežele razvija nova „obrt“: nabiranje gob, ki se jih sveže ali posušene prodaja za razmerno dobro ceno raznim kupcem. Posebno za naše male ljudi je tovrstna zaposlitev velike važnosti, ker prinese tudi v borno hišo par prepotrebnih šilingov. Letošnja „gobova“ jesenska sezona ne zaostaja v ničemer za lansko in predlansko. Kaj je pri nabiranju gob najvažnejše? Gob naj se ne ruva brezobzirno, temveč prime vsako gobo narahlo spodaj in jo zavrti tako, da ostane plodišče pod zemljo nepokvarjeno. Tako rastejo na istem mestu gobe tudi prihodnje leto. Prezrelih gob naj se ne trga, ker so navadno neuporabne, ko pa dozorijo in razpadejo, oplodijo zemljo za novo rast. Koder prodajajo gobe posušene, naj dobro pazijo na pravilno rezanje in sušenje. Gobe morajo biti rezane na tanke in široke lističe, suši pa se jih najbolje na zraku in soncu. Vlaga in počasno sušenje uničuje svežo belo barvo, da gobe porumenijo in celo počrnijo. Zato naj se jih pred nočjo spravlja domov. Gobe so posušene tedaj, ko šumijo, kadar jih pretresemo. Jasno je, da se mora pri trganju gob strogo paziti, da se temeljito očistijo in osnažijo. Tudi tod velja pravilo: čim lepše je blago, tem večja je njegova cena.
Velikovški trg. Biki 70—85, mladi voli 75—80, pitani voli 95—1.—, vprežni voli 80—85, molzne krave 70—85, klavne krave 65—85, telice 70 do 80, žive svinje 65—70, plemenski prašiči 80—90, ovce 55—58, koze 50—60, jajca 12—13, sirovo maslo 2.40—3.60, stare kokoši 1.80—2.80, mlade 1.50—2.—, pšenica 38, rž 31, oves 17, proso 22, ječmen 20—23, koruza 21, poletna ajda 22—23, krompir 6—7, leča 28, jabolka 25—30, apno 4.— do 4.50 šil za 100 kg.
I RAZNE VESTI |
Predor pod najvišjo evropsko goro. Med Francijo in Anglijo je domenjeno, da zgradijo pod Mont Blancom, ki je najvišja gora v Evropi, predor iz ene države v drugo. Predor bo v višini 1212 m in bo dolg 12 km. Stroški zanj bodo znašali 60 milijonov frankov, ki jih bosta krili obe državi sorazmerno. Predor bo imel obliko dveh ločenih rovov, ki bosta na vsak kilometer zvezana s prečnim rovom. Promet bo torej enosmeren. Sredi gore bo v goro vklesana avtomobilska postaja, v kateri bo poslovala tudi carina.
To bo letalska tekma! 20. oktobra se na južno-angleških letališčih otvori tekma letal, kakoršne svet še ni videl. Letala bodo tekmovala na progi, dolgi 22.000 km, iz Anglije v Avstralijo. Pravila tekme določujejo, da mora vsak letalec doseči cilj vsaj v 16 dneh, prva nagrada bo 16.000 funtov in zlat pokal, vsak tekmovalec dobi povrhu zlato kolajno. Tekmujoče letalo mora pristati na določenih letališčih večjih mest in mora imeti hrane vsaj za tri dneve. Za to tekmo je prijavljenih nič manj kot 58 letalcev iz večine evropskih držav. — Kdo bi si bil pred deselletji zamogel misliti tekmovanje za 22.000 km?
„Večna“ ura. V neki berlinski urarni visi ura, ki teče neprestano in je ni treba nikdar navijati. Svojo gonilno silo namreč sprejema iz sprememb toplote, kakršne imamo v zraku tudi pri najlepšem in najstalnejšem vremenu. Ta ura ima torej stroj, ki se giblje brez pomožne sile, za kakršnim so učenjaki težili stoletja in stoletja. Stroj giblje sonce, ki povzroča neprestane toplotne spremembe. Vir sile je torej sonce in se ura po vsej pravici lahko imenuje sončna ura. Dvomljivo pa je, da bo vsled kompliciranosti aparature v dogledni dobi zadobila praktičen pomen.
No, dober tek! Ptica noj, ki jo štejejo med največje in najhitrejše ptice, nese jajca, ki so težka nad 1 kg in zaležejo za 25 kokošjih jajc. To ptico imajo seve tudi v vsakem večjem živalskem vrtu. Njena jalova jajca darujejo navadno strežnikom, da narede z njimi, kar hočejo. Nedavno je nojevka v londonskem živalskem vrtu znesla dve takšni jajci. Strežniki so bili tokrat originalni in so iz njih napravili omeleto, k je zadostovala za točno dvajset oseb. — Škoda, kaj ne, da tud naše kokoši ne nesejo takih jajc?
Žena, ki hoče razveseliti žalostno Evropo. Američanka Ana Keennanova je stavila, da bo preplesala vso Evropo. Plesala bo s svojim sinom. Na neki pojedini je izjavila, da je Evropa žalostna
zemlja in da ji hoče zato prinesti košček vesele iz razgibane Amerike. Sedaj je s svojim sinom že na poti v Evropo, s seboj ima lastno godbo, ki bo igrala po vsej Evropi, ona bo pa plesala. — In Evropejci ne bodo imeli drugih skrbi, kot opazovati : plešočo Američanko.
Čudovita rastlina. Poznamo rastlino, ki ji je domovina Himalaja, azijsko gorovje z najvišjo goro sveta. Ta rastlina raste brez zemlje in vode. Ako seme položimo na navadno desko in desko obrnemo proti soncu, se v aprilu in maju razcveti. Seme te čudovite rastline pa dobimo le, če jo vsaj nekaj časa položimo v zemljo. Novo seme namreč dobi ta čas toliko hrane iz zemlje, da more pozneje hraniti celo rastlino, ki se bo razvijala iz njega.
Pametna uredba. V Londonu je stopila v veljavo uredba, po kateri je motornim vozilom od pol 12. ure ponoči do 7. ure zjutraj prepovedano vsako trobljenje. Tako upajo, da bo varovan nočni mir. Tudi so uvedeni, da bodo ljudje vedeli, da ni svarilnih znakov pred avtomobilskimi nesrečami :n bodo sami bolj pazili. Če se odprava trobljenja ; ponoči obnese, bodo razširili uredbo- tudi na dnevni čas.
Teden dni brez vode. Angleški raziskovalec I Green pripoveduje o ljudstvu grmovnikov v puščavi Kalahari. Nekoč jih je opazoval in moral dognati, da lahko vztrajajo teden dni brez vode, čeprav je pripekalo sonce tako močno, da se je zemlja osušila in razpokala. Šele sedmega dne so se dokopali do vlažnih koreninic, s katerimi so si ugasili žejo. Najbolj čudno pri tem je to, da pri dolgem vztrajanju niso bili prav nič slabe volje. Evropejec pa bi ob toliko vročini zdržal komaj dva dnj brez vode in bi od žeje moral nato umreti.
Ogromna dediščina. Pri New Yorku je umrla multimilijonarka, svojim dedičem je zapustila ogromno premoženje 15 milijonov dolarjev. Kot pogoj je zahtevala, da izplačajo možu, od katerega je ločena, en dolar. Po smrti pa se je izkazalo, da bogate dediščine ni mogoče najti. Svoje premoženje je pred smrtjo namreč tako dobro naložila ali skrila, da so bila doslej zaman vsa iskanja obupanih dedičev. Prebrskali so vse kote, odkrili vsa zakotja, razdejali pohištvo in se lotili še starih cunj, a milijonov ni. Bivši mož bogate starke pa se jim smeje in zajtrjuje, da na svojo dediščino j lahko čaka do svoje smrti.
Morje je največ ja kemična delavnica. Morje je i podobno velikanski kemični delavnici, ki dela noč in dan. Milijoni morskih prebvalcev poginjajo in padajo na dno, morska voda jih raztopi in razkroji v elemente, ki polegajo na morskem dnu. Morska voda sama sestoji iz 32 elementov, to je onih snovi, ki se ne dajo več razkrajati in razdeljevati in katerih vseh poznamo do danes komaj 90. V vodi je raztopljenega zlata velikanskih količin, kot jih zdaleka ni na vsej zemlji, a vsi poizkusi pridelovanja zlata iz morske vode so se ponesrečili. Srebra je v morju raztopljenega nad 13 milijard ton, to je več, kot so ga na zemlji pridelali v zadnjih 400 letih. Kljub temu pa se tudi pridobivanje sreba iz morja ne izplača. Poleg zlata in srebra je v morju raztopljenega železa, cinka, joda, barija i. drugih kovin nepoznane količine. Zdi se, kot bi skrivnostno morje kopičilo novih zakladov za dobo, ko bodo izčrpana na suhi zemlji vsa bogastva kovin. Vendar gotovo ne za to človeštvo.
In šaljivko za nameček. „No, kako je, ko si oženjen ?" — ,,Ko sem se ženil, sem jaz govorih ona je pa poslušala. Ko sem se oženil, je ona govorila in sem jaz poslušal. Zdaj pa govoriva oba, sosedje pa poslušajo."
Za tiskovni sklad so darovali: Neimenovan 50 g: Lucija Rapp, Vetrinj, 50 g; neimenovan 1.50 K; Filip Kulterer, Slovenske Konjice, 5 S; Katarina Ogris, Celovec, 1 S; Cecilija Rak, Velikovec, 5 S; neimenovan 5 S; Marija Wiegele, Perava, 1 S; Josip Dobernik, Rožek, 2 S; dr. Fran Zeichen, Suha, 2 S. Vsem darovalcem najlepša hvala. Ne vedno samo isti, ampak tudi drugi naj bi se spomnili našega tiskovnega sklada.
Jabolčna in češnjeva drevesca
prodaja od 1. oktobra dalje drevesnica
inž. àgr. Marko Polzer-Ja, Spodnje 83	Vinare, p. St. Veit im Jauntale.
_______________
Svoji k svojim!
Obleke po meri izgotavlja po jako ugodni ceni Franc Koprivnik, krojač. Kute pri Kinkolah
I Tudi top veljaj pravilo: Svoji k svojim!

Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska LidoV»
tiskarna Ant. Macbat in družba Dunaj, V., Margaretenplatz 7.