šiema 21 • leto XXXIX • cena UO čjn
Celle, 30. mala 1985
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Ali Je zaskrbilen še kdo
drug?
Okrogla miza Novega tednika o krizi
mladinskega zborovskega petja v
celjski občini. Stran 12.
¥ Lokavcu nimajo več mirnega sna
Po sledi gnusnega zločina v bližini Rimskih Toplic. Stran
12.
Izkušnje, dobro letalo In kanček sreče
Franc Peperko govori za NT pred državnim prvenstvom
Jadralnib piloto v, kibov Celju. Stran 24.
■ Ko pri Pavič v Šempetru dozorijo češnje, je tam živahno. Sosedovi otroci se vesele gostije, veselje pa je še toliko slajše
saj pri Nikotu češnje dozorijo med prvimi. Letos jih je zaradi pozebe na dre vesu nekoliko manj, vendar še vedno toiiko,
\ da bodo imeli tako domači kot tudi sosedovi otroci za nekaj dni dela. Foto: Edi Masnec
Dobrodošli, pevci
Srečanje mladih pevcev iz
domovine ter nekaterih
evropskih držav na bienal-
nem mladinskem pevskem
festivalu v Celju je več kot
■samo tekmovanje. Med mla-
dimi pevci se tkejo prijatelj-
ske vezi, kijih mladi vzdržu-
jejo tudi še leta po tem sreča-
nju. In ravno to poslanstvo
te glasbene prireditve ima še
posebno vrednost.
Tudi letos bodo v Celju na-
stopili zbori iz vseh jugoslo-
vanskih republik in pokra-
jin, razen s Kosova, ter iz za-
mejstva kot tudi zbori iz Ita-
lije, Madžarske, Romunije,
Poljske Bolgarije, Avstrije,
Zvezne republike Nemčije,
ČSSR in Sovjetske zveze. Če
bi upoštevali samo to, da bo
med 19 zbori iz domovine
nastopilo na tem festivalu
kar 8 zborov iz regije, iz Celja
dva zbora, bi lahko rekli, da
je domača udeležba zelo do-
bra. Toda to je dokaj varljiv
podatek. Tako otroško kot
tudi' mladinsko zborovsko
pepe v celjski občini se že
približuje kritični točki. Že
podatek, da se na otvoritveni
koncert ni uvrstil nobeden
otroški zbor, pove veliko.
Prav gotovo bo treba n^ti
.tako kratkoročne kot tudi
dolgoročne rešitve iz te kri-
ze, s^ je organizacija takšne
prireditve brez domačih zbo-
rov, le odsev tujega dela.
Celje bo torej nekaj dni zo-
pet zaživelo z mladimi pevci
in prav bi bilo da bi z njimi
zaživeli tudi vsi prebivalci.
Nemalokrat doslej se je na-
mreč izkazalo, da so celoten
vtis izjemno dobre organiza-
cije te prireditve pokvarile le
malenkosti, ki so bile ns^jveč-
krat izven organizatorjevih
pristojnosti. Saj bo ta festi-
val ponesel glas o Celju tako
po domovini kot tudi izven
nje.
Zato, dobrodošli v Celju,
mladi pevci!
FRANČEK PUNGERČIČ
TEMA TEDNA:
JE ZEMLJA DOBRO OBDELANA?
Neobdelane zemlle
le vedno manj
Neobdelane ali slabo ob-
delane kmetijske zemlje je v
celjski regiji vedno manj. To
je razveseljiv podatek, ki
hkrati govori, da se vedno
bolj zavedamo pomena kme-
tijske proizvodnje. Seveda bi
bilo odveč pričakovati, da
iez noč neobdelane zemlje
sploh ne bo več, kajti je ne-
kaj vzrokov, proti katerim se
k tako rekoč nemogoče bori-
li- Na prvem mestu velja
omeniti ostarelost kmetov,
ki ne zmorejo več intenziv-
^ega obdelovanja, prezreti
pa ne gre tudi kmetij, kjer je
svoje storil alkohol, kar je
Predvsem posledica tega, da
'^^kateri kmečki sinovi niso
^^šli nevest in so na kmeti-
■'3^ ostali sami. Med po-
^^mbnimi vzroki pa je ne-
^^zadnje tudi dedovanje.
Največ neobdelane in sla-
bo obdelane zemlje je v hri-
bovitih predelih, kar je
Predvsem posledica izselje-
^^a ljudi iz višinskih pre-
delov v dolino, kjer so si na-
šli delo v industriji. Zadnja
leta so precej storili za razvoj
hribovitih predelov, tako da
se stanje tudi tam sed^j po-
časi popravlja.
Veliko vlogo pri zmanjše-
vanju neobdelanih površin
so odigrale kmetijsko-zem-
Ijiške skupnosti. O tem go-
vori že podatek, da v regiji
skorajda ni več primerov, ko
bi zaradi neobdelane zemlje
morali poseči po zakonskem
predpisu, ki govori o odvze-
mu takšne zemlje. Da je ne-
obdelane in slabo obdelane
zemlje vedno manj, vzrok
iskati tudi v padanju živ-
ljenjskega standarda, saj se
ljudje vedno bolj odločajo za
vrtičkarstvo in skušajo iz
vsake pedi zemlje iztisniti
čim več, kar bi lahko razbre-
menilo družinski proračun.
K temu, da je vedno več
obdelovalne zemlje je pri-
spevala tudi preusmeritev
na domačo krmo. Tako ni
malo primerov, da so kmetje
travnike zorah in jih spreme-
nili v njive, na katerih so v
glavnem posejali koruzo.
Da se vse bolj zavedamo po-
membnosti obdelanih kme-
tijskih zemljišč, pove tudi
podatek, da skoraj v vseh ob-
činah namenjajo vedno več
pozornosti pridobivanju no-
vih kmetijskih površin z raz-
ličnim agrotehničnimi po-
stopki. Gre sicer za stvari, ki
v začetni fazi zahtevajo pre-
cejšnja vlaganja, ki pa se se-
veda kasneje obrestujejo.
JANEZ VEDENIK
Bazeni na
Celjskem
s 1. majem so, tako kot
vsako leto, odprli prvi ba-
zen na Celjskem v Rim-
skih Toplicah, kjer je
temperatura vode 32 sto-
pinj. Celodnevna vstopni-
ca za odrasle je 100 (po 14.
uri 80), za šolsko mladino
70 (50) in predšolsko 50
(30) din. Im^jo tudi 30 no-
vih lesenih ležalnikov,
medtem ko je izposoje-
valnina za oblazinjene,
teh je deset, 70 din, koh-
kor so tudi sončniki in
kopalke. Bazen je odprt
ves teden, razen pone-
deljka od 8.-18. ure, čisti-
jo pa ga še ob nedeljah in
četrtkih zvečer. Ob baze-
^ je tudi bife. Trenutno
je med tednom okoli 100
do 150 plavalcev, ob so-
botah in nedeljah pa tudi
po 700.
V Radečah in Šoštanju
(odprt od 9,30-19. ure
vsak dan) bodo odprli ba-
zen 1. junija, medtem ko
je že odprt bazen v Tito-
vem Veleryu. V Celju n^j
bi bazen, s katerim uprav-
lja PK Klima Neptun, od-
prli 15. junija, vendar ta-
krat voda še ne bo ogre-
vana s sončnimi kolektor-
ji. To se naj bi zgodilo, če
bo vse po sreči, šele okoli
20. junija.
V Celju je v teh lepih
sončnih dneh veliko po-
praševanje po bazenu, v
katerem voda sicer je,
vendar so vhodna vrata
zaprta.
TV
Novi vozni redi v
železnišicem prometu
v noči iz prvega na drugi
junij bodo pri nas pričeli
veljati novi vozni redi v že-
lezniškem prometu. Časi
odhodov in prihodov vla-
kov se sicer ne bodo preveč
spremenili, zanimivo pa je,
da bomo dobili v Celju ne-
kaj novih vlakov.
Okrepitve bodo predvsem
na progah, kjer je bila že do-
slej gneča in nekaj teko ime-
novanih »lukenj« v voznem
redu. Na progi Celje-Mari-
bor bo vozil novi vlak ob 9.22
iz Celja ob 12.14. Tudi na
progi Celje-Zidani most se
nam obeta nekaj novih vla-
kov. Prvi bo vozil iz Celja ob
7.15 do Zidanega mosta
(7.40) in drugi iz Celja ob
12.15 do Zidanega mosta
(12.40). Oba vlaka se bosta
tudi vrnila in sicer prvi ob
9.55 iz Zidanega mosta in bo
prispel v Celje ob 10.20 ter
drugi iz Zidanega mosta ob
12.55 do Celja ob 13.20, ki bo
nadaljeval z vožr^jo do Ku-
mrovca.
Spremembe bodo tudi na
Savinjski progi, kjer bo vlak,
ki je sed^i vozil samo do
Šmartnega, peljal do Titove-
ga Velenja in sicer ob 15.30 iz
Celja, (ob 16.25 prihod v Ti-
tovo Velenje). Štiri minute
kasneje bo povratek v Celje,
kamor bo vlak pripeljal ob
17.19.
Z novim voznim redom bo
pričel voziti tudi vlak do Do-
boja. Doslej je namreč vozil
na tej progi samo en vlak z
začetno postno v Mariboru,
sedaj pa se obeta celjskemu
območju novi, ki bo vozil iz
začetne postaje Poljčane.
Vlak bo vozil ob petkih in
dnevih pred prazniki ob
16.31. iz Celja, vračal pa se bo
ob nedeljah oziroma po praz-
nikih okoli 20.00 v Celje.
Poudariti pa velja še to, da
bosta z novim voznim redom
združene tudi oba zelena vla-
ka, ki sta sed^ vozila iz sm.e-
ri Maribor in Murska Sobota.
Poslej bo vozil samo en zele-
ni vlak in sicer z odhodom iz
Celja ob 7. uri, povratek iz
Ljubljane pa bo ob 15.10 (pri-
hod vlaka v Celje ob 16.27).
Poslovni vlak bo z združitvi-
jo obdržal enako število se-
dežev, vendar bo poslej vozil
le enkrat.
Z novim voznim redom pa
se nam na celjski železniški
postaji obeta še ena novost.^
Uredili bodo namreč dve no-
vi prodajni mesti, ki bosta
speciaUzirani za nakup me-
sečnih dijaških in delavskih
vozovnic. Novi prodžOni me-
sti odpirajo zaradi tega, da bi
zmanjšali gnečo, ki je na po-
stni predvsem ob konicah
zelo veUka, tudi vozovnice za
teko imenovani primestni
potniški promet.
IVANA FIDLER
Vojaki
so
zaprisegli
v soboto, 25. m^ja do-
poldne je v celjski vojaš-
nici Jožeta Meniha-Rajka
slovestno zaprisegla nova
generacija vojakov, ki so
prišh na služenje vojaške-
ga roka v Celje v začetku
maja.
Slovesnosti v vojašnici
so se udeležili svojci no-
vozapriseženih vojakov
in predstavniki družbe-
nopolitičnih organizacij
iz celjske občine.
S.Š.
2.
30. MAJ 1^81
E^ajiioljši i^Miiz je zrezelc na turistov! mizi
Andrej Marine: Poslovno-plansko sodelovanje meti Hmezatiom in Merxom je dobro
Agroživilski sozd Merx je po staro-
sti še mlad - letos bo dopolnil 5. leto
obstoja, vendar je na celjskem in ko-
roškem območju v osnovni živilski
preskrbi položil izpit tudi v času naj-
večje krize v preskrbi. Hkrati je z 20-
odstotnim deležem kmetijstva v ce-
lotnem prihodku sozda, ki je 60 mili-
jard dinarjev, in 10-odstotnim dele-
žem turizma in gostinstva pomemb-
no zaznamoval turistični razvoj na
zahodnem Pohorju-Kope izvlekel iz
izgub. Golte pa v izgubah prevzel in v
zdraviliškem turizmu Dobrne.
Po samoupravi in poslovni organizi-
ranosti sodi med sozde, kijih ponujajo
tudi za zgled, še zlasti pomembno za
celjsko območje in tudi za Slovenijo
pa je, da je skupaj s sozdom Hmezad
preko njune poslovno-planske skup-
nosti vnesel nov veter sodelovanja.
Agroživilstvo na Celjskem tarejo si-
cer podobne težave kot drugje - v
glavnem gre za nesorazmerja pri ce-
nah med surovinsko in končno proiz-
vodnjo, ki jo bomo vsaj v Sloveniji
spet blažili s skorajšnjo večjo ceno
mleka in mesa - vendar odgovorne lju-
di v sozdu Merx še vedno navdaja ne-
kaj optimizma, da bomo zagotovili
vsaj to, da stalež živine ne bi padel in,
da bo še naprej zgledno rasla mlečna
proizvodnja.
Andreju Marincu, ki gaje to vpraša-
nje med obiskom v Merxu posebej za-
nimalo so na razgovoru zagotavljali, da
je premagovanje težav največ odvisno
od dobrih in sposobnih kadrov ter čvr-
ste samoupravno-poslovne organizira-
nosti agroživilstva na širšem območju,
preko občinskih in republiškega plota,
pri čemer ne kaže ponavljati slabih iz-
kušenj iz vsiljenih fizičnih integracij.
Tako na primer poslovno-planska
skupnost obeh velikih agroživilskih
sozdov, Hmezada in Merxa, odpira
povsem nove vidike sodelovanja in
povezovanja, v katerem je bistveno
razumevanje za pametno delitev dela
in združevanje programov, načrtov in
kadrovskih potencialov.
Tudi izvoz bo moral postati za agro-
živilce vse bolj zanimiv, še posebno če
vstopa(mo) po evropskih zgledih tudi
v obdobje živilskih viškov. V tem pri-
meru je zrezek na turistični mizi naj-
bolje prodan agroživilski izdelek.
MITJA UMNIK
Spomenika Lulci ne bo
v Celju so za nedoločen čas,
v vsakem primeru pa za le-
tos, umaknili iz obtoka vroče
razprave, pripombe, vpraša-
nja in predloge o usodi spo-
minskega obeležja narodne-
mu heroju Francu Lesko-
šku-Luki in 50-letnici zleta
Svobod. Odbor za ohranitev
imena in dela Franca Lesko-
ška-Luke je namreč prejšnji
teden sprejel soglasno odlo-
čitev, da se postavitev obe-
ležja prestavi na ugodnejše
čase, že zbran denar pa se
nameni za posodobitev bol-
nišnice. Ob tem bodo nor-
malno nadaljevali z obna\
Ijanjem Muzeja revolucije i
ureditvijo spominske sobi
Franca Leskoška Luke, o|
dnevu republike pa bodo p(
njem poimenovali ploščai
pred novim objektom bol
nišnice. Na ploščadi ali \
vhodnem prostoru bolnišni
ce bodo postavili doprsn
kip Luke, ki ga Celje že imt
sedaj je v pisarni predsedni
ka občinske skupščine).
Kosti za glodanje torej n.
več. Zanima me, če se bodi
vrli Celjani enako zagnani
lotili tudi srednjeročnih ii
dolgoročnih razvonih nači
tov. V njih so veliko večje ii
dražje naložbe, kot bi bil Lu-
kov spomenik, od njih ne oi
enega spomenika, je odvisei
naš jutri. Doslej nas za mili-
jardne naložbe ali morda za
pešanje proizvodnje ni kaj
prida skrbelo. Vsaj široke
razvejanih razprav, pripomb
in predlogov ni bilo mogoči
zaslediti. Sedaj, ko je po za-
slugi neuspelega natečaja z«
osnutek obeležja, vse skupaj
premaknjeno v prihodnost,
bi moralo ostati vsaj toliko
energije, kot se je je sprostilo
ob spomeniku, tudi za vse te
druge, doslej očitno za »glas
ljudstva«^ ne tako pomemb-
ne reči. Če bo tako, si lahko
obetamo pravi gospodarski
razcvet.
MILENA B. POKLit
Mladi niso samo sekretarji
Srečanje mladinskih funk-
cionarjev celjskega območja s
predsednikom predsedstva
CK KPS Andrejem Marincem
je dajalo vtis, da so problemi
mladih problemi sekretarjev
občinskih konferenc, ki se
menda ne zmorejo lotevati
važnejših stvari kot je organi-
zacija različnih tekmovanj,
proslav in pohodov.
V uvodu so sicer nanizali ne-
k^ tem, o katerih bi veljalo
razpravljati. Med drugim so
opozorili, da so pri nas še ved-
no tabu teme, o katerih se ne
sme pisati in govoriti, da Zveza
komunistov preveč brani ob-
stoječe stanje, premalo pa si
upa v odkrit spopad. Mladi so
tudi opozorili na neustrezno
štipendijsko politiko in to, da
bi morala biti Zveza komuni-
stov strpnejša do različnih no-
vih gibanj in pojavov med mla-
dimi, če želi ohraniti svojo vlo-
go avantgarde.
Na žalost pa so te teme ostale
nedorečene, saj so sekretarji
občinskih konferenc poudarja-
li predvsem to, da imajo
ogromno papirnatega dela, da
niti ne poznajo dobro proble-
mov svojih osnovnih organiza-
cij, kaj šele diTigih občinskih
konferenc. Zato je po njiho-
vem mnenju nemogoče pri-
pravljati poglobljene razprave
o aktualnih problemih mladih
in izmenjavati izkušnje med
občinama. Del tega bi moral
opravljati medobčinski svet, ta
pa se sestaja samo zato, da se
dogovorijo o skupnih akcijah
pri nalogah, ki se ponavljajo že
vsa leta.
Andrej Marine je nato odgo-
voril na nekatere trditve mla-
dih in dejal, da pri nas ni tabu
tem, da usmerjeno izobraževa-
nje že kaže pozitivne rezultate
in da tudi komunisti ne ostaja-
jo zun^j dogajanj med mladi-
mi. Svoje organizacijske teža-
ve pa bodo morali pač sami
reševati. TC
Kip maršala Tita pred Srednjo tehniško šolo v Celju je delo kiparja Stojana Batiča.
»Za spreminjanje družbenili
razmer se je treba boriti«
To je v govoru poudaril Andrej Marine ob poimenovanju
Srednje tehniške šole v Celju po maršalu Titu
Okoli dva tisoč gostov in
učencev se je zbralo na
osrednjem dogodku ob Dne-
vu mladosti v Celju pred
Srednjo tehniško šolo, na
slavnostni akademiji ob po-
imenovanju te šole v Sred-
njo tehniško šolo maršala
Tita. Slavnostni govornik
je bil Andrej Marine, pred-
sednik predsedstva CK
ZKS, ki je odkril tudi do-
prsni kip tovariša Tita na
zelenici pred šolo.
V govoru je Marine uvodo-
ma orisal zgodovinsko oseb-
nost tovariša Tita in njegovo
življenjsko pot, ki je bila ne-
nehno povezana z družbe-
nim napredkom, razvojem
samoupravljanja in sociali-
stičnih družbenih odnosov.
Pozval je mlade naj sledijo
njegovi poti in naj se ne
ustrašijo sedanjih težav, ki
so sicer posledica svetovne
gospodarske krize toda tudi
notranjih slabosti: »Ne sme-
te dovoliti,« je dejal Marine,
da vas slabosti in nepravil-
nosti razočarajo. Biti morajo
nova spodbuda in dokaz, da
seje za spreminjanje družbe-
nih razmer treba boriti, da
bo sistem postal bolj učinko-
vit in družbeno življenje bolj
demokratično in humano ...
Tako kot je bilo že ob obra-
zložitvi o poimenovanju šole
rečeno, je Marine v nadalje-
vanju govora še enkrat po-
udaril, da je delovna skup-
nost te šole skupaj z učenci
in delegati: od vsega začetka
v prednji vrsti bitk za cilje in
načela reforme v usmerje-
nem izobraževanju. Ko so
pedagoški delavci v prene-
katerem kolektivu z nostal-
gijo za staro šolo izražali po-
misleke in nezaupanje v pro-
gramsko in samoupravno
zasnovo usmerjenega izobra-
ževanja, ste delavci tehniške
šole v Celju raje razmišljali o
tem, kaj morate storiti
sami...«
Srednja tehniška šola mar-
šala Tita v Celju, ki ima da-
nes okoli tri tisoč učencev,
študentov in delavcev, kljub
svoji velikosti, z uspešno or-
ganizacijo, disciphno in de-
lavnostjo ustvarja poseben
utrip nove šole, sodobne in
vzgojno učinkovite. Da je te-
mu res tako, so potrdile tudi
številne prireditve in razsta-
ve, ki so jih pripravili učenci
sami ob pomoči mentorjev
in v kar so vložili nešteto do-
datnih ur in zlasti še znanja
in lastne ustvarjalnosti.
WE
Takšno je bilo Celje na dan mladosti, 25. maja. Popularna skupina Gu-gu je na plas
zvabila staro in mlado, Jfi je do zadnjega kotička napolnila Stanetovo ulico. Živahni
ritem, ki je preplavil množico radovednežev, je marsikoga navdušil, da so ga zasrbeU
pete. Pa kaj, ko je bila gneča tolikšna, da se ni dalo zaplesati.Škoda,da je dan mladosti l\
enkrat v letu. I
Ob dnevu miadosti številne prireditve
v počastitev Dneva mladosti so v
vseh občinah celjskega območja pri-
pravili proslave in spremljajoče pri-
reditve, ki so ponekod potekale vtis
teden.
Tako je bilo v Celju, kjer so se mladi
predstavili z likovno in glasbeno
ustvarjalnostjo, brezplačno so lahko
kegljali in se kopah, si ogledali projek-
cije filmov o Titu in se udeležili otvori-
tve butika za mlade pri Tkanini, kjer je
zaigral ansambel Gu-Gu. Zaključna
slovesnost pa je bila v petek v dvorani
Golovec, kjer so podeliU priznanja
Zveze mladine, v programu pa so na-
stopili: plesni ansambel Igen, Plesno
gledališče Celje, Združeni plesni sku-
pini Pionirskega doma in Srednje pe-
dagoške šole, Akademski pevski zbor
Boris Kidrič in folklorna skupina ŽPD
France Piašeren. Za ples je igral an-
sambel Vitamin.
V Titovem Velenju je bilo najbolj
živahno v soboto, ko seje že ob 10. uri
pričela peta pionirska olimpiada. Na
popoldanskih prireditvah pa so mladi
lahko slišali 10 velenjskih glasbenih
skupin, v Domu kulture pa program z
mladimi pesniki, pisatelji in recitator-
ji. Istočasno so predvajali filme, pote-
kal je bolšji sejem, odprli pa so tudi 18.
republiško razstavo mladinske foto-
grafije. Od 10 nagrad jih je fotoklub
Zrno prejel kar osem, med njimi tudi
prehodni pokal Janeza Puharja.
V Mozirju so na slovesnosti sprejeli
med mladince 226 osnovnošolcev, po-
delili priznanja Zveze mladine in na-
grade najboljšim likovnim ustvarjal-
cem na temo Mladost ter mladim lite-
ratom na temi Postal bom mladinec in
Mir-srečna mladost. Praznovanje se je
nadaljevalo še v soboto s športnimi
igrami.
Laški mladinci so proslavljali na Ko-
pitniku, konjiški pa v Draži vasi. Med
mladince so sprejeli 320 pionirjev na
slovesnostih v šolah in krajevnih
skupnostih.
V šmarski občini je bila osrednja pri-
reditev v Rogaški Slatini, pripravili pa
so tudi tek po ulicah.
V Žalcu so v počastitev praznika pri-
pravili kviz ob 40-letnici osvoboditve;
na osrednji prireditvi pa so sprejel'
med ^mladince več kot 500 pionirjev.
V Šentjurju so pripravili vrsto šport-
nih prireditev, osrednjo proslavo pa sO
povezali s prihodom lokalne štafete
mladosti.
Priznanja ob dnevu mladosti
Celje: Zdenko Podlesnik, Jasna Miklavčič, Nevenka
Mulej, Silvo Ramšak, Silva Lazar, Karmen Hajsinger,
Anita Žohar, Adem Jahjefendič, OOZSMS tozd Kemija
Aero Celje in ŽPD France Prešeren.
Laško: Jure Prašiček, Irma Prosen, Jože Deželak, OŠ
Radeče, OŠ Rimske toplice, OOZSMS Laško-teren in
OOZSMS Rečica.
Šmarje: Rcyko Moškon, Breda Šket, Matjaž Jug, Hinko
Žeka, Angelca Cepin, Silva Sikošek, Marta Belko, TVD
Partizan Sladka gora in OOZSMS Donačka gora.
Slovenske Konjice: Jože Sotler, Emil Mumelj, Franc
Jarc, Vilma Topolšek in OOZSMS Stranice.
Mozirje: Izidor Matko, Martin Zupančič, Minka Naglic,
ŽPZ Nazarje in OOZSMS Bočna.
Žalec: Janko Napotnik, Darko Naraglav, Irena Bezgov-
šek, Milan Lesjak, Matjaž Bavdek, Uroš Vidmajer, Vlado
Povše, Ljubo Kobal, Matej Valant, Tilka Potočnik, Brane
turnšek, Simon Resnik, Zorka Kojc, Franc Žagar, taborni-
ški odred Šentrupert in Kmetijska zadruga Savinjska do-
lina.
Šentjur: Franc Krampi.
30. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 3
1f tormoeiektrarni so
se prepozno zbudili
gradnje Elkrojeve hale ne bodo ustavili
Šoštanjska termoelek-
trarna je predlagala ustavi-
tev gradnje elkrojeve nove
proizvodne hale, vendar so
ge, kot je nekdo slikovito
pripomnil na nedavni seji
velenjskega izvršnega sve-
ta, v termoelektrarni tokrat
prepozno prebudili. Izvršni
svet je temu primerno skle-
nil, da gradnje ne bo
ustavil.
Termoelektrarna je predla-
gala ustavitev gradnje, ker je
ocenila, da bi bila postavitev
načrtovanega Elkrojevega
objekta resna ovira pri grad-
nji bloka V. Le-ta naj bi se
začel graditi po letu 1990 ozi-
roma, če izhajamo iz republi-
škega osnutka dolgoročnega
razvoja Slovenije, šele po le-
tu 2000. Kot argument so na-
vedli, da so v pripravi že vse
potrebne raziskave in ocena
ekološke obremenitve oko-
lja. Čeprav lokacije še niso
izbrali, predvidevajo, da je
edina primerna lokacija za-
hodno ob obstoječih objek-
tov termoelektrarno.
Ob tem so v termoelektrar-
ni očitno pozabili, da so bili
pravočasno seznanjeni z
gradnjo nove proizvodne ha-
le in da so z njo soglašali.
Tudi republiške smernice
nadaljnjega prostorskega
razvoja, ki jih je potrdil repu-
bliški izvršni svet, jim niso
bile neznane, vndar doslej
niso imeli pripomb. Zato se
je velenjski izvršni svet odlo-
čil, da ustavitev gradnje El-
krojevega objekta v Šošta-
nju ne pride v poštev. V koli-
kor bo termoelektrarna še
naprej vztrajala na ustavitvi
gradnje in če bo svoja stališ-
ča ustrezno utemeljila, se si-
cer lahko zgodi, da bo grad-
nja ustavljena, vendar iz-
ključno na stroške šoštanj-
ske termoelektrarne.    V. E.
Smreifi ustavili dobavo lesa
GG Nazarje zahteva spoštovanje Zakona o gozdovih
Pred dvema tednoma so v
Gozdnem gospodarstvu Na-
zarje sprejeli odločitev, za-
radi katere se je takoj na
izredni seji sestal izvršni
svet skupščine občine Mo-
zirje. Nazarski gozdarji so
namreč sklenili ustaviti do-
bavo lesa gornjegrajski
Smreki. Po posredovanju
izvršnega sveta so z doba-
vami lesa nadaljevali, a tu-
di zahtevali, da se proble-
mi, ki se vse pogosteje zno-
traj občinske gozdne in les-
nopredelovalne industrije
razrešijo.
Vzrok takšni odločitvi goz-
darjev je v tem, da so v
Smreki odkupovali les nepo-
sredno pri kmetih, koope-
rantih TOK Gozdno gospo-
darstvo Nazarje, ter s tem kr-
šili Zakon o gozdovih, spre-
jet aprila letošnjega leta, pa
tudi sporazum, ki ga ima
Smreka z GG Nazarje o dol-
goročnem poslovnem sode-
lovanju na družbeno eko-
nomskih osnovah skupnega
prihodka. Gozdarji pri tem
Smreki ne očitajo toliko ne-
poslovnosti, temveč bolj to,
da je s takšnimi nakupi traj-
nost gospodarjenja z gozdovi
močno ogrožena. Posega v
gozd v gozdnem gospodar-
stvu namreč načrtujejo sred-
njeročno. Takšna prodaja v
planih seveda ni evidentira-
na, še več. Gozdno gospodar-
stvo sploh nima podatkov o
količinah, ki po takšnih po-
teh gredo iz gozdov. Ker se s
takšnimi nakupi pri reševa-
nju problemov zagotovitve
osnovne surovine razen v
Smreki ukvarjajo tudi v Gli-
nu in Zgornjesavinjski kme-
tijski zadrugi, ocenjujejo, da
gre v zadnjih dveh ali treh
letih za pretok nekaj tisoč
kubičnih metrov lesa.
Zaskrbljujoče je tudi, da
takšen direkten odkup pov-
zroča tudi nesoglasja med
samimi kooperanti. Vse več
se jih namreč odloča za takš-
no prodajo, za katero iztržijo
več, kot pa bi s prodajo
Gozdnemu gospodarstvu,
kjer se jim pri ceni odbije
poleg družbenih dajatev tudi
biološka amortizacija, ki pa
je za obnovo gozdov in grad-
njo gozdnih cest seveda po-
trebna. S tem so najbolj pri-
zadeti kooperanti, ki se drži-
jo dogovorov sklenjenih z
GG, vendar je vprašanje, ka-
ko dolgo še, saj so letni etati
prav zaradi nelojalnosti enih,
zanje vedno večji. Kmetje si-
cer lahko legalno prodajajo
les, ki jim ga odkažejo za do-
mačo uporabo, vendar pa se
tudi ob tem odpira vpraša-
nje, ali ne gre za večje količi-
ne, kakor pa bi ga lahko pro-
dali. Če je temu res tako, po-
tem so takšni prodajni toko-
vi v mnogočem povsem bli-
zu prodaji in sečnji lesa na
črno, ki je v Gornje Savinjski
dolini še vedno precejšen
problem.
Na izredni seji izvršnega
sveta so sklenili, da morajo v
Smreki, Glinu in ZKZ do 18.
maja zvršnemu svetu posre-
dovati podatke o imenih pro-
dajalcev, količini, vrsti, kva-
liteti ter vrednosti prodane-
ga lesa. Do tega datuma še
niso prejeli popolnih podat-
kov, zato so rok podaljšali do
konca tega tedna, tako da
bomo o nadaljnem razpletu
dogodkov še poročali.
R. PANTELIČ
Rešitev odvisna od razumevanja
se ho tozd »Dom^ priključil Go-kopu?
Temeljna organizacija
»Dom« šmarskega Ikoma se
še vedno spopada s kadrov-
skimi in ekonomskimi teža-
vami. Kljub naporom za
ustalitev razmer, do sedaj
pravih rezultatov ni, 11.000
din izgube ob četrtletju pa
je le še dodaten razlog, da
bo treba pohiteti in nekaj
ukreniti.
O razmerah v tozdu Dom
je izvršni svet skupščine ob-
čine Šmarje pri Jelšah veliko
razpravljal. Posebna komisi-
ja, ki je zadolžena za sprem-
ljanje izvajanja ukrepa za-
časnega družbenega varstva,
je predlagala nekaj rešitev,
končno pa se je odločila za
tisto, ki jo je pred kratkim
podprl tudi delavski svet te-
meljne organizacije DOM in
njene družbenopolitične or-
ganizacije. Po tem predlogu
naj bi se temeljna organizaci-
ja Dom priključila k delovni
organizaciji Go-kop iz Roga-
ške slatine. Po sklepu delav-
skega sveta naj bi referen-
dum o priključitvi izvedli
koncem maja. Če bo uspel,
se bo tozd Dom priključil
Go-kopu s 1. julijem, do ta-
krat pa bo treba poiskati re-
šitve, kako temeljno organi-
zacijo »Dpm.« »rešiti« izgu-
be, nič manj pomembno pa
ni vprašanje zaposlitve veči-
ne sedanjih delavcev v skup-
nih službah tozd Dom. To
dvoje je za uspeh referendu-
ma bistvenega pomena,
predvsem v delovni organi-
zaciji Go-kop.
Izvršni §vet šmarske občin-
ske skupščine je na seji raz-
pravljal tudi o osebnih do-
hodkih delavcev v tozd
Dom. Člani so se zedinili, da
ostanejo le-ti, kljub izgubi,
na dosedanji ravni, ker gre
za vprašanje socialne varno-
sti zaposlenih.
MARJELA AGREŽ
Podaljšali uiirep družbenega varstva
Velenjski Inženiring želi v sozd Hmezad. Farmin ni navdušen
Velenjski izvršni svet je
podaljšal ukrep družbenega
varstva v delovni organiza-
ciji Inženiring za pol leta.
Ocenil je, da je začasni ko-
lektivni poslovodni organ
zaenkrat dobro opravil zah-
tevane naloge. Da je temu
tako, priča bilanca poslov-
nih rezultatov, ki je bila v
letošnjem prvem tromeseč-
ju po nekaj letih končno po-
zitivna. Kljub temu je še vr-
sta nerešenih vprašanj,
predvsem status Inženirin-
ga v poslovni skupnosti
Farmin.
Še lani septembra je imela
delovna organizacija Inženi-
ring 87 milijonov din izgube
in nemalo naporov je bilo
treba vložiti, da so v kolekti-
vu zaključili prvo tromesečje
brez rdečih številk. Nekoliko
manj pa so bili člani izvršne-
ga sveta zadovoljni z letoš-
njim načrtom kolektiva, ki
namerava ustvariti nekaj več
kot milijardo in pol dinarjev
celotnega prihodka, kar je si-
cer za 212 odstotkov več kot
je Inženiring ustvaril lani,
vendar, po mnenju izvršnega
sveta, še vedno premalo.
Glede na trenutne rezulta-
te kaže da bo Inženiring že v
prvem polletju posloval
uspešno. Gotovo je pri tem
pomembno, da ima kolektiv
zagotovljenih že 60 odstot-
kov za letos načrtovanih po-
slov, da uspešno zmanjšuje
zaloge in da delež izvoza, ki
ga prej skorajda ni bilo, zna-
ša že 14 odstotkov celotnega
prihodka.
Kot že rečeno, je največ za-
pletov okoli poslovne skup-
nosti Farmin, katere član je
tudi delovna organizacija In-
ženiring. Nobena izmed šest-
najstih članic poslovne
skupnosti se doslej ni zmeni-
la za težave Inženiringa. Zato
je izvršni svet ocenil, da je
takšna poslovna skupnost,
ki ne more ali noče zbrati ne-
kaj milijonov din za pokriva-
nje izgub ene izmed svojih
članic, obsojena na propad.
Kakorkoli že. Inženiring ni
čakal križem rok, temveč je
iskal druge možnosti pove-
zovanja. Odločil se je za
vključitev v sozd Hmezad,
kar ustreza tudi Hmezadu,
ker je našel z Inženiringom
skupen ekonomski interes.
Tako naj bi se delovni orga-
nizaciji Inženiring iz Titove-
ga Velenja priključil Hmeza-
dov Inženiring, ki ima tre-
nutno le deset delavcev. Na
ta način združena delovna
organizacija Inženiring naj
bi zadovoljevala tudi potre-
be sozda Merx.
Ob tem se je zbudila tudi
poslovna skupnost Farmin,
ki je naenkrat postala zainte-
resirana za nadaljnjo usodo
Inženiringa. Mimo velenj-
skega izvršnega sveta so v
poslovni skupnosti na hitro
sestavili nov samoupravni
sporazum, po katerem naj bi
bil Inženiring delovna orga-
nizacija posebnega pomena
v okviru Farmina.
V kolikor se bo pokazalo,
daje samoupravni sporazum
ekonomsko in poslovno ute-
meljen, izvršni svet ne bo na-
sprotoval, da Inženiring še
naprej opravlja svoje dejav-
nosti za Farmin. Potrebno pa
bo še veliko dela, da razčisti-
jo in opredelijo odnose med
Inženiringom in poslovno
skupnostjo Farmin. že zlasti,
če še bo ta velenjski kolektiv
priključil sozdu Hmezad.
VILI EINSPIELER
Pri denarju se
vse začne in iconča
v Šentjurju o položaju KS
Hitreje je treba utrjevati
vse oblike odločanja v kra-
jevni skupnosti in rešiti na-
6in njenega financiranja.
To sta bili glavni ugotovi-
tvi analize o samouprav-
nem in družbenoekonom-
skem položaju krajevnih
skupnosti v občini Šentjur,
o čemer so v torek razprav-
jali delegati zborov občin-
ske skupščine.
Vse razprave o krajevni
skupnosti se po navadi kon-
<^ajo pri njihovem material-
nem položaju, neustreznem
financiranju njenih dejavno-
sti in pri zagotavljanju sred-
stev za delo tajnika. V raz-
pravi na zboru krajevnih
skupnosti se je pokazalo, da
tudi sedanja analiza ni dosti
boljša. Anketa, ki jo je izde-
lala občinska konferenca So-
cialistične zveze je na primer
1^ ugotovila, daje problemov
Veliko, ni pa ocenila politič-
nega vzdušja med ljudmi in
njihovo pripravljenost, da s
Samoprispevki zagotavljajo
^elo krajevne skupnosti. Ta-
ko se v krajevnih skupnostih
strinjajo z oceno, da izgla-
sovanje novega samopri-
spevka ne bo težavno. Pone-
kod še vedno ne vedo, kaj
•^^j ljudem ponudijo kot
Slavne naloge novega pro-
grama samoprispevka niti
l^e. koUkšen del dohodka naj
^ občani temu namenih,
'penijo, da so krive interesne
skupnosti, ker v njihovih
l^^^ogramih krajevne skupno-
sti ne najdejo svojega mesta
j^^ti jim ne izdelajo analiz,
..^liko sredstev so doslej vlo-
^Jll v posamezno krajevno
Skupnost.
Pružbenopolitični zbor je
^0 predlagal, naj izdelajo
novo analizo položaja krajev-
nih skupnosti, ki ne bi vse-
bovala le njenega finančnega
položaja. Predstavniki kra-
jevnih skupnosti pa so meni-
li, da je to izguba časa, ker
bodo na koncu spet ugotovi-
li, da so na eni strani možno-
sti, na drugi pa želje.
Nazadnje so se odločih, da
bodo o teh problemih po-
novno razpravljali, ko bodo
izdelane podrobnejše analize
o tem, kaj je bilo narejeno in
kaj so glavne naloge v na-
slednjih letih.
T. C VIRN
Mozirje: Sindikat
delavcev pri
obrtnikih
čeprav malo pozno, so tu-
di mozirski obrtniki in de-
lavci, ki delajo pri njih, za-
čutili potrebo po ustanovi-
tvi osnovne organizacije
sindikata.
V petek so se zbrah na
ustanovnem občnem zboru,
ki ga je organiziral OO ZSS
Mozirje. Zaenkrat je v osnov-
no organizacijo včlanjenih
64 delavcev, zaposlenih pri
samostojnih obrtnikih obči-
ne Mozirje. Za predsednika
so izvolili Ferda Horvata iz
Šmartnega ob Dreti. Izvolili
so tudi izvršni odbor, ki bo v
štirinajstih dneh izdelal pro-
gram dela 00.
Na ustanovnem občnem
zboru je članom nove OO
ZSS govoril predsednik OS
ZSS Mozirje Ivan Purnat, ki
je govoril o pomenu in vlogi
Zveze sindikatov.
RAJKO PINTAR
POGLED V SVET S kovinotehnp
Milica Planino na obisiiu v ZDA
Piše Jože ŠircelJ
Ob obisku predsednice zveznega
izvršnega sveta Milke Planine v
Združenih državah Amerike ne gre
spregledati časa in okoliščin, v ka-
terih je do tega obiska prišlo. Raz-
umljivo, v mednarodni praksi so
taki obiski dogovorjeni precej časa
v naprej, a so vendarle pomembne
vsakokratne okoliščine.
Predsednica ZlSje v ZDA v času,
ko se na svetovnem prizorišču do-
gaja marsikaj, o čemer je treba
spregovoriti. Po dolgih letih hlad-
ne vojne ali odnosov na robu hlad-
ne vojne se obe supersili - ZDA in
Sovjetska zveza - spet pogajata.
Nobena stran ni doslej javno opu-
stila zamisli in pripravljenosti na
sestanek na vrhu med Ronaldom
Reaganom in Mihailom Gorbačo-
vom. Obenem je res, da hkrati obe
supersili merita moči, da ja ne bi
bilo videti, kakor da katera popu-
šča drugi. Razumljivo, kot že več-
krat poprej, je najbrž vsaj kdaj pa
kdaj razlika med ostrimi javnimi
izjavami in pogajanji na štiri oči -
morebiti v dobro dejanskega po-
puščanja napetosti v svetu.
Druga okoliščina je svetovni go-
spodarski položaj. Tudi če tu in
zdaj zanemarimo dejstvo, da je raz-
mah ameriškega gospodarstva v
zadnjih dveh letih začel pešati in
da gospodarstvo ZDA ne morejo bi-
ti »lokomotiva«, ki naj bi potegnila
iz gospodarskih težav druge drža-
ve, ostane dejstvo, da se položaj dr-
žav v razvoju in zadolženih držav
sploh ne zboljšuje; prej nasprotno.
Ko gre za dolžnike, ki imajo teža-
ve z odplačevanjem dospelih obro-
kov dolgov, zahodne države pravi-
loma ravnajo tako, da so se pri-
pravljene pogajati o odlogu dolgov
samo posamično, dvostransko in
da dovoljujejo samo kratkoročne
odloge, za leto dni.
Znano je, da je med tenp država-
mi tudi Jugoslavija in da si naša
vlada prizadeva doseči večletno re-
programiranje. Domnevamo lahko,
da bo o tem govora tudi med seda-
njim visokim jugoslovanskim obi-
skom v ZDA.
Ker se bližajo pomembni sestan-
ki gibanja neuvrščenih - ministr-
ska konferenca v začetku septem-
bra v angolskem glavnem mestu
LUandi - se bo ameriška stran prej-
kone zanimala za stališča in doga-
janje v gibanju neuvrščenih. Jugo-
slavija je v tem pogledu kot ena
najaktivnejših članic neuvrščenih
med najbolj poklicanimi. Zlasti še,
ker sedanje okoliščine - tudi doma-
če gospodarske težave - narekuje-
jo, da še bolj poudarimo svojo ne-
uvrščeno, zunajblokovska stališča
in politiko.
Prav in nujno je, da jugoslovan-
sko-ameriški pogovori zajemajo tu-
di - in ne nazadnje - vprašanje tr-
govinske menjave z najbolj razvito
državo zahodnega sveta. Znano je,
da je bila vrednost lanske menjave
v ZDA za šest odstotkov nižja od
predlanske. Vrednost menjave je
komaj presegla eno milijardo do-
larjev, medtem ko je bila pred ne-
kaj leti vredna že poldrugo milijar-
do dolarjev. To vsekakor narekuje
intenzivne pogovore, ki se bodo na-
daljevali tudi po obisku predsedni-
ce ZIS v Združenih državah. Pri
tem se bo pokazalo, kolikšne so res-
nične možnosti na obeh straneh, da
pride do bistvenega povečanja tr-
govine in drugih oblik gospodar-
skega sodelovanja, vštevši tiste na
podlagi spremenjene zakonodaje o
vlaganju tujega kapitala pri nas.
4. STRAN - umi TEDNIK
30. MAJ 19(
ISO v izvoznem primežu
Iskanje novih programov poskus, da bi čim bolje uporabili
domače znanje
Iz velike družine sozda IMP
je tudi konjiški tozd ISO, pod
streho delovne organizacije
Emond. V Slovenskih Konji-
cah izdelujejo program sti-
kalne tehnike, vse vrste
transformatorskih postaj,
razdelilnih in stikalnih plošč
ter kovinske konstrukcije.
Kolektiv s 161 zaposlenimi
nenehno snuje tudi nove pro-
grame zlasti na področju in-
duktivnih peči in kompenzacij
jalove energije ter stikalne teh-
nike, da bi se s tem kar najbolj
izmuznil primežu dragega uvo-
za. Vsem tegobam izvozno-
uvozne politike pa seveda tudi
ISO ne more uteči, razen tega
pa se ubada še s skrhanimi sa-
moupravnimi vezmi na ravni
sozd-delovna organizacija-
tozd, pravi Stanko Pavlic, teh-
nični direktor tozda v Sloven-
skih Konjicah.
Kljub vsemu so gospodar-
ski rezultati tozda v četrtletju
ugodni. Kam so usmerjena
vaša prizadevanja?
»V iskanje novih in novih
programov in poskus, da bi
čimbolj uporabili lastno zna-
nje. Korak naprej smo naredili
v razvoju induktivnih peči, ki
smo jih prej uvažali z zahoda.
Pet investitoijev smo z našimi
izdelki rešili sto odstotnega
uvoza. Razmišljamo pa še na-
prej, predvsem za področje li-
varske industrije. Tesno sode-
lujemo z železarno Štore in in-
ženirskim birojem z Bleda. Žal
se v zadnjem času zatika pri
izvozu. Izvažali smo v glavnem
v Alžir, Egipt, Libijo in Irak.
Predvsem so upadli posli z Ira-
kom. Upamo, da bo bolje v
drugem poletju. Hkrati pa se
pojavlja vprašanje ekonom-
skega učinka izvoza. Elementi,
ki jih izdelujemo, so precej
dražji in po kakovosti slabši od
onih z zahoda. Investitorji to
vedo in jugoslovanski proizva-
jalci izgubljajo posle.«
ISO je tozd, kjer je zaposle-
nih veliko strokovnjakov s
srednjo, višjo in visoko izo-
brazbo. Jih imate dovolj?
»Kvalifikacijska raven je si-
cer res visoka, vendar nam
strokovnih delavcev še vedno
močno primanjkuje, čeprav si
prizadevamo te izpade uravna-
vati z dobro štipendijsko poli-
tiko. A se pozna, da so Sloven-
ske Koryice manjše mesto.
Strokovnjaki pritiskajo na
Ljubljano in Maribor, kjer jih
je celo preveč, v bolj oddaljene
in manjše kraje pa ne pridejo.
Seveda so vzrok za to tudi niz-
ki osebni dohodki. Ob 99 od-
stotkih kvalificiranih ljudi v
tozdu je bil povprečen osebni
dohodek v tromesečju 32 tisoč
dinarjev. Inovacije so nam v
prejšnjih letih prihranile mar-
sikak dinar. Ne vem zak^, a v
zadnjem času je ta ustvarjalni
zanos upadel.«
Morda zaradi nestimulativ-
nosti?
»Rekel bi, da res. Problem
pa ni samo naš, ampak kar ju^
goslovanski, namreč da nagra-
jujemo ljudi po prisotnosti na
delu in ne po vloženem delu,
kar bi prineslo boljše rezultate
in številne izume in izboljšave.
Delavcu pa ne gre omejevati
tudi njegovih samoupravnih
pravic«
Jih vam kdo krati?
»Samoupravne poti na ravni
sozd - delovna organizacija
tozd so skrhane. Zlasti z delov-
no organizacijo ne najdemo
skupnega jezika, medtem ko je
povezovanje na ravni sozda
vendarle boljše. Vzroki so v di-
slociranosti, pa tudi v kadrih
na Emondu. Prej ko slej bomo
morali potegniti črto pod to so-
delovanje in reči: odnose pre-
kiniti ali pa jih izboljšati.«
Kako se ta samoupravna
stranpot odraža v vašem
tozdu?
»Najbolj tipičen primer je
sodelovanje na področju pro-
dne. Ta je fizično prisotna v
Slovenskih Konjicah, organi-
zacijsko in kadrovsko pa v
Emondu v Ljubljani. Vezi med
tozdom in prodno so razrahlja-
ne, ker ni enotne kadrovske in
prodajne politike tudi ni orga-
nizacijskih povezav. To pa se
pri uveljavljanju na tržišču
močno čuti v konkurenč-
nosti.«
Ste v tozdu skušali kaj na-
rediti, da bi bilo bolje?
»Že nekgj let se borimo zato,
da bi prodajo dobili v Sloven-
ske Konjice in upam, da nam
bo to v kratkem vendarle
uspelo.«
MATEJA PODJED
Višja proizvodnja
in ifopičenie zaiog
Najvišje osebne dohodke v mozirski
občini lamio v RTC Golte
Ugodni lanskoletni trendi
rasti fizičnega obsega proiz-
vodnje se v občini Mozirje
nadaljujejo tudi v letoš-
njem letu, saj so v prvem
tromesečju glede na enako
lansko obdobje industrij-
sko rast proizvodnje pove-
čali za 8 odstotkov. S tem so
sicer zadovoljni, manj pa,
ker tudi finančni učinek,
predvsem zaradi kopičenja
zalog ni takšen, kot bi po
rasti proizvodnje lahko bil.
V občini imajo tudi enega
zgubaša, delovna organiaz-
cija Turist Nazarje je na-
mreč tromesečje zaključila
z 2,5 milijona din izgube.
Ugodno rast proizvodn
so zabeležili v vseh treh m
secih prvega četrtletja, nj
bolj v marcu, ko se je v pi
merjavi z enakim obdobje
lanskega leta ta povečala;
38 odstotkov. Fizični ohsn
proizvodnje se je povečal
Gorenju Glin, Smreki, j
kroju, tozdu Kemija, tozd
Kovinarstvu in Gozdne
Gospodarstvu Nazarj
zmanjšal pa v ZKZ Moziij
tozdu Gradbenik in tozd
MGA Gorenje. Premike i
boljše so zabeležili tudi p
izvozu, ki se je realno povi
čal za 3 odstotke. Kljub tem
še vedno ni bil dosežen pre
viden odstotek dosegaš
letnega plana.
Proizvodnja sama še j
more biti zagotovilo boljša
finančnim rezultatom, saj
zaloge v nekaterih delovn
organizacijah, predvsem
Glinu, Smreki in Kemiji k
pičijo. Potrebna je torej bo
ša prodaja, osnova te pa i
tudi dobri programi, ki j
bo mogoče prodati tudi i
tuje. Kot so poudarili na s(
izvršnega sveta pa je kvalit
ta proizvodnje pomembne
ša od količine.
Ob obravnavi rezultate
gospodarjenja so na izvr
nem svetu največ pozornos
namenili edinemu zgubaši
DO Turist Nazarje. Izgub
2,5 milijona dinarjev je za t
ko majhen kolektiv veUka:
le malo je izgledov, da bi j
lahko odpravili že do polle
ja. Zato so na izvršnem svet
poleg vrste ukrepov omenj
ni delovni organiazciji nal
žili tudi izdelavo predsan
cijskega programa.
Veliko pozornosti so n
menili tudi obravnavi rai
osebnih dohodkov, ki za
stajajo za republiškimi ki
za 14 odstotkov (lani za 7
Predvsem se niso strinjali
višino OD v RTC Golte, kis
z 40.438 din za 22 odstotke
višji od povprečja v občini
R. PANTELl
Delajo prave volnene odeje
¥ TVO Škofja vas bodo letos Izdelali 12^.000 odej
v tovarni volnenih odej v
Škotji vasi pri Celju so lani
dosegli takšne poslovne re-
zultate, da ob njih niso nav-
dušeni, hkrati pa tudi ne
preveč zaskrbljeni. Res je,
da so jim bolj cene kot pa
proizvodnja dvignile celot-
ni prihodek na indeks 143 v
primerjavi z letom prej,
vendar je bil dohodek večji
le za 8 odstotkov, čisti doho-
dek pa celo manjši za prav
toliko odstotkov.
Izdelovalci prvih volnenih
odej v ŠkoQi vasi so še pod
vtisom najuspešnejšega po-
slovnega leta 1983, ko so tudi
veliko izvozili v Irak, s kate-
rim lani potem ni prišlo do
obnovitve pogodbe, hkrati
so kupovali lani surovino po
znatno višjih cenah, medtem
ko so imeli svoje izdelke ozi-
roma cene zanje »plafonira-
ne«. Leta 1983 so izvozili
odej v vrednosti 545.000 do-
larjev, lani pa komaj za
61.000 dolarjev pa čeprav za
letos načrtujejo spet rekord-
no proizvodnjo 124.000 odej.
Poskušajo sicer na vse nači-
ne prodreti tudi na zahtevna
zahodna tržišča, vendar ob
zgolj domači surovini, ki tu-
di ni vedno najboljša, to ni
lahko.
Prihodnje leto bo 110-član-
ski kolektiv tovarne volneih
odej praznoval svojo 60-let-
nico.
V Škofji vasi pomenijo
odeje 95 odstotkov proizvod-
nje, delajo pa še za čevljar-
sko industrijo tekstilne pod-
loge in malenkost metražnih
drugih tkanin. V obdobju
»uvoznega raja« so 40 odstot-
kov volne uvažali iz Nove
Zelandije, 1979. leta je bilo
takšnega uvoza le še 20 od-
stotkov, po letu 1980 pa izde-
lujejo zgolj iz domače volne.
Pa še zanimivost, ki je
manj poznana porabnikom
in kupcem volnenih odej iz
ŠkoQe vasi. Stare volnene
odeje je mogoče v tovarni tu-
di obnoviti, to pomeni, opra-
ti in nakosmatiti ne za preve-
like denarje, pri čemer zago-
tavljajo, da so po obnovitvi
odeje najmanj 80-odstotno
kot nove.    MITJA UMNIK
Janko Kmecl, direktor TVO
Škofja vas: »Kakovost do-
mače volne ni takšna, da bi
lahko uspeli z izvozom na
Zahod«.
Krize rojevajo nove liaicovosti
SIpove novosti: žitni In dvoredni silažni kombanj ter balirka
Na mednarodnem kmetij-
skem sejmu v Novem Sadu
je sodeloval tudi sozd Agros
in v sklopu sozda tovarna
kmetijskih strojev Sip iz
Šempetra. O tem smo se po-
govarjali z direktorjem Raf-
kom Končino.
Kakšen je pravzaprav os-
novni cilj novosadskega
sejma?
Končina: »Sejem ni v to-
likšni meri prodajno usmer-
jen, pač pa gre predvsem za
zbiranje vtisov, kaj se dogaja
na tržišču, tako doma kot na
tujem. Prodajne pogodbe v
glavnem opravljamo tudi na
osnovi novosadskega sejma
na radgonskem sejmu.«
Kaj ste ugotovili na letoš-
njem sejmu v Novem Sadu?
Končina: »V prvi vrsti to,
da se povpraševanje po kme-
tijskih strojih zmanjšuje, kar
je posledica upadanja kupne
moči. Nasprotno temu pa
proizvajalci namenjajo ved-
no več pozornosti opremi,
kakršne kmetje doslej še ni-
majo in je v bistvu potrebna
za dopolnjevanje tehnolo-
škega postopka v kmetij-
stvu.«
Sozd Agros je prav gotovo
predstavil vrsto novih iz-
delkov. Kakšen je pri tem
Sipov delež?
Končina: »Med novostmi
velja omeniti žitni kombajn,
dvoredni silažni kombajn ter
balirko za krožne bale sena.
Poleg tega pa smo razstavili
tudi stroje, ki so tehnološko
dopolnjeni, izboljšani, so pa
sicer že nekaj let v Sipovem
programu. V celoti vzeto pa
smo se predstavili s celotnim
programom od setve do
žetve.«
Rekli ste, da kupna moč
upada. Kakšna je torej vaša
usmeritev za naprej, saj zni-
ževanje proizvodnje bržčas
ne pride v poštev?
Končina: »Seveda je na pr-
vem mestu treba omeniti po-
večevanje izvoza, ki je nuja
in ne več samo politična
usmeritev._ I^ot.na dlam Je,
da bo treba manjše povpri
sevanje doma nadomestiti
prodajo na tujem. Tako b<
mo že letos izvozili za p^
najst milijonov dolarjev ii
delkov. Skoraj v celoti gre i
konvertibilni izvoz. Celoti
izvoz bo večji za tri milijon
dolarjev, delež proizvodnji
namenjene izvozu, pa se b
letos povzpel že fia četrtino.
Pravijo, da se pri nas p<
javlja vedno več proizvaja^
cev kmetijske mehanizacij
in opreme...
Končina: »To je res, vel
dar gre po navadi za muh
enodnevnice. Za tovrstn
proizvodnjo se odločajo bii
čas zato, ker na prvi pogle
ni tehnološko tako zahtevi
kot kakšna druga. Kasn^
se izkaže, da to ne drži poj
sem. So pa proizvodi takšni
proizvajalcev cenejši, kul
cem pa je zadnje čase v prj
vrsti pomembna cena in še
potem kakovost. Treba pa,
gledati na daljši rok in nal
je jasno, da je edina pra^
alternativa kakovost izd«
kov, ki se tehnološko ved*
bolj izboljšujejo, kajti tudi'
je eden izmed osnovnih P
gojev, če hočemo naše izd<
ke prodajati na tujem. Ti
nutna kriza je po svoje d
bra, saj j^rav krizna obdott
rojevajo nove kakovosti.«
JANEZ VEDENJ
Odslej plačevanje telefona
s trajniki le 8. v mesecu
Obvestilo imetnikom tekočih računov, ki se poslužujejo
plačila PTT stroškov s trajnimi nalogi
Ob sklenitvi sporazuma o brezgotovinskem
poravnavanju računov za PTT storitve na podlagi
pooblastila banki je bilo za plačilo računov za
telefon dogovorjeno, da se izmenjava podatkov
o ažuriranju opravi 8., 18. in event. 28. v mesecu.
Letos pa so v ERC PTT spremenili datum
obdelave, tako da so vsi podatki o stroških za
telefon obdelani že prve dni v mesecu in so mag-
netni trakovi za ažuriranje zneskov za vse PTT
organizacije pripravljeni že 8. v mesecu. Spre-
menili pa so tudi datum, do katerega morajo
temeljne banke realizirati plačila za trajna poo-
blastila.
Zato predlagajo PTT organizacije, da se izdela
en magnetni trak za 8. v mesecu, na katerem
bodo obdelane vse PTT organizacije in bi bile
bremenitve tekočih računov za plačilo telefona
18. v mesecu le izjema, v primeru zastoja ali
okvare v ERC PTT.
Ljubljanska banka. Splošna banka Celje upo-
števa to željo in namero PTT, zato bo prva spre-
memba datumov za izvajanje trajnega poobla-
stila (naloga) za telefon veljala od 1. junija dalje,
torej se bodo v tem mesecu izvajala trajna poo-
blastila (nalogi) za plačilo računov za telefon
samo 8. v mesecu.
30. MAJ 19^'^
Ji TEDNIK - STRAN 5
Območje je enotno
za pomoč bolnišnici
zanjo smo pripraviieni tielati ali se
odreči enodnevnemu zaslužku
Na celjskem območju zle-
pa ne uspejo tako imenova-
ne enotne akcije, zato je še
toliko bolj razveseljivo, da
ob dodatnem združevanju
sredstev, predvsem pa
enodnevnega zaslužka vseh
delavcev, za hitrejšo poso-
dobitev bolnišnice v Celju,
zaenkrat ni zapletov.
Zaradi očitnih potreb in
zaradi zavesti vsakogar, da
bo morda jutri, če že ne da-
nes, potreboval pomoč v bol-
nišnici, je to tudi razumljivo.
Ker dejavnost v tem času vo-
dijo sindikati, smo o njej
povprašali predsednika
medobčinskega sveta Zveze
sindikatov Celje Ratka Mla-
karja.
Je bila odločitev za enot-
no akcijo enodnevnega za-
služka težka?
Mlakar: V sindikatih sm.o
res precej oklevali - zaradi
slabih izkušenj z enotnimi
akcijami v preteklosti in ker
se zavedamo zaostrenih raz-
mer v naši družbi. Ko pa smo
bolje osvetlili potrebe bol-
nišnice, smo spoznali, da je
akcija kljub upadanju živ-
ljenjske ravni in nizkim
osebnim dohodkom upravi-
čena. Podprli smo jo in se je
tudi odgovorno lotili.
Kakšen pa je odziv po ob-
činah?
Mlakar: Skoraj sem prese-
nečen, tako dober je. Na se-
stankih s predsedniki osnov-
nih sindikalnih organizacij,
delavskih svetov in direktor-
jev so akcijo podprli. Večina
manjših delovnih enot druž-
benih dejavnosti bo izločila
enodnevni zaslužek že pri
majskem izplačilu osebnih
dohodkov ali najkasneje ju-
nijskemu. Takrat se bo veči-
na že tudi odločila za dodat-
no delo - kadarkoli, a najkas-
neje do konca oktobra.
Brez pomislekov menda
ne gre?
Mlakar: Pripomb seveda
ne manjka. Delavci najtežje
razumejo, da je dodatno zbi-
ranje denarja sploh potreb-
no. Prispevno stopnjo, za ka-
tero smo se dogovorili (0,9
odstotka iz BOD), bi morali
ohraniti nespremenjeno,
pravijo, ne pa, da je v pov-
prečju padla že na 0,62 od-
stotka. Za naprej, za novo
srednjeročno obdobje mora
dogovor tudi držati, prispev-
na stopnja pa zagotavljati
potrebna sredstva za poso-
dobitev bolnišnice. Precej je
bilo doslej izrečenih tudi kri-
tik odnosa zdravstvenih de-
lavcev do bolnikov, a ljudje
razumejo, da lahko slabosti
pogojujejo tudi neurejeni de-
lovni pogoji zdravstvenih
delavcev.
Očitno pomisleki ne bodo
omajali enotnosti.
Mlakar: »Dogovorili smo se,
da praviloma prispeva za mo-
dernizacijo vsak delavec. Iz-
jem ne more biti, razen seveda
pri posebno socialno ogrože-
nih - njih lahko prispevka
oprosti izvšilni odbor osnovne
sindikalne organizacije. Potek
akcije bomo dnevno spremljali
in tako omogočali občinskim
štabom, da bodo lahko vedno
videli, kje so v primerja'/i z
o.stalimi. Mislim, da se ne more
in ne sme nikier zatakniti.
MILENA B. POKLIC
Niso lirivi le
gasilci
18. aprila so delavci Za-
voda za požarno, reševalno
in tehnično službo v Celju
odklonili preizkus znanja
operativnih gasilcev, ki ga
je hotel opraviti republi.^ki
inšpektor za požarno var-
nost. Sledila so pisma in
razgovori, vse skupaj pa se
je končalo na izvršnem sve-
tu občine Celje z grožnjo o
uvedbi ukrepa družbenega
varstva. Sprejeli so stališča,
kako se naj položaj Zavoda
reši v jubilejnem letu.
Velika napaka poklicnih
gasilcev je, da so si za po-
jasnilo svojega neustrezne-
ga položaja izbrali odkloni-
tev preverjanja lastnega
znanja. V pojasnilu, ki so
ga napisali, so namreč z ar-
gumenti pojasnili svoj te-
žak položaj. Problemov je
več: kadri, prostori, zapo-
slenost in zaradi nje prema-
lo možnosti za redno stalno
usposabljanje ter najhujše
- pomanjkanje denarja. Te-
ga je premalo od SIS za po-
žarno varnost in morajo sa-
mi s svoji delom zbrati do-
datna sredstva kar v višini
29 odstotkov (v Kranju pri
poklicni enoti 22, v Maribo-
ru 11 in v Ljubljani celo sa-
mo 3 odstotke). Velikokrat
se zgodi, da morajo poklic-
ni gasilci odpeljati pitno
vodo v kraje, kjer je nima-
jo, drugi rešujejo na cestah,
v Zavodu pa za hujše pri-
mere ostanejo le trije, štirje
dežurni gasilci.
Direktor zavoda za požar-
no, reševalno in tehnično
službo Jože Gorza se ne
strinja s takšnim postop-
kom odpovedi preverjanja
znanja, istočasno pa ne po-
zabi povedati, da se zaradi
pomena Zavoda s problemi
ne morejo ukvarjati sami,
ampak vsi tisti, ki zdaj tudi
ukrepajo, da do podobnih
primerov ne bi več prišlo.
Novo testiranje ne bo do
konca maja, kot so zahteva-
li, ampak po sporočilu re-
publiškega inšpektoriata v
prvi polovici junija. Prav bi
bilo, da se celotna neprijet-
na situacija ne bi končala
samo okoli testiranja zapo-
slenih, ampak tudi v od-
pravljanju vsega, kar so
»testiranci« navedli za
vzrok odklonitve.
TONE VRABL

Minula akcija Rdečega kri-
ža, osemnajsta po vrsti, v
kateri so zbirali oblačila, obu-
tev, po.st6ljnino ter tudi dru-
go razno blago, je potekala v
občinah našega območja zelo
različno.
V celjski občini so v pripra-
vah in izvedbi te akcije sodelo-
vali člani odborov in aktivisti
krajevnih organizacij Rdečega
križa, ki so vodil akcijo vsak na
območju svoje krajevne skup-
nosti. Zavzeto so sodelovali tu-
di člani in mladina ter mentorji
RK v osnovnih in srednjih šo-
lah, ki so na dan akcije nepo-
sredno sodelovali v njej ter de-
set delovnih organizacij in
vodstvo AMD Šlander iz Celja,
ki so poskrbeli za prevoz.
V celjski občini so v tej akciji
zbrali vsaj toliko blaga kot la-
ni, to pa je bilo sedem do se-
dem in pol ton raznovrstnega
blaga. Najbolj so se v akciji iz-
kazale mlade krajevne skup-
nosti, v samem mestu Celju pa
je bila akcija manj uspešna.
V šmarski občini minula ak-
cija Rdečega križa ni uspela,
zato jo bodo danes ponovili.
V Titovem Velenju so na ob-
činskem odboru RK z akcijo
zelo zadovoljni, ker je potekala
brezhibno in je bila uspešnejša
od lanske. Zbrali so od 1800 do
2000 kilogramov različnih
oblačil, obutve in drugega
blaga.
V šentjurski občini so orga-
nizirali akcijo RK preko šol-
skih otrok, za zbirališče blaga
so določili občinski odbor RK,
kije v trgu. Odziv je bil izredno
majhen, zbralo seje največ de-
set kilogramov različnih stvari,
zato na občinskem odboru raz-
mišljajo, da verjetno prihodnje
leto ne bodo v akciji sodelo-
vah.
V laški občini je zaradi dobre
organizacije, zlasti predpri-
prav, akcija RK uspela dobro,
celo bolje kot lani. V občinskih
centrih, v Laškem, Rimskih
Toplicah in Radečah so zbrali
700 do 800 kilogramov uporab-
nih oblačil, kar je več kot lani.
Niso pa zbrali posteljnine in
šotorov, za kar so občane pose-
bej prosiU. Po krajevnih skup-
nostih akcije niso organiziraU,
ker so to kraji ki tovrstne stva-
ri bolj rabijo kot pa jih lahko
darujejo.
V konjiški občini so akcijo
RK izvajali preko krajevnih or-
ganizacij RK, ki jih je v občini
trinajst. Organizatorji ocenju-
jejo, daje akcija uspela. ZbraU
so okoli 1200 kilogramov upo-
rabnih stvari in okrog 600 kilo-
gramov neuporabnih. Največ
so izbrali v samih Slovenskih
Konjicah.
Tudi v žalski občini je bilo
več akcij RK. Po besedah
predsednika občinskega odbo-
ra RK Jožeta Čehovina so v 18
krajevnih organizacijah zbrali
več kot pet ton raznih uporab-
nih stvari.
V mozirski občini je akcija
RK, kije bila organizirani pre-
ko desetih krajevnih organiza-
cij RK, uspela enako kot lani.
Zbrali so okoli 3000 kilograov
različnih oblačil in okrog 2000
kilogramov obutve ter nekaj
posteljnine in še drugih stvari.
Večina zbranega materiala bo
ostala doma, ker so potrebe po
njem zelo velike.
ZDENKA STOPAR
Krvodajalci za
celjsko
bolnišnico
Sredi prejšnjega tedna je
bila v prostorih sozda Rek
Franc Leskošek-Luka krvoda-
jalska akcija za celjsko bol-
nišnico.
Kri je dalo 97 darovalcev, že
čez dva tedna pa bo podobna
akcija v zdravilišču Topolšica.
Iz Splita bodo prišli krvodajal-
ci, ki so pobrateni z Rdečim
križem iz Titovega Velenja. V
Topolšici se bodo gostom pri-
družih tudi domači krvodajal-
ci, tako da bo celjska bolnišni-
ca odpravila več kot sto od-
vzemov.
JOŽE MIKLAVC
Prizadevne teritorialke v Celju
v teritorialno obrambo vkliučiti še več žensk
Prejšnji teden je bilo v uč-
nem centru v Lokrovcu uspo-
sabljanje mladincev prosto-
voljcev, ki sta ga organizirala
celjska občinska konferenca
ZSMS in občinski štab terito-
rialne obrambe. Med prosto-
voljci iz srednjih šol (54 se jih
je udeležilo usposabljanja) je
bilo tudi šest deklet, istočas-
no se je v učnem centru uspo-
sabljalo tudi šest žensk-ob-
veznic, ki so v vrste teritorial-
ne obrambe pristopile že prej.
V celjskem občinskem štabu
teritorialne obrambe so si že
pred časom za.stavili cilj, da v
enote teritorialne obrambe
vključijo več žensk. Doslej so
cilj le deloma uresničih. Akcijo
so organizirali skupaj s sindi-
katom, vendar so se doslej
uspeli uspešno dogovoriti le z
občinskim sindikalnim sve-
tom, posamezne osnovne orga-
nizacije pa se niso vključile.
Gre predvsem za obveščanje,
saj na občinskem štabu ugo-
tavljajo, da večina žensk v de-
lovnih organizacijah sploh ni
seznanjena, da se lahko enako-
pravno vključujejo v enote te-
ritorialne obrambe in zato je
odziv tudi manjši, kot so priča-
kovali.
Na občinskem štabu zago-
tavljajo, da bodo letos pripra-
vili še eno usposabljanje za
ženske in sicer v jeseni, raču-
najo pa na večji odziv, še pose-
bej, ker večina žensk, ki so se
doslej vključile v teritorialno
obrambo, prizadevno dela.
S. ŠROT
Danica Hrovatič: Želela
sem pobliže spoznati vojaško
življenje, zato sem se udeležila
usposabljanja mladincev pro-
stovoljcev. Sicer pa ni bilo tež-
ko; hodili smo veliko na teren,
a tudi dovolj prostega časa je
bilo za razne druge aktivnosti
kot na primer za namizni tenis.
Sonja Repec: V vrste terito-
rialne obrambe sem vstopila
pred dvema letoma in večina
nas je že imela takšno uspo-
sabljanje, zato je bilo to danes
neke vrste ponavljanje tistega,
kar smo se že naučile. Zdi pa
se mi, da imamo malo protek-
cije in da opravljamo lažje na-
loge.
Milica Gorenšek: 21animalo
meje, kako je v vojski, še pose-
bej sedaj, ko je brat od.šel na
služenje vojaškega roka. Vse
skupaj sem si predstavljala či-
blo drugače - mishla sem, da
bo težje. Najbolj všeč mi je bi-
lo, da smo tudi dekleta oprav-
ljale enake naloge kot fantje.
Zlatka Kovačevič: Tu smo
se dosti naučile. Za nas veliko
pomeni, da se lahko enako-
vredno vključujemo tudi v vr-
ste teritonalne obrambe, zato
bom vztrajala Na usposablja-
nju pa je bilo kar v redu. Veči-
noma smo se spoznavale z
immmmciJABoiMimmv^^ ceuu
v tekstilni tovarni Prebold
so že delali za bolnišnico
Medtem, ko se v nekaterih obči-
nah na celjskem območju - na pri-
mer velenjski, šele dogovarjajo, ka-
ko se bodo lotili akcije za dodatno
združevanje sredstev za moderni-
zacijo bolnišnice, pa so se v števil-
nih delovnih organizacijah delavci
že odločili, da se odpovedo eno-
dnevnemu zaslužku v korist bolniš-
nice. Tek.stilni tovarni Prebold pa
so delavci v ta namen že delali na
prosto soboto.
V Celju so je dejavnost, ki jo vodi-
jo sindikati, že prenesla v osnovna
okolja. Udeleženci sestanka aktiva
predsednikov koordinacijskih od-
borov in osnovnih sindikalnih orga-
nizacij so akcijo podprh m se zaveza-
li, da bodo pritegnih še druge. Dogo-
vorili so se, da bodo praviloma sledil
priporočilu in že maja ah najkasneje
junija združili enodnevni zaslužek,
kjer se bodo pa odločih za dodatno
delo, bodo to opravih najkasneje ok-
tobra. Ugodno so tudi ocenih sklepe
občinskih samoupravnih interesnih
skupnosti o odstopu njihovega pri-
spevka od sredstev, namenjenih iz
dodatnega dela za modernizacijo
bolnišnice. Pri sredstvih iz rednega:
dela to ni mogoče, ker z njimi finan-
cirajo redne programe skupne po-
rabe.
Podoben je tudi odnos do dodat-
nega združevanja sredstev za bolniš-
nico, s katerim bodo omogočili, da
se bodo prve specialistične ambu-
lante iz nemogočih kletnih prosto-
rov še letos preselile v nov osrednji
objekt, tudi v konjiški in mozirski
občini, v velenjski pa se aktivnosti
šele pričenjajo. V Šmarju pa so se
odgovorni delavci organizacij zdru-
ženega dela dogovorili, da bodo ak-
cijo enodnevnega zaslužka speljali
do konca septembra. Menijo, da ne
bo tež^v, ker delavci akcijo podpira-
jo. Šentjurski, predsedniki osnov-
nih sindikalnih organizacij so se zav-
zeli, da sredstva za modernizacijo
nakažjo čimprej
Tudi v žalski občini so za akcijo, s
katero bi zaposleni prispevali eno-
dnevni zaslužek za celjsko bolnišni-
co. V ta namen so imenovali tudi
štab za izvedbo akcije v občini. Veči-
na organizacij združenega dela bo
junija en dan delalo za modernizaci-
jo celjske bolnišnice m v večini so se
delavci za to že odločili. V družbenih
dejavTiostih bodo za to obračunali
enodnevni zaslužek.
Preteklo soboto pa so za moder-
nizacijo celjske bolnišnice že delali
v vseh treh izmenah v tekstilni to-
varni Prebold. To velja tudi za oba
obrata v šroarski občini ter za tozd
v Biogradu na moru, vendar bodo
delavci tam enodnevni zaslužek
namenili za modernizacije zdrav-
stveneg doma v Biogradu. V soboto
je delal tudi vrtec v Preboldu, tako
da je bilo ta dan urejeno otroško
varstvo za malčke delavcev, zapo-
slenih v preboldski tovarni, tovar-
na pa bo za to plačala enodnevni
zaslužek še za zaposlene v prebold-
skem vrtcu.
Sicer pa so nekatere organizacije v
žalski občini že pred to akcijo name-
nih nekaj milijonov namenskih
sredstev za modernizacijo celjske
bolnišnice. To velja za keramično in-
dustrijo Liboje, Juteks, tovarno no-
gavic Polzela, tekstilno tovarno Pre-
bold in nekatere delovne organizaci-
je Hmezada.
Po podpori na občinski ravni so v
Laškem že podprli akcijo enodnev-
nega zaslužka in celoten proglas v
Pivovarni in Zdravdišču. V prihod-
njih dneh bodo o tem spregovorili še
ostah izvršilni odbori sindikalnih or-
ganizacij, nato pa še zbori delavcev.
6. S    :      ;     i\K
6tl. MAJ 1u Ji
Mesnico v
Zabukovici so
zaprli
Krajani Zabukovice in
okoliških zaselkov Zagre-
ben, Podmrzlica, Podgozd-
nik ter Pongrac so razbur-
jeni, ker so jim zaprli mes-
nico v Zabukovici.
Veterinarski inšpektor je
že konec leta 1984 zaradi
nepravilnosti in pomanjk-
ljivosti, ki onemogočajo
prodajo higiensko neopo-
rečnega mesa, izdal odloč-
bo za odpravo teh nepravil-
nosti in pomanjkljivosti.
Rok je bil 1. februar. Ker
Celjska mesna industrija
do tega časa ni ukrepala, so
ta mesec mesnico na sploš-
no nezadovoljstvo kraja-
nov zaprli.
Predstavniki Celjske
mesne industrije so sicer
izdelali projekt ureditve,
pripravljeni so tudi delno
financirati obnovo mesni-
ce, preostali del denarja pa
n^ bi v kraju zbrali iz dru-
gih virov. Na zboru kraja-
nov so poudarili, da občin-
ski forumi niso pokazali
nobene pripravljenosti za
ureditev problema.
JENEZ VEDENIK
Oli praznilcu v Šmartnem vodovuil
Krajevna skupnost
Šmartno v Rožni dolini, ki
je po številu prebivalcev
(okoli 1500) ena najmanjših
in po številu zaselkov (Rož-
ni vrh, Jezerce, Brezova, Lo-
če, Gorica, Slatina, Šent-
jungert, Zavrh, Pepelno,
Rupe, Otemna in Šmartno)
največjih v celjski občini,
praznuje vsako leto 4. juni-
ja svoj praznik kot spomin
na leto 1943, ko je bil na Ža-
garjevi domačiji v Gorici
sestanek aktivistov severno
celjsko - savinjskega ob-
močja. Ob letošnjem prazni-
ku so pripravili več priredi-
tev, ki se bodo zvrstile od 1.
do 8. junija.
S prireditvami ob krajev-
nem prazniku bodo začeli
člani društva upokojencev
(okoli 130 jih je), ki bodo v
soboto, 1. junija ob 15. uri
pred gasilskim domom ob
kulturnem programu razvili
svoj prapor. 3. junija bo po-
hod pionirjev in mladincev v
okviru planinske sekcije, ki
so jo ustanovili v okviru os-
novne mladinske organizaci-
je. Mladi bodo popoldne ob
15. uri odšli do domačije Do-
minika Hriberška-Slomška,
ki je bil obešen na Stranicah
in se po njem imenuje po-
družnična šola. Okrasili bo-
do spominsko obeležje ter
nadaljevali pot na vrh Lan-
šperka, kije v sklopu Savinj-
ske transverzale in imajo
zdaj nov pečatni planinski
žig, ki ga bo dobil tudi vsak
član sekcije.
4. junija zvečer bodo člani
društva upokojencev pripra-
vili kres, 7. junija pa priprav-
jajo kres mladinci na igrišču
v Gorici. Zaključek prazno-
vanja krajevnega praznika
bo v soboto, 8. junija ob 15.
uri na dvorišču graščine
Prešnik v Šmartnem v Rožni
dolini. Osrednji dogodek bo
vsekakor otvoritev vodovo-
da, ki so ga začeli graditi leta
1979 in so pri njem samo kra-
jani opravili skoraj 23 tisoč
udarniških ur. Podelili bodo
tudi priznanja OF, v kultur-
nem programu pa bodo na-
stopili člani domačega kul-
turno prosvetnega društva.
Po proslavi in otvoritvi vo-
dovoda bo še tekma »stari -
mladi«, nato pa tovariško
srečanje.
Marjan Ferjanc, predsed-
nik krajevne konference
SZDL Šmartno v Rožni do-
lini: »Z novim vodovodom
še ne bodo odpravjeni vsi
problemi  v  naši  krajevni
skupnosti. Rešeno ni vpraša-
nje otroškega varstva, saj
zdaj otroke starši vozijo v
Celje. Pogovarjamo se s šolo
v Vojniku, da bi v podružnič-
ni šoli dobili stanovanje in
ga preuredili za varstvo. Po
anketi imamo že 42 kandida-
tov. Še vedno ostaja odprt
problem neasfaltiranega de-
la ceste Šmartno-Vojnik,
kar se vleče že od leta 1978.
Moti nas okolica Šmartin-
skega jezera, kjer so neureje-
ne ceste, divji turizem, ljudje
uničujejo kmetom travnike
in njive, kar seveda ni prav.
Trenutno obnavljamo dve
cesti iz Šmartna v Slatino v
dolžini 1,5 km in od avtobus-
ne postaje do kmeta Kovača
v dolžini 700 m, ter napelju-
jemo vodovod v delu Brezo-
ve za tri kmetije in dva vi-
kenda. Predračunska vred-
nost je 450 tisoč din, od tega
je 200 tisoč prispevala kra-
jevna skupnost, ostalo pa ti-
sti, ki bodo vodo dobili že
letos.«
TONE VRABL
Marjan Ferjanc
Najboljši
učenci iz Luč
Tudi letos so se mladi iz
štirih osnovnih šol v obči-
ni Mozirje pomerili v zna-
nju in veščinah SLO in DS.
OK SZDL Mozirje, ki je
pokrovitelj tekmovanja,
je organizacijo zaupala OS
Blaža Arniča iz Luč.
Tekmovanja sta se udele-
žili po dve ekipi iz vsake
šole. Tekmovalci so morali
na progi, dolgi okoli 6 km,
reševati naloge iz topogra-
fije, požarne varnosti, pro-
metne varnosti ter civilne
in narodne zaščite. Pred
pohodom so se pomerili tu-
di v streljanju z zračno pu-
ško, po prihodu na cilj pa
so reševali teste in praktič-
ne naloge iz prve pomoči. ~
Najbolje so bili priprav-
ljeni učenci OŠ Luče, ki so
zasedh prvi dve mesti. Pri
organizaciji tekmovanja so
sodelovali tudi člani KO
ZRVS Luče in GD Luče.
Naslednje leto bo organi-
zator podobnega tekmova-
nja COŠ Gornji grad.
RAJKO PINTAR
Tudi na Gomiisicem se zdaj
pripravijajo na samoprispeveic
Preplastitev ceste v Šma-
tevžu v dolžini 600 metrov,
urditev javne razsvetljave
v Zaklu ter kanalizacije v
Grajski vasi, to so glavna
opraljena dela v preteklem
letu v krajevni skupnosti
Gomilsko, so poudarili na
nedeljski slavnostni seji
skupščine krajevne skupno-
sti in družbenopolitičnih
organizacij v počastitev
praznika krajevne skup-
nosti.
Pred kratkim so na Gomil-
skem zgradili tudi avtobus-
na postajališča s kolesarnica-
mi. Za ta in še nekatera dru-
ga dela so odšteli okrog dva
milijona dinarjev, res pa je,
da je dejanska vrednost še
mnogo večja, če upoštevamo
prostovoljne prispevke kra-
janov ter prostovoljno delo.
Nasploh pa je eden izmed
največjih problemov v tem
kraju financiranje krajevne
skupnosti. Z izjemo Ingrado-
vega tdzda na Gomilskem tu
ni industrije, ljudje pa se vo-
zijo na delo v Prebold, Polze-
lo, Žalec in še v nekatere
druge kraje. Čeprav se v žal-
ski občini radi pohvalijo, da
imajo urejeno plačevanje ta-
ko imenovane glavarine, pa
to bržčas ne bo držalo, so po-
udarili na slavnostni seji, saj
predvidenih prispevkov ne
plačujejo niti v občini gospo-
darsko dobro stoječe organi-
zacije združenega dela. Torej
ni res, da glavarine ne dobijo
le iz velenjske in celjske ob-
čine. Še sreča, poudarjajo, da
so ljudje pripravljeni marsi-
kaj storiti s prostovoljnimi
prispevki in delom, ker bi
denarja sicer še bolj primanj-
kovalo kot ga že itak. Števil-
na društva še živijo tako re-
koč sama, o čemer priča po-
datek, da so si sama v zad-
njem letu zaslužila okrog mi-
lijon dinarjev.
Tako ni drugega izhoda
kot uvedba krajevnega sa-
moprispevka. V naslednjih
letih naj bi z zbranim denar-
jem zgradili mrliško vežico,
novo telefonsko centralo,
opremili otroško igralnico,
javno razsvetljavo ter novo
trgovino. Ob tem je treba po-
udariti, da se je krajevni sa-
moprispevek iztekel že pred
dvema letoma in da je bilo
Gomilsko ena izmed redkih
krajevnih skupnosti v žalski
občini, kjer so se ljudje izre-
kli za krajevni samoprispe-
vek še v času trajanja občin-
skega.    JANEZ VEDENIK
Na slavnostni seji so za-
služnim za razvoj kraja po-
delili plakete in priznanja.
Plakete so prejeli Jože Jan,
Emest Čmak, Slavko Tiselj,
Danijel Brišnik in kulturno
društvo, priznanja pa Tanja
Cehner, Maks Košenina,
Minka Kosem in Karel
Šmit.
NA KRATKO
Srečanje brigadirjev-
veteranov
Brigadirji-veterani iz Ljub-
ljane pripravljajo v soboto,
15. junija četrto srečanje bri-
gadirjev-veteranov iz Ljub-
ljane in okolice, vabijo pa tu-
di prijatelje iz vseh ostalih
delov Slovenije. Srečanje bo v
Rekreacijskem centru Jezica v
Ljubljani, kjer bo poskrbljeno
za kulturni program, ples in
razvedrilo. Udeleženci bodo
dobili posebne spominske
značke srečanja in 40-letnice
mladinskih delovnih brigad.
Eicipa Žalca
najboljša
Občinska konferenca Zveze
socialistične mladine Žalec je
med številnimi aktivnostmi
pripravila ob dnevu mladosti
tudi kviz »40 let osvoboditve«.
Pomerilo se je sedem ekip iz zna-
nja o pohodu štirin^ste divizije,
o zaključnih bojih na našem ob-
močju te slavne brigade in o pisa-
nju poslovilnih pisem talcev, ki
so bili obsojeni na smrt. N^več
znanja je pokazala ekipa OŠ Ža-
lec, sledi oŠ Petrovče, OŠ Griže
itd.
T.TAVČAR
VeičI v SLO In DS
Na Dan mladosti je bilo v Slo-
venskih Konjicah občinsko tek-
movanje osnovnih šol v vešči-
nah splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite. Pred tem
so bila že množična tekmovanja
po šolah, v soboto pa se je pri
Občinskem štabu teritorialne
obrambe Slovenske Konjice po-
merilo deset ekip, in sicer iz vsa-
ke šole po dve ekipi. Prvo mesto
je zasedla prva ekipa šole Duša-
na Jereba, drugo mesto druga
ekipa te šole in tretje mesto prva
ekipa osnovne šole Edvard Kar-
delj Slovenske Konjice.
Organizator tekmovanja je bila
Občinska konferenca SZDL, od-
bor za pripravo in izvedbo tek-
movanja iz splošne ljudske
obrambe in družbene samoza-
ščite.
Mladi ribiči za pokal
Ribiška družina Celje je v
čast dneva mladosti pripravila
v soboto mladinsko ekipno tek-
movanje na Šmartinskem jeze-
ru. Tekmovanja se je udeležilo
sedem ekip s celjskega območja
ter ekipi pobratenih ribiških dru-
žin Vevče in Vrhnike, ki je tudi
zmagida s 1488 točkami. Drugi so
bli mladinci Ribiške družine Pa-
ka iz Šoštanja, tretje mesto pa je
zasedla prva ekipa Ribiške druži-
ne Celje.
Osrednjo prireditev, tekmova-
nje za ribiškega carja, pa bodo
imeli celjski ribiči v nedeljo, 2.
junija na Šmartinskem jezeru pri
ribiški koči. Zbrali se bodo ob 6.
uri, s tekmovanjem pa bodo pri-
čeli uro kasneje.
FB
Novih oddelkov ne bo
v Titovem Velenju in Celju ne bodo odprli še enega oddelka
naravoslovno-matematične usmeritve. Taka je odločitev repu-
bliške izobraževalne skupnosti, čeprav je za oddelek prevei
prijavljenih za to usmeritev v Centru srednjih šol v Titovem
Velenju in na Srednji tehniški šoli Maršala Tita v Celju. V
kohkor se učenci ne bodo premishh in prijavili na kakšno drugo
usmeritev, bodo morali opraviti preizkus znarvja.
VVE
Knjižnica za otrolce je odprta
Za lepo darilo najmlajšim so poskrbeli v Knjižnici Edvardf
Kardelja Celje, ko so na praznik mladosti odprli prenovljeni
oddelek knjižnice za otroke na Šlandrovem trgu v Celju.
Na slovesno dopoldne se je zbralo pred vhodom knjižni«
nekaj n^mlajših, nastopajočih iz glasbene šole in Pionirskegi
doma ter Srednje družboslovne šole, ki so s kulturnim progra
mom izrazili srečo in veselje ob tem dogodku. Razveselili so se
ga tudi delavci kryižnice, pa predstavniki družbeno-političneg?
in kulturnega življenja, med katerimi so bili kot častni gostjt;
tudi Marica Frecetova, pesnica Meta Rainerjeva, prof. Antotl
Aškerc in pisatelj Ivan Potrč. Vrata knjižnice je na stežaj odpr
mladim Drago Medved, predsednik skupščine kulturne skup
nosti Celje. M. PODJEI
Al(ci]e taborniifov »Dva ieva«
v prvih petih mesecih letos so taborniki odreda »Dva leva i:
Celja izvedli ali sodelovali že na devetih akcijah ter dosegli neka,
lepih uspehov. Januarja so bih na pohodu na Jelovici v Dražgo,
šah, februarja pa so se udeležili kratkega seminarja v Logarsk
dolini. V začetku marca so tekmovali v Slovenskih Konjicah
kjer so med osmimi ekipami osvojili drugo mesto. Za 8. marec
so pripravih program, aprila pa so bili v Sidu na akciji »Preboj
Sremskog fronta«. V okoHci Sida so v nast^ajočem parku posa
dili 40 dreves ob 40-letnici osvoboditve, ob povratku pa so si
ogledali še zloglasno teborišče Jesenovac. Aprila so tudi tekmo-
vali v Postojni, kjer so bili med 11. ekipami znova drugi, koncem
meseca pa so odšli v Beograd na »Dane slobode«, kjer so dosegli
n^večji uspeh, saj so bili med dvanajstimi ekipami iz vse Jugo-
slavije drugi. Ogledah so si še Beograd in hišo cvetja. V začetku
maja so pomagah pri akciji na Gričku, 11. m^a pa so sodelovali
še na pohodu v Ljubljani.
Na sliki drugouvrščena ekipa tabornikov. »Dva leva« iz Celj'
v Beogradu skupsO z vodjo Stevom Pavičem (desno).
»Izvidačka alka S5«
Petčlanska ekipa tabornikov
iz odreda Heroja Bračiča iz Slo-
venskih Konjic se je udeležila
»izvidačke alke«, ki je bila od
10. do 12. maja v Zenici.
Na glavnem trgu je bil najprej
orientacijski start. Pot je bila iz-
redno zahtevna, dolga deset ur.
Na poti je bilo deset kontrolnih
točk, kjer je bilo potrebno reše-
vati razne naloge, kot na primer
test iz NOB, test presenečenja,
preskus spretnosti, risanja skic
poti m podobno. Kljub malo po-
nesrečeni orientaciji smo zasedli
4. mesto izmed 16 sodelujočih
ekip. V alki smo bili tretji. Celo
tekmovanje nam je bilo zelo
SLAVICA JAKOP
Mnogoboj
medvedkov in
čebelic
Zveza tabornikov občine Slo*
venske Konjice je organiziral«
mnogoboj za medvedke in čebe-
lice, ki ga je izvedel odred Hero-
ja Bračiča. Udeležilo se ga je 1*
ekip, iz odreda Zelena Rogla i<
Zreč, odreda Sto talcev s Stra-
nic in iz odreda Heroja Bračič*:
Tekmovan^ie je bilo v okoliC
taborniškega doma v parku *
Slovenskih Konjicah. Medvedk"
in čebelice so tekmovali v štiril'
skupinah in v vseh so prva mest*
zasedli medvedki in čebehce i*
Zreč. si
OBRAZI
Albina Robar
če je v kakšnem kovi-
narskem obratu ali delav-
nici glavni šef ženska, po-
tem je za povprečno gle-
danje na tradicijo pokli-
cev to še vedno bolj bela
vrana med črnimi in že
zaradi tega svojska zani-
mivost. Tako se je zgodilo
tudi meni, ko sem v stra-
niškem obratu vitanjske-
ga Kovinarja spraševal za
šefom, pa me je z nasme-
hom sprejela Albina Ro-
bar, obratovodkinja  17-
članskega kolektiva, ki v
dveh izmenah izdeluje
priključke za kmetijsko
mehanizacijOf v glavnem
za traktorje.
»Sicer pa nisem sama
med moškimi, s^j nas je 8
žensk«, je Albina potešila
mojo moško, dane rečem
še šovinistično zveda-
vost. Ni nujno, da so prvi
vtisi dokončni, toda še
danes sem prepričan, da
Albina vodi svoj mali ko-
lektiv trdno in demokra-
tično in da se vsi počutijo
kot velika družina, v kate-
ri se tudi ponavadi ve.
kdo ima glavno besedo.
Zanimala me je Albine
Robarjeve poklicna pot.
»Sem domačinka, doma
prav v Stranicah, kjer
sem obiskovala tudi os-
novno šolo, potem pa
sem se izučila za stru-
garko."
Danes je Albina strojni
tehnik, pohvali se lahko
še s 13-letnim sinom
Brankom, . z življenskim
tovarišem pa je dosti dela
s hišo, ki lepo zaokrožuje
novo stanovanjsko nase-
lje v Stranicah. Pa to zad-
nje sem moral že kar izvr-
tati iz nje, ker bi se sama
sicer najraje pogovarjala
o delu, o »njenem« obratu
in delavcih.
»Saj nisem sama strojni
tehnik, še ena domačinka
je končala srednjo tehnič-
no šolo, pa je imela težave
z zaposlitvijo. Nato se je
zaposlila pri nas in je prav
pridna delavka,« je Albi-
na hitro našla tople bese-
de za sodelavko, pa poh-
valila tudi vso moško
ekipo.
Straniški kovinarji de-
lajo skupaj dobrih devet
let, na mesec naredijo
kakšnih 1.000 priključ-
kov za traktorje - izdelu-
jejo jih devet vrst - po pet
za IMT, enega za Zetor,
dva za Deutz in enega za
Fiat-Štore. Dela, torej
kruha, jim ne zmanjka in
verjamemo, da se bodo
straniški kovinarji in ko-
vinarke pod obratovod-
stvom Albine Robar še
naprej delovno in poklic-
no potrjevali.
MITJA UMNIK
30. IViAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 7
$ol8 na Celjskem pomanjkljivo
opremljene z računalniki
y torek se ttodo pričeli 2. računalniški dnevi
prihodnji teden, v torek,
jc bodo v Celju pričeli dru-
gi računalniški dnevi, ki jih
organizirata Zveza organi-
zacij za tehnično kulturo
Celje in RŠC Golovec.
Do sobote, ko bo zaključek
računalniških dnevov, bodo
jtevilna predavanja o raču-
nalništvu za otroke in odra-
sle. V haU C v Golovcu pa
bodo sodelovali domači pro-
izvajalci računalnikov in de-
lovne organizacije, ki zasto-
pajo tuje firme v naši repu-
bliki (Iskra Delta, Inštitut
Jožef Štefan, Gorenje, Biro-
stroj, Konim in Intertrade),
delovne organizacije, ki ima-
jo v svojih delovnih procesih
že uvedene računalnike (Ko-
vinotehna, Emo, Libela, Gra-
diš in Aero) ter vse srednje
jole, ki imajo v učnih progra-
mih računalništvo.
Poleg tega bodo še demon-
stracije delovanja raznih ra-
čunalniških izobraževalnih
programov, ki jih na nekate-
rih šolah že uspešno uvajajo
pri pouku fizike, matemati-
ke, angleškega jezika in še
kje.
V četrtek bo poslovni dan
za delovne organizacije ma-
lega gospodarstva. Zanje bo
predavanje o sodobnem po-
slovanju z računalniki, raz-
govor o uporabi računalni-
kov in ob koncu še ogled Ko-
vinotehninega računalniške-
ga centra.
Potekal bo tudi tečaj raču-
nalništva za mentorje raču-
nalniških krožkov z osnov-
nih šol. Poudarek pri de-
monstraciji programov pa
bo na izobraževalnih progra-
mih, ne pa, kot je bilo prvič,
na igricah. Organizatorji si
bodo tudi prizadevali, da v
čim večji meri vključijo v
program računalniških dne-
vov osnovne šole iz drugih
občin našega območja.
WE
Sicer pa v Celju ugotav-
ljajo, da so osnovne šole še
vedno pomanjkljivo oprem-
ljene z računalniki in da se
še niso dogovorile, katere
sisteme bi vključile v svoj
program. Tu so si šole same
krive, ker so čakale na to,
kaj bo rekla republiška izo-
braževalna skupnost. Priča-
kovali so, da bo ta predlaga-
la enoten sistem za vso Slo-
venijo v resnici pa je orisa-
la le karakteristike, ki naj
jih imajo računalniki. Tem
pa najbolj odgovarja Como-
dore, ki pa je sedaj za 30
odstotkov dražji kot je bil
jeseni in stane z vsemi prik-
ljučki vred okoli 310.000 di-
narjev.
Obsodili zbiranje podpisov
Javna tribuna o zazidalnem načrtu Uubečne
Sredi prejšnjega tedna so
krajani Ljubečne na javni
tribuni soglasno obsodili
zbiranje podpisov proti za-
zidalnemu načrtu, ki so ga
krajani prejeli že pred šesti-
mi leti. Gre za več kot dve-
sto podpisov, ki jih je zbral
Jože Dekleva, član na novo
ustanovljenega Društva za
varstvo okolja iz Celja. Zbi-
ranje podpisov obsoja tudi
društvo, še zlasti zato, ker
)e Jože Dekleva nastopal v
imenu društva, še preden je
bilo le-to uradno ustanov-
ljeno.
Zanimivo pri tem je, da so
na javni tribuni vsi, ki so se s
podpisi opredelili proti zazi-
dalnemu načrtu, izjavili, da
so bili zavedeni oziroma, da
so v njihovem imenu podpi-
sovali drugi.
S tem, da so se krajani Lju-
bečne znova izrekli za zazi-
dalni načrt, pa problem še
zdaleč ni rešen. Društvo za
varstvo okolja iz Celja na-
mreč še vedno vztraja na sta-
lišču, daje zemlja, kjer naj bi
se gradilo boljše kakovosti,
kot je to bilo ocenjeno. Kra-
jani Ljubečne bodo morali
tako dokazati, da temu ni ta-
ko, kar pa ne bo niti malo
enostavno, saj sta doslej
zemljo ocenjevali dve stro-
kovni komisiji, ki sta bili na-
sprotnega mnenja. Pri tem
gre predvsem za Mastnako-
vo zaščiteno kmetijo, ki naj
bi izgubila 47 arov zemlje.
Kasti Žnuderl, član celjske-
ga izvršnega sveta, je v zvezi
s tem zagotovil, da so že po-
pravili zazidalni načrt in da
bodo Mastnaku odvzeli se-
dem parcel manj kot je bilo
sprva načrtovano. Zaenkrat
pa je to le ustno zagotovilo,
ki še ne obvezuje.
Dodatno zmedo povzroča-
jo tudi trditve krajanov, da
jim doslej odvzete zemlje za
gradnjo cest ni še nihče pla-
čal in pa prepričanje posa-
meznih lastnikov, da imajo
kakovostno kmetijsko zem-
ljo, ki je ne nameravajo dati
zastonj ali pod ceno. Tako je
zazidalni načrt Ljubečna, če-
prav so v krajevni skupnosti
začeli po njem graditi že
pred petimi leti, še vedno
vprašljiv.
Celjsk izvršni svet je bil
prek Republiškega komiteja
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano že obveščen, da je
zazidalni načrt Ljubečna
sporen glede na interventni
zakon o kmetijstvu, ki je bil
sprejet lani. Kakorkoli že,
zadnjo besedo bodo imeli
strokovnjaki in če se bo izka-
zalo, da gre v primeru Lju-
bečrie za kakovostno kmetij-
sko zemljo, bodo krajani pač
morali poiskati primernejšo
lokacijo za stanovanjsko
gradnjo.
VILI EINSPIELER
Likovna ustvarjalnost med naimlajšimi
V šentjurskem vrtcu so le-
tos drugič zapored organizi-
rali Cicibanovo likovno ko-
lonijo. Prerez likovne
ustvarjalnosti najmlajših,
ki so jo lani nekateri ljubko
poimenovali »srčkova kolo-
nija«, so letos v Šentjurju
razširili tudi izven ob-
močja.
Slikanja na iverno ploščo
so se poleg otrok iz vseh enot
šentjurske vzgojnovarstvene
organizacije ter vrtcev osmih
občin našega območja udele-
žili tudi »malošolarji« iz Ma-
ribora. Mladež, ki se je konec
prejšnjega tedna zbrala v
Šentjurju, je v tamkajšnjem
novem vrtcu vihtela čopiče
in poskušala ustvariti kar
najbolj veren prikaz »Raja-
nja v svobodni domovini«.
Domišljijsko tako bogate sli-
ke kot si jih lahko ogledamo
na tej razstavi, so včasih red-
kost tudi pri tistih, malo sta-
rejših ustvarjalcih. Da ne bi
bilo ob oceni narejenih slik,
ki so jih v zgodnjem popold-
nevu strokovno pregledali
sUkar Goce Kalajdžijski in
prireditveni odbor, preveč
žalosti in še kakšne solzice
vmes, so se v Šentjurju raje
odločih, da »najboljšim« -
dobri pa so bih tako kar vsi,
ki so na likovno kolonijo pri-
šli - podelijo pet enakovred-
nih nagrad in pet enakovred-
nih pohval.
Po končanem slikanju so
si otroci ogledah Šentjur, po-
kukali v Ipavčev muzej - in
verjamete ali pa ne - na poti
domov so bih že tako utruje-
ni, da so se tudi najbolj zgo-
vorni jezički malce potuh-
nili.
Na sliki: Malo slikarsko
kolonijo so pripravih tudi v
šempetrskem vrtcu. Ob dne-
vu mladosti so otroci skupaj
s svojimi vzgojiteljicami pri-
pravih piknik, razobesili
svoje izdelke in kiparili v
lesu.
IVANA FIDLER
NOVICE IZ GASILSTVA
80 let gasilstva v Škofji vasi
v začetku julija bodo člani prostovoljnega gasilskega dru-
štva v ŠkoQi vasi slavili pomemben jubilej - 80-letnico
obstoja. Ob tej priložnosti ne bodo pripravili tekmovanja ali
parade, pač pa bodo skupaj s krajevno skupnostjo in delov-
nima organizacijama Etol in TVO ocenili požarno varnostne
priprave.
Gre za zanimiv primer podpisa samoupravnega sporazuma
med KS, tovarnama in gasilci o skrbi za požarno varnost v kraju,
ki je trenutno edinstven te vrste v Sloveniji.
Ob proslavi naj bi namenu predali tudi obnovljen del starega
gasilskega doma, ki ga bodo do takrat uredili povsem s prosto-
voljnim delom. Krajani so v ta namen že podarili preko trideset
smrek, od tega Drago Čater kar deset. Gasilci so smreke podrli
in izvlekh iz gozda, zdaj pa jih bodo obdelali tako, da bodo z
njimi popravih ostrešje in star dotrajan del gasilskega doma.
Vse seveda s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi.
Razvili bodo tudi nov društveni prapor, ki bo že tretji. Prvega
je odnesel okupator in je nekje v Avstriji, drugi, ki so ga raz\?ili^'
leta 1953 pa je bil izdelan slabše, tako da zdaj ne odgovarja več
namenu. Jeseni bodo prizadevni gasilci pripravili tradicionalno
tekmovanje za pokal SkoQe vasi, kjer bodo nastopile desetine iz
Slovenije in sosednje Hrvaške.
Na olimpiado dve gasilski desetini
Julija bo v Avstriji gasilska olimpiada, kjer bosta nastopili
tudi dve desetini s celjskega območja. Prostovoljno gasilsko
društvo iz Slovenskih Konjic z moško desetino, ki je bila lani
državni prvak in desetina pokUcnih gasilcev, kije dosegla podo-.
ben uspeh. Obe desetini se bosta za tekmovanje dobro pripravili
in poskušali velik uspeh z državnega prvenstva upravičiti tudi v
močni mednarodni konkurenci.
V spomin Matevža Haceta
Vsa gasilska tekmovanja letos bodo posvečena spominu
Matevža Haceta, komisarja XIV. divizije, ljudskega pisatelja
in prvega predsednika Gasilske zveze Slovenije. To velja za
občinska, regijska in republiško tekmovanje. Letos pa ne bo
tekmovanj gasilskih enot civilne zaščite, kajti odločili so se, da
bodo ta tekmovanja prirejali vsako drugo leto.
Brez skrbi za gasilski kader
Letošnje, dvanajsto tekmovanje pionirskih gasilskih dese-
tin občine Šmarje pri Jelšah, je bilo v soboto v Zibiki.
V gasilskih veščinah se je pomerilo enainpetdeset pionirskih
desetih, kar je svoje vrste rekord. Tekmovanje je potekalo v
dveh skupinah. V A skupini so prvo in drugo mesto med pionirji
dosegh člani ekipe iz Zibike, tretje mesto pa je osvojila desetina
iz Vinskega vrha. V B skupini pioniijev so zmagali gasilci iz
Rogaške Slatine, drugo mesto so si priborili pionirji iz Kozjega,
tretje pa iz Lesičnega.
Med gasilkami-pionirkami so v A skupini zmagale predstav-
nice ekipe iz Mestinja, drugo rjiesto so zasedle pionirke iz Koz-
jega in tretje iz Sladke gore. Zmagovalni vrstni red v skupini B
je bil naslednji: Kostrivnica, Kozje in Donačka gora. Izkazal seje
tudi organizator tekmovanja v Zibiki, gasilsko društvo iz te
krajevne skupnosti.
Dva gasilska jubilanta
Letos mineva 30 let, kar so v Celju ustanovili občinsko
gasilsko zvezo in prvo poklicno enoto gasilcev, ki se je kasneje
razvila v sedanji Zavod za požarno varnost. Čeprav so najprej
hoteli pripraviti dve proslavi, so se odločili za skupno, ki bo 20.
septembra v prostorih zavoda. Ob tej priložnosti bodo razvih
tudi prapor občinske gasilske zveze Celje ter pripravili še več
prireditev.
Zbral: T. VRABL
Za lažje življenje]
Podčetrtku le bila skupščina
usorlatlkov Slovenlle
v Sloveniji je skoraj 40.000
bolnikov z luskavico ali pso-
■rlazo, torej približno toliko
kot bolnikov s jsladkomo bo-
leznijo. Leta 1979 so ustanovi-
li Društvo psoriatikov Slove-
nije z namenom, da bi uvedli
enotno evidenco bolnikov ter
ob pomoči zdravstvenih in
•Irugih ustanov in na strokov-
no utemeljen način obravna-
vali obolele za psoriazo. Koli-
ko so pri tem uspeli in kakšne
naloge so še pred njimi, so
spregovorili v soboto na
skupščini društva v Podče-
trtku.
Kljub društvu in nekaterim
premikom se bolniki z luskavi-
co srečujejo s številnimi teža-
vami, saj se morajo še vedno
boriti za enakopraven položaj
v svojih bivalnih in delovnih
o^^oljih ali, kot pravijo, za svoj
prostor pod soncem. Sedanji
predpisi, ki urejajo zdravstvo,
Njihovega položaja ne oljašuje-
saj nimajo nikakršnih po-
sebnih pravic, kot jih imajo na
primer sladkorni bolniki. Zato
So se tudi na skupščini zavzeh
^ oprostitev participacije k
^enam zdravstvenih storitev in
posebej zdravil, kijih potre-
^•^Jejo tako rekoč dnevno,
zavzeli so se tudi za olajšave
pri klimatskih zdravljenjih, saj
So ta še vedno za mnoge edina
Pot k lajšanju bolezenskih te-
^v. Za to pa bo treba najti več
Prostora, saj bolniki z luskavi-
co ne morejo v javna kopališča
zdravilišča, tista, ki so bila
doslej nekako rezervirana za-
'^Je. na primer v Velem Loši-
^J^. pa dajejo prednost gostom
1^ tujine. Tudi zato so soglasno
Podprli predlog, da bi v Rim-
ski čardi pri Maravskih topli-
cah zgradili zdravilišče izključ-
no za psoriatike, saj so doseda-
nji poskusi pokazali učinkovi-
to zdravilno moč tamkajšnjega
vrelca.
Več kot doslej bodo skušali
narediti tudi pri pridobivanju
novih članov društva, saj si
lahko od množičnosti in enot-
nega nastopa obetajo še naj-
več. Pri tem naj bi jim bili v
pomoč tudi območni aktivi, ki
jih v tem času ustanavljajo.
MILENA B. POKLIC
Namenu izročili nov vodovod
Voda Iz vodovoda zdaj v celotni KS Ljubečna
V nedeljo popoldan je bilo
na Lipovcu v krajevni skup-
nosti Ljubečna živo kot še
nikoli doslej. Krajani in šte-
vilni gosti so se namreč
zbrali, da bi skupaj izročili
namenu vodovodno omrež-
je v Žepini, Lipovcu in Glin-
skem.
3800 metrov omrežja so za-
čeli graditi lani. Zanj so po-
rabili preko milijarde starih
dinarjev in več kot 6000
udarniških ur. Vodovodno
omrežje je zgrajeno s pomoč-
jo sredstev 3. občinskega sa-
moprispevka. Veliko pa so
pri delu pomagah tudi vojaki
celjske garnizije in brigada
veteranov, ki so jo sestavljali
predstavniki družbenopoli-
tičnih organizacij in Skup-
ščine občine. Pri vsem pa so
bili najbolj prizadevni kraja-
ni. S to pridobitvijo bodo na-
mreč pozabljene vse težave,
ki so jih krajani imeh s po-
manjkanjem vode zlasti v
sušnih obdobjih. Za uspešno
izvedeno akcijo je svet kra-
jevne skupnosti in režijski
odbor podelil priznanje Aloj-
zu Aužnerju, Ratku Cvijano-
viču. Dragu Čehu, Anki Fid-
ler, Branku Fidlerju, Veroni-
ki Jelovšek, Janku Joštu,
Komunalnemu podjetju slo-
venska Konjice, Alojzu Kos-
cu, Ivanu Koscu, Stanetu
Koštomerju, Mariji Košta-
maj, Ani Kriter. Marjanu Ku-
koviču, Janezu Lamutu, Mi-
lici Pangerl, Marici Pevec,
Borisu Platovšku, Jožetu
Spevanu, Edvardu Stepišni-
ku, Janezu Šepcu, Marici So-
line, Marjanu Štoru, Feliksu
Terčku, Francu Terčku in
Jožetu Urlepu.
Člani kulturno umetniške-
ga društva so pripravili še
bogat kulturno umetniški
program. Sekcija kmečkih
žena pa je pripravila pogosti-
tev za vse.
S tem vodovodnim omrež-
jem so v krajevni skupnosti
Ljubečna končali z deli na
razširitvi omrežja. Vodo so
namreč z vodovodi pripeljali
v vsa naselja in zaselke kra-
jevne skupnosti dobro leto
prej kot so načrtovali.
S tem pa v krajevni skup-
nosti še niso rešili vseh pro-
blemov. Še letos bodo začeli
graditi omrežje kanalizacije
v Ljubečni in Šmiklavžu.
Modernizirati želijo še nekaj
kilometrov krajevnih cest in
razširiti telefonsko omrežje.
MB

30. IV1AJ 191
Ivo Brešan v SLG Celje
Za zaključek letošnje sezone bo v SLG Celje v petek, 31. maja
premiera duhovite »črne komedije« popularnega hrvatskega
dramatika Iva Brešana »Slavnostna večerja v pogrebnem
podjetju«. Delo, ki obravnava korupcijo s širokim zaledjem, je v
prevodu Metke Čuk zrežiral Franci Križaj. Dramaturg je bil
Janez Žmavc, scenograf Sveta Jovanovič, kostumografka Sanja
Jure. Nastopa ves moški ansambel, kot gost Bogomir Veras, od
igralk Anica Kumrova, ansambel pa je pomnožen še s statisti.
Spored zalitevniii kotBipozicij
Ob iubileinem koncertu celjskega godalnega orkestra
Celjski godalni orkester je
obhajal 40-letnico svojega
rojstva s slavnostnim koncer-
tom, ki je bil v torek, 21. maja
v Narodnem domu Dirigira-
Ije prof. Radovan Marvin, so-
lista sta bila klarinetist Boš-
tjan Zupančič in violončelist
Tomaž Sever.
Uvodoma je orkester zaigral-
pet skladb za klarinet in goda-
la sodobnika Daneta Škerla.
Stavki, neoklasicistično konci-
pirani, kontrastirajo nahk su-
iti. Skladba je za tovrstni an-
sambel prav primerna ter jo je
orkester dobro izvedel. Solist,
klarinetist Boštjan Zupančič,
bivši učenec celjske glasbene
šole, je pokazal solidno tehni-
ko in lep ton.
Najzahtevnejše delo večera
je bila DvoMkova Serenada v
E-duru. Skladba ima pet stav-
kov, je zelo romantično zasno-
vana in prežeta s folklornimi
motivi, predstavlja za godala
trd oreh, ki ga je uspelo pre-
pričljivo obvladati. Dasi so bili
ponekod rahh spodrslj^i, je
bila vendar muzikalna plat v
celoti doživeta, določena me-
sta so izvrstno zvenela.
V drugem delu programa je
bil ncOprej Koncert za čelo in
orkester v D-duru Josefa Hay-
dna s solistom Tomažem Se-
verjem, članom simfoničnega
orkestra RTV Ljubljana. Sever
je bil študent Akademije za
glasbo v Ljubljani, nato je od-
šel v Moskvo, kjer je končal
visoko stopnjo in postdiplom-
ski študij na Konservatoriju.
Čelist je izvedel svoj part brez-
hibno z zanesljivo intonacijo,
dognano tehniko in muzikal-
no. Tudi spremljava orkestra
je bila ustrezna. Haydnova
simfonija v A-duru, nazvana
»poslovilna« je zaključila slav-
nostno prireditev. Pr\i stavek,
AUegro assai, je bil ritmično
skrbno izdelan, temperamen-
ten, drugi stavki so bih dolgo-
vezni in utrujajoči. Dirigent bi
bil naredil orkestru in poslu-
šalcem uslugo, če bi črtal ne-
katere repeticije.
Dirigent Marvin je sestavil
pester spored dokaj zahtevnih
kompozicij, primernih za celj-
ske godalce. Solidno je naštu-
diral program, ki je bil odraz
večletnega sistematičnega pri-
zadevanja za kvalitetno rast.
Člani orkestra, deloma učenci
glasbene šole, deloma nekda-
nji učenci, ki nadaljujejo študij
glasbe ah pa sodelujejo kot lju-
bitelji, vsi so zavzeti za delo ter
se podrejajo disciplinirano di-
rigentovi sugestiji. Učinek je
na moč zadovoljiv, kajti pri
vsej predstavitvi prevladuje
muzikalni izraz tako v frazira-
nju kot v skrbno izdelani dina-
miki od piana do orkestralno
zvočnega forta.
Po prvem delu koncerta so
čestitali dirigentu in orkestru
predstavniki organizacij in ob-
čine. Jaka Majcen je izročil or-
kestru zlato odličje v imenu
Zveze kulturnih organizacij
občine Celje, Štefan Zvižej je
podehl v imenu Zveze kultur-
nih organizacij Slovenije Gal-
lusove plakete številnim čla-
nom za dolgoletno sodelova-
nje, Janko Pokhč je čestital ju-
bilantom v imenu Občinske
skupščine in družbeno politič-
nih organizacij. In še je bilo
drugih čestitk in obilo cvetja.
EGON KUNEJ
Nizozemski
pevci na
obisifu
Obisk nizozemskih pev
cev (14.-22. t. m.) je bil po
sledica kulturnih, s tem pj
tudi turističnih vezi, ki s«
rojevajo na gostovanji]
naših kulturnih društev ^
tujini, v tem primeru na
šega Komornega moškegj
zbora.
Omenjeni nizozemsk
zbor obhaja letos 40-letnic(
obstoja in delovanja. Svo
jubilej je zbor sklenil pro
slaviti po zgledu sosednje
ga pevskega zbora iz Schin
velda, starega gosta in go
stitelja Komornega moške
ga zbora, s turnejo v Celj(
in Slovenijo...
Med svojim bivanjen
med nami so pod vod
stvom dirigenta Pierra Ge
ritsa izvedli tri koncerte: \
Celju, v Laškem in na Do
brni. Medtem ko koncert \
Celju zaradi prenatrpanosti
meseca z glasbenimi prire
ditvami ni privabil kdove
kaj občinstva, sta bila kon
certa v Laškem in na Dobr
ni zasluženo deležna večje
pozornosti. Zbor seje pred-
stavil kot dostojen in ter
pret zelo zanimivega inter-
nacionalnega programa,
vključno z deli iz slovanske
vokalno glasbene literature
(Janaček, Dvorak), sklenil
pa ga je z našo, v našem
jeziku pohvalno zapeto pe-
smijo (Plovi, plovi in Nocoj
pa, oh nocoj). Skratka: ši-
rok izbor moških zborov
svetovnega razreda, mesto-
ma ob odlični klavirski
spremljavi, petje pa sad ži-
vega pevskega ljubitelj-
stva. GG
Mozirje: Zapeli so mladi
Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje je v nedeljo organizi-
rala že 26. tradicionalno pevsko revijo mladinskih pevskih zborov
iz šol mozirske občine. Pevska revija je bila pred številnimi poslu-
šalci v dvorani PD Gornji grad.
Nastopili so enoglasni pevski zbori OŠ Luče pod vodstvom Ivice
Selišnikove, OŠ Ljubno pod vodstvom Lenke Kraljeve ob klavirski
spremljavi Nade Jerajeve, SOŠ Gornji grad pod vodstvom Martine
Štifterjeve, PZ Rečica ob Savinji pod vodstvom Anke Rakunove, _
enoglasni pevski zbor OŠ Mozirje pod vodstvom Lijane Poličnikove,
dvoglasna pevska zbora Nazarje pod vodstvom Olge Klemšetove s
klavirsko sprernljavo Nade Jerajeve in PZ OŠ Mozirje, ter triglasni
pevski zbori OŠ Ljubno, OŠ Mozirje in COŠ Gornji grad.
Na 26. pevski reviji je nastopilo 444 pevcev, kar predstavlja četr-
tino vseh osnovnošolskih otrok iz mozirske občine. Že ta podatek
nazorno pove,-da se učenci množično vključujejo v pevske zbore. Iz
leta v leto pa raste tudi kvaliteta, saj si zborovodje prizadevajo _
dvigniti kvalitetno raven pevskih zborov. RAJKO PINTAR -
Pesem iz najmlajših src
Prvič v zgodovini šmarskega zborovskega petja so se v soboto
predstavili pevski zbori iz večjih enot vzgojnovarstvene organizacije
v občini. Revija otroških pevskih zborov, ki jo je organizirala WO
Rogaška Slatina, je bila v nabito polni kristalni dvorani Zdravilišča. _
Predstavilo se je šest pevskih zborov, vsak s svojim programom.
Glavni namen organizatorja te prireditve je bil, prikazati del glas-
bene ustvarjalnosti v otroških vrtcih. Daje bila odločitev pravilna, je
bilo soditi po odzivu navdušenega občinstva, prav pa bi bilo, in to je
tudi želja delavcev v vrtcih šmarske občine, da bi bUa revija tradici-
onalna. M. A.
Absolventski večer v Šentjurju
Glasbena šola »Skladateljev Ipavcev« iz Šentjurja prireja danes
zvečer 4. absolventski večer, na katerem se bodo predstavili
gojenci zaključnih razredov glasbene šole.
Na koncertu v šentjurskem kulturnem domu bodo nastopili
Selena Rauter, Metka Lukanc in Tanja JeJenko iz 6. razreda klavir,
Jože Kincl 5. razred klarinet, Elizabeta Tisel 5. razred violina in
Nataša Fidler iz 7. razreda klavir. Koncert, ki se bo pričel ob 19. uri, -
sodi v okvir občinske revije »Naša beseda«. ' I. F. ■
Slikarska kolonija v Zrečah
v kulturnem domu v Zrečah so v soboto postavili na ogled dela
slikarske kolonije Bratstvo in enotnost, Dudovica.
Razstava je oblikovana iz obsežnega opusa likovnih del slikarske
kolonije, ki je nastala leta 1975 v Dudovici v Srbiji kot spomin na
bivanje izgnancev VI. transporta iz Slovenije v Srbijo v času druge
svetovne vojne in z namenom, da bi se še bolj razvilo bratstvo in
enotnost med narodi Jugoslavije.
Med razstavljenimi deli se prelivajo razUčni pogledi na hkovno
ustvarjanje, v njih so zapisani deh bivanjskega gledanja posamezni-
kov. Mešajo se običaji, navade, različni odnosi do družbene stvar-
nosti. ,J4E.
Dva iiregova
Ob premieri velenjskih amaterjev
Avtor besedila Anton Le-
skovec je v podnaslovu dra-
me »Dva bregova« zapisal,
da je to drama iz življenja
beračev. Morda je bilo to
besedilo res zapisano na os-
novi resničnega dogodka,
resničnih oseb; dobilo pa je
nove dimenzije - morda tu-
di nehote. Asociacije v da-
našnjem času mu dajejo še
vedno aktualnost, k čemur
je prav gotovo prispeval
svoj delež tudi Marjan Beli-
na, ki je to besedilo adapti-
ral prav za skupino Amater-
skega gledališča Titovo Ve-
lenje. Florejev breg je še da-
nes velika utopija in to
morda še hujša kot v času
nastanka besedila, kajti
razočaranja nad neuresni-
čenimi idejami so lahko še
hujša kot brezupni položaj,
ki so ga videli »ljudje na
dnu« v času po prvi svetov-
ni vojni. Skratka: Filozofija
Leskovčevega besedila sodi
tudi »med očitke naši so-
dobni družbi«.
Drama »Dva bregova« je
na videz enostavno in lahko
uprizorljivo ljudsko gledali-
ško delo. Kdor tako razmi-^
šlja, je spregledal poetičnost'
in sporočilnost, saj človek, ki
v sebi ne čuti srca, ki vidi le
sebe, le zase živi, ki hoče pre-
stiž in oblast nad ljudmi, iz-
dal sam v sebi je sebe - člo-
vek. To je delo, ki zahteva
resnično močne igralce,
predvsem ljudi, ki so prepri-
čani v idejno pravilnost izgo-
vorjenega besedila in močne
v svoji notranjosti, kajti
plehkost škoduje in nas v ni-
čemer ne prepričuje. Poleg
filozofskega gledanja na svet
je to na trenutke izrazito
množična igra z vsemi zaka-
nitostni polnokrvnosti, tem-
peramenta, tempa in dinami-
ke. S svojim izrazito zdravim
pristopom do dela - k temu
je tudi veliko pripomogel
mentor Marjan Belina - so
napravili vse, kar trenutno
zmorejo. V tem smislu je
predstava prav gotovo uspe-
la, vključila je veliko število
mladih, ki lahko ob takem
vodstvu rastejo in dajejo pra-
vi ustvarjalni ton Amater-
skemu gledališču iz Titovega
Velenja.
Nastopili so: Jože Kotnik -
župan, Franc Rogan - Kri-
štof, Leon Čižmek - Maca-
fur, Miran Rihtar - Flore Bri-
ga, Zdenka Kodrič - Križen
Cvetka, Branko Želetovič -
Razpotnik, Vinko Trinkavs -
Arčon, Jurij Kramar - Kit,
Tibor Varga - Policaj, Franja
Pavlin - Rona, Marija Kolar
- Komposarica, Majda Ga-
beršek - Šoba, Cvetka Kor-
pivnikar - Muha, sodelovali
pa so še: Maksimiljan Koro-
šec, Silva Mlinar, Božiča Ju-
rovič. Dragica Šaronja, Tio-
slava Posiovič in Martin Haj-
singer.
Delo je zrežiral Karel Čret-
nik, scena in kostumi so delo
Saše Kumpe, glasba Skupi-
na Slepo črevo (v živo), vodja
predstave je bil Jože Kolar,
tehnično vodstvo Maksimi-
ljan Korošec in Željko Šaš,
luč in ton: Marjan Mastnak
in Tone Mravljak.
ŠTEFAN ZVIŽEJ
Jedro v uletništvu svobode
Nastop terce v ČetkovIčevI galeriji
Najnovejši kiparski cikel
akademskega kiparja Vasi-
lija Četkoviča-Vaska sodi v
tiste izpovedne ambicije, ki
govorijo o zrelosti sadu in
teži njegove vsebine. Razi-
skovanje materiala v Ope-
karni Ljubečna je dalo ta
rezultat, kjer je kipar našel
novo izhodišče za oblikova-
nje miselne zasnove, ki je
logična posledica njegove
prejšnje keramike, ni pa se-
veda enaka po vsebini, ozi-
roma načinu pripovedi.
Cikel, ki obsega preko pet-
deset odbranih malih skulp-
tur, nedvoumno ponazarja
vedno aktualno in vedno
vznemirljivo ter izzivalno na-
ravo kroglastega jedra, ki ga
je tokrat kipar, tudi v tem
primeru je upošteval stolet-
no tradicijo ljubečenskih
opekarjev (odnos do ghne),
podredil v linijsko izhodišče
že tisočletje stare oblike ope-
ke, vendar mu je dodal novo
ali svojo podobo videnja na-
petosti in polnosti. Notranje
izgorevanje je sluteno v pol-
ni formi strukturno nespre-
menjene gline, ki je ostala v
naravni barvni podobi brez
kakršnihkoli posegov na nje-
ni čisti površini, značilna
barva po žganju pa je ople-
menitila njen fizis s pradav-
no znano in preverjeno rdeč-
kasto rjavo mavrico obliko-
valske civilizacije. Igra svet-
lobe na kroglastih, vendar
jajčasto poudarjenih skulp-
turah, kjer se v nekem po-
sebnem sozvočju razmejuje-
ta gladka površina in značil-
na rebrasta struktura, oprav-
lja posebno vlogo žlahtnega
in nevsiljenega komentator-
ja kiparjeva strokovno opra-
vičljiva iznajdljivost. Poetič-
na igrivost je na površini, ki
spominja na ujeto jedro, ob-
sojeno na svobodo. Zakaj to?
Predvsem zaradi tega, ker je
notranje jedro skulpture s
svojo gladkostjo in nabitost-
jo samo navidezno vpeto v
rebrasto kletko površinske
obdelave. Lahko izskoči
kdajkoli. Ujetnik svobode je
preprosto zaradi tega, ker ni
vklenjen, ampak rojen v ob-
jemu prostosti. To je nakazal
kipar, vsak gledalec pa si iz.
vizije lastne poetike življenja
določi dalj njegovega dome-
ta. To je skulptura, ki v svoji
elegantnosti boli in njena
»lepota« je obvezujoča.
Pred nedavnim so se v ga-
leriji na Prekorju zbrali kot v
proslavitev zaključka ome-
njena cikla pevci vokalne
skupine Terca ter z Ecce
quomodo moritur iustus,
Očenašem hlapca Jerneja ter
drugimi biseri slovenske
glasbene zakladnice ter bo-
gastva drugih republik,
ustvarili čudovito skladnost
med hkovno in glasbeno
umetnostjo. Bil je to lep, po
zaslugi Terce nepozaben
kulturni večer.
D. M.
Spored prireditev na
XVI. Mladinskem pevskem festivalu
Celje 1985
četrtek, 30. maja
- ob 10. uri v Narodnem domu: Posvetovanje na temo
problematike glasbene vzgoje na Slovenskem
- ob 18. uri v Muzeju revolucije: Otvoritev razstave stro-
kovne literature za glasbeno šolstvo in mladinsko zborov-
stvo
- ob 20. uri v Narodnem domu: Slavnostni koncert in
otvoritev festivala - OPZ OŠ Kanal, OPZ OŠ »Franc
Leskošek Luka« Ljubljana, OPZ OP »Anton Aškerc«
Titovo Velenje, OPZ OŠ »Heroja Staneta Kosca« Šmartno
pod Šmarno goro, OPZ OŠ »Gustav Šilih« Titovo Velenje,
OPZ OŠ »Josip Broz Tito« Domžale, OPZ OŠ »Veljko
Vlahovič« Titovo Velenje
Petek, 31. maja
- ob 10,30 uri v Narodnem domu: Zvezno tekmovanje
mladinskih zborov - MPZ OŠ »Vera Šlander« Polzela,
MPZ OŠ »Peter Šprajc Jur« Žalec, MPZ »Vesna« Zagorje
ob Savi, MPZ Trbovlje, MPZ OŠ »I. celjske čete« Celje,
MPZ PiKUD »Lackov odred« Kamnica, MPZ OŠ muzič-
kog obrazovanja »Stevan Mokranjac« Žaječar. MPZ OU
»Jan Amos Komenski« Skopje, MPZ OU »Lazo Trpkov-
ski« Skopje
- ob 15,30 uri v Narodnem domu: Zvezno tekmovanje
mladinskih zborov - DPZ Muzičke škole Bihač, DPZ
»Menada« Tetovo, DPZ ŠC za muziko i balet »Vasa Pavič,
Titograd, DPZ »Sirmium cantorum«, Sremska Mitrovica,
DPZ Muzičke omladine Osijek, DPZ Društva za negova-
nje muzike »Gusle« Kikinda, MMZ Zvezne gimnazije za
Slovence Celovec, MMZ »3. decembar« Doma kulture
Čačak, MMZ »Tehnik« Srednje tehniške šole Celje, MMZ
Srednjih šol Koper
- ob 19,30 uri v Narodnem domu: Mednarodni koncert
inozemskih zborov - MPZ »Vela Piskova« Veliko Tarnovo
Bolgarija, MPZ Šumpersky dčtsky sbor Šumperk-ČSSR,
MPZ Chor der Hauptschule Stainz Avstrija, DPZ Umetni-
škega ansambla komunistična mladina Bukarešta, Romu-
nija
Sobota, 1. junija
- ob 10,30 v Narodnem domu: Mednarodno tekmovanje
mladinskih zborov - MPZ Chor der Hauptschule Stainz -
Avstrija, MPZ Glasbene šole št. 17 Erevan - ZSSR, MPZ
Vela Piskova« Veliko Tarnovo - Bolgarija, MPZ Šumper-
sky dčtsky sbor Šumperk - ČSSR, MPZ Glasbene matice
Trst - Italija in MPZ, ki bodo na zveznem tekmovanju
osvojili zlato plaketo
- ob 15,30 uri v Narodnem domu: Mednarodno tekmova-
nje mladinskih zborov DPZ Umetniškega ansambla
komunistične mladine Bukarešta - Romunija, DPZ Cen-
tra srednjih šol Titovo Velenje - Jugoslavija, DPZ »Kol-
csev« DebrecCn - Madžarska, MMZ »Schola Cantorum«
Knur6w - Poljska, MMZ Rotvveiler Munstersangerknaben
Rotweil - ZRN in DPZ ter MMZ, ki bodo na zveznem
tekmovanju osvojili zlato plaketo
- ob 19,30 uri v Narodnem domu: Mednarodni koncert
inozemskih zborov - MMZ Rotweiler Munstersangerkna-
ben Rotweil ZRN, DPZ »Kolcsey« Debrecen Madžarska,
MPZ Glasbene šole št. 17 Erevan ZSSR, MMZ »Schola
Cantorum« Knurovv Poljska
Nedelja, 2. junija
- ob 11. uri v Mestnem parku: Mednarodno srečanje
pojoče mladine - Množični koncert združenih zborov Slo-
venije in ostahh zborov. Revija inozemskih zborov, nastop
Godbe Mihce
0. rVlAJ 1985
hum ILONIK - STRAN 9
pričetek akcije ocenjevanja
krajev in gostišč na Celjskem
j s prvim junijem se v Slo-
Jveniji pa tudi v Jugoslaviji
'pričenja vsakoletna akcija
ocenjevanja krajev in druž-
jbenih ter zasebnih gostišč.
Člani posebne komisije pri
i Celjski turistični zvezi bo-
)do do konca avgusta obi-
j sKali 34 krajev na širšem
■ celjskem območju, občasno
pa se jim bomo pridružili
tudi novinarji uredništva
■ jjovega tednika, ki se bomo
■ sspremljenjem ocenjevanja
■ prvič vključili v akcijo.
Od junija do avgusta bodo
' člani komisije individualno
' ocenili vse kraje, konec av-
', gusta pa bo komisija kot ce-
lota ponovno obiskala vse
, kraje in opravila izbor treh
1 najlepših   krajev.   Končno
, razvrstitev  teh  treh  bodo
opravili  v  turistični  zvezi
Slovenije. Jeseni bosta CTZ
in naše uredništvo v najlep-
■ šem kraju pripravila zaključ-
no prireditev in podelitev
priznanj.
Komisija v posameznem
kraju najprej ocenjuje sploš-
no urejenost kraja in okolice,
izgled javnih in stanovanj-
skih zgradb, parkov, zelenic,
cvetlice na oknih in vrtovih,
urejenost in vzdrževanje šol-
skih zgradb in vzdrževanje
kulturno zgodovinskih spo-
menikov. Posebne ocene bo
deležna tudi prometna ureje-
nost kraja, čistoča cest, ploč-
nikov, parkirnih prostorov
in urejenost avtobusnih po-
stajališč. V tretjo točko krite-
rijev ocenjevanja sodi ureje-
nost javnih lokalov, kjer gre
predvsem za čistočo gostin-
skih lokalov, urejenost oko-
lice industrijskih in drugih
javnih objektov ter oprem-
ljenost in čistoča javnih sani-
tarij. V zadnjo točko ocenje-
vanja pa sodijo urejenost
krajevne infrastrukture, to je
urejenost kopališč, drugih
objektov in igrišč za poletno
in zimsko rekreacijo, ureje-
nost odlagališč za odpadke.
informativnost v kraju in po-
dobno.
R. PANTELIČ
Ocenjevani in prijavljeni
kraji so razvrščeni v tri ka-
tegorije. Med turistične
kraje so razvrščeni Celje,
Dobrna, Gornji grad. Laško,
Ljubno, Luče, Mozirje, Pod-
četrtek, Prebold, Rimske
Toplice, Rogaška Slatina,
Titovo Velenje, Topolšica,
Zreče, Žalec. Med izletniške
in tranzitne kraje Bistrica
ob Sotli, Braslovče, Kozje,
Planina pri Sevnici, Rade-
če, Slovenske Konjice, Sol-
čava, Šempeter, Šentjur,
Šmarje pri Jelšah, Šoštanj,
Vransko, med ostale kraje
pa Frankolovo, Gorica pri
Slivnici, Jurklošter, Str-
mec, Vitanje in Vojnik.
Kinopodjetje Celje,
Titov trg 3
objavlja
prosta dela in naloge
1. Reditelj-ica
2. Prodajalka v
okrepčevalnici
Pogoji:
1. končana osemletka
2. končana poklicna šola
gostinske ali trgovske
smeri
Delovna razmerja za objav-
ljena dela sklenemo za ne-
določen čas s poizkusnim
delom po pravilniku o de-
lovnih razmerjih.   .
Kandidati naj pošljejo pis-
ne prijave z dokazili o izol-
njevanju pogojev v 15 dneh
po objavi razpisa na gornji
naslov. O izbiri bomo kan-
didate obvestili v 30 dneh
po razpisu.
Na morje najlažje z vlakom
Letos je povpraševanje po
zaenkrat še vedno najcenej-
šem in tudi udobnem, prevo-
zu na morje zelo veliko. Pri
TTG tozd Turizem in Gostin-
stvo Maribor, poslovna enota
Celje so nam povedali, da je
še nekaj prostih mest na vseh
vlakih, ki bodo v glavni počit-
niški sezoni vozili do Karde-
ljevega, Splita, Reke, Pulja in
Kopra.
Sicer pa velja takoj opozori-
ti, da nikar ne čakajte na zadnji
dan pred dopustom za nakup
vozovnice. Za potniške vlake
in avtovlak je moč kupiti vo-
zovnico en mesec pred odho:.
dom, za spalnike pa so odobrili
nakup vozovnic tudi do dva
meseca vnaprej. Po besedah
Marijana Sajne, direktorja
TTG tozd Turizem Maribor, je
takšen način prodaje železni-
ških zmogljivosti v Mariboru
zaživel že pred leti, zato se je
bati, da bo ob velikem povpra-
ševanju letos zmanjkalo vo-
zovnic na celjskem prodajnem
mestu.
V počitniški sezoni bosta do
Kardeljevega in Kopra vozila
dva redna vlaka, v Reko, Pulj
in Split pa bodo vozili se-
zonski.
Na železniški progi Celje-
-Reka bosta v sezoni vozila
dva vlaka, in sicer prvi ob 5.21
iz Celja s prihodom v Reko ob
9.25 in nazaj iz Reke ob 20.10 s
prihodom v Celje ob 0.17 ter
drugi, ki bo iz Celja odpeljal ob
13.34 in prispel v Reko ob 17.45
in s povratkom iz Reke ob
11.00 do Celja, kamor bo pri-
spel ob 15.03. Na Reko bo vozil
tudi avtovlak, vendar samo iz
Maribora, saj je bilo lani pov-
praševanje v Celju zelo majh-
no. Cena povratne vozovnice v
katero je vštet tudi dodatek za
brzi vlak in K-15 (veljavnost
vozovnice do 60 dni) znaša
2.408 dinarjev.
V Koper bo v glavni sezoni
vozil redni potniški vlak Po-
horje ekspres in sicer ob 6.03 iz
Celja v koper ob 1L55, povra-
tek iz Kopra ob 14.20 in prihod
v Celje ob 18.13. Cena povratne
vozovnice za štiričlansko dru-
žino pa je 2.552 dinarjev.
V Pulj bo mogoče priti s se-
zonskim vlakom in sicer ob
23.08 iz Celja, prihod v Pulj bo
ob 5.38 in s povratkom iz Pulja
ob 11.10 do Celja ob 18.13. V
Pulj bo redno vozil tudi avto-
vlak iz Celja. Cena povratne
vozovnice za štiričlansko dru-
žino je 3.144 dinarjev.
Tudi v Split bo v poletnih
mesecih vozil sezonski vlak. Iz
Celja bo odpeljal ob 19.02 in
prispel v Split ob 6.35 ter nazaj
iz Splita ob 17.27, prihod v Ce-
lje pa bo ob 5.20. Vlak do Spli-
ta bo imel tudi spalnik in avto-
vlak iz Maribora. Cena povrat-
ne vozovnice za štiričlansko
družino pa je 4.724 dinarjev.
Na progi do Kardeljevega bo
vozil redni vlak iz Celja ob
19.02 s prihodom v Kardeljevo
ob 9.42, povratek ob 17.23, pri-
hod v Celje pa bo ob 8.20 uri.
Do Kardeljevega bo vozil tudi
spalnik iz Maribora in Celja do
Sarajeva ah iz Zidanega mosta
do Kardeljevega. Avtovlak za
Kardeljevo pa bo vozil iz Ljub-
ljane. Cena povratne vozovni-
ce za štiričlansko družino je
6.932 dinarjev. IVAN FIDLER
PLANINSKI KOTIČEK
Na Travniku
Preko 800 pohodnikov se je udeležilo tradicionalnega
pohoda na Travnik, ki ga vsako leto organizira PD
Ljubno. Planinci so se zbrali v Rastkah. od koder so pot
nadaljevali preko Trat do partizanske bolnice Celje, kjer je
bila krajša spominska slovesnost. Od tu so nadaljevali pot
na vrh Travnika do bivaka, kjer so se lahko osvežili in
okrepčali.
Lepo vreme, ki je spremljalo pohodnike na poti, je
dobro organiziran pohod samo še polepšalo.
RAJKO PINTAR
Mladi planinci na Titovem vrhu
Mladi planinci društva Železničar iz Celja, učenci pla-
ninskih krožkov osnovnih šol Frana Krajnca, Franja
Vrunča, Ivana Kovačiča Efenke, I. osnovne šole in nekaj
srednješolcev, nekdanjih učencev teh osnovnih šol so se v
začetku tega tedna vrnili s 6. tradicionalnega pohoda, ki ga
v spomin na tovariša Tita vsako leto organizirajo na
Popovo Šapko in Titov vrh. ki je vsako leto v spomin na
tovariša Tita. Ob udeležbi mladih planincev iz vseh repu-
blik in pokrajin je le celjskim planincem v zelo slabem,
meglenem in deževnem vremenu uspelo priti na vrh Tito-
vega vrha.
Planinci v Šentjurju
Pred štiriintridesetimi leti so v Šentjurju ustanovili
planinsko društvo, ki ima trenutno 240 bolj ali manj
aktivnih članov.
Ti se udeležujejo priložnostnih izletov, transverzal, pla-
ninskih predavanj ali pa pomagajo pri obnavljanju marka-
cij po planinskih poteh na njihovem območju. Svojo pla-
ninsko sekcijo imajo tudi na osnovni šoli, vendar z njenim
delom vsaj zaenkrat niso najbolj zadovoljni. Treba bo
storiti vse, da bodo še več mladih navduših za planinstvo
in naravo.
Najbolj pa so ponosni na svoj planinski dom na Resevni,
ki je odprt ob sobotah, nedeljah ter praznikih. V domu so
po besedah tajnika Ivana Straže poskrbeli za pravo
domačnost. Celo kruh pečejo v krušni peči, ki je v planin-
ski koči. Predsednik PD Šentjur je Ivan Jager.
Tečaj za vaditelje
Odbor za orientacijo pri Mladinski komisiji PZS razpi-
suje tečaj za vaditelje orientacije in traserje orientacij-
skih prog, ki bo od 30. junija do 7. julija v Domu
obrambne vzgoje na Igu pri Ljubljani.
Prijavljeni, ki morajo biti starejši od 17 let morajo imeti
dobro fizično sposobnost za osem ur hoje v naravi oz. štiri
ure hoje in teka, ob veljavnem zdravniškem potrdilu pa
morajo biti seznanjeni tudi s predznanjem iz orientacije
ter se seznaniti s Topografskim priročnikom Tomaža
Banovca, Taborniškim priročnikom ter brošuro »S karto
in kompasom na pot«. Rok prijav, ki jih sprejema Planin-
ska zveza je 30. maj.
Na Dnevih piva in
cvetja cenejše
Program za osrednjo turi-
stično prireditev v Laškem
»Dnevi Piva in cvetja«, je že
sestavjen. Pomeni osveži-
tev in popestritev priredi-
tev, ki smo jih bili do sedaj
vajeni in so bile včasih bolj
zabvne kot kulturne. Eno-
letni premor zaradi gradnje
novega mostu je organiza-
torjem dal novega zagona
in novih idej, kar pa je naj-
važnejše: razširili so krog
odgovornih za to največjo
turistično manifestacijo v
Laškem in se priprav lotili
bolj organizirano.
Prireditev bo od 29. junija
do 7. julija, vmes pa bo še
proslav^ občinskega prazni-
ka na Sedražu 1. in 2. julija.
V tednu dni se bo zvrstila
cela vrsta razstav v Laškem
dvorcu in prvič tudi razstava
ptic. lovska razstava, razsta-
va izdelkov društva invali-
dov in še kaj. Prvi dan, sobo-
ta, bo v znamenju gasilcev z
regijskim tekmovanjem ga-
silskih društev in gasilsko
veselico. Prva nedelja bo v
znamenju  ljudskih  šeg in
običajev, sledila bodo še
športna tekmovanja, tradici-
onalna modna revija, pa še
druga tekmovanja, od kate-
rih bo prav gotovo najbolj
zanimiva Laščanijada na
gradu Tabor v kateri se bodo
pomerili laški »vitezi«.
Osrednja prireditev bo v so-
boto, 6. julija, z bogatim za-
bavnim programom in tradi-
cionalnim ognjemetom, v
nedeljo, ob zaključku pa bo,
tudi že tradicionalna povor-
ka s pivom in cvetjem, pihal-
nimi orkestri, plesalkami,
bobnarji in folklornimi sku-
pinami.
V času prireditev bo odpr-
to 15 zabaviščnih prostorov,
potrebovali pa bodo okoli
300 tisoč vrčkov piva, so izra-
čunali pokrovitelji priredi-
tve v Pivovarni Laško. In če
se bodo omehčala srca ob-
činskih mož, bodo morda go-
stilničarji oproščeni kakšne-
ga odstotka od občinskega
davka in bo potemtakem pi-
vo nekoliko cenejše, kot v
običajni gostinski ponudbi.
VVE
VESELO PROTI SONCU
POČITNICE DOMA
SREDNJA DALMACIJA
- POVALJA - OTOK BRAČ. Slikovito mestece, ki leži v
enem izmed najlepših zalivov na južni strani otoka
Brača.
- Hotel GALEB POVALJA-7-dnevni paketi, polni penzion
z lastnim prevozom ali letalom Maribor-Split-Maribor.
Iz Splita z ladjo na Brač
- APARTMAJI - POVALJA z možnostjo kuhanja.
- VILA DELIMAR - SUMARTIN NA BRAČU - z možnostjo
kuhanja
- PRIVATNE SOBE - I. kat., s polpenzionom ali polnim
oenzionom v najbližji restavraciji.
ČRNOGORSKO PRIMORJE
- TIVAT - hotel KAMELIJA, 7-dnevni paketi z lastnim
prevozom ali letalom Maribor-Dubrovnik-Maribor.
- BUDVA - privatne sobe I. kat. (prehrana v restavraciji
hotela AVALA)
Pohitite, imamo še nekaj prostih mest v zasebnih sobah v
Istri in Srednji Dalmaciji.
MATURANTI - 00 slnUikata -
POZOR!
POTOVANJA Z AVTOBUSOM 2-3 dnevni izleti
- Budimpešta-Balaton
- Dunaj-Bratislava
- Praga
- Benetke
POČITNICE V TUJINI
i
Iz programa JAT-a
- JORDANIJA, 8 dni t?
- VIKEND v ISTAMBULU, 3 dni
- EGIPT - dežela faraonov - 7 dni
- ŠPANIJA in PORTUGALSKA - 11 dni
- VIKEND v MADRIDU - 4 dni
Iz programa JUGOTOURS-a
- MALLORCA- 7 dni, polpenzion ali polni penzion
- COSTA BRAVA - 7 dni
- ISTAMBUL, AVVALIK - 3 dni v Istambulu + 8 dni počit-
nic ob EGEJSKEM MORJU
- KRETA - 7 dni
- RODOS - 7 dni
POTOVANJA VZSSR
- LJUBLJANA-MOSKVA-LENINGRAD-LJUBLJANA, 7dni
z letalom
- LJUBLJANA-MOSKVA-LENINGRAD-HELSINKI-LJUB-
LJANA, 8 dni z letalom in avtobusom
- LJUBLJANA-MOSKVA-LENINGRAD-KIJEV-LJUB-
LJANA, 8 dni z letalom
- UUBLJANA-MOSKVA-EREVAN-TBILISI-TAŠKENT-
-SAMARKAND-BUHARA-LJUBLJANA, 12 dni z letalom
Popolne informacije in rezervacije v poslovalnici GLOB-
TOURA CELJE
STROKOVNA POTOVANJA
7. do 10. septembra - sejem usnja PARIŠ ^
Prodaja domačih in mednarodnih
letalskih in železniških vozovnic,
RENT a CAR.
Rezervacije in vse-informacije
GLOBTOUR Celje, Čuprijska ulica,
telefon (063) 23-139, 26-611.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAJ 191
Neobdelane zemlje je vedno manj
V Celju prvi odvzem
Neobdelana in slabo ob-
delana kmetijska zemljišča
v celjski občini ugotavlja
Kmetijska zemljiška skup-
nost že več kot pet let. Pri
tem učinkovito sodeluje
kmetijska inšpekcija, manj
pa krajevne skupnosti in
pospeševalne službe po-
dročne kmetijske zadruge.
V zadnjih letih so obravna-
vah 36 slabo obdelanih in ne-
obdelanih kmetij, opažajo
pa, da so se razmere na veči-
ni obravnavanih kmetij znat-
no izboljšale. Lani je bilo od
skupnih 10 000 hektarjev
kmetijskih zemljišč neobde-
lanih hektar in pol, slabo ob-
delanih pa 31 hektarjev.
Kako je z obdelanostjo le-
tos, bodo preverjah sedaj, v
času košnje, saj so njivske
površine praviloma obdela-
ne, slabše pa je s travniki. Še
posebej pozorno bodo preve-
rili razmere v krajevni skup-
nosti Dobrna, od koder pri-
haja precej pripomb.
Razlogi za slabo obdela-
nost kmetijskih zemljišč
ostajjo z leti enaki. Takšne so
predvsem kmetije z ostareli-
mi lastniki, brez nasledni-
kov, pa tudi nekatere kmeti-
je, katerih lastniki niso čisti
kmetje. Za eno takšno kme-
tijo v bližini Celja vodijo v
tem času postopek za od-
vzem, enaka usoda pa čaka
še del kmetije v Frankolo-
vem. Sicer pa, kot pravi
kmetijska inšpektorica v
celjski občini Majda Šoster,
so postopki dolgotrajni in
preveč zapleteni, predpisi pa
ne omogočajo celovitega re-
ševanja težav na tem področ-
ju. Vsa akcija je zaradi tega
bolj podobna gašenju požara
kot odpravljanju razlogov in
ob enem rešenem primeru se
praviloma odpre drug, nov.
V laški občini
usposabljalo nova
zemljišča
Obdelava kmetijskih po-
vršin se je v zadnjih letih v
občini Laško občutno iz-
boljšal«|i»tudi zato, ker lju-
dje ne zaradi ekonomske
nuje, obdelujejo takorekoč
vsako ped obdelovalne zem-
lje kot dopolnilni vir za pre-
življanje. Tudi sicer se
kmetje, od kar dobivajo po-
kojnino lažje odločijo, da
zemljo predajo dedičem, za-
to je vse več mlajših in tudi
uspešnih kmečkih gospo-
darjev.
Sicer pa so v občini že pre-
cejšen del neobdelanih povr-
šin usposobih, nekaj pa jih
načrtujejo tudi za prihodnje
srednjeročno obdobje. Tre-
nutno urejajo zemljišča na
Ješiocu, kjer so pridobiU
okoli 30 hektarjev novih paš-
no kosnih površin. To po-
dročje bodo še nekoliko raz-
širili, tako da bi vsega skupaj
pridobili okoli 100 hektarjev
zemljišč. V Govcah nad Se-
dražem tudi poteka urejanje
zemljišč. Gre za površino
kakšnih 30 hektarjev. Tu so
se tla v času, ko je še obstajal
rudnik, usedla sedaj pa se
umirjajo in jih bo možno iz-
koriščati za kmetijske name-
ne. V srednjeročni plan so si
zadali tudi melioracijo Pla-
zovja, gre za kakšnih 100
hektarjev plazovitih površin
od Globokega proti Modrici.
Ostajajo še neobdelane po-
vršine v višje ležečih legah,
ki so tudi sicer težke za ob-
delavo in zadruga ter kmetje
niso zainteresirani za kmetij-
sko obdelavo. Zato bodo v
naslednjem srednjeročnem
obdobju te površine pogoz-
dih.
V Gornje Savinjski
dolini meliorirali 320
hektarov
še pred štirimi leti so
imeli v občini Mozirje 620
hektarjev slabo obdelanih
in 120 hektarjev neobdela-
nih kmetijskih površin,
medtem ko imajo danes le
še med 60 in 80 hektarji sla-
bo obdelane zemlje.
V tem srednjeročnem ob-
dobju so namreč v Gornje
Savinjski dohni meliolirali
320 ha površin (male meli-
oracije), v Kmetijsko zemlji-
ški skupnosti in Zgornjesa-
vinjski kmetijski zadrugi pa
so ob pomoči repubhških
sredstev uredili ali pa še ure-
jajo 225 ha planinskih pašni-
kov na planinah Hleviše,
Korte, Stari Stani, Ter, Rob-
nikova planina ter Veliki in
Mali Travnik, istočasno pa
bodo uredili pašnike vseh
treh planin na Menini. Po-
magala bo tudi mozirska
mladinska brigada, skupno
pa bodo tako do konca leta
pridobili okoli 800 ha novih
pašnikov ter tako plan, ki so
si ga zadali v začetku srdnje-
ročnega obdobja, presegU
skoraj za dvakrat. S hidro-
mehoracijo dela Zadrečke
doline (320 ha), na tem kom-
pleksu so lani opravili os-
novno odvodnjo, bodo
ustvarili še boljše pogoje za
intenzivnejšo kmetijsko pro-
izvodnjo.
V občini torej ni več pro-
blema z neobdelanimi povr-
šinami, pač pa so bolj pro-
blemi ekonomike in renta-
bilnosti. Sistem pospeševa-
nja, dobave repromateriala
ter odkupa je vpeljan, tako
da so rezerve le še v bolj in-
tenzivnem izkoriščanju zem-
ljišč. Po oceni zadruge je bilo
v vseh povojnih letih v obči-
ni opuščenih 59 kmetij. Veči-
na teh je že porušenih, pri-
bližno 20 pa je takšnih, ki bi
jih bilo možno obnoviti.
Zemlja na teh kmetijah je si-
cer izkoriščena, vendar sla-
bo, predvsem s pašo in bolj
ali manj neredno košnjo. Bi-
stveno se je začelo stanje iz-
boljševati lani, ko sta bili po
zaslugi dveh mladih družin
in ob pomoči občine, gozd-
nega gospodarstva in temelj-
ne zadružne organizacije ob-
novljeni dve kmetiji na viši-
ni nad 1000 metrov.
Za oživljanje hribovskega
kmetijstva bo potrebna širša
družbena akcija, lokalna za-
druga, občina in krajevne
skupnosti pa lahko s svojimi
ukrepi pomagajo že poselje-
nim, predvsem nerazvitim
hribovskim področjem.
Takšna akcija je potrebna
predvsem na Planini pri
Ljubnem in na Čreti.
V konjiški občini
neobdelane zemlje
vedno manj
Kmetijsko zemljiška
skupnost je skupaj s kmetij-
sko inšpekcijo občine kon-
trolirala in ugotavljala ob-
delanost kmetijskih zem-
ljišč v poletnem in jesen-
skem obdobju lani. Skupaj
je bilo obravnavanih 35 pri-
merov.
Neobdelanih kmetijskih
zemljišč je bilo lani nekaj
manj kot 54 hektarjev. Slabo
obdelane zemlje je največ v
hribovskem in višinskem
predelu - 28 hektarjev, v rav-
ninskem predelu pa 16 hek-
tarjev. Manj je popolnoma
neobdelane zemlje, in sicer
samo nekaj manj kot 10 hek-
tarjev v hribovskem in višin-
skem predelu. V primerjavi z
letom poprej se stanje izbolj-
šuje, ugotavljajo v konjiški
občini. Pri slabo obdelanih
zemljiščih je bilo ugotovlje-
no, da lastniki časovno niso
pravočasno opravili potreb-
nih del na zemljiščih. Prav
tako niso dovolj gnojili, po-
sledica tega pa je nizek hek-
tarski donos. Pretežni del
slabo obdelanih in neobdela-
nih zemljišč je v hribovskem
delu in v večini so to travni-
ške površine. Vzroki so na-
slednji: v večini primerih gre
za ostarelost lastnikov, pone-
kod za nezainteresiranost, pa
tudi alkohol. Kmetijska zem-
ljiška skupnost vsako leto
opravi pogovore z lastniki
teh zemljišč, kar je ena nje-
nih rednih aktivnosti. Tam
kjer pogovori ne zaležejo, je
potrebno ukrepati drugače:
zemljo prodati in najti dru-
gega lastnika ali pa jo dati v
najem. V konjiški občini vla-
da za nakup zemlje ali kmetij
veliko zanimanje, tako da
neobdelanih zemljišč res ni
veliko in bodo kmalu pov-
sem izginila, kakor predvi-
deva tudi program aktivno-
sti za obdelavo neobdelanih
in slabo obdelanih zemljišč,
ki so si ga v konjiški občini
zastavili kmetijci, inšpektor-
ji, pospeševalci in drugi.
V šentjurski občini v
nižini ni neobdelane
zemlje
Kmetijska zemljiška skup-
nost v Šentjurju ugotavlja ob-
delanost zemljišč v občini
vsako leto po košnji. Podatki
iz lanskega leta kažejo, da je
imelo 321 lastnikov 475 hekta-
rov slabo obdelane ali neob-
delane zemlje.
Od tega je bilo največ travni-
kov - 300 hektarov - in naj-
manj vinogradov - 3 hektare.
Med vzroki ugotavljajo ostare-
lost lastnikov, neurejeno last-
ništvo zemlje m konfiguracijo
terena, saj je skor^ vsa neob-
delana zemlja v hribovitih pre-
delih. V nižini tega ni, saj so
tudi pri zemljiški skupnosti
aktivni pri preprečevanju za-
nemarjanja zemlje. Po navadi
se pogovorijo z lastnikom, da
zemljo da v zakup, ponekod pa
se sosedi kar sami dogovorijo
med seboj. Zemljiška skup-
nost lahko uvede na kmetiji tu-
di prisilno upravo, vendar tega
doslej še niso uporabih. Meni-
jo, da bo te zemlje vsako leto
manj, saj se bodo ob današnjih
cenah ljudje vedno bolj vračali
na zemljo.
Ena od nalog Kmetijske
zemljiške skupnosti je pridobi-
vanje novih kmetijskih povr-
šin. Zasebni kmetovalci so v
minuUh letih izvedli več manj-
ših melioracij na skupnih po-
vršinah nad 50 hektarov. V do-
lini Pesnice v Trnovcu pa so
opravili zložbo na 100 hektarih
površin. Največja mehoracij-
ska dela jih še čak^o, saj bodo
v porečju Voglajne uredili pri-
bližno 730 hektarov zemljišč.
Načrt za ta dela, ki v prvi fazi
zajema 180 hektarov, je pri-
pravljen in že letos bodo priče-
li z regulacijo Voglajne, sledila
pa bodo drenažna dela.
Šmarje pri Jelšah:
do leta 1990 bodo
meliorirali 2000
hektarov
Zanimanje za obdelovanje
kmetijskih zemljišč se v obči-
ni Šmarje pri Jelšah iz leta v
leto veča. Podatki kažejo, da
je v tem času v občini še okoli
40 hektarov neobdelanih in 70
hektarov slabo obdelanih
kmetijskih površin.
Pri občinski kmetijsko zem-
ljiški skupnosti imajo seznam
lastnikov zemlje, ki je ne ali jo
slabo obdelujejo in ga sproti.
ob ogledih, še dopolnjujejo. Z
zakonskimi ukrepi bodo sča-
soma zmanjšali slabo in neob-
delane površine.
Na drugi strani je zemlja, ki
jo v občini nameravajo usposo-
biti z agrotehničnimi ukrepi.
Letošnji program urejanja
zemljišč predvideva melioraci-
jo Kunšperško-Bistriškega ob-
močja ter agromelioracijo
plantaž v Rogatcu. V obdobju
do leta 1990 bodo v občini me-
liorirali okoh 2000 hektarov
kmetijskih površin, agromeU-
oracije n^ bi izvajali na dobrih
4000 hektarih in komasacije na
okoli 1900 hektarih. Še več po-
vršin pa bodo za kmetijstvo
usposobili do leta 2000.
Velenje: nimajo
neobdelane zemlje
V velenjski občini nimajo
neobdelanih zemljišč, ima-
jo pa 47 hektarov slabo ob-
delane zemlje, ki je skoraj
vsa v hribovitih predelih.
Vzroki za takšno stanje so
znani, med drugim gre za
lastninske spore, dolge za-
puščinske postopke, največ-
krat pa imajo lastniki slabo
obdelane zemlje druge vire
dohodka.
Poseben problem v velenj-
ski občini predstavljajo za-
raščena zemljišča, ki jih je
zaenkrat evidentiranih 347
hektarov, vendar Velenjčani
ocenjujejo, da je le-teh veli-
ko več. Zato so v okviru iz-
vršnega sveta ustanovili po-
sebno komisijo, ki bo skuša-
la ugotoviti, koliko zemljišč
je dejansko zaraščenih. Vsi
trije zbori velenjske skupšči-
ne pa so letos sklenili, da bo-
do na zemljiščih v zarašča-
nju opredelili nosilce kmetij-
ske in gozdne proizvodnje in
na osnovi ugotovitev prep
čili nadaljnjo zaraščanje
zemljišč. Že letos načrtuj
krčitev najmanj 100 het
rov zemljišč v zaraščar
ker bodo lahko le na ta na
nadomestili kmetijska ze
Ijišča, ki se pogrezajo zar
rudarjenja in ki jih v ohi
izgubljajo zaradi urbani
cije.
Sklenih so tudi, da bc
spremljali stanje obdelane
in raziskovali vzroke, za
obdelovalec ne obdeli
kmetijskega zemljišča
skladu z zakonom o kme
skih zemljiščih ter predlag
ustrezne ukrepe, po potn
tudi dodelitev slabo obde
ne zemlje v najem, pa zaki
niki nimajo pravega inte
sa, ker lastniki dajejo zem
le v kratkoročen zakup.
V žalski občini
pozornost še
intenzivnejši
obdelavi
V ravninskem pred«
žalske občine ni neobdel
nih kmetijskih zemljišč, i
pa je, da bi z intenzivnost
obdelave pridelke lahko
povečali.
Slabo obdelane površi
so v obrobju Savinjske dc
ne. Skupaj pravijo, da je
hektarov neobdelanih poi
šin, okrog 37 hektarov pa
na strmih pobočjih. Na ti
površinah si pospeševali
služba metijske zadruge S
vinjska dolina prizadeva ui
diti intenzivne pašnike.
Tudi v žalski občini nam
njajo precej pozornosti me
oracijam. Tako kmetijska z
druga Savinjska dolina me
orira področja Stebovnik
Virt in GaUcije, delovna o
ganizacija Kmetijstvo i
kompleks pri Grajski va
Skupaj bodo v gbčini let
meliorirali 307 hektarov p
vršin, napravljeni pa so tu
že načrti za prihodnja leta.
Lepa kmetila ni od Boga dana
Najprej Je rezultat pritinih rok In ljubezni Ho zemlje
Ko me je novinarska pot
pripeljala do kmetije Pla-
ninčevih, kot se sicer po do-
mače reče kmetiji Jožice in
Maksa Brečka v Bukovju
pri Stranicah, sem gospodi-
njo Jožico in sina Dejana
našel v sadovnjaku, ki je
ponos domačije. Res, da
ima zaradi zimske zmrzali
letos ta ponos tudi lepotno
napako, ki se bo najbolj
poznala pri izpadu pridelka
najbolj žlahtnih sort jabolk,
kot so idared, gloster, jona-
gold, mu-cu in druge. Toda
upamo, da vendarle velik
vložen trud ne bo povsem
zaman.
Na Brečkovo kmetijo se je
Jožica primožila s Čretveža,
malega zaselka malo više
proti pobočjem Konjiške go-
re, prav ob stari rimski cesti,
ki je še sedaj vidno ohranje-
na. Po velikih kamnih te ce-
ste starega veka pa so 1944.
leta stopali tudi borci XIV.
divizije. Z možem Maksom,
kije >>v službi« v Uniorju, sta
poskrbela za dvojen naraš-
čaj: Dejan, 23 let, bo vsak čas
končal Višjo agronomsko šo-
lo v Mariboru in bo kot mlad
kmetijski inženir verjetno
poiskal zaposlitev v konjiški
občini, hči Jasna pa je v času
našega obiska gulila klopi 3.
letnika ekonomske srednje
šole v Celju.
Za ves straniški okoUš je
značilno, da so vsa kmečka
gospodarstva v glavnem me-
šana gospodinjstva v dvoj-
nem smislu: mešana tako, da
je najmanj po eden, ponava-
di moški, v službi, ostah pa
delajo na zemlji ah pri živini;
mešane pa so kmetije še v
kulturah in kmetijskih de-
javnostih.
Tudi Brečkova vzorna
kmetija ima poleg živinoreje
- v hlevu smo našteli pet
krav molznic in tele, lani pa
so oddali dva bikca - in že
omenjenega hektar velikega
sadovnjaka, še pol hektara
vinograda, lani pa so se na
pol hektara poskusili še z
lešniki, v povezavi s celjsko
kmetijsko zadrugo in na po-
slovno pobudo Emone iz
Ljubljane. Koliko lešnikov
bodo letos obraU, še ugibajo.
Krave molznice dajo Jožici
kakšnih 10 do 12.000 litrov
mleka na leto, s katerega od-
kupno ceno pa Jožica ni pre-
več zadovoljna. Za živino
im^jo v glavnem domačo kr-
mo, saj so močna krmila pre-
draga in jih živini nekaj na-
menijo le spomladi, predno
preide na zeleno krmo. Res,
da obsega kmetija kakšnih
13 hektarov, vendar je obde-
lovalne le za štiri hektare in
kaj več iz njih, kot potegnejo
Brečkovi sedaj, tudi ni mo-
goče.
Pač pa mladi Dejan že raz-
mišlja, kaj vse bi bilo treba v
straniškem kmetijstvu še po-
storiti, da bo dajalo več prid-
nim rokam in družbi: preveč
mokra zemljišča bi kazalo
osušiti, zaokrožiti več obde-
lovalne zemlje oziroma tudi
kaj zložiti, pa kmetije bo
usmeriti, kajti status zaščiti
nih kmetij, ki jih je v krajel
ni skupnosti precej, nista a
fa in omega vsega kmetijski
ga razvoja, pa četudi gre
veliki večini za mešaij
kmečka gospodinjstva, o ki
terih bi morali v naši družil
že tudi enkrat dokončno ral
čistiti tudi nekakšno »id^
ološko« kmetijsko zmedol
zeleni politiki. Dejstvo je,
so pri nas »delni« kmetje vj
liki živinorejci, čeprav i
»delne oziroma mešanj
kmetije pri nas tudi preva
(predrago) zasičene s kmeti
sko mehanizacijo, strojne*
druge skupnosti pa si pri r\i
in v svetu, predvsem v Evrt
pi, zlasti pri mešanih kmeti
jah stežka utirajo pot.
MITJA UMNI
FOTO: EDI MASNE
Brečkove v Bukovju smo obiskali v času rezi. Da ne bo kdo ugibal, kaj šele seO'
pomenijo škarje v Jožičinih rokah.
30. iVtAJ 1985

Pred davnimi leti
Nekoč pred davnimi leti...
Tako bi se lahko začela prav-
ljica, saj je pred davnimi leti
kolektiv celjskega Izletnika
ali njegov delavski svet sa-
moiniciativno, iz spoštova-
nja vojaških vojnih invali-
dov NOB sklenil, da se ti lah-
ko brezplačno poslužujejo
voženj na njihovih lokalnih
avtobusnih progah. Zato so
bili vojaški vojni invalidi ze-
lo hvaležni, čeprav so se
ugodnosti posluževali le v
manjšem številu. A hvaležni
so bili že zato, ker so se de-
lavci Izletnika na tak način
spomnili nanje.
Po prvem aprilu letos je
peščica vojaških invalidov,
ki so se posluževali te ugod-
nosti, začudeno poslušala
sprevodnike Izletnikovih lo-
kalnih avtobusov, ki so z ra-
hlo osornim uradnim, nagla-
som pojasnjevali, da to dolo-
čilo od 1. aprila ne velja več,
za mesečne karte pa naj se
oglasimo na njihovi postaji.
Ce bo in kdo bo užival dolo-
čene ugodnosti v Izletniko-
vem lokalnem prometu ned-
vomno odloča njegov samo-
upravni organ na predlog
strokovnih služb ali poslo-
vodnega organa. Druga plat
medalje je, kako ti delega-
tom DS ali članom kolektiva
tak problem prikažejo. Goto-
vo pa do takšnega sklepa ni
prišlo zaradi ekonomske
nuje.
Boleče je dejstvo, da so vo-
jaške vojne invalide tako
prostaško obvestili o spre-
membi, kar jih ponižuje. Ti-
sti, ki so to skuhali, pa dobro
vedo, komu je takšna klofuta
ob praznovanju 40-letnice
osvoboditve naše domovine
namenjena.
Velja še pripomniti, da se
pri Izletniku zavedajo, da so
tak sklep sprejeli v Sloveniji
in menijo, da jim bodo sledi-
la prevozniška podjetja tudi
v ostalih občinah. Sodeč po
proslavah 40-letnice osvobo-
ditve pa temu ni verjeti. Če
že bodo o tem sklepali, pa si
bodo gotovo izbrali primer-
nejši čas, kajti celjski Izlet-
nik jim res ni dal dobrega
zgleda.
EMIL JEJČIČ,
Celje
Še divje
plakatiranje
Di\r2e plakatiranje v Celju
se nadaljuje, ker kršiteljev
nihče ne khče na odgovor-
nost. Hotel Celeia je v zad-
njem času na raznih krajih
lepil svoj lepak o discu. Lotil
se je tudi stebrov arkade v
Prešernovi ulici. Ali upravi
hotela ni znano, da je to pre-
povedano? Reklamne lepa-
ke lahko lepi Reklama Celje.
Občinska straža je dolžna
vsak divje nalepljen lepak
odstraniti in kršilca prijaviti.
Kot kaže, tega ne stori, ker se
divje lepljeni lepaki še kar
naprej pojavljajo.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Lepa Gorenjska
Opisati vam moram prvi
letošnji izlet celjskih upoko-
jencev na topel sončen po-
mladni dan, ko smo se pope-
ljali po Sloveniji.
Naša vodičkaje bila Jožica
Dimec, ki nas je celo pot sez-
nanjala z' znamenitostmi in
zanimivostmi krajev, skozi
katere smo se vozili. Peljali
smo se do Radovljice, kjer
smo si ogledali Linhartovo
domačijo, edini čebelarski
muzej v Jugoslaviji in kova-
štvo Krope v starem delu
mesta.
Lepe, a žalostne vtise, smo
doživeli nad Dražgošami, na
visoki planjavi, kjer stoji mo-
gočen spomenik padlim in
pobitim v dražgoški bitki.
Tudi zgodovino Dražgoš, ki
sojo Nemci povsem porušili,
nam je tovarišica Jožica opi-
sala. Borbo lepo upodabljajo
freske na spomeniku.
Na družabnem delu izleta
smo posebej pozdravili naj-
mlajše in najstarejšo upoko-
jenko ter prvoborko.
Vsem organizatorjem lepa
hvala, še posebej tovarišici
Dimec, za prijazno sprem-
stvo.
REZKA GAJŠEK,
Celje
Hvala
zdravnikom
Še pred leti bi me zdravni-
ki le stežka prepričali, da bi
se zdravil v bolnišnici. Zdaj
sem se na to že navadil in
nekdanji strah je minil.
Kljub temu pa strah pred po-
segi v notranjost telesa še
zmeraj ostaja.
17. aprila sem imel poseg v
ožilje, saj sem imel na levi
strani zoženo žilo. Ko si en-
krat na mizi in vidiš okoli
sebe skrbno zdravstveno
osebje, ki opravlja svoje de-
lo, se kar oddahneš od skrbi.
Vsi in vsak posameznik daje
od sebe vse, da bi bilo vse
čimbolj strokovno in čim-
manj boleče opravljeno. Ta-
krat sem spoznal, da se ti lju-
dje resnično trudijo za tvoj
obstanek in čimprejšnjo oz-
draviti.
Javno se zahvaljujem
zdravstvenemu osebju rent-
genskega oddelka celjske
bolnišnice na čelu s primari-
jem dr. Vizjakom in vsemu
osebju internega oddelka za
pomoč po opravljenem po-
segu.
KONRAD KRAJNC,
Prebold
Celjski gr: J
Celje ima ob ostalih zna-
menitostih tudi svoj grad, ki
ima razen lepega razgleda še
gostinski lokal. Ta je bolj
prazen kot poln, saj tudi si-
cer turisti grad le redko obi-
skujejo. Za boljši obisk te iz-
letniške točke njegov uprav-
Ijalec ne poskrbi kaj dosti.
Marsikdo bi obiskal grad, se
ustavil v Celju in tu pustil
kakšen dinar, če bi ga na to
znamenitost opozarjale
ustrezne table ali druge oz-
načbe. Tisti, ki so v Celju za-
dolženi za turistično ponud-
bo, bi za to morali na vseh
vpadnicah v mesto in na
glavnih cestah postaviti
ustrezne table in označbe, ki
bi vabile turiste, naj obiščejo
to kulturno in turistično zna-
menitost. Drugod po Slove-
niji (T. Velenje, Bled, Postoj-
na in drugod) so že več kilo-
metrov pred svojim krajem
podobne označbe postavih.
Tega bi se v Celju lahko že
davno spomnili, če bi za to
odgovorni (in plačani) ljudje
imeli za to kaj smisla in
volje.
VOJTEH KOLAR,
Celje
Maša krajevna
skupnost
že dalj časa nameravam
predstaviti našo KS Vrh nad
Laškim. Že na začetku mo-
ram zapisati, da je tudi naš
kraj občutil grozote druge
svetovne vojne. Veliko ljudi
je bilo izseljenih, poslanih v
taborišča, marsikje cele dru-
žine in mnogo se jih ni več
vrnilo v domove. Za kraj, ki
šteje okoU 600 prebivalcev je
bil to hud udarec.
Po vojni so se krajani Vrha
pretežno ukvarjali s kmetij-
stvom in le redki so bili za-
posleni. Še ti so morali vsak
dan pešačiti v 9 kilometrov
oddaljeno Laško, saj takoj
po vojni ni bilo javnih pre-
voznih sredstev kakršna so
danes. Naš kraj je še do pred
nekaj leti spadal med manj
razvita območja laške obči-
ne. Tja do leta 1970 Vrh ni
imel niti ustrezne ceste, mar-
sikatera hiša ni imela elektri-
ke, da o vodovodu sploh ne
govorimo.
Danes se pa naša krajevna
skupnost lahko z marsičem
pohvali. Imamo novo asfalt-
no cesto Vrh-Tevče, redno
avtobusno progo, vsaka hiša
ima vodovod, elektriko. Kra-
jani smo že posebej ponosni
na nov gasilski dom, ki bo
služil tudi za kulturne prire-
ditve. Teh pa si krajani že-
limo.
Naštel sem le nekaj najpo-
membnejših objektov, ki pa
jih ne bi bilo mogoče zgraditi
brez prostovoljnega dela
krajanov, samoprispevkov
in brez družbene pomoči.
Vse zasluge ima tudi pravo
vodstvo KS, ki ni samo vodi-
lo del, ampak je tudi znalo
samo poprijeti. Vrh je čudo-
vita izletniška točka, znana
tudi iz časov NOB, saj je šla
čez ta kraj tudi Štirinajsta.
Zato si krajani Vrha želimo,
da bi se kraj še naprej raz-
vijal.
IGNAC PFEIFER,
Laško
Zanemarjeni
znaki
Poleg številnih lukenj na
naših cestah motijo voznike
tudi poškodbe na prometnih
znakih ob naših komunika-
cijah. Objestnost ali vremen-
ske neprilike zakrivijo nagi-
banje teh znakov. Voznike
motijo tudi premnoge rekla-
me, o katerih se je nedavno
pisalo, da bodo prepoveda-
ne. Cestno podjetje naj tu na-
pravi red, ki ni povezan s po-
sebnimi stroški.
dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 30. maja ob 19.30: Ivo Brešan - SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU - 1. mladinski in
izven.
Petek, 31. maja ob 19.30; Ivo Brešan - SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU - Premiera. Za pre-
mierski abonma in izven.
Sobota, 1. junija ob 10.00: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. 5. šolski abonma in
izven.
Ob 19.30: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VECERJA V
POGREBNEM PODJETJU. Za abonma sobota in izven.
Ponedeljek, 3. junija ob 17.00.: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU - 3. šolski abonma in
izven.
Torek, 4. junija ob 15.30: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU - 2. šolski abonma in
izven.
Ob 19.30: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA VEČERJA V
POGREBNEM PODJETJU. Abonma torek in izven.
Sreda, 5. junija ob 17.00: Ivo Brešan: SLAVNOSTNA
VEČERJA V POGREBNEM PODJETJU. 4. šolski abonma in
izven.
Področno srečanje gledaliških skupin
Področno srečanje gledaliških skupin se je pričelo že včeraj
v Slovenskih Konjicah. V tamkajšnjem kulturnem domu bosta
jutri, v petek dvepredstavi. Pr\'a bo ob 16. uri, ko bo gostovalo
amatersko gledlfpče Vrba iz Vrbja pri Žalcu s Shakespearo-
vim delom Sen kresne noči, druga pa ob 19. uri, ko bo amater-
sko gledališče Železar Celje - Štore uprizorilo delo Petra Shaf-
ferja Črna komedija.
V Trnovljah bo v soboto, 1. junija gostovalo kulturno dru-
štvo iz Gornjega grada s komedijo Toneta Partljiča Moj ata,
socialistični kulak. Predstava v trnoveljskem kulturnem domu
bo ob 19.30 uri.
V domu Svobode na Polzeli pa bo predstava v nedeljo, 2.
junija ob 16.00 uri. S Slehernikom bo na Polzeli gostovalo
Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki.
Dom kulture Uboje
V domu kulture bo v soboto, 1. junija ob 20. gostovala
gledališka skupina Vrba iz Vrbja pri Žalcu s Shakespearovim
delom Sen kresne noči.
V nedeljo, 2. junija pa bo v domu kulture revija godb na
pihala občine Žalec. Sodelovale bodo godbe iz Prebolda,
Zabukovice, Žalca in Liboj.
Dom Svobode Radeče
V domu Svobode bo jutri ob 18. uri II. občinska revija
plesnih skupin, na kateri se bodo predstavile plesne skupine
kulturnih društev občine Laško.
Knjižnica Titovo Velenje
V okviru petkovih kulturnih večerov, ki jih organizirajo v
knjižnici, bo jutri ob 19.30 uri nastopil pozavnist Jani Šuligoj
ob spremljavi pianistke Duše Avbelj.
Razstavni salon Rogaška Slatina
V Razstavnem salonu bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo
unikatne keramike Miroslava Strohala. Ob otvoritvi bo kul-
turni program, na katerem bosta z arijami iz Schubertove Lepe
mlinarice nastopila tenorist Zrinko Sočo in kitarist Hrvoje
Grgič.
Zdravilišče Rogaška Slatina
V dvorani Zdraviliškega doma bo v soboto, 1. junija ob 20.
uri nastop plesne skupine Horea iz Rogaške Slatine, v torek, 4.
junija pa bo v Zdraviliškem parku Večer folklore, na katerem
bo nstopila domača folklorna skupina Minerali.
Likovni salon Celje
V Likovnem salonu je odprta razstava ilustracij slovenske
shkarke Kamile Volčanšek. Razstavo si boste lahko ogledali
do 11. junija.
Kulturni dom Štore
V kulturnem domu bo jutri ob 19. uri nastopila kantavtorica
Ksenija Močnik iz Kompol.
Občinska knjižnica Šentjur
v občinski knjižnici bodo danes ob 19. uri odprli fotografsko
razstavo Tončke Langus Otrok v fotografiji.
Knjižnica Edvarda Kardelja Celje
v knjižnici Edvarda Kardelja sta odprti razstavi: Koncentra-
cijska taborišča v Italiji in Nemčiji. Razstavljena je litratura, ki
opisuje taborišča in spomine preživelih. Razstava Pivi dnevi
svobode pa zajema literaturo v tem obdobju. Razstava bo
odprta do 26. junija.
12. S IHAN - NOVI TEDNIK
30
AH je zaskrblien še kdo drug?
V festivalskem Celju Je vse manj dobrih mladinskih pevskih zborov In zborovodij
Celje, ponosno na veliko
mednarodno pevsko ma-
nifestacijo mladih, na
Mladinski pevski festival,
je dolga leta s svojimi zbo-
ri prispevalo pomemben
delež k kakovsti te prire-
ditve. Letos je delež Celja
skromen, preskromen. Za-
kaj? To vprašanje smo za-
stavili celjskim glasbe-
nim pedagogom in diri-
gentom in skušali najti tu-
di odgovor, kaj bi lahko
razmere spremenilo. So-
delovali so: Vid Marčen,
ravnatelj Glasbene šole/
Edvard Goršič, ravnatelj
Zavoda za kulturne prire-
ditve. Dragica Zvar s sred-
nje tehniške šole, Jožica
Soko s celodnevne osnov-
ne šole Frana Roša in
Emil Lenarčič s polulsk^
osnovne šole.
Namesto da bi se mladin-
sko zborovsko petje v Celju
ob festivalu razmahnilo, je
v zadnjem času opazno nje-
govo nazadovanje. Je to le
videz ali žalostna resnica?
Marčen: Že revija mladin-
skih pevskih zborov Slove-
nije v Zagorju je pokazala
upadanje kakovostne ravni
ne le celjskih, temveč tudi
drugih zborov. V Celju ni za-
to problem nič manjši. Veli-
ko mladinskih zborov se za-
dovoljuje z neko dosežno ka-
kovostjo, ki zadošča za po-
trebe šole, zahtevnejšega
programa pa se ne loteva. Na
reviji v Zagorju so sodelovali
le zbori osnovnih šol 1. Celj-
ske čete, Slavka Šlandra, Po-
lule in zbor Tehnik s srednje
tehniške šole. Otroškega
zbora sploh ni bilo iz celjske
občine, čeprav je drugod
prav pri njih opazen razmah.
Le zbora osnovne šole 1.
Celjske čete in Tehnik sta se
uvrstila na Mladinski pevski
festival.
Goršič: Kot dirigent mno-
žičnega zbora na zaključni
prireditvi imam vpogled ne
le v kakovost celjskih zbo-
rov, temveč tudi širše. Z ža-
lostjo ugotavljam, da je le-
tošnji prispevek celjskih
zborov na festivalu manjši,
kot bi smel biti in kot je sicer
bil.
Lenarčič: Hudo je, da Ce-
lje kot festivalsko mesto ni-
ma niti enega vrhunskega
zbora, ki bi Ijihko Celje pred-
stavljal na uvodnem kon-
certu.
Kaj je povzročilo takšno na-
zadovanje?
Goršič: Zborovodje niso
sposobni naštudirati z zbo-
rom zahtevnega programa.
Razloga sta dva - preskro-
men interes zborovodij in
strokovna neusposobljenost.
Poleg strokovnih šol, ki ne
džuejo dovolj, so krivi tudi
tisti, ki sprejemajo glasbene
pedagoge in pri tem poleg
strokovne usposobljenosti
za glasbeni pouk v razredu
ne preverja o strokovne
usposobljenosti in volje za
delo z zborom. Volje za to
dejavnost je, razen izjem,
premalo in ne moremo le tar-
nati nad slabo stimulacijo,
nad otroci, nad množico dru-
gih interesnih dejavnosti.
Delo z zborom je bilo in še
bo odvisno predvsem od vo-
lje, iznžOdljivosti in požrtvo-
vsdnosti posameznika.
Zvar: Dirigent mora biti
vsestranska, samozavestna
oseba, ki se je sposobna od-
ločno postaviti pred ravnate-
lja in učiteljski zbor ter s pre-
pričljivim nastopom doseči,
kar je potrebno za delo. Vsi
tega ne zmorejo ali ne želijo.
Z glasbenimi pedagogi je ta-
ko kot z vsemi učitelji - šole
dajejo dobre in slabe, osnov-
no znanje pa še zdaleč ne za-
došča za dobro delo. Znanje,
ki ga dajeta Pedagoška aka-
demija in Akademija za glas-
bo je primemo za vodenje
otroških zborov, ob dodat-
nem usposabljanju na semi-
narjih še morda za mladin-
ske, za odrasle zbore pa
sploh ne več. Seminarji, ki
jih v republiki pripravljamo,
ne morejo dati dobrim zbo-
rovodjem ničesar več. Ob
slabi kadrovski politiki, ki se
ne ozira na resnične sposob-
nosti, in ob pogostem rival-
stvu med zborovodji ni čud-
no, da imamo premalo do-
brih zborov in premalo do-
brih zborovodij.
Soko: Če si zborovodja z
zagnanostjo sam ne poišče
poti - organizacijske in stro-
kovne, mu izobrazba nič ne
pomaga. Vedeti pa moramo,
da ne on ne šola, kjer dela,
nista za to stimulirana. Na-
sprotno - šola, ki je odhčna
na zborovskem ali tudi na
športnem področju, je zaradi
večjh stroškov s tem na slab-
šem kot druge. Uspehi vzbu-
jajo kvečjemu zavist in lju-
bosumje. Sama sem to oku-
sila ob uspehu zbora na šoli
Franja Roša. Veliko vo^je
sem imela in ljubezni, a iz-
kušnja je bila pregrenka. Če
si prizadet, ne moreš peti z
veseljem!
Marčen: Delovni pogoji v
šolah so težki in večina se
ukvarja le s težavami pri red-
nem šolskem programu. Vse
ostalo je odvisno od posa-
meznika-entuziasta. Vse, kar
se v Sloveniji v zborovstvu
še sploh dela, je odraz zavze-
tosti posameznikov, ki so si
izsilili zadovoljive delovne
pogoje. Če bi teh nekaj pre-
nehalo z delom, ne bi bilo
več ničesar. Podobno se do-
g^a tudi z odraslimi zbori.
Mladinske zbore pa so do-
datno obremenile še reforme
v šolstvu. Porušile so že
zgrajene, dobre zbore in ne-
kaj let bo trajalo, da se bodo
zgradih novi. V Celju je zara-
di tega razpadel odhčen me-
šani pevski zbor Gimnazije,
dekliški zbor pedagoške
gimnazije je vse šibkejši...
Osnovne šole pa so še pro-
blem zase. Večina sicer ima
formalno zadovoljivo uspo-
sobljene glasbene pedagoge,
ne pa tudi dobrih. Na Hudi-
nji glasbenika sploh nimajo,
ne vem, k^ bo, ko bo Polule
zapustil Lenarčič. Brez do-
brih zborovodij ne moremo
imeti dobrih zborov.
Če je pomanjkanje dobrih
zborovodij eden osnovnih
razlogov za upadanje ravni
mladinskega   zborovskega
petja v Celju, bo kaže, treba
spremeniti zborovodje.
Kako?
Zvar: Večjo težo moramo
dati izgradnji osebnosti diri-
genta. Brez tega se v težavah
ali pred zavistjo prehitro zlo-
mijo.
Goršič: Zbor ne sme biti
za glasbenega pedagoga nuj-
no zlo pri šolskem delu, am-
pak glasbeno telo, kjer lahko
uveljavla svoja umetniška
hotenja, uveljavlja šolo navz-
ven in vzg^a mladino v ko-
lektivnem duhu kot bodoče
porabnike glasbene kulture.
Tega pa je med glasbenimi
pedagogi na našem območju
premalo.
Marčen: Tistim, ki so pri-
pravljeni strokovno delati, bi
morah bolj pomagati. Žalost-
no je, da mora zborovodja
sam ustvariti vse delovne
pogoje. Ne manjka prime-
rov, ko zbor celo leto zbira
star papir, da lahko gre na
gostovanje, da mu zmanjka
denarja za prenočišče, da...
V šolah je veUko dejavnosti
in vse so enako vrednotene.
Mislim, da bi morali oprede-
liti, čemu dati prednost.
V šolah je vrednostno le-
stvico med posamičnimi de-
javnostmi gotovo težko
oblikoti in dati prednost ter
s tem tudi normalne pogoje
za delo enemu.
Marčen: Imamo tudi dru-
ge institucije, ki bi morale
dati opredeUtve: Zavod za
šolstvo. Kulturna skupnost.
Zveza kulturnih organizacij
in ne nazadnje Socialistična
zveza. Predvsem pa bi to mo-
rale v Celju razrešiti Združe-
ne osnovne šole. Ne more in
ne sme nam biti vseeno. Če
pravimo, da je mladinsko
zborovsko petje za Celje po-
mebno, moramo temu prila-
goditi štipendijsko pohtiko
in zagotoviti ustrezne kadre
od zunaj. Morali bi jasno po-
vedati, da kdorkoli v Celju
glasbe ne more poučevati.
Zvar: V okviru Združenih
osnovnih šol bi moral aktiv
glasbenih pedagogov voditi
res sposoben mentor, vodi-
telj, ki bi pregledoval progra-
me zborov, pomagal z nasve-
ti. Poleg repubhških bi mo-
rah imeti seminarje tudi v
občini. Združene osnovne
šole pa bi morale najti denar
za predavatelje in slušatelje.
Goršič: Ljudje, ki vodijo
celjsko izobraževalno politi-
ko, bi se morali zavedati, da
je Celje mesto Mladinskih
pevskih festivalov, znano si-
rom Evrope. To se mora
odražati v kakovosti celjskih
mladinskih zborov. Pot do
tega je treba začeti načrtova-
ti že s štipendijsko politiko, s
strokovnim izobraževanjem
in z nudenjem najosnovnej-
ših pogojev. Sicer se bo zgo-
dilo, da bomo prej aU slej le
sposobni organizatorji Mla-
dinskega pevskega festivala
brez kakovostnega vsebin-
skega prispevka na koncert-
nem odru.
MILENA B. POKLIC
Glasbeni pedagogi, ki so svoje življenje zapisali zborov-
skemu petju, so v Celju zaskrbljeni. Zaskrbljeni, ko gle-
dajo strmo upadanje kakovostne ravni mladinskega zbo-
rovskega petja, ko preštevajo dirigente, ki so sposobni in
pripravljeni hoditi po strmi, prvečkrat trnovi poti do
kakovosti. Zaskrbljeni, ker se pogovori o razmerah in
iskanju rešitve sučejo le v njihovih ozkih krogih. Ali še
koga drugega to skrbi? Tako se sprašujejo - brez odgo-
vora. Zavedajo se, da je od njih samih, od zborovodij
odvisen vzpon ali padec zborovskega petja v Celju, sami
pa nimajo vpliva na izbor glasbenih pedagogov. Pravza-
prav tudi možnosti izbire ni, saj so v Celju že šole, ki so
sploh brez glasbenika. Če bi hoteli pritegniti dobre zboro-
vodje od drugod, bi jim bilo potrebno kaj ponuditi. Pa ni
ne stanovanj ne ničesar drugega. Le velik kup težav,
zabeljenih z zavistjo manj sposobnih in uspešnih. Z
vzgojo, z dolgoletnim spremljanjem in usmerjanjem
nadarjenih posameznikov je mogoče vzgojiti bodoče zbo-
rovodje. Kaj pa bo z glasbeno kulturo generacij, ki odraš-
čajo ob eni uri glasbene vzgoje na teden, ki ne obvladajo
niti najpreprostejših slovenskih ljudskih pesmi, ki
kratko malo sploh niso pevsko vzgojeni? Ne le pevce, tudi
poslušalce, ki znajo ločiti zrno od plev, tako Celje izgub-
lja. Pa smo danes tako ponosni na oboje. Mar res nikogar
ne skrbi?
Navajeni množične udeležbe celjskiti mladinskih zborov na Mladinskih pevskih festivalih, so letos v Celju razočarani.
Poleg pevskega zbora Tehnik s srednje tehniške šole, ki ga vodi Dragica Zvar, se bo na festivalu predstavil le še
mladinski pevski zbor osnovne šole 1. Celjske čete z zborovodkinjo Sonjo Kasesnik (na fotograTiji).
VLokavcu in okoliških zašel
Goriška, zato moški spremlj,
iz Gračnice si je vzel tri dni
V Loka
Po sledi giiusnega i
Ljudje iz Lokavca pri Ri
zaselkov so ogorčeni, a
zaradi strašnega zločina, I
majem v hiši v Lokavcu
prizadejanih s sekiro in nt
prestrašeni, ker še vednoi
Goriškom, ki je osumljen j
Kmetičeva sta v nedeljo,
19. maja našla njuna posvo-
Jenka Magda in njen mož Jo-I
že Belej. V lopi je bilo polno
krvi.
»Mlada dva sta se vsako ne-
deljo odpravila na obisk,«
pripoveduje Magdin tast Jo-j
že Belej starejši. »Takrat pa je'
bilo vse zaklenjeno. Sinje po-j
gledal skozi okno in videl'
polno krvi. Takoj smo pokli-
cali miličnike. Sicer pa je Jo-
že Kmetic vsak četrtek ali pe-
tek odšel po nakupih, tokrat
pa ga ni bilo tod mimo, ven-
dar se nam takrat ni zdelo nii
sumljivo. Kdo pa bi sploh po-
misUl, da se je lahko zgodilo'
k^ takega.« j
Magdo je smrt njenih kruš-
nih staršev zelo prizadela.
Alojz Gorišek je po zločinu
pobegnil. Kasneje naj bi ga
videli še v cerkvi na Lisci
MiUčniki so dobili še nek^^j,
obvestil občanov, a so se iz-
kazala za netočna. Miličniki
in kriminahsti so prejšnji po-
nedeljek in torek pripravili|.
obsežno akcijo iskanja, kas-
neje pa je v Lokavcu in okoli.j
ških krajih krožila patrulja'
mihčnikov iz Laškega.       ^
Ljudje vabijo miUčnike do-,
mov. Da se vsaj za nekaj časa|
otresejo strahu, zakaj po vasi^
se je začelo govoriti, da je^
Alojz v zaporu v Dobu prija-i
teljem kaznjencem rekel, daj^
jih bo v Lokavcu ubil deseti
Govorice, ki pa so ljudem za[,
radi strašnega zločina
Kmetičevi domačiji, nagnalf^i
strah v kosti. Zato s prviitL
mrakom že zaklepajo vratni
možje pa iz oddaljenih kmetJj|
hodijo v dohno, da spremiji^jj
otroke in žene na poti domoV,
iz šole oziroma službe. Vsi scf^
ogorčeni; če bodo dobili Aloj |^
za v roke, pravijo, ga bodo,^
prej pošteno premikastili, šCj^
le nato izročili mihčnikom. ^
Patrulja mihčnikov se večj,
krat oglasi tudi pri Tepino^l
vih, krušnih starših Alojz^^
Goriška. Terezija TepinC
(njen prejšnji priimek je bi-j
Gorišek) je obupana. Zarad|,
sosedov, pravi, ker jo bod"
i|1985
NOVI TEDNIK - STRAN 13
'^prestrašeni. Bojijo se morebitnega novega napada Alojza
\[ok€ in ženske na poti iz šole oziroma službe. Jože Klukej
$ta, da lahko spremlja otroke do doma.
Roza Kranja pred hišo, kjer seje zgodil zločin. Hiša je zapečatena, za živali v hlevu pa skrbi
Jože Belej starejši.
Bu nimajo več mirnega sna
v bližini Rimskih Tonile _
i Toplicah in okoliških
prestrašeni; ogorčeni
e zgodil med 16. in 19.
Ika 15, ko sta od ran,
unrla zakonca Kmetic,
avih sledi za Alojzom
^a umora.
itovo gledah postrani, za-
,posvojenca Lojza, ki ji je
pravil že precej grenkih
lojzu je bilo 12 let, ko je
ti Terezijin prejšnji mož.
edje pravijo, da je imel
i'ojenca zelo na trdo; več-
; ga je pretepel, včasih ga
i kazen zaprl v hlev. Ko je
X Alojz ni hotel več v
I.
^0 je Alojz odrastel, mu je
alna služba priskrbela
I v TIM-u. Sedemnajst
ecev je delal. Toda ved-
je dobil plačo, ga nekaj
ni bilo domov. Vračal se
ele, ko je vse zapravil,«
oveduje Terezija Tepin.
ojz Gorišek je tudi zelo
zašel na kriva pota in
al je v vzgojni zavod, kjer
' izučil za mesarja. Dobil
di službo in dekle, s kate-
je že mesec dni skupaj
^di sem gor jo je pripe-
f^ejst punca je bila in re-
em mu, naj jo vzame,« se
?inja Terezija. »Toda po-
le v Mariboru naredil po-
'0 in poskus posilstva,
^ se razšla,« je še zdaj
-arana Terezija, zakaj ta-
je nekaj časa že kazalo,
s bo Alojz le umiril in
el pošteno življenje,
^tnajst mesecev zapora
'ojz odslužil v Mariboru
■lju, potem pa so mu na-
^bo v Bovcu, toda Alojz
1'šil novo posilstvo. Ne-
*č kot tri leta je od tega.
'^m je dobil poziv za slu-
' Vojaškega roka. Precej
So ga iskali, ker se je
naokrog, toda tudi v
'^ici ni bil dolgo. Vrnil
^ po mesecu dni.
I^el je neke tablete in je
■s marogast. Rekel je, da
' 'likoli vojak,« pravi Te-
^ dni je potem preživel
'v Lokavcu, na jesen pa
^el službo v Boru. Dva
^a je zdržal, potem pa se
^el in grozil, da bo vse
*o je preživel doma, na-
to je dobil službo p?i gozdnih
delavcih.
»Dala sva mu 3.000 dinar-
jev za cepin in sekiro, samo
da bi ga vzeh,« pravi Anton
Tepina. »Vedno sva si priza-
devala, da bi se oprijel kakš-
ne službe. Sam sem poskušal
z njim na lep način. Enkrat,
ko je spet hodil v službo, sva
mu dajala malico in tri stare
juije. Vsak dan. A je hodil
samo en teden v službo, na-
ma pa potem ni povedal, da
je spet pustil delo. Tako je še
en teden nosil malico in tri
jurje; vlegel se je v travo, po-
jedel malico in zapravil de-
nar, popoldne pa se je
vračal.«
Pri gozdnih delavcih Alojz
Gorišek ni dolgo zdržal: 28.
maja leta 1983 je izvršil novo
posilstvo.
Letos v jeseni bi kazen od-
služil; a je bilo vmes še soje-
nje za posilstvo v Bovcu, za
kar so mu prisodili prav tako
dve leti in šest mesecev za-
pora.
Alojz Gorišek je kazen pre-
stajal v Dobu. Ker je bil pri-
den in ubogljiv zapornik, je
že lani dobil tri dni dopusta,
letos pa kar 18 dni.
»Lani je prišel novembra.
Domov so ga poslali, ne da bi
me prej kaj vprašah, če ga
sprejmem,« pravi Terezija
Tepin. »Letos pa so mi pove-
dali, da je dobil 18 dni na-
gradnega dopusta. Spet me
niso vprašali, če ga hočem
domov, ampak samo, ah naj
pride za 18 dni skupaj, ah
večkrat po 3 dni. Rekla sem,
da ga ne upam imeti dlje časa
doma, ker bo spet kaj naredil,
zato smo se zmenili, da pride
večkrat po tri dni. Mishla
sem si: prvi dan bo prišel do-
mov, drugi dan bo delal pri
hiši, tretji dan bo pa tako od-
šel nazaj.«
Skoraj tako je tudi bilo. Le
da Alojz v četrtek, ko so ga v
Dobu spustih, ni prišel takoj
domov, ampak šele zvečer.
Prej naj bi se potepal v Celju.
»Domov se je pripeljal s
taksijem, gospod!« se pridu-
ša Terezija.
Tereziji se je zlagal, da so
ga iz Doba spustili šele proti
večeru. Toda naslednji dan je
kazalo, da bo njegov dopust
le mimo minil - Alojz je prid-
no pomagal pri delu na kme-
tiji.
»Zvečer je rekel, da gre ko-
sit za prilost. Po tistem ga ni-
sem več videla, odšel je kar v
delovni obleki. Tudi denarja,
1.500 dinarjev mu je ostalo, ni
vzel,« pravi Terezija, ki tudi
meni, da je moral biti Alojz
vinjen, če je storil takšen zlo-
čin. Kadar je kaj popil, je bil
ves divji. »Toda doma se ni
napil,« zagotavlja še v isti
sapi.
Nihče v Lokavcu ne ve po-
vedati, zakaj se je Gorišek
spravil ravno nad najbhžja
soseda Kmetica.
»Kmetic je Alojza večkrat
okregal, ker se ni držal nobe-
nega šihta, pravi druga sose-
da Roza Kranjc, ki ne more
prehvahti obeh Kmetičev,
ker sta bila pridna delavca in
sta rada priskočila sosedom
na pomoč.
So bili ti očitki povod za
dvojni umor? Kdo ve.
V soboto gutraj je Alojz
Gorišek še kolovratil po Lo-
kavcu, Pri Mimiki Železnikar
je ob 2. uri zjutraj prosil za
svečo. Zlagal seje, daje umrl
Anton Tepina, njegov krušni
oče.
Nekaj po polnoči je bil pri
hiši, kjer stanuje Bernarda
Klenovšek.
»Pri zgornjem sosedu je
vzel lestev in jo prislonil pod
okno moje sobe. Ker je bilo
vroče, je bilo okno odprto.
SUšala sem, da nekdo tolče
po oknu. Zbudila sem se in
hotela zapreti okno, potem
pa se je Alojz nagnil noter.
Spoznala sem ga po glasu in
videla sem, da ima nekaj v
roki. Rekel je, naj ga spustim
noter. Bila sem prestrašena
in sem zbežala v spalnico
staršev. Od strahu nisem mo-
gla povedati, kaj se je zgodi-
lo,« pripoveduje Bernarda
Klenovšek, ki si še sedaj ne
upa spati v svoji sobi. Nasled-
nji dan so ugotovih, da je
imel Alojz v roki sekiro. Našli
so jo pod Bernardinim
oknom.
Vest o zločinu v Lokavcu
se je hitro raznesla. Takoj so
začeli tudi iskati Alojza Gori-
ška, toda doslej so dobili kri-
minalisti bolj malo podatkov
o njegovem begu. Mogoče je,
da je po strašnem zločinu na-
redil samomor. Mogoče. Lah-
ko je tudi še vedno na begu,
zakaj v nedeljo naj bi ga vide-
h v cerkvi v Lisci. Iz zaporov
v Dobu npj bi tudi pobegnila
dva zapornika - oba dobra
prijatelja Alojza Goriška. Mo-
goče je, da so vsi trije skupaj
na begu.
Preiskava še traja, ljudje pa
so prestrašeni. Jože Belej sta-
rejši, ki krmi živino v Kmeti-
čevem hlevu, je vsak čas pri-
pravljen na obrambo. Drugi
krajani prav tako, hkrati pa
se pridušajo, kako so lahko
Alojza Goriška pustili iz za-
pora na dopust, če je v nekaj
letih naredil tohko tako hu-
dih kaznivih dejanj. Zato v
Lokavcu in drugih okohških
zaselkih ne bodo mimo spali
tako dolgo, dokler ne bodo
našh Alojza Goriška.
S. ŠROT
Foto: E. MASNEC
Jože Belej: »Magdo je vse
skupaj zelo prizadelo. Kme-
tičev a sta zanjo zelo lepo
skrbela.*
Bernarda Klenovšek je zbe-
žala v spalnico staršev, ko je
po lestvi in s sekiro v roki
prišel v njeno sobo Alojz Go-
rišek. »V soboto zjutraj, ne-
kaj po polnoči je bilo,* se
spominja Bernarda.
Terezija Tepin (55 let) in mož Anton Tepin
(60 let), krušna starša Alojza Goriška. Bojita
se, da bi se Alojz vrnil in se tudi nad njima
znesel. »Kako pa si naj pomagava, ko sva
stara, jaz pa sem še invalid,* pravi Anton.
Terezija Tepin: »Izogibava se sosedov, če-
prav nisva nič kriva. Na socialni so naju
vprašali samo ali naj pride Lojz domov za 18
dni ali pa večkrat po tri dni, ne pa če ga
sploh hočeva domov.*
Vlija Icazen za
posilstvo
Celjsko višje sodišče je
zvišalo kazen 24-letnemu
Alojzu Gorišku iz Lokavca
pri Rimskih toplicah za po-
silstvo, ki ga je storil lani,
28. maja.
Gorišek je ta dan zbil z
mopeda občanko, ki se je pe-
ljala domov. Ko je padla na
tla, mu je poskušala pobeg-
niti, Gorišek pa je bil hitrej-
ši. Ko je klicala na pomoč, ji
je z roko zamašil usta in ji
grozil, da jo bo zaklal. Ko
mu je hotela še enkrat po-
begniti, se je vlegel nanjo, jo
slekel in posilil. Prvosto-
penjsko sodišče je Goriška
obsodilo na dve leti zapora,
ker je bil že pred tem kazno-
van zaradi podobnih kazni-
vih dejanj, v času, ko je sto-
ril to posilstvo, pa je bil na
pogojnem odpustu.
Pritožila sta se javni toži-
lec in zagovornik obtoženca.
Višje sodišče je pritrdilo
mnenju javnega tožilca in
Alojzu Gorišku zvišalo ka-
zen na dve leti in šest mese-
cev zapora. Višjo kazen je
utemeljilo s tem, da je bil
Gorišek že pred tem kazno-
van za podobna kazniva de-
janja: storil je dve posilstvi
in en poskus posilstva.
Novi tednik, 1. marca 1984
:.• , :    .   v; *    .-'i
30. fflAJ 1985

šolsko leto gre h koncu in
tudi dopisniki boste šli na
zaslužene počitnice. To seve-
da ne pomeni, da bomo naš
kotiček zaprli - ne, tudi pole-
ti boste v njem našli marsi-
kaj zanimivega, veseli pa bo-
mo, če se boste oglasili tudi
vi, od doma, z morja, s hri-
bov, z dežele, od tam pač,
kjer boste preživljali počitni-
ške dni.
Tudi letos se bomo vsi do-
pisniki zbrali na VRTILJA-
KOVEM SREČANJU, na ka-
terem bomo podelili nekaj
priznanj, se pomenili o tem
in onem, se malce razvedrili
in sprostili - skratka skušali'
bomo pripraviti prijetno po-
poldne, ki naj bi vsem nam
ostalo še dolgo v spominu.
Tisti, ki ste na srečanju bili
že lansko leto veste, da je bi-
lo prav veselo. Letos bomo
srečanje pripravili še bolje.
Naj ostane' skrivnost, kdo
vse bo sodeloval v progra-
mu, obljubljamo pa, da bo-
mo pripravili prijetno prese-
nečenje.
Na srečanju pa bomo raz-
stavil tudi najbolj u.spele fo-
tografije akcije Pionirji foto-
grafirajo in nagradili najbolj-
še krožke in posameznike. O
vsem vas bomo bolj natanč-
no obvestili po pošti.
Lani ste nas razveselili z
veliko udeležbo na našem
srečanju. Upamo, da vas bo
letos prišlo še več. Tudi to-
krat nam je streho za naše
srečanje prijazno odstopil
Pionirski dom Cvetke Jeri-
nove. Dobimo se torej v sre-
do, 12. junija.
Bodite en dan
pravi
reporterji!
Letos smo vam v na-
šem kotičku predstavili
nekatere novinarske zvr-
sti. Mnogi ste se tudi že
poskusil v novinarskem
pisanju.
Če vas mika, da bi za en
dan postali pravi novinar-
ski reporterji, nam pišite.
Reportažo o našem 2. VR-
TILJAKOVEM SREČA-
NJU boste namreč dopis-
niki ob naši pomoči obh-
kovali sami, objavili pa jo
bomo v Novem tedniku,
ki bo izšel v četrtek, 20.
junija.
Hitro nam napišite do-
pisnico, na njej pa svoje
ime in priimek ter razred
in naslov šole, ki jo obi-
skujete. Pa še oznako »Za
vrtiijakovega reporterja«
pripišite. Naš naslov je:
NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3 a, 63000
CELJE.
»Veseli ringaraja« na Polzeli
Takšno sladkovodno ribištvo, ko se ti na trnek namesto ribice ali celo morskega psa ujame
bombonček, je pa v resnici sladko, so v ponedeljek ugotavljah malčki iz Polzele. A ribolov je bila
le ena od »disciplin«, ki so jih v sončnem popoldnevu za predšolske in tudi najmlajše šolarje
pripravile vzgojiteljice polzelske vzgojno varstvene ustanove, enote VVZ Janko Herman iz Žalca.
Na prireditvi »Veseli ringaraja« so najmlajši tudi likovno ustvarjah, oblikovali predmete iz gline,
barvali krožnike, se vmes tudi okrepčali, predvsem pa so se, kar je najpomembnejše, prijetno
.žabavali._.....___________.............., ^.   __________.______________^^.^......^l.^_______________............
Moja radirica Piica
šla sem v trgovino, kjer sem
videla raznoban/ne radirke. Bile
so zelo poceni in bile so mi zelo
všeč. Še posebno pa mi je ugajala
vijolična radirka in tako sem jo
tudi kupila. Dala sem ji tudi ime.
In sicer ji je ime Pika. Zbriše mi
vse napake, ki jih naredim.
Skratka: moja radirka je zelo pa-
metna in prijetno diši. Kadar se
zmotim in ne vem. za to, me
opomni radirka - ko jo zagledam.
Lahko bi rekla, da mi ravno ra-
dirka urejuje moje zvezke z veli-
kim uspehom. Mnogi me sprašu-
jejo: »Kdo ti urejuje zvezke?« Jaz
pa odgovarjam: »Moja pametna
radirka.« Ne pušča sledov in tako
tovariši in tovarišice ne vedo, da
delam napake, ki jih zbrišem.
Mojo Piko imam zelo rada.
MELITA VENKO, 5. b
OŠ 3. batalion VDV
VITANJE
Na planetu Zemlja
»Kvik-krok« je vzdihnila Tejši,
ko sva z robotom Vidom stopili v
ladjo. Nič prav ji ni bilo, da sva
bili določeni za nalogo 5X/'-Y/Y/
1068. Ta naloga pa je obsegala
prav zanimiv program, saj sva
morali obiskati planet, ki se ime-
nuje Zemlja.
Že čez nekaj sekurantur sva
ugledali ta, prav čuden in velik
planet. Seveda se nisva takoj od-
ločili za pristanek, ampak sva z
robotom Vidom opazovali zani-
mive prebivalce, ki pa so bili kar
dvakrat večji od naju. Iz vsega
motorčka sva se nasmejali, ko
sva si dodobra ogledali njihovo
podobo. Bili so zares smešni. Na
neki krogli so imeli šop izrast-
kov, ki jim menda pravijo lasje.
Krogla ima še nekaj odprtin, iz
katerih spuščajo glasove. Nisva
se mogli načuditi. da stopajo po
tleh samo z dvema izrastkoma, ki
pa sta sorazmerno dolga. To je
res čudno v primerjavi z nami, ki
hodimo po sedmih izrastkih.
»Hitro poglej.« je%zakvikala
Tejči. Ob pogledu sem se tudi jaz
začudila, ko sem videla dvonogo
bitje, ki vodi za vrvico štirinoge-
ga prebivalca. To je pa zares čud-
no. Kaj vse tukaj ne vidiš. Odlo-
čili sva se, da pristaneva. A ko
sva pristali in izstopili, nama je
motorček skoraj zastal. Ti prebi-
valci so se nama zdeli tako veliki
in še bolj smešni kot prej. Videli
sva nekakšne nepremične in zelo
zelo velike prebivalce. Vanje so
prihajali in odhajali smešni pre-
bivalci, toda veliki še mignili ni-
so. Hitro sva odleteli in pristali
drugie, a sva se srečali z novo
nevarnostjo. Na naju se je vsul
kup prozornih in lesketajočih se
mokrih pikic. Tem pikicam men-
da prebivalci Zemlje pravijo dež.
Pred pikicami sva pobegnilil v
najino ladjo in znova opazovali
dogajanje na planetu s pomočjo
robota Vida. Ob pogledu na dva
prebivalca, ki sta se močno pre-
rekala in pri tem spuščala nemo-
goče glasove, sva se zgrozili. V en
glas sva zakvikali: »Kaj pa poč-
neta, to je vendar strogo prepo-
vedano! <■
Spozabili sva se, kajti nisva bili
doma, ampak na drugem plane-
tu, kjer je dovoljeno prepiranje.
Zaradi nevarnosti, ki so prežale
na naju. sva se kar najhitreje vr-
nili.
Ko sva pristali na našem Mini-
planetu, so naju vsi pozdravili s
kvikanjem. Bili sva počaščeni,
saj sva nalogo 5X;-Y/Y/1068 opra-
vili. Morali sva napackati prebi-
valce Zemlje, čeprav v zmanjšani
podobi. O vseh nevarnih doživ-
ljajih sva zakvikali našim prebi-
valcem in skupaj smo prišli do
pametnega zaključka. Namreč:
ugotovili smo, da se nihče od nas
ne bo nikoli več podal na pot do
Zemlje. Tam domujejo preveč
nevsakdanja m prepirljiva bitja.
Mi pa smo miroljubni.
ALEKSANDER GREGL, 7. c
• OŠ I. celjske čete
CELJE
Vtisi z zbora
pionirjev
V Ljubljano smo pripotovali,
da se udeležimo zbora pionirjev.
Popoldne smo se zbrali na ploš-
čadi pred Maximarketom na Tr-
gu revolucije.
Vzdušje je bilo nepozabno, saj
smo se zbrali pionirji iz vse Jugo-
slavije. Čakali smo, da pridemo
na vrsto in poslušali, kaj so pri-
pravil drugi. Skušali smo si čim-
več zapomniti, a ni šlo, saj je bilo
preveč za en dan. Najbolj so se
nam vtisnili v spomin pionirji s
Koroške, ki so igrali na nenavad-
ne instrumente: harmoniko,
glavniček, koso, rog, mehurpo-
krovke, kuhalnice in ragljo. Tu
so bili tudi pionirji iz Bele kraji-
ne v svojih narodnih nošah, pa
pionirji iz drugih republik in še
bi lahko naštevali. Mi smo se
predstavil z dvema točkama.
Igrali smo na frulice in peli.
V soboto nas je čakal pohod ob
žici okupirane Ljubljane. Preho-
diti smo morali tri kilometre dol-
go pot, cilj je bil Cankarjev dom.
Po poti smo obujali spomine na
tiste čase, ko je bila Ljubljana
obdana z bodečo žico, in ko se
pionirji niso mogli tako veselo in
svobodno sprehajati kot danes
mi. Utrujeni smo se razšli po do-
movih, kjer smo kosili.
Popoldne nas je čakal vlak, od-
peljali smo se dornov.
Srečanje pionirjev nam je bilo
všeč, všeč nam. je bila Ljubljana,
ki nas je pričakala vsa slavnostna
in prijazni pionirji, učenci Os-
novne šole Ljubljana Moste-Po-
Ije pri katerih smo prespali.
KATJA VURCER.
MIHELINA PODJAVORŠEK,
ANDREJA GORŠEK.
MIHELA IRŠIČ,
JOŽE SENIČ,
ZLATKO ROZMAN,
KSENIJA GREGORC
Telcmovali smo v
umivanju zob
Na naši šoli imamo svojo zo-
bozdravnico. Če koga od nas boli
zob, gre k njej in ona mu ga po-
pravi. Kot vsako leto, je bilo tudi
letos tekmovanje v umivanju
zob. Vsi smo se zelo trudili, da bi
zmagali. Ko je prišla v fazred zo-
bozdravnica, so se nekateri malo
ustrašili, ker si niso skrbno umili
zob. Poklicani učenci so dobili
rdečo tabletko, ki so jo morali
zgristi. GrizJi so jo po levi in des-
ni strani, zgoraj in spodaj- Potem
so si šli zobe sprat in zobozdrav-
nica jih je točkovala. Vedno smo
dobivali dobre ocene in počasi je
prišla zadnja kontrola. Imeli smo
največje število točk na vsej šoli.
Bili smo veseli mi in z nami tova-
rišica.
PETRA KIŠEK. 3.a
OŠ Franja Vrunča
HUDINJA - CELJE
Pionirji fotografirajo
Dobimo se v sredo 12. junija v Pionirskem domu v Celju, ko
bomo potegnili črto pod akcijo in na zaključni razstavi pregle-
dali naše skupne rezultate. Komisija, ki je ocenjevala prispele
fotografije, je imela težko delo, saj je skozi njihove roke šlo
skoraj tristo posnetkov iz 14 foto krožkov na osnovnih šolah
širše celjske regije.
Nekaj izredno kvalitetnih posnetkov smo dobili, predvsem iz
osnovne šole Anton Aškerc v Titovem Velenju, zaostajali pa
niso tudi fotokrožki iz še petih osnovnih šol velenjske občine,
katerih mentorje Foto klub Zrno. Zato je komisija tudi sklenila,
da nagrado fotoaparat ZENIT dodeli mentorju Foto kluba Zrno,
katerih člani so učenci velenjskih osnovnih šol. Priznanja bo
dobila še osnovna šola Frana Roša iz Celja in foto krožek
osnovne šole Gornji Grad in Pionirskega doma iz Celja. Na
razstavi se bodo predstavili še učenci iz Šoštanja, Laškega,
Ponikve, Slovenskih Konjic.
Med posamezniki je komisija za ncyboljšega mladega foto-
grafa izbrala Aljošo Videtiča iz osnovne šole Anton Aškerc v
Titovem Velenju za serijo fotografij »Kje je konec poti« (na
sliki). Sledijo mu Valant Boris iz Pionirskega doma, Jevšnik
Bojan, Darko Skornšek iz Titovega Velenja, Irmčnik Bernard iz
Gornjega Grada. Jelenko Gorazd iz Slovenskih Konjic. Milko
Matovič iz OŠ Frana Roša Celje in Teni Ortl iz Laškega. Na
razstavo je izbrano 60 fotografij iz 12 osnovnih šol.
V sredo torej ne pozabimo na Vrtiljakovo srečanje, kjer n^j ne
bi manjkal prav nihče, ki je sodeloval v Naši akciji Pioniiji
fotografirajo.
Promet, Narisala LUCIJA ŠTABEJ, 1. r, OŠ Edvard Kardelj
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atifina zanica
MILENA, ODVAJALO, MIZA,
STRINA, ODSTOP
Na videz so besede nametane brez smisla. V res-
nici pa samo ena ne sodi med ostale. Pozorno pre-
beri vse besede in premisli, kaj imajo štiri skup-
nega. Potem boš tudi vedel, katera ne sodi v ta
seznam.
Napiši jo na dopisnico in jo do torka, 4. junija pošlji na
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. Takrat
bomo izžrebali nagrado AERA.
V prešnji številki pa si moral vstaviti znake tako, da si
dobil takšno enačbo:
44 - 4 ; 4 = 10
Nagrado za pravilno rešitev dobi: ŽELJKO LIPNIK,
Pustike 5, 63253 PRISTAVA PRI MESTINJU.     '
Tečaj tenisa za otroke in odrasle od 3. junija
Prijave pri varnostniku na telefon 33-098.
Rekreacija tenis - vsak dan od 8. do 20. ure,
rezervacije pri varnostniku.
Bazen - vsak dan od 7.30 do 19.30 Ljubitelji
plavanja in sončenja na terasi - vabljeni!
Savna vsak dan od 15. do 21. ure.
V četrtek, 30. maja ob 20. uri koncert
ROKERI S MORAVU
Predprodaja vstopnic Globtour, Izletnik,
bazen Golovec.
Vabljeni!
30. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Srečko M. je pred bife-
jem »Park« pustil kolo z mo-
torjem. Kljub temu, da ga je
zaklenil, ga je neznanec
ukradel. Srečko se je v mi-
slih že poslovil od 80.000 di-
narjev - toliko je odštel za
kolo - krepko pa si je <>ddah-
nil, ko so miličniki še isti
dan našli kolo in mu ga vrni-
li. Verjetno je neznani tat
imel kakšen nujen opravek,
pa si je sposodil njegovo
kolo.
• Stjepan T. in Slavko A.
sta razgrajala v hotelu Mene.
Ko so prišli miličniki se je
Slavko pomiril, Stjepan pa
nikakor, zato je moral preno-
čiti v prostorih za treznjenje.
Pred sodnikom za prekrške
se bosta znašla oba razgraja-
ča skupsO z natakarico, ki ji-
ma je predolgo točila alko-
holne pijače.
• Anton K. iz Ribarjeve
ulice, star znanec miličnikov
je tokrat razgr^al in razbijal
v samopostrežni trgovini na
Mariborski cesti. Antona ča-
ka obisk pri sodniku za pre-
krške, vendar ga to ne skrbi
preveč, saj postopek pri sod-
niku že dobro pozna, kazni
pa ga tudi ne ganejo dosti;
vsaj toliko ne, da bi se po-
boljšal.
• Mato T. z Opekamiške
ceste je ponoči pri gostilni
»Amerika« ukradel kolo in
ga zapeljal v visoko travo ob
Mercatorjevi samopostrežni
na Spodnji Hudinji. Mato je
tam že imel svoje kolo, ki je
bilo v bolj klavrnem stanju,
zato je brž začel razstavljati
ukradeno kolo, dele pa je
montiral na svojega. Mato se
je precej ustrašil, ko sta ga
pri delu zalotila miličnika.
Ko pa sta ga hotela še legiti-
mirati, je iz žepa izvlekel
klešče, izvijač in še kup dru-
gega orodja, le osebne izkaz-
nice ni našel.
• Marjan G. iz Okrogarje-
ve je v hotelu Evropa zmerjal
goste in razbijal, uprl pa se je
tudi miličnikom, ki so ga pri-
šli mirit. Noč je preživel pre-
cej bolj mimo - v prostorih
za treznjenje.
S. Š.
Obsojen vlomilec, ki je najraje
odnašal cigarete in kavo
Na celjskem sodišču so
obsodili 25-letnega Zvonka
Oboroviča iz Sombora na 2
leti in 6 mesecev zapora, ker
je storil nadaljevano kazni-
vo dejanje velike tatvine.
Ibrahimu Saliji pa je sodi-
šče izreklo pogojno obsodbo
- 3 mesece zapora, pogojno
na eno leto - ker je kupil
stvari, za katere je moral
vedeti, da so ukradene.
Zvonko Oborovič je vlam-
Ijal v Celju v letih 1982 in
1983, obsojen pa je bil za 17
tatvin, ki jih je storil sam ali
skupaj s sostorilci. S sosto-
rilci je vlomil v dve stanova-
nji, od koder so odnesh za
nekaj več kot 33.000 dinaijev
plena, večinoma pa je vlam-
Ijal v kioske ČGP Delo in To-
bačne tovarne Ljubljana, v
gostišča (Pošto, Savinjo,
Kladivar) in trgovino »Vo-
glajna« na Teharski cesti.
Največkrat je vlomil v gostil-
no Kladivar, najraje pa je je-
mal cigarete in kavo, ki jo je
kasneje preprodal.
Oboroviča so zalotili pri
vlomu že 21. januarja leta
1983, ko sta skupaj s sostoril-
cem vdrla v gostišče Savinja:
odprla sta okno jedilnice in
zlezla v notranjost, kjer sta
našla 8 kilogramov kave in si
jo pripravila na točilno mizo,
da jo bosta kasneje odnesla.
Skozi okence sta nato zlezla
še v kuhinjo, kjer pa sta na-
šla le nekaj drobiža. Ko sta
shšala, da so v sosednjih pro-
storih ljudje, je Oborovič raz-
bil steklo na kuhinjskem
oknu, da sta lahko pobeg-
nila.
Nekaj več kot mesec dni
kasneje se je Oborovič le
ujel, ko je ponovno vlomil v
gostilno Kladivar. Razbil je
steklo na vhodnih vratih in
skozi odprtino zlezel v notra-
njost, kjer je vzel 100 zavit-
kov cigaret in nekaj drobiža.
Ko je nameraval oditi, so ga
prijeh miličniki in ga priprh.
Sodišče je Oboroviča ob-
sodilo na 2 leti in 6 mesecev
zapora, v kazen pa so mu
všteli tudi čas, ki ga je prebil
v priporu: od 28. februarja
1983 do 26. julija 1983 in od
14. marca letos dalje.
Ibrahima Salija so obsodili
na pogojno kazen, ker je od
obtožencev Oboroviča, Sto-
janoviča. Šargiča in Arala tri-
krat kupil skupaj 19 kilogra-
mov kave in 35 zavojčkov ci-
garet, za katere je vedel ozi-
roma bi moral vedeti, da so
bile ukradene.
S. ŠROT
PROMETNE
NESREČE
Nepazljivost med
vožnjo
z Gomilskega proti Grajski va-
si se je s kolesom z motorjem
peljala 41-fetna Sabina Jelenčič
iz Kaple vasi. Na Gomilskem je
med vožnjo opazovala otroke pri
igri in ni opazila tovornjaka, ki ga
je iz nasprotne smeri pripeljal 51-
letni Alojz Černe iz Kamelče.
Čeme je ustavil tovornjak in mo-
pedistko opozaijal z zvočnim sig-
nalom, vendar je kljub temu trči-
la v tovomjakin se huje ranila.
IVIopedist Izsilil
prednost
Branko Weber, 31-letni mope-
dist iz Žalca se je peljal po Deč-
kovi cesti v Celju in pri odcepu
za Dvorano Golovec izsilil pred-
nost pred voznikom osebnega
avtomobUa, 45-letnim Pavlom
Ahtikom iz Vojnika. V nesreči se
je mopedist huje ranil in se zdra-
vi v celjski bolnišnici.
Deklica stekla pred
avtomobil
Pri podzemni garaži na Karde-
ljevem trgu v Titovem Velenju je
sedemletna Lidija Križanič ste-
kla pred osebni avtomobil, ki ga
je vozila 22-letna Sonja Drev iz
Titovega Velenja. Voznica je za-
virala, vendar nesreče ni mogla
preprečiti.
Nepreviden mopedist
Prejšnji petek zvečer se je Ro-
man Romih iz Žegerjev pri
Šmarju peljal z mopedom brez
prižganih luči. Ko je zapeljal na
regionalno cesto, je izsilil pred-
nost pred voznikom osebnega
avtomobila, 26-letnim Zdenkom
Cvetičem iz Podčetrtka. Pri trče-
nju se je Romih huje ranil in so
ga prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Z motorjem na
travnik
51-letni Vili Drev, iz Prelske se
je peljal z motorjem od doma
proti Zgornji Čmavi. V Vinski
gori, v blagem desnem ovinku pa
je zapeljal naravnost na travnik
in po 20 metrih z glavo udaril v
železni steber ob vinogradu in
zardi hudih poškodb na kr^u ne-
sreče umrl.
Izsiljevanje v
križišču
Po Dečkovi cesti v Celju, od
križišča z Mariborsko, se je pelja-
la s kolesom na pomožni motor
16-letna A. F. iz Celja. Ko je pri-
peljala do križišča z Opekarni-
ško, je po njej pripeljal z osebnim
avtomobilom Janez Rihter, 32, iz
Celja in zapeljal na prednostno
cesto ter izsilil prednost kolesar-
ki, ki se je zaletela v avtomobil in
padla ter se huje ranla.
Vožnia po sredini
ceste
Na lokalni cesti v Stojnem selu
sta se srečala voznik osebnega
avtomobila Zvonko Kamenšek,
43, iz Rogaške Slatine in voznik
kolesa na pomožni motor Rudolf
Nežmah, 51, iz Loga pri Rogatcu.
Ker je avtomobilist vozil po sre-
dini ceste sta trčila, pri padcu pa
se je kolesar huje ranil.
Požar v štorski valjarni
V ponedeljek zjutraj je zagorelo v štorski Železarni,
Valjama I pri metalurški ogrevalni peči. Ta dan so v peči
ogrevali krajše gredice, tako da se je ena izmed njih zagoz-
dila na transporterju in padla v podpeč, kjer je presekala
hidravUčno napeljavo. Začelo je brizgati olje in ker je bila
gredica žareča, se je vnelo. Uničena je hidravlična in elek-
trična napeljava, zgorelo pa je tudi ostrešje nad pečjo, tako
daje škode za približno 2 milijona dinarjev. Zaradi požara je
proizvodnja stala dva dni in so v Štorah proizvedli za pri-
bližno 300 ton manj jekla.
Pogin rib
v ponedeljek zvečer so ob sotočju Voglajne in Hudinje našli
več poginulih rib. Vzroke za pomor še raziskujejo, na analizo pa
so poslali nek^ poginulih rib in vzorec vode.
Našii več bomb
v Lipovcu nad Blagovno so našli večjo letalsko bombo, ki so
jo prepeljali v Košnico, kjer jo je pirotehnik s celjskega Zavoda
za požarno varnost Vinko Mejač razstrehl skupaj s še več roč-
nimi bombami in minami, ki so jih v zadnjem času našli na
Celjskem. Bombe in mine so ostale še iz pretekle vojne.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEČ
Aiicohoiizem in družbena
samozaščita
Dostikrat imamo priložnost, da se seznanimo s pome-
nom in organizacijo družbene samozaščite, vse premalo
pa smo obveščeni o tem, kako alkohol spodkopava
temelje tovrstne zaščite prebivalstva.
Družbena samozaščita naj bi delovala na vseh področ-
jih življenja, posebno učinkovita naj bi bila v primeru
resnične nevarnosti. V dnevnem časopisju le redko
zasledimo novico o ustreznem samozaščitnem ravnanju
posameznikov, večkrat pa beremo, daje družbena samo-
zaščita zatajila.
Oglejmo si, kako lahko sami pripomoremo k boljšemu
samozaščitnemu delovanju, kadar je posredi alkoho-
lizem.
Poskušajmo doseči, da vinjeni voznik ne bi sedel za
volan. Kadar bo to znanec, ga bomo prepričevah, sicer
pa pokličimo miličnike, ki mu bodo preprečili nadaljnjo
vožnjo.
V delovni organizaciji se proti alkoholizmu ne bomo
bojevali le z visokimi ograjami okrog tovarn, ampak z
resnim in odgovornim odnosom do dela. V urejenem
delovnem okolju alkoholiki ne vzdržijo dolgo - gredo se
zdravit ali pa zapustijo delovno organizacijo. S prikriva-
njem alkoholizma pri sodelavcih smo lahko soodgo-
vorni za škodo, ki bi jo le-ti povzročili v vinjenem stanju.
Vprašati se moramo, kolikokrat bi s svojim posredova-
njem lahko preprečih nesrečo pri delu - če vinjenemu
sodelavcu ne bi dovolih opravljati dela. Tako bi prihra-
nili številne bolniške izostanke, invahdnosti in celo živ-
ljenja.
V kr£gevni skupnosti poskušajo organizirati čimveč
aktivnosti, ki bi krajane zvabile k rekreaciji, namesto v
gostilne in bifeje. Koder to počno, najdejo tudi načine za
pomoč družinam alkoholikov, saj se med seboj dobro
poznajo in so odkriti in pošteni drug do drugega.
Podobne ukrepe lahko smiselno izvajamo tudi v kate-
rikoli situaciji, seveda, če imamo tudi sami razčiščen
odnos do alkohola in do alkoholizma.
Žal se prepogosto dogaja, da ravno ob preverjanjih
pripravljenosti za morebitne nesreče pride do mno-
žične zlorabe alkohola. Zamislimo se nad tem, ko
vidimo rdečelične, oznojene in dobrovoljne pripad-
nike te ali one zaščite! Ali bi nam znali in mogli
pomagati, kadar bi bilo to potrebno? Ali bi sploh
preživeli pomanjkanje alkohola, in ali ne bi sami
potrebovali pomoč zaradi abstinenčnih težav?
Verjetno bodo napisane misli marsikoga prizadele (če
jih bo sploh prebral?), vendar si moramo priznati, daje v
njih vehko resnice. Zato se seznanjajmo s škodljivimi
posledicami uživanja alkohola in jih skušajmo prepreče-
vati. To naj ne bo le naloga posameznika, ampak naloga
vseh nas in družbe kot celote.
DR. ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK
»METKA«
tekstilna tovarna in konfekcija
CELJE
Odbor za delovna razmerja DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
Samostojnega referenta v prodaji
POGOJI:
- zahteva .s V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe
ekonomske ali druge ustrezne smeri in dve leti de-
lovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
- zaželena so predznanja iz tekstilne stroke
- odslužen vojaški rok.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov:
»METKA«, tekstilna tovarna in konfekcija Celje, Ipav-
čeva 22, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.
SREDNJA ŠOLA BORISA
KIDRIČA CELJE,
Ljubljanska 17
razpisuje
prosta dela in naloge:
1 učitelja strokovnih predmetov v
tekstilno konfekcijskem
programu,
pogoj:
inž. tekstilno konfekcijske tehnologije
2 učitelja strokovnih predmetov in
OTP,
pogoj:
dipl. inž. tekstilno konfekcijske tehnologije
1 učitelja strokovnih predmetov,
pogoj:
dipl. inž. tekstilne tehnologije za DOLOČEN CAS
1 učitelja praktičnega pouka v
tekstilno konfekcijskem
programu,
pogoj:
inž. tekstilno konfekcijske tehnologije
1 učitelja praktičnega pouka v
tekstilno mehanskem programu,
pogoj:
inž. tekstilne tehnologije
1 učitelja matematike,
pogoj:
profesor matematike ali dipl. inž. strojništva ali dipl.
inž. elektrotehnike
1 inštruktorja praktičnih voženj,
pogoj:
končana srednja prometna ali druga ustrezna sred-
nja šola in inštruktorski izpit za B C E kategorije
Prijave z dokazilom o strokovnosti sprejemamo 15
dni po izidu razpisa.

30. MAJ 1985
idlenjčani prvi, Kiadivar dvakrat drugi
v flnalu atletskega pokala Sloveni-
je v Mariboru so imeli največ uspeha
predstavniki dveh atletskih kolekti-
vov s celjskega območja - med mo-
škimi so ponovili lanski uspeh in
zmagali Velenjčani pred Kladivar-
jem, ki je bil s svojo žensko ekipo
tudi drugi.
Pri Kladivarju seje na prva tri mesta
uvrstilo 13 atletov: Rozman (10 km),
Šimunič (troskok), Božiček (400 m ovi-
re) in Krajnc (pahca) so zmagah, Šimu-
nič (daljava), Pristovnik (kladivo), Ko-
lar (hoja 10 km). Čop (višina) in Cmok
(3000 m ovire) so bili drugi in Vibihal
(400 m ovire), Juhart (kladivo), Šne-
berger (hoja 10 km), Lotrič (800 m) in
Štafeta 4 x 400 m tretji. Medalje je
osvojilo tudi 13 atletinj: zlate Naglic
(1500 in 800 m) in Jazoinšek (kopje),
srebrne Hren (daljava in 100 m ovire).
Križe (višina), Seles (disk), Kampuš
(300 m), Mihovljanec (800 m) in Erja-
vec (krogla) ter bronaste Babic
(3000 m), Mastnak (kopje) in Cizej (da-
ljava).
Šimunič je postavil v troskoku nov
republiški članski rekord 16,02 m, Mi-
hovljančeva pa za ml. mladinke na
800 m - 2:08.07!
Velenjčani so osvojili 12 medalj: zla-
te Živko (1500 in 800 m), Miklavžina
(5000 m) in Rezek (daljava), srebrne
Gaber (400 in 200 m), Miklavžina
(10 km). Rezek (troskok), štafeti
4 X 100 in 4 X 400 m in Matic (800 m)
ter bronasto Boca (višina). Kladivarje-
vi in velenjski atleti so tako osvojili 39
medalj, najboljši pa bodo nastopili še v
zveznem atletskem pokalu.
TV
Drezgičeva in Anderletova relforderlii
Ljubljana: za pokal PZS je nastopilo
12 klubov, PK KUma Neptun je osvojil
šesto, PK Velenje pa dvanajsto mesto.
Trener Celjanov Andrej Žnidaršič je po-
vedal, da v Ljubljani niso startali na ekip-
no uvrstitev, pač pa na čimbolj še dosež-
ke ter rekorde posameznikov. V tem so
tudi uspeh, saj sta.Drezgičeva in Ander-
letova postavih nova absolutna rekorda
Slovenije na400 m kravi oz. 100 m prsno.
Drezgičeva je bila druga na 200 m kravi
in 400 m mešano ter pr\'a na 800 m in
400 m kravi, Anderletova druga na 200 m
prsno in prva na 100 m prsno. N. Lavrič
druga na 200 m prsno in S. Lavrič prva na
100 m delfin ter druga na 200 m delfin.
Kranj: nastopili so mlcoši pioniiji katego-
rije A za poletni pokal PZS iz desetih
klubov, Khma Neptun je osvojila 4., Ve-
lenje pa 8. mesto. Fermentinova je osvoji-
la štiri medalje - zlati na 100 m prsno in
200 m mešano ter srebrni na 100 m hrb-
tno in 200 m delfin, torej v štirih različnih
plavalnih slogih. Med pionirji je bil Ru-
dolf tretji na 100 m delfin. Med Velenjča-
ni je bil pri pionirjih Majhen drugi na
100 m delfin, med pionirkami pa Mijače-
va prva na 100 m delfin, druga na 100 m
kravi in tretjana 400 m kravi, Rednakova
pa je bila tretja na 200 m mešano.
Krško: 1. kolo za pokal PZS za mlajše
pionirje B, nastopilo je 150 tekmovalcev
v enajstih ekipah, PK Klima Neptun pa
je bil drugi. Krušič je zmagal na 400 in
200 m kravi oz. mešano, Gorenček na
100 m delfin, Plausteiner je bil 3. na
200 m mešano. Kozmusova prva na
200 m mešano in druga na 400 m kravi,
Cehčeva pa 3. na 100 m delfin. Enajst
plavalcev na treh tekmovanjih je tako
zbralo 21 medalj, od tega 11 zlatih, 7 sre-
brnih in 3 bronaste. TV
20GA JE OKROGLA
Republiška liga: ali je tri kola pred koncem že vse '
odločeno?   Bosta  ligo  zapustila  velenjski  Rudar  in
Šmartno, Kiadivar pa bo v njej igral tudi prihodnjo \
sezono? Zadnji rezultati to tezo potrjujejo. Šmartno je
nesrečno izgubilo proti vodečemu Kopru na njegovem
terenu 2:1, pa čeprav je z golom Kopušarja vodilo vse od 7. :
do 69. minute. Velenjski Rudar je znova izgubil, tokrat *
doma s kranjskim Triglavom 3:4, vse tri gole je dal Boško-:
vič, kar pa je bilo premalo za osvojitev dragocenih točk.
Kiadivar se je razigral doma in visoko s 5:2 premagal
Vozila iz Nove Gorice, strelci pa so bili Koren, Zukič,
Žilnik in Podgoršek dvakrat. Na koncu lestvice je izredna
gneča in vse kaže, da bo odločala tudi razlika v golih, kjer
pa so vse tri ekipe celjskega območja v slabšem položaju.
Kiadivar je deveti. Rudar in Šmartno pa sta na zadnjih
dveh mestih. 24. kolo: Rudar gostuje v Izoli, medtem ko bo
v Šmartnem derbi med domačini in Kladivarjem. Od tega
srečanja bo veliko odvisno, kakšen bo zakhuček.
Vzhodna nogometna liga: v 20. kolu so bile vse tri ekipe
uspešne, saj je Elkroj premagal Partizana 4:1 (strelci Hren,
Žuntar, Ermenc 2), Dravinja Nafto (Gomboc) in Steklar
Pobrežje (Valek 2). S točko prednosti vodi Elkroj pred
Aluminijem, Steklarje tretji, Dravinja pa seje po zadnjih
uspehih z zadnjega povzpela na deveto mesto. Do konca
prvenstva sta ostali še dve koli. prvak pa bo znan verjetno
po nedeljskem derbiju v Kidričevem med vodilnima Alu-
minijem in Elkrojem. Slednjemu za osvojitev naslova
zadošča že točka, medtem ko bi bil poraz usoden. Dravinja
igra doma z Dravo, Steklar pa gostuje pri zadnjeuvrščeni,
Ojstrici.
Liga mali nogomet KS Žalec: v 1. hgi po 14. kolu vodi
Manche.ster pred Partizanom, Borutom, TT Juteks, Sušil
de Brasil, PM Žalec, Rekreacijo, IGM Gradnjo, Cosmosom
in Sokoli, v 2. ligi pa po 12. kolu Lotos, sledijo Delfin,.
Rimljani, Cesar, Triglav, Modelarna, Ferralit in Opekar.
Vse tekme so sodili Jereb, Veršnak, Kline in Pesjak.
Turnir v Bistrici ob Sotli: v počastitev dneva mladosti
so pripravili prvi turnir v malem nogometu. Povabili so 55
ekip, prijavilo se jih je 12, nastopilo pa 10. Prehodni pokal
je osvojila ekipa Valjaonice iz Kumrovca, domačini pa so
bili četrti.
Mladi nogometaši Celja v ZR Nemčiji: nastopila so na
močnem mednarodnem turnirju v Grevenbroichu. Igrali
so v drugi skupini, kjer so dvakrat remizirali in enkrat po
vodstvu 1:0 izgubili s Francozi. V tolažilni skupini so
odigrah še eno tekmo, tudi neodločeno. Kljub trem neod-
ločenim rezultatom in enem porazu so mladi nogometaši
(12 iz Kladivaija in šest iz Žalca) pokazali dober nogomet.
Po 17. kolih Občinske nogometne lige Slovenske
Konjice je stanje naslednje: v skupini Center vodijo Zeče
29, sledijo Konjice 25, Škalce 22, Tepanje 18. Nirvana 15,
Bezina 13, Gaj 12, Blato 11, Malahorna 10, Gabrovlje 6 in
Tatenbah 3. Skupina Vzhod: Draža vas 32, Loče 28, Zvezda
26, Jernej 23, Potres 22, Loče II in Žiče po 16, Draža vas II
13, Jernej II in Avtocesta po ter Špitalič in Zbelovo po 6 in
skupina Zahod: Vitanje 25, Zreče 21, KZ Zreče 16, Vitanje
II 14, Stranice 13, Ljubnica 12, Zreče II 10, Zeče II 5 in
Briryeva gora 2 točki.
TV-ŽZ
Tenišlce novice
Celje: na teniških igriš-
čih v Mestnem parku je bi-
lo tekmovanje veteranov
nad 45 let, kjer je nastopi-
lo 62 tekmovalcev iz 10
klubov iz treh republik.
Med člani so iz teniške sek-
cije HDK Cinkarna Celje
nastopih Vlado Simončič,
Drago Orač, Mladen Jaz-
bec, Bojan Presečnik, Hi-
gin Kukovič, Cene Prelog,
Marjan Veber in Dušan
Godnik, ki se je uvrstil v
četrtfinale. Med ženskami
nad 35 let so nastopile tri
Celjanke Sonja Veber,
Poldka Prelog in Zorka
Vučer, ki se je uvrstila v
polfinale in osvojila 4.
mesto.
Titovo Velenje: enajst
članov teniške sekcije je
nastopilo na slovenskem
pionirskem pokalu v Tito-
vem Velenjik Med pionirji
do 12 let Miha Furlan, Bošt-
jan Doberšek, Matjaž Šrol
in Andrej Travner (slednji
uvrstitev v četrtfinale),
med pionirkami do 12 let
Brina Godnik, Nataša Stra-
šek in Vaška Sazonov (če-
trtfinale), med pionirji do
14 let Rok Vengust, Bojan
Strašek in Jure Brečko (če-
trtfinale) ter med pionirka-
mi do 14 let Urška Travner
finale in 1. mesto.
Maribor: Boštjan Dimi-
trijevič in Rok Veber sta
nastopila v Mariboru na
mladinskem slovenskem
pokalu do 16. let. Veber se
je uvrstil v finale ter po
dobljenem prvem setu in
vodstvu v drugem dvoboj
zaradi poškodbe predal.
Vlado Lipuš, Jani Vučar
in Marjan Furlan so v Mari-
boru nastopili na turnirju
veteranov 35-45 let. Vučer
je izpadel v četrtfinalu,
Furlan pa se je uvrstil v fi-
nale in osvojil 2. mesto.
V soboto, 1. junija, bo 10
pionirjev nastopilo v
Kamniku in 5 mladincev v
Ljubljani. V Celju pa bo 1.
in 2. junija 2. kolo sloven-
ske teniške lige, kjer bodo
nastopile ekipe Celja,
Olimpije, Kamnika in Slo-
venske Bistrice. V soboto
se bo tekmovanje začelo
ob 15. uri, v nedeljo pa ob
8. uri.
TV
Nepotreben poraz rolcometašev
v predzadnjem kolu II.
zvezne lige so si rokometaši
Aera na domačem igrišču
privoščili nepotreben spo-
drljaj, saj so izgubili z Vrba-
som 24:27. Na lestvici so
osmi, v zadnjem kolu pa go-
stujejo v Umagu pri Istratu-
ristu.
V II. zvezni ligi so velenj-
ske rokometašice dosegle
pomembno zmago v borbi za
obstoj, ko so doma tesno
premagale Akademca 24:23.
V zadnjem kolu gostujejo pri
zadnje uvrščenem Novem
mestu, ki ne bi smel biti pre-
težak nasprotnik, dve točki
pa bi bih za Velenjčanke
vredni pravega zlata.
Šoštanj je v republiški ligi
še korak bližje naslovu prva-
ka, potem ko je doma prema-
gal Ormož 39:27. Minerva je
izgubila v Ponikvah 29:24.
Dve koli pred koncem vodi
Šoštanj s tremi točkami
prednosti pred Inlesom. V
soboto igra Šoštanj znova
doma proti zadnjeuvrščene-
mu Mokercu, Minerva pa bo
gostila v Žalcu drugouvršče-
ni Inles.
Šmartno je izgubilo sreča-
nje v Veliki Polani v okviru
zneske republiške hge 24:21.
Na lestvici je osmo, vendar
samo s točko več kot pred-
zadnji Itas Kočevje. ^V pred-
zadnjem kolu igra Šmartno
doma z Mlinotestom in samo
dve točki bi zadostovali za
obstoj med najboljšimi eki-
pami v republiški ligi.
V Ljubljani je bil 4. roko-
metni turnir ob dnevu mla-
dosti, kjer je nastopilo 12
ekip. Pri starejših pionirjih
je Aero Celje osvojil 3.
mesto.
____________.............   . .^Jl^TV.
NA KRATKO
Pionirji strelci v
Libojah
Za dan mladosti so v Libojah
pripravili tekmovanje pionir-
jev in pionirk z zračno puško.
Ekipno so pri pionirjih zmagali
predstavniki Žalca pred Liboja-
mi in Šempetrom, med pionirka-
mi pa Liboje. Najboljši posamez-
niki: pionirji Drofenik (Žalec),
Bizjak in Toplak (oba Liboje), pi-
onirke Tamše, Grm in Zore (vse
Liboje).
Na občinskem pionirskem pr-
venstvu Žalca z MK puško v tro-
stavu je nastopilo 18 strelcev.
Med pionirji so bili najboljši Mi-
šo Drofenik, Roman Hrženjak
(oba Žalec) in Mitja Toplak (Li-
boje), med pionirkami pa Liboj-
čanke Bojana Grm, Ksenija Tam-
še in Alenka Zore. Žal se tekmo-
vanja niso udeležili mladi strelci
iz Braslovč in Griž, kjer mentorji
na žalost z najmlajšimi premalo
delajo.
Pešec na OŠ
V. Viahovič
Franc Pešec je ob dnevu mla-
dosti odig^ral na osnovni šoli
V.Vlahoviča simultanko na 30
šahovnicah. Remizirali so Du-
ško Kosanovič, Vilko Žibret in
Simona Praznik.
iVIiiičniki v košarki
Postaja prometne milice Celje
je organizirala košarkarski tur-
nir, kjer je nastopilo šest ekip-
.Končni vrstni red: PPM Gorica,
PPM Koper. PPM Celje. PPM
Slovenj gradeč, PM Žalec in
PPM Maribor.
IVliadi v atletiki
v Celju je bilo občinsko pr-
venstvo osnovnih šol v atletiki.
Pri pionirjih je zmagala OŠ I. Ko-
vačič-Efenka pred OŠ V. Viaho-
vič, Hudinjo, Vojnikom itd., med
pionirkami pa OŠ V. Viahovič
pred COŠ F. Roš, OŠ I. Kovačič-
Efenka, Vojnikom itd. Zmago-
valci: pionirji 100 m Robi Kidrič,
300 m Andrej Lindner, 1000 m
Tomaž Trobentar, 4 x 100 m
COŠ F. Roš, višina Bogdan Ba-
njeglav, daljava Miro Kocuvan in
krogla Roman Petrinovič, pionir-
ke 100 m Jerneja Pero, 300 m Ta-
nja Kavčič, 600 m Mateja Kvas,
4 X 100 m OŠ 1. Kovačič-Efenka,
daljava Maja Radmanovič, višina
Desanka Calasan in krogla Lea
Winter.
640 kolesarjev na
celjskem maratonu
Na 6. celjskem kolesarskem
maratonu Unior je tokrat sode-
lovalo rekordno število udele-
žencev 640, ki so prišli v želji, da
prevozijo progo dolgo 90 kilo-
metrov iz domala vse Slovenije.
Največja skupina je startala v Ce-
lju (463), sledijo pa Slov. Konjice
lOC, Zreče 24, Šentjur in Šmarje
skupaj 38 ter Poljčane 15. Najsta-
rejša udeleženka je bila 64 letna
Milka Debeljak iz Celja, prvi pa
so progo prevozili člana KK
Merx Iztok Melanšek in Kostja
Kuzmin (dve uri in devet minut)
ter Robert Gregorinčič iz Štor
(dve uri in dvajset minut). Mara-
ton je lepo uspel ob odlični orga-
nizaciji KK-Merx.
Na medobčinskem
prvenstvu dvakrat
Celjani
V Celju je bilo tudi medobčin-
sko prvenstvo osnovnih šol oz.
reprezentanc v atletiki. Obakrat
je zmagala reprezentanca Celja.
Rezultati pionirji Celje, Laško,
Žalec, Slovenske Konjice, Šent-
jur, pionirke Celje, Žalec, Slo-
venske Konjice, Laško in Šent-
jur. Zmagovalci pri pionirjih
1000 m Vodeb Celje, 4 x 100 m
Celje, višina Svet Žalec, daljava
Kocuvan Celje in krogla Uplaz-
nik Žalec.
Šah v Žalcu
Šahovska sekcija Društva in-
validov v Žalcu je pripravila hi-
tropotezni turnir na katerem je
nastopilo 17 šahistov. Zmagal je
Mlakar iz Slovenj gradca pred
Primožičem iz Žalca itd.
JOŽE GROBELNIK
Nikov memorial
V soboto, 1. junija bo na skal-
ni kleti prvi memorialni turnir
v malem nogometu v spomin na
prezgodaj umrlega znanega
celjskega športnika Nika Žau-
skega. Turnir bo priredila sekcija
Trim-Aškerčeva Celje, nastopili
pa bodo Cezar iz Kobarida, TEŠ
Šoštanj in Trim-Aškerčeva v prvi
skupini ter v drugi celjska mo-
štva Penal, Grofija in Aero.
Petnajsti v Pulju
Petnajsti v Pulju
Na državnem ekipnem šahov-
skem prvenstvu za pokal ŠZJ v
Pulju sta republiški prvakinji,
članici ŠK Celje Simona Novak
in Lojzka Pongrac med šestnaj-
stimi ekipami osvojili predzad-
nje, petnajsto mesto.
Končano Je
tekmovanje v
občinski strelski ligi
s tekmovanji v okviru občin-
ske lige so sklenili tudi konjiški
strelci. SD Unior je bila najbolj-
ša tudi v zadnjem kolu in s šesti-
mi zmagami obranila lanski na-
slov. Skupno so zbrali 36 točk,
drugouvrščeni Konus pa je zao-
stal za eno samo točko. Na osta-
lih mestih sledijo: Lip 24, Pohor-
je 20, Kostroj 13 in Comet z 12
točkami.
V finalnem delu tekmovanja
posameznikov pa se je pomerilo
deset strelcev, izbranih na osnovi
rezultatov v ekipnem delu prven-
stva. Nekoliko nepričakovano je
zmagala Zofija Voler, drugi pa je
bil Repnik, ki je v finale prišel z
najboljšim rezultatom. Vrstni
red: Voler 363, Repnik 359, Pod-
grajšek (vsi U) 358, Kadivnik (L)
350, Emeršič (Kon) 349 itd.
Uspešni tudi na
večjih tekmovanjih
Konjiški strelci, predvsem
člani SD Unior, se lahko tudi
letos pohvalijo z lepimi uvrsti-
tvami na večjih tekmovanjih.
Pri članih je Podgrajšek na repu-
bliškem prvenstvu zasedel šesto,
Gorinškova pa osmo mesto. Na
državnem pi-venstvu je Volerjeva
pristala na 11. mestu, največji
uspeh pa je dosegel mladinec Mi-
hev v streljanju na glinaste golo-
be. Na balkanskem prvenstvu v
Bolgariji je osvojil bronasto od-
ličje, na zveznem kontrolnem
tekmovanju pa je z 139 golobi
postavil nov republiški rekord.
Konus znova v
vodstvu
DŠI občine Slovenske Konjice
so se nadaljevale s tekmovanji
v malem nogometu, ki so znova
privabila veliko število udele-
žencev. V odločilnem srečanju je
VIZ s 3:0 premagal obrtnike, na-
daljnji vrstni red pa je: 3. Konus,
4. IMP, 5. Lip, 6. Kostroj itd.
V skupnem seštevku je v vod-
stvu Konus, kije zbral 102 točki,
sledijo Unior 96, Comet 89.5,
Obrtniki 88, Lip 74 itd.
ŽELJKO ZULE
Prvi športniki EIVIA
V Vranju je bilo IV. srečanje
emajlircev Jugoslavije. Velik
uspeh so dosegh športniki EMO
Celje, ki so med 15 delovnimi or-
ganizacijami osvojili prvo mesto.
Moški so nastopili v osmih, žen-
ske pa v štirih športnih disci-
plinah.
IGNAC JEVNIŠEK
Republiški naslov za
konjiške strelce
Konjiški pionirji so na repu-
bliškem prvenstvu ŠŠD v stre-
ljanju z zračno puško dosegli vr-
sto odličnih rezultatov. V ekip-
nem delu tekmovanja so s 513
krogi (Petelinek 169, Keber 174,
Brodnik 170) osvojili naslov re-
publiških prvakov, izkazali pa so
se tudi med posamezniki kjer je
Vlado Keber osvojil bronasto
medaljo za zmagovalcem zaostal
le za dva kroga, 4 med deseterico
pa seje uvrstil tudi Jani Brodnik.
Nastop strelcev v
Virštanju
Na strelišču v Virštanju je bi-
lo občinsko prvenstvo občine
Šmarje pri Jelšah v streljanju z
MK puško v počastitev dneva
mladosti. Nastopilo je 12 ekip iz
celotne občine. V zanimivem
tekmovanju je zmagala med eki-
pami SD Odred iz Kozjega z 608
krogi, pred Virštanjem 583 in
Podčetrtkom 537 krogi. V zma-
goviti ekipi so nastopili Jože De-
belak, Anton in Miha Postržin in
Anton Bračun.
Med posamezniki je bil naj-
boljši Mirko Kunst 172 krogov
pred Srečkom Remihom 162 in
Ervinom Cesarjem 158 krogov.
J. K.
.  J 1985
NOVI TEDNIK - SIHAN 17
Butlk, V katerem kupujemo z llubeznijo
Pestra ponudba ¥ novem Tlianininem lokalu bo zadovoljila tudi najbolj izbirčne
kupce
Takšna je podoba novega butika STIL, ki so ga odprli v
pritličju veleblagovnice TKANINA. V lično urejenem pro-
storu so pregledno razstavljena oblačila z najnovejšo
modno letnico - prava paša za oči.
Celjani in predvsem Celjan-
ke, ki so rade po modi obleče-
ne, so že dolgo pogrešale pro-
dajalno, v kateri bi našle zase
modna oblačila in dodatke.
Zdaj vedo, kam bodo hodile,
da bodo na enem mestu dobi-
le vse, kar potrebujejo. V so-
boto je TKANINA v pritličju
svoje veleblagovnice odprla
nov butik STIL, ki je na enem
mestu zbral najboljše, kar ta
trenutek ponujajo domači iz-
delovalci modnih oblačil in
dodatkov.
Da so kupci res nestrpno ča-
kali na tako izbrano ponudbo,
dokazuje tudi to, da je novi bu-
tik že v prvih dneh dobro obi-
skan. Lična ureditev prostora
- nekdanje pekarne, pa prijaz-
nost prodajalk v tem oddelku
so še dodaten porok, da bodo
kupci na tem mestu zado-
voljni.
Sicer pa vodja tega oddelka.
Vera Borlak, pravi, da za zače-
tek še niso mogli zbrati prav
vsega, kar bi radi ponudih ku-
pcem. Butik so namreč uredili
v kratkih dveh mesecih. In če-
prav že zdaj ne bi mogli reči,
da je ponudba skromna, ob-
ljubljajo, da jo bodo še pope-
strili. Predvsem bodo skušali
ponuditi več unikatnih mode-
lov, pravi Vera Borlak. Pri-
sluhnili pa bodo tudi željam
kupcev in jim skušaU ustreči.
Obleke nadomestile
žemljice
Kako je pravzaprav nastal
butik Stil?
Pri Tkanini, ki je ena najsta-
rejših trgovskih hiš v Sloveni-
ji, saj je svoja vrata odprla že
leta 1947, so pričeU razmišljati,
kako bi popestrih ponudbo v
svoji veleblagovnici. Izkušnje
so jim narekovale, naj novi
prostor uredijo tako, da bo v
njem mogoče najti vse modne
novosti, ki jih ponujajo proiz-
vajalci, saj takšnih lokalov v
Celju primanjkuje. Na policah
in med obešalniki konfekcij-
skih prodajaln in oddelkov je
sicer mogoče najti tudi najno-
vejše modele, toda za to je n^-
večkrat treba prebrskati kar
precej trgovin. Zato so se v
Tkanini odločili za butik, ki
naj bi vse to zbral na enem me-
stu in tako marsikomu prihra-
nil utrudljivo pot od trgovine
do tfg.oyine.
Prostor za nove police so na-
šli v nekdanji pekarni, kije bi-
la neizkoriščena. Vhod v butik
STIL je v kotu pritličja vele-
blagovnice, tam kjer so prej
prodajali gumbe, sukance in
druge pripomočke za šivanje.
Na novo urejen prostor ne daje
slutiti, da so se nekoč v njem
pekle hrustljave žemljice.
Za mlade do
osemdesetega leta
če pravimo, da butik STIL
ponuja predvsem modne no-
vosti, to seveda ne pomeni,
da je poln le ekskluzivnih in
dragih modelov, dostopnih
le redkim kupcem. Nasprot-
no! Obešalniki so polni pre-
prostih, ličnih oblačil, pri-
mernih tudi za vsak dan, za
katere ni treba seči preglo-
boko v žep, saj gre v bistvu
za konfekcijske modele, ki
pa nosijo najnovejšo modno
letnico. Tu je mogoče najti
bluze: razigrano mladostne,
športno poudarjene ali ele-
gantno slovesne, veliko je
ljubkih poletnih kostimov v
pastelnih barvah z velikimi
gumbi in našitimi žepi, pa
vseh vrst hlač in kril in še in
še. V butiku STIL bodo vsi
našli kaj zase: tako tisti, ki so
radi preprosto lepo oblečeni,
kot tudi najbolj izbirčni.
Mnoge pa bodo prihajale v
butik STIL tudi zaradi izbra-
nih modnih dodatkov, s ka-
terimi bodo dale modni po-
udarek že kupljenemu obla-
čilu.
Ko so odpirali novi bitik,
so v Tkanini poudarili, da je
namenjen mladim, vendar
mladim, ne glede na rojstno
letnico. .^^
Gneča ob otvoritvi je bila velika - dokaz, da smo v Celju takšen lokal nestrpno
pričakovali. Mnogo zanimanja so zbudili tudi izbrani modni dodatki.
Zdravje je premoženje
Športna rekreacija in rekreativni oddih na Dobrni
Ste že razmišljali o tem,
da bi bilo prav in predvsem
zelo potrebno ob hitrem živ-
ljenjskem ritmu kdaj pomi-
sliti tudi nase, na svo^ te-
lesno pripravljenost? Ce že
trdimo, da je zdravje pre-
moženje, o tem velja upo-
števati tudi stari ljudski
rek, ki pravi, da le v zdra-
vem telesu najdemo zdrav
duh. In zdrav duh nam je
vsem skupaj še kako po-
treben.
Veliko razmišljamo o tem,
da nam je rekreacija potreb-
na. Da moramo več časa na-
meniti za kondicijsko pri-
pravljenost in splošno vzdrž-
ljivost telesa. A kaj, ko se po-
navadi vse skupaj ustavi že
pri razmišljanju. Nekako ne
najdemo pravega časa za to,
da bi zvečer oblekli trenerko
in namesto posedanja pred
televizijo rajši izbrali kratek,
a osvežujoč tek ali sprehod.
Vse pogosteje nas grabi le-
noba tudi ob koncu tedna.
Nemesto, da bi z družino ali
prijatelji preživeli prijeten
konec tedna v naravi, se rajši
izgovarjamo, da nas čaka še
preveč dela, ki ga nikakor ne
moremo odložiti. In potem
nam dva prosta dneva, na-
menjena oddihu, mineta v
nezadovoljstvu nad nepo-
spravljenim stanovanjem,
balkonskimi vrati in okni, ki
jih je potrebno vsak teden
(čistiti in povrhu še ob sitnem
in nerazpoloženem otroku,
ki bi v soboto in nedeljo veli-
ko rajši tekal v dedkovem sa-
dovnjaku ali kakšnem prijet-
riem parku, kot pa posedal v
fvoji sobi in se dolgočasil na
betonskem dvorišču. In po-
tem se v ponedeljek zjutraj
^e sprašujemo, zakaj neki
smo tako utrujeni in vsega
skupaj navehčani...
V Zdravilišču Dobrna vam
ponujajo širok izbor rekre-
ativnih dejavnosti, ki bodo
zadovoljile vse; tiste, ki se s
športom redno ukvarjajo in
tudi tiste, ki so manj aktivni.
V Zdravilišču Dobrna pri-
rejajo za vse, hotelske goste
in zunanje obiskovalce, te-
čaje tenisa, plavanja, kegla-
nja, namiznega tenisa in en-
krat tedensko - ponavadi
ob sredah popoldne - tudi
rekreacijska tekmovnja v
streljanju z zračno puško,
kegljanju, metanju pikada
in podobnih spretnostih.
Vsi, ki se takšnih tekmo-
vanj udeležijo, dobijo tudi
diplome Zdravilišča Do-
brna.
Redna rekreativna
delavnost
V Zdravilišču Dobrna pri-
pravljajo za svoje goste pro-
gram rednih rekreativnih
dejavnosti. Gostom je na vo-
ljo pol ure jutranje gimnasti-
ke, aerobne vaje, skupinska
gimnastika - ki jo skupine
lahko naročijo za posamezne
razgibalne vaje - in razgiba-
vanje v trim-kabinetu.
Podatke o seh rekreativ-,
nih dejavnostih v Zdravih-
šču Dobrna lahko dobijo
gostje in vsi, ki jih to področ-
je zanima, na predavanjih o
možnostih rekreacije, kijih v
hotelu pripravljajo dvakrat
mesečno. Prav tako pa tudi
vsak dan.v recepciji, kjei si
lahko izposodijo tudi šport-
ne rekvizite.
V redno rekreativno dejav-
nost Zdravilišča Dobrna so-
dijo tudi rekreativni progra-
mi, ki se navezujejo na shuj-
ševalno kuro in medicinsko
vodeni rekreativni oddih, ki
ga na Dobrni priporočajo
predvsem delovnim organi-
zacijam.
In kaj še lahko
počnete na Dobrni?
V Zdravilišču Dobrna si
lahko za prijeten oddih in
rekreativni odmor izposo-
dite tudi kolesa, loparje za
badminton in namizni te-
nis, seveda pa lahko tudi
kegljate, balinate ali igrate
tenis. V sklopu Zdravihšča
Dobrna so pred kratkim od-
prh tudi dve novi igrišči za
tenis, kjer lahko igrate sami
ali pa si izberete »sparing«
partnerja.
Na Dobrni lahko preživite
nekaj prijetnih uric tudi na
»ruskem kegljišču«, v pri-
hodnje pa pripravljajo ob
Zdravilišču tudi igrišče za
odbojko.
Po »Srčkovi poti«
Dobrna ne slovi samo po zdra-
vilni vodi, ampak so tod tudi
številna sprehajališča in iz-
letniške točke. Za vse, ki se
zaradi zdravstvenih težav ne
morejo privoščiti večjih napo-
rov so v Zdravilišču Dobrna
pripravili nekaj predlogov za
izletniško potepanje. Le nekaj
ur prijetne, lagodne hoje bo
potrebno, če želite priti na
Kačji grad, kjer si lahko ogle-
date ruševine starega gradu, v
Hudičev graben ali na Paski
Kozjak. Za srčne bolnike in
vse, ki ne zmorejo večjih napo-
rov pa so v Zdravilišču Dobrna
pripravili tudi »Srčkovo pot«,
ki vodi po okoliških krajih, in
je v celoti označeni z drobnimi
srčki.
Pa še nekaj imajo
na Dobrni
v celotnem programu re-
kreativnih dejavnosti, ki jih v
Zdravilišču Dobrna sicer raz-
vijajo šele približno pol leta,
pa lahko gostje tudi ribarijo
na Šmartinskem jezeru ali pa
obiščejo Konjeniški klub v
Škofji vasi.
Seveda pa so v zdravilišču
Dobrna razmišljali tudi o zim-
ski rekreativni dejavnosti. Ta-
ko so postavih lastno vlečnico
in uredili krajšo progo za smu-
čarski tek. Seveda imajo orga-
nizirano tudi šolo smučanja in
trenutno se tudi dogovarjajo z
delovno organizacijo Elan, da
bi v okviru Zdravilišča uredili
krajšo progo za smučarski tek.
Seveda imajo organizirano tu-
di šolo smučanja in trenutno
se tudi dogovarj^o z delovno
organizacijo Elan, da bi v okvi-
ru Zdravilišča uredili manjšo
izposojevalnico smuči.
V trim-kabinetu so gostom na voljo številni pripomočki za razgibavanje
posameznih mišic in za utrjevanje kondicijske sposobnosti. Ponavadi se
v trim-kabinetu največ zadržujejo prav športniki
Na novih tenis igriščih zaenkrat sicer še ni gneče, vendar že to, da so jih
uredili na začetku tamkajšnjega parka, v senci dreves, obeta zanimanje
med ljubitelji tenisa.
18. SiHaN   no Vi KDNIK
30. MAJ 1985
Zdravljenje pljuč
v Topolšici imajo že dolgoletne izkušnje pri
zdravljenju pljučnih bolezni.
Zdaj se bodo lahko izkazali še pri zdravljenju
pljuč narave.
Zaradi slabega zraka so v njihovi okolici že priza-
deta drevesa - naša naravna pljuča!
Le na ogled
v izložbi Elektrotehne v Stane-
tovi ulici lahko Celjani že nekaj
dni opazujejo razkošno Fischer-
jevo tehniko. Izdelki so naprodaj,
ne le na ogled.
Pa vendar jih lahko večina ob-
čanov le opazuje!
Res delavno?
Tudi v Celju so bili nekateri
taki, ki so menili, da bi tudi
Dan mladosti naša mladina
morala proslaviti bolj delavno.
Predvsem tisti mladi, ki ni-
majo dela!
VČASIH JE BREME, KI GA ZAČASNO ODLOŽIŠ, ŠE TEŽJE!.
Brez regijske solidarnosti j
Regijska solidarnost se pa res ne more uveljaviti!]
Glejte, Šmartno in velenjski Rudar sta lepo sku-
paj prav na dnu razpredelnice republiške nogo-
metne lige, Kladivar pa jim »beži« in se jima sploh
noče pridružiti.
Smo se zmenili,
da bomo postavitev prestavili,
nekateri se veselijo,
da ne bomo nikoli postavim
Bolje - boljše
Slišali smo, da bi lahko z novo
napravo, ki so jo dobili na celj-
skem letališču, veliko bolje na-
povedovali vreme za to območje.
Seveda bi bilo dobro, če nam
vremena ne bi napo\(edovali le
bolje, ampak da nam bi lahko
napovedovali tudi boljša vre-
mena!
Igračkanje
Organizatorji pravijo, da na le-
tošnjih 2. celjskih računalniških
dnevih ne bodo več le igre.
To je še kako prav.
Saj se že s samim računalni-
štvom pri nas mnogi preveč
igračkajo.
Iz Celja v Žalec
Ob letošnji Žalski noči bo-
do pripravili tudi poseben
tek od Celja do Žalca.
Pričakujejo najmanj 300
udeležencev.
Pa potem ja ne bo kdo še
rekel, da od Celja v Žalec nič
ne pride!
Nad kajenje
v Zdravilišču Topolši-
ca bodo pripravili nov
seminar z naslovom Z
jogo proti kajenju.
Kaj na to pravijo naše
tobačne tovarne.
Predvsem pa država,
ki od prodanih cigaret
iztrga lepe davke!
Se pravočasno
v Rogaški Slatini
so pravkar končali
snemati film Debeli in
suhi.
Še res pravi čas.
Debelih kmalu ne
bo več!
To vprašanje mnogim se poraja,
draginji pa nikjer še kraja!
Živimo - kaj nam pa ostane -
pogreb šele veliko stane!
FANI SVATI NA
Mladost
v okovih
»Nič se ne boš norčevala iz njega. Ko bi ti vedela kako
je občutljiv in kako ga lahko s tem prizadeneš, ne bi
tako govorila. Mi zrno zdravi, polni moči, zato si ne
predstavljamo, kaj bi bilo z nami, če bi nas usoda poti-
snila v njegov položaj. Fant se mi zelo smili, ker mu
tega, kar on pričakuje od mene, ne morem vračati. Sicer
pa, kmalu grem iz tega kraja. Bolje ho tako, da se ne
bova srečevala. Nocoj je morda zadnji mlatičevski likof
za mene in rada bi ga lepo preživela.«
»Seveda ga boš, Zalika. In ne zameri mi, tiste besede
sem rekla kar tja v en dan. Pogrešali te bomo, ako zares
misliš oditi. Sicer pa tudi mene to čaka. Večno ne
morem hoditi po taberhih in se uničiti. Kajžarska
dekleta nimamo tukaj nobene bodočnosti, nobenega
upanja v lepše življenje.« Pavlica se je razgovorila in
pozabila, da ju v sosednji sobi že pogrešajo mlatiči.
Peter je iz očetove omare potegnil orglice. Bile so že
malo razglašene, pa še vedno dovolj dobre, da je Jaka
zaigral domače viže. Zdaj so vstopila dekleta, vsaka z
okrašenim klobukom v roki. Vsaka od njih je morala
posaditi klobuk lastniku na glavo, ga poljubiti in z njim
zaplesati. Seveda ni šlo vse gladko. Posebno seje zata-
knilo pri Jaki, pa ne pri plesu, ampak pri poljubljanju.
Likof seje zavlekel pozno v noč. Naslednji dan pa se
je, za večino njih, mlačev nadaljevala drugod. S krajcem
belega kruha pod pazduho in s šopkom za klobukom, so
odtavali v poletno noč. Podvrh seje potopil v spokojni
mir.
Poletje je razkazovalo svojo zrelo lepoto. Sonce je
žgalo, polje vabilo ...Po mladem človeku pa seje pehalo
sovraštvo in ljubezen. V njem je besnel vihar, misli so se
zaletavale ena v drugo in se potapljale v spominih.
Njegov pogled je hitel v tisti daljni svet, od koder je
prišel, se pomudil pri svojem raztrganem otroštvu in se
zopet ustavil za hipec na morju, ki ga je izdalo in odne-
slo njegove sanje... Kam jih je odneslo, kje jih je raz-
sulo, da jih nikjer več ni?
Ivan se je zdrznil. Oster glas v njegovi bližini, ga je
postavil nazaj v stvarnost. Dvignil je obraz in ob sebi
zagledal dvoje parov zloščenih škornjev. »Na, porka-
dijo, kaj pa je zdaj to?! Pa menda nista žandarja pome\
prišla, da bi me kam odpeljala!« Kmalu je dobil odgovor \
na svoje vprašanje. Žandarja sta se lagodno posedla in s i
hlinjeno prijaznostjo začela spraševati: od kod je in I
kako da gaje pot zanesla v ta kraj. Ivan jima je povedal i
zgodbo svojega življenja. Nič kaj novega nista zvedela. S ]
podobnimi usodami sta se, moža postave večkrat
soočala. Zapletel se je z njima v pogovor in kmalu \
zavohal, kaj imata žandarja v mislih. Eden od njiju je \
izvlekel cigaret dozo in ponudil Ivanu: »Na revček, \
gotovo nimaš denarja za cigarete. Lahko pa si ga prislu- ;
žiš, ako hočeš z nama sodelovati. K tej hiši prihajajo i
različni ljudje. Ničesar drugega ti ni treba, kot da prislu- ;
hneš pogovoru in si zapomniš obraze. Ko naslednjikrat :
prideva, nama boš povedal, kar boš slišal. Za informa- \
cije boš dobil desetak, razumeŠ!« i
Ivan je dobro vedel, kaj ju zanima, pa se je delal:
nevednega in nedolžno vprašal: »Kaj pa bi vidva^
gospoda želela vedeti. Saj vendar ne morem sodelovati,;
če ne vem o čem gre stvar?« ;
»Takoj ti bom razložil,« je bil navdušen žandar. »V teh \
krajih je veliko divjih lovcev, tukaj jim rečejo »rau- i
bšici«. Gotovo si že slišal zanje, kajne? No, kar povej]
nama, kar veš!« !
Ivan seje spomnil, kaj mu je pred dnevi zaupal Jaka.
Toda izdajstvo je umazana reč. Res, ,da sem občinska i
sirota, a izdajalec ne bom nikoli! Žandarja sta nestrpno]
čakala odgovora, toda Ivanu se ni nikamor mudilo, i
Končno je le prišel z besedo na dan: »Hm, za raubšice'
sem res že nekaj slišal, vendar nobenega od njih ne^
poznam. Nihče mi še doslej ni povedal, da je raubšic in '
mi verjetno tudi ne bo. Za te ljudi tukaj sem tujec, \
nevreden njihovega zaupanja.« \
Ivan je pomolčal in se nečesa domislil. Poličke je že
od nekdaj sovražil, zdaj pa je napočil pravi trenutek, da •
jima zasvira na goslice. i
»Povem vama nekaj drugega in upam, daje ta infor-\
macija vredna desetaka. Čisto slučajno sem namrečzve-'i
del, da tu v bližini živi čevljar, ki ne plačuje obrti, i
Denarce pa služi, vam rečem! Vsi »boljši« ljudje v mestu:
pri njem naročajo obutev, celo financarji so med njimi. \
Danes je nesel poln nahrbtnik usnja tu mimo in ne bi-
dvakrat rekel, če ne pričakuje novih naročil. Ja, ja,
nekateri se pa res znajdejo in jim posel cvete, medtem
pa druge pestijo razne tegobe in jih dušijo davki.«
Ivan je počasi luščil besedo za besedo in gledal
kakšen bo učinek... Žandarja sta skočila pokonci, kot
bi'ju pičil modras.
»Dovolj, dovolj! Kaj hudiča čvekaš, kdo te je kaj
spraševal o čevljarju! Z njim se bova že midva danes
pomenila, zato sva prišla v ta prekleti hrib!«
»Ja, saj sem si mislil, da sta tj a. namenjena. Pa dovolj
velike škornje naj vama umeri, da vaju ne bodo tiščali.
Ni bolj nerodne stvari, kot če te tišči obutev.«
Žandarja sta se spogledala, v njunih očeh seje kresal
ogenj. Lahko bi bil zelo nevaren, toda Ivan se ni imel
česa bati.
»Mimogrede se bova oglasila na občini in pustila zate
priporočilo,« je vrgel iz sebe žandar.
»To se mi pa res ustrežeta, pa prosim, povejta tistim
gospodom, da nujno potrebujem hlače in spodnje
perilo. Pa lepo jih pozdravita!«
Žandarja nista več odgovarjala. Njun dan seje zgodaj
začel in se bo nategnil pozno popoldne. Za sabo sta
imela dolgo, naporno pot. Nikdar še nista bila v tistih
kozjanskih karpatih, kakor so jih imenovali nekateri.
Dobila sta namreč nalog pripeljati nazaj v samostan
mlado nuno, kije po lastni volji zapustila samostanske
zidove in se odpravila domov.
Dekle je bilo prijetno na pogled in nič bi ne imela
proti, če bi se lahko med potjo malo poigrala. Toda
Uršika jima je vpričo staršev povedala, da ne gre več v
samostan in da tisti krofasti kapucinar že ne bo po njej
plazil.
Kaj sta si hotela. Takšno je pač življenje, par kilome-
trov gor ali dol, človek se vsega navadi. Ura seje bližala
deseti, stopala sta mimo samotne hiše v Podreberju, ko
zaslišita iz hiše krik. Prepričana, da se notri nekaj
dogaja, sta upočasila korak in prisluhnila. Znova je iz
hiše priplaval težeč glas. Zdaj sta bila že trdno pre-
pričana, da si močnejši spol daje duška nad slabotnej-
šim. Stopila sta v temačno vežo in prisluškovala. Krik se
je ponovil, bil je tožeč, pretresljiv. Starejši žandar je
dregnil tovariša: »Ciril, veš kaj, pritisniva na vrata in
presenetiva rogovileža, da bo vedel pretepati ženo.«
Vrata so popustila, žandarja sta se znašla v revni sobi-
Na postelji Je med kupom cunj ležala mlada žena in se
zvijala v bolečinah. Dvignila je roke v nemi prošnji in
znova zakričala. Jovo in Ciril sta se spogledala. Najrajši
bi jo zbrisala nazaj ven, toda ženske nista mogla kar tako
pustiti...
Ciril je dregnil Jova: » Ti, ali se kaj spoznaš na te stvari,;
ženska bo rodila ?« \
»Nič, popolnoma nič! Saj veš, da nisem oženjen! Pb\
ven dar ji m ora va pomaga ti.«
Puški sta prislonila v kot, si slekla bluzi, zavihala
rokave in se postavila k postelji: »Pomagala bi vam, pB
se na babištvo nič ne razumeva,« je rekel Ciril.
30. MAJ 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 19
Nagradni razpis
1. nagrada 700 din
5 nagrad po 300 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravil-
ne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torka 4. 6. 85. do 9. ure. Rešene križan-
ke lahko prinesete tudi osebno, na
vhodnih vratih je poštni nabiralnik.
Na kuverto napišite NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: SKLEP, AŠOKA, TA-
IVAN, ROPOT, PORTOROŽ, POLA,
LETALIŠČE, LUK, ANA, UTA, VSO-
TA, OAS, DISK, ACE, AAR, TRO-
BENTA, PITON, OLAV, MORANDI,
NAJAVA, BARI, AMEBA, KRAČA,
ALKOHOL, RALAR, ASTI, LI-
STINA.
izid žrebanja
1. nagrado 700 din prejme: BOŽENA
ARZENŠEK Pesnica 12 63230
ŠENTJUR
5 nagrad po 300 din prejmejo: JURIJ
NAGLAV, Badovinčeva 4, 63000 CE-
LJE, MILKA MULEJ, Tkalska 3,
63000 CELJE, FRANC JEREB, Parti-
zanska 37, 63310 ŽALEC, KARMEN
ŠTEMBERGER, Cesta na grad 5,
63000 CELJE, ALOJZ ZUPANC, Po-
nikva 5, 63232 PONIKVA.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti.
Puran je najtežji med našo pe-
rutnino na dvorišču. Ima golo gla-
vo in vrat s polno kožnimi izrastki
živo rdeče barve, telo pa pokriva
črnobelo perje s kovinskim le-
skom. Puranova domovina je
srednja Amerika, kjer še danes ži-
vijo v gozdovih in jih Indijanci lo-
ve tako kot so jih nekoč.
Puranji samec je izredno bojevit
in ko se bori za samico, s svojim
puranjim rivalom, ju je skoraj ne-
mogoče ločiti. Značilna je tudi
njegova drža, ko se hoče postaviti
pred izvoljenko. Nenadoma obsta-
ne, se strese, razprostre perutnice,
repna peresa pa razpne v pahljačo.
Takrat se tudi oglasi z značilnim
glu-glu-glu. Zanimivo je da se
oglasi tudi če ga pokhčemo, kar je
pri živalih prava redkost. Slovenci
imamo za puranovo oglašanje po-
seben izraz. Pravimo da puran...?
Kako pravimo puranovemu
oglašanju vpišite v kupon.
Žreb bo med reševalce razdelil
šest nagrad: 700 in petkrat po 300
dinarjev.
Magični Icvadrat
1, 1. kmetija, posest, 9, 2. zdravnik ki
operira, 10, 3. državni svet v starem
Rimu, 11, 19. rimska številka šest, 12,
4. državna blagajna, 13,17. bezanje, 14,
5. čebelja tvorba-, 15, 15. indijsko žen-
sko oblačilo, 16, 6. Tone Tomšič, 17,13.
kroglica pri balinanju, 18, 7. živalca na
drevju z velikim repom, 20, 8. izvirnik,
prvotno delo.
Magična icrižanlca
1, 1. naš najboljši alpski smučar (Bo-
jan), 7, 2. epsko - lirska pesem špan-
skega izvora, 9, 3. italijansko mesto, 10,
19. Kostis Palamas, 12, 4. ljubljansko
pokopališče, 13, 17. nadav, naplačilo,
14, 5. Karenina, 15, 15. malik, 16, 6.
Janez Cigler, 17, 13. ameriški zidak iz
malte z rastlinskimi vlakni, 18, 8. pilot
ki dela figure po zraku, 20, 11. deščica
na kateri si slikarjmeša bdrvo*____ . ..
Piramida
1. prva črka abecede, 2. radij, 3. germanski orel, 4. reka v
Črni gori, 5. samorasla ah gojena lepotna rastlina, 6. ironično
literarno delo, 7. krščanska dobrodelnost, 8. obrat za tiska-
nje, 9. starejši izraz za pripadnico krščanske vere, 10.
umetno narejen vrt za rastline.
Rešitve Iz 20. številke
Križanka 2-1-1
Vodoravno: POLITIKA, PAVEL, TEN, KAJŽA-
RICA, KATRA, MAGMA, KRAKOV, RAI, PRELAZ,
ITALKA, ORO, STANAR, TRAMA, OKAPI, KARA-
VANKE, BER, ANITA, KASTELAN
MAGIČNI KVADRAT
BAZILIKA, AMERIČAN, ZENIT, LG, IRIS, TIL,
LIT, LIDO, IC, TARAS, KALIDASA, ANGLOSAS.
MAGIČNA KRIŽANKA
ČEMBER, EVROTAS, MREŽA, TM, BOŽO, ERO,
ETA, PLIN, RA, ELITA, STRITAR, MONARH.
HOROSKOP
• OVEN_20. 3.-20. 4.
Prišel je čas, da se odločite za tisto stvar, ki ste jo morali za nek^j
časa odložiti. Ovire, ki so se pojavljale nekaj časa, bodo izginile.
Pojavljali se bodo nesporazumi osebnega značaja. Denarno stanje
se popravlja. Pokažite prava čustva, čeprav vam to ne gre od rok.
• BIK 21.4.-20.5.
Obdobje je podobno prejšnjemu. Nič hudega vas ne bo doletelo, pa
tudi razburjali se neboste preveč. Čaka vas novo delo, ki ga hitro
opravite. Stanje doma je nespremenjeno. Privlačnost ni oboje-
stranska.
• DVOJČKA 21.5.-21.6.
Obveznosti in naloge vam bodo he od rok še bolj kot dosedaj. Vašo
idejo bodo sodelavci navdušeno sprejeli. Rezultati bodo učvrstili
vaš položaj. Družabni stiki so odlični. Prosti čas posvetite družini.
Srečali boste staro ljubezen.
• RAK 22.6.-22.T
Pred vami je manjši dobiček, vezan bolj na osebno kot na službeno
plat. Ponudila se bo priložnost za realizacijo neke obveznosti, dokaj
uspešno in zadovoljivo. Potovali boste, čeprav vam bo na potovanju
osebnega značaja bolj prijetno, kot na službenem. Na vas je, da
začnete vse znova.
• LEV 23. 7.-23. 8.
Te dni boste posebej obremenjeni z osebnim premišljevanjem. V
službi ne bo velikih nesporazumov, in težav. V kolikor se bo kaj od
tega pojavilo, boste z lahkoto premagali. V zvezi z nečim ne okle^
vajte, s tem samo odlagate neizbežno. Zdravje bo slabše.
• DEVICA 24. 8.-23. 9.
Okoliščine so na vaši strani. Pri tem vam bodo pomagali ljudje iz,
bližine, pa tudi tisti, od katerih pomoči niste pričakovali. Lotite se
stvari, ki prinašajo koristi in zadovoljstvo. Pričakujte tudi strogd
osebni nesporazum. To, kar počenjate sedaj, je zelo dobro.
• TEHTNICA 24. 9.-23.10.
še naprej vas čakajo naloge in obveznosti. Na koncu vas čakajo
rezultati, s katerimi boste zelo zadovoljni. Pri vsem opažajte vašo
okolico in ne pozabite, da ni vse zlato, kar se sveti. Nekaterim iz
določenih razlogov vaše ravnanje ni všeč. Ne popuščajte doma.
• ŠKORPION 24.10.-22.11.
Pred vami so ovire poslovnega značaja, zato bodite oprezni. Pred-
vsem se nanašajo na fmančne obveznosti in naloge. Izguba bo dokaj
očitna. Prd vami je potovanje. Doma je stanje takšno, kot ga ustvar-
jate sami. Ne bodite tako občutljivi, tudi drugi imajo kdaj prav.
•^STRELEC_23.11.-21.12.
Vstopate v zelo intenzivno obdobje, tako na osebnem kot na službe-
nem področju. Sodelovanje z neko osebo vam bo prineslo popoln
uspe/l in viden napredek v službi. V družabnem življenju se boste
dobro počutili. To, kar boste zeleh, boste sprejeli.
•^KOZOROG 22.12.-20.1.
Zaradi vaših dobrih odnosov z določenimi znanci in prijatelji, bodo
^aij načrti krenili po poti, kot si želite. Prišli boste tudi do informa-
cije, ki vam bo koristila, ko pride čas. Na krajšem potovanju vas
^aka prijeten dogodek. Hitra sprememba v nečem, kar ste imeli za
^elo ugodno.
•^VODNAR 21.1 .-19. 2.
Ugodno obdobje še traja, čeprav je na vidiku že padec aktivnosti,
kotite se tistih nalog, ki ne prenašajo odlaganja, sicer se bo stanje le
Poslabšalo. V družabnem življenju pričakujte vse, od ugodnih in
'Neugodnih stikov. Nekatere boste izzvali vi sami. Ne menjajte niče-
sar. Težave z zdravjem.
•^RIBI 20.2.-20.^
OfeocOe ugodnih poslovnih odnosov je pred vami. Obdržite nivo,
^^prav vas bo utrujal. Neko staro obveznost boste zaključih, rezul-
pa ne bo tak, kot ste pričakovali. Vprašajte se. k^ ste zagrešili.
Nekomu ste zmešali glavo, vendar nehote. i

30. MAJ 1981
Skrbimo za boljše duševno zdravje šolarja
(nadaljevanje)      <
Spregovorimo še nekaj besed o nevrozi
strahu, ki jo imenujemo tudi fobija. Pri
tem gre za nerazumljive ali neustrezne
strahove, ki jih pacient sicer pozna, a se
jim ne more upreti. Strah vzbujajočih (fo-
bogenih) stvari je veliko - na primer
strah pred živalmi, pred zaprtim ali odpr-
tim prostorom, pred boleznijo... Pogosta
je tudi šolska fobija. Pri njej ne gre za
strah pred šolo, marveč je v ospredju
strah otroka pred ločitvijo od matere. V
obdobju, k vstopa otrok v šolo, sta z ma-
terjo tako tesno povezana, da čutita bole-
zensko močno obojestransko potrebo po
stalni tesni bližini. Znaki so lahko zelo
raznoliki - od neugodnega telesnega po-
čutja, bruhanja do prebavnih motenj. Ta-
koj ko mine čas odhoda v šolo, telesni
znaki običajno izginejo. Zgodi se, da mati
pripelje takega otroka namesto v šolo k
zdravniku, toda v ordinaciji je otrok že
povsem čil in zdrav. Pri blagih motnjah
sicer običajno vztrajamo, da gre otrok v
šolo. a ne vedno. Marsikdaj je potrebna
pomoč strokovnjaka.
Ker velja tudi pri motnjah duševnega
zdravja pravilo bolje preprečiti kot zdra-
viti, se na kratko ozrimo še k preventivi.
Začeti bi se morala že pred rojstvom
otroka. V predzakonski svetovalnici bi se
naj bodoči zakonci pripravljali za veliko
in odgovorno vlogo staršev. Zavedati se
namreč moramo, da je družina otrokov
prvi svet, zdrava družina pa jamstvo za
njegovo zdravje in srečo.
Neugodno družinsko okolje je lahko
pomemben razlog za pojav motenj du-
ševnega zdravja. Sem sodijo težke social-
ne razmere, nehigiensko stanovanje, ne-
zadostna prehrana in podobno. Do ne-
vrotske simptomatike lahko pride pri
otrocih, ki živijo v sicer dobrih življen-
skih pogojih, tudi zaradi hrupa v hiši,
pogostega menjavanja okolja, prepirov,
nevroze staršev, nepravilne vzgoje, zara-
di stalno neurejenega družinskega okolja
- na primer nereda v prehrani, spanju,
obleki in teko dalje. Vse to lahko zbega
otroka in postane osnova za nevrotsko
motnjo.
Omeniti velja tudi nepravilno vzgojo:
neenak odnos staršev do otrok, pretirane
zahteve, ki presegajo otrokove sposobno-
sti in zmožnosti, zapostavljanje enega
otroka napram drugemu, telesne kazni,
zastraševanje, osamitev otroka od sovrst-
nikov in podobno.
Otrok živi v okolju odraslih. Zato je od
nas odraslih v veliki meri odvisno njego-
vo zdravje in sreča. Biti zdrav in srečen
pa je n^večje bogastvo vsakega človeka.
dr. MARJAN VEBER
BRALCI
StfilllJEJO
• Star časopisni papir po-
lijemo z vodo in, ga pustimo
en dan. Potem ga ožememo
in naredimo iz njega kakor
jabolka debele krogle. Posu-
šimo jih na podstrešju in da-
jemo med kurivo. Gorijo po-
časi in dajejo velik žar.
• Zelo mehak kruh se da
tenko narezati, če nož ogreje-
mo ali pomočimo v vrelo
vodo.
MARIJA HERNAUS,
Šentjur
• Če je sol vlažna, dajte
posodico, v kateri hranite sol
nekaj zrn riža. Riževa zrna
dobro vpijajo vlago in tako
se sol ne bo strjevala v ke-
pice.
• Če pletete z beloWolno,
boste klub skrbnemu umiva-
nju rok opazili, da je pleteni-
na umazana. Poskusite ple-
sti tako, da si vsakokrat, ko
začnete plesti, napudrate
dlani in prste z otroškim pu-
drom.
• Rdeče vinske madeže
moramo očistiti, dokler so še
sveži, in sicer tako, da jih po-
sujemo s soljo in pustirho
stati nekaj minut, potem
oblačilo še operemo.
BOGDANA FERLEŽ,
Grobelno
RECEPT TEDNA
Piščanec v testu
Potrebujemo: 3 polovice piščancev po 600 g, tri korenčke,
eno čebulo, tri stroke česna, rožmarin, žajbelj, pol glave
zelene, tri rezine slanine, sol in poper, 1500 g moke, pol litra
mlačne vode, eno stepeno jajce.
Zelenjavo očistimo in zrežemo na rezance. Iz moke in vode ter
ščepca soli pripravimo testo in ga z valjarjem razvaljamo na
1-2 cm debelo. Pripravimo piščančje polovice. Testo razdelimo
na tri dele, in vsakega potresemo z rožmarinom, žajbljem ter
dodamo strt strok česna. Vsako polovico piščanca posolimo,
popopramo, obložimo z rezino slanine in potresemo s tretjino
zelenjave. Vsako tako pripravljeno polovico ovijemo s testom,
premažemo z raztaljenim maslom in s stepenim j^cem. Iz ostan-
kov testa naredimo okraske in jih z zobotrebci pritrdimo na
testo. Luknjice od zobotrebcev bodo omogočale, da bo para
uhajala iz testa. Vse tri štruce pečemo dobro uro. Na mizo jih
prinesemo kar v kruhu in ga pred gosti prerežemo po obodu in
odpremo kot pokrov. Zraven ponudimo gobovo solato in dobro
domače vino.
ZDRAVILNE RASTUNi
Koruza
Koruza spada v poddružino Andropogonoideae. V
prosti naravi niso še nikoli srečali samorastne
koruze. Ob odkritju Amerike so jo Indijanci splošno
gojili od Kanade dp Argentine. Znanstveniki domne-
vajo, da so jo najprej začeli gojiti v Andih Bolivije in
Peruja. Nekje v Centralni Ameriki je moralo priti do
križanja primitivne koruze z divjimi vrstami trav in
zato imamo toliko različnih oblik. Že v 16. stoletju je
prišla koruza s Španci v Evropo, kmalu potem pa so
jo Portugalci prenesli v Azijo. Danes jo pridelujejo
po vsem svetu.
Koruza je do dva metra visoka enoletnica s posamič-
nimi stebli. Cvetni klaski so enospolni. Moški cvetni
klaski so združeni v velik lat, ki je na koncu stebla,
ženski cvetni klaski so združeni v bate, ki so nameš-
čeni v zahstjih stebelnih listov. Tesno jih ovijajo trde
listne nožice, ličje, iz katerih molijo konci izredno dol-
gih vratov z brazdami. Koruzne storže obdaja prava
mreža nekakšnih nitk, ki jih imenujemo lasje koruz-
nega storža in so del razmnoževalnega sistema. Prav ti
laski so vzrok, da koruzo prištevamo med zdravilne
rastline in so priznani tudi v farmakopeji pod imenom
Stigmatis maide.
Vsebujejo saponine, grenčice, maščobe, eterično
olje, sledove nekega alkaloida, encime, in vse te snovi
imajo izrazit pomirjevalni in diuretični učinek.
Koruzne laske nabiramo pred oprašitvijo in jih
moramo takoj posušiti v senci na prepihu. Posušene
uporabljamo za čaj, ki spada med najbolj zdravilne
čaje za ledvica, sevod in mehur. Pospešuje izločanje
seča, pomirja hude bolečine pri ledvičnih krčih, vnetju
mehurja, pri kamnih in pesku v sečilih. S tem, da
pospešuje odvajanje seča iz telesa, istočasno čisti kri in
celotni organizem se hitreje reši strupenih snovi, ki se
nabirajo vsak dan v našem telesu. Olajšujejo delovanje
jeter in srca ter izboljšuje delovanje vseh organov. Čaj
lahko uporabljamo brez kakršnim omejitev, ker ne
draži ne želodca ne črevesja^in ga lahko pijejo tudi stari
ljudje in otroci.
V prevretku iz koruznih laskov se lahko kopamo.
Aktivne snovi prodirajo skozi kožo in pospešujejo
njeno čiščenje. Zelo zdravilno je tudi olje, ki ga sti-
skajo iz koruznih kalčkov. Olje se dobi v lekarni in je
zelo dragoceno, ker vsebuje linolno in linolensko
kislino, fitosterole, vitamin E itd. Če uživamo to olje,
vplivamo na holesterol, z njim pa si lahko čistimo tudi
kožo, ki postane po tem mehka in tudi zunanji videz se
zboljša. BORIS JAGODIC
HORTIKULnmifI KOTIČEK
Rododendroni v vrtu
v vrtovih ne gojimo vseh rododendronov, ki rasejo v
naravi. Zanje so zanimivi predvsem križanci, sorte, ki so
jih vzgojili žlahtnitelji. To vidimo tudi pri nas, ko v vrtovih
le redko najdemo n.pr. domači rjasti sleč (Rhododendron
hirsutum). V neiravi je rod rododendronov, slečev, razšir-
jen skoro po vsem svetu, na severu celo blizu severnega
tečeta. Njihovo največje središče pa je v Aziji, predvsem
na jugozahodu. Podnebje teh središč je humidno, to je z
vlažnim ozračjem ter dovolj visoko temperturo. Rododen-
drone visokih gora, kjer so zime hujše, pokriva sneg in jih
varuje pred nizkimi temperaturami.
Rododendroni v Sloveniji
Ali je naš slovenski prostor primeren za rododendrone?
Odgovor je pritrdilen. V Ljubljani (Tivoli), na Brdu pri
Kranju, v Bistrici pri Tržiču, v Gorici so jih množično
sadili že med obema vojnama in morda še prej. Pred vojno
pa jih najdemo že v nekaterih drugih vrtovih, čeprav red-
kih. Danes jih ima v svojem vrtu že marsikateri vrtnik,
imamo j>a že tudi prve gojitelje. V omenjenih krajih so se
dobro ohranili do danes, razen v ljubljanskem Tivoliju. Tu
jih niso m.orda prav posadili m morebiti so jih nepravilno
oskrbovali. Vsekakor so rododendroni zahtevnejše rast-
line od v^ečine drugih, zlasti hočejo v zraku zadosti vlage,
pravo zemljo ter določeno lego.
V naravi so pri nas razširjene tri vrste. Rhododendron
ferrugineum, rjasti sleč, ki raste med ruševjem in po šot-
nih barjih v višjih legah (Julijske Alpe, Karavanke,
Pohorje); Rhododendron hirsutum, dlakavi sleč, ki je raz-
širjen kot prejšnji, poleg tega pa še na Boču, Donački gori
m na Gorjancih. Obe vrsti sta zimzeleni, liste prek zime
obdržita. Tretja vrsta je hstopadna, vsako jesen liste
odvrže in se imenuje Rhododendron flavum. po naše pont-
ska azaleja. Razširjenje v okolici Bostona ter Brusnic pri
Novem mestu, rastlina pa je kot redkost zaščitena.
(Prihodnjič: Zimzeleni vrtni in listopadni rododen-
droni.)
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
2. VVE ARE THE VVORLD - USA FOR AFRIKA
3. GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
4. NAD M€STOM SE DANI - DITKA HABERL
5. NADA - GABY NOVAK
6. SEKCRIME - EURVTHMICS
7. VONJ POLETJA - PLAMEN
8. DO THEV KNOVV ITS CHRISTMAS - BAND AID
9.T0GETHER IN ELECTRIC DREAMS - GIORGIO
MORODER WITH PHILIP OAKEV
10. MARGARETA - GLOBUS
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1. DEKLE POVEJ-SLAK
2. NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
3. NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
4. DOLGE CESTE - OGLARJI
5. POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL- HENČEK
6. SPOMINI-TRIM
7. MAMICA - MATIJA SLAK
8. PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
9. NA SPREHOD - GORENJCI
10. ČEZ PLOT-ŠIK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
Nagrajenca: A na Podkrajšek, Arja vas 2, Petrovče
Vanja Slapnik, Varpolje46, Rečica ob Savinji
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
CENTER ZA POKLICNO
USPOSABLJANJE IN
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
CELJE
Razpisna komisija
razpisuje
dela in naloge
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA ORGANA -
DIREKTORJA CENTRA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje pogoje:
- da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo,
- da ima 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih in
nalogah,
- da ima sposobnosti vodenja in organiziranja dela.
- da je družbeno-politično aktiven,
- da predloži svoje poglede na bodoči razvoj
Centra.
Kandidat bo imenovan za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema
razpisna komisija v roku 15 dni po objavi razpisa na
naslov:
Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje
invalidov Celje. Ipavčeva ulica 6, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po oprav-
ljeni izbiri.
RADIO GeLIE
ČETRTEK, 30. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami;
Enodnevni zaslužek za modernizacijo bolnišnice, vmes ot
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.35 Esperanto, 10.0(
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila 15.10 Obvestila, 16.0(
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: Pred
začetkom Mladinskga pevskega festivala v Celju, 18.0(i
Zaključek sporeda. ,^
PETEK, 31. 5.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ot
8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, lO.OC
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.0C
Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 16.45
Kronika MPF, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 18.0C
Zaključek sporeda.
SOBOTA, 1. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes
ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski koti-
ček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, lO.OO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila. 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 17.45 Kulturni feljton; Kronika MPF, 18.00 Zaklju
ček sporeda.
NEDELJA, 2. 6.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Pos-
netek javne radijske oddaje v Rogaški Slatini, 11.30 Kme
tijska oddaja, 12.00 Poročila. 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek
sporeda.
PONEDELJEK, 3. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno
dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 10.Od
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila. 15.10 Obvestila, 16.0(11
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž. 17.45 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 4. 6.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glasbe, vmes ob
8.30 Obvestila. 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda
15.00 Poročila 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi.
16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
SREDA, 5. 6.: 8.00 Poročila. 8.05 Pokhčite in vprašajte
vTnes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar
prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila. 15.lO
Obvestila, 16.00 Čestitke m pozdravi, 16.30 Iz krajevni^
skupnosti. 16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kro-
nika. 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.0^
Zaključek sporeda.
30. MAJ 1985
TEDNIK - STRAN 21
/ ^iiian - NOVr TEDNIK
30. MAJ 1985

TV ANTENE, pet programske z
ojačevalci, filtrom, kablom, sko-
raj nove, kuhinjsko kredenco,
vezna starinska vrata, WC školj-
ko, splakovalnik, zaradi selitve
prodam. Tel: (063j 32-320.
SEDEM TON trboveljskega ce-
menta prodam. Šifra: CENEJE
KOT V TRGOVINI. Tel: 34-296.
KOMBINIRAN štedilnik, 4 plin 2
elektrika, plinska pečica, pro-
dam. Tel: 333-00.
KIPER PRIKOLICO s poviški nosil-
nosti 4100 kg še v garanciji
znamke Tehnostroj, reg. do sep-
tembra 85, prodam. Ivan Krašo-
vec, Pongrac 53, Griže, tel: 707-
123, klicati po 20. uri.
KORUZO v storžih ali luščeno, pro-
dam. Tel: 741-493.
V NAJEM vzamem prazen prostor
od 20 do 30 m^. Ponudbe popol-
dan na tel: 31-560.
STROJ ZA CEPLJENJE drv, gumi
voz 16 col, prikolico za prevoz
živine, žago za razrez hlodovi-
ne, hrastove plohe in borov la-
dijski pod, prodam. Hrušovar
Stanko, Orla vas 25, Braslovče.
OJAČEVALEC - mešalec tona
35 W (avto) in zvočnike Abba
35 W, prodam. Inf. tel: 27-411
int. 706 od 6. do 14. ure.
MOTOR TOMOS 4 ST za čoln pro-
dam. Tel: 770-057 popoldan.
OJAČEVALEC SOLIST 50 W pro-
dam za 5 M. Tel: (063) 842-083.
z 750 prodam. Vse informacije na
tel: 27-282 po 15. uri.
MOTOR ZA ČOLN TOMOS 10 krat-
ka os, malo rabljen, prodam. Ve-
denik Martin Kaplja vas 10 Pre-
bold, Tel: (063) 722-073 po-
poldan.
ELEKTRO MOTOR moči 1.5 KW
enofazen 2880 vrtljajev v minuti,
prodam. Jeranko Janez, Sodna
vas 20, Pristava pri Mestinju.
VVARTBURG caravan letnik 69,
prodam od 14. ure dalje. Marjan
Jazbec, Brdo 10, Planina pri
Sevnici.
MOŠKO DIRKALNO kolo 5 prestav
malo rabljeno, prodam. Inf. tel:
32-519 od 16. do 18. ure.
6 gum 900-20 in domače žganje
slivovko, prodam. Ljubečna 24.
TOMOS AVTOMATIK, dobro ohra-
njen, prodam. Gajšek Samo,
Vrbno 40 Šentjur.
1 smrekovih plohov prodam ali
jih zamenjam za ustrezno količi-
no hrastovega brez grčnega le-
sa, debeline 3 cm. Inf. Celje, tel:
22-779.
ZASTAVO 101, letnik 79 ugodno
prodam. Ogled vsak dan. Tel:
popoldan (063) 26-549.
NOVO PEČ trajnožarno za central-
no tip Sigma 45 TŽ 10% ceneje,
nujno prodam. Inf. tel: (063) 724-
114.
GRADBENO PARCELO 570 m' v
komunalno urejeni zazidalni so-
seski Breg Polzela (voda, elek-
trika, in asfaltna cesta ob parce-
li) prodam. Informacije Celje,
tel: 22-779.
TRAKTOR DEUTZ 25 KS general-
no obnovljen s koso, star 20 let,
prodam. Pevec Ivan, Preloge 8,
63240 Šmarje pri Jelšah.
LADO 1300 S letnik 82, prodam.
Tel: (063) 772-148.
z 750, letnik 74, prodam po ugodni
ceni. Planinšek Janez, Ojstra
nh. Laško.
SILOREZNICO SIP novo prodam.
Sevšek Franc, Predel 8, Šmarje/
Jelšah.
OMARO za dnevno sobo in raču-
nalnik ZX 81 Sinclair prodam.
Tel: 25-246.
TV črnobeli, ekran 48, znamke El
NIŠ, v dobrem staju, ugodno
prodam. Vprašati Celje, Tkalska
4.
VVARTBURG, letnik 78, prodam.
Tel: 27-734.
KOPALNO KAD prodam. Tel: 27-
734. '
SPAČKA, letnik 74, prodam po de-
lih ali skupaj. Vinko Horjak,
Breze 92.
FIAT 750 special, letnik oktober
77, prodam ali zamenjam za dia-
tonično harmoniko. Informacije
pri vratarju Železarne štore.
OTROŠKO STAJICO in avtosedež
prodam. Tel: 27-972 po 20. uri.
POČITNIŠKO PRIKOLICO, 12 km
iz Celja, prodam najboljšemu
ponudniku. Tel: (063) 21-156 od
16. do 18. ure.
ŠOTOR prikolico, staro 3 leta, do-
bro ohranjeno, ugodno prodam.
Inf. po tel: (063) 33-442, od 18.
ure dalje.
STARO HIŠO v Zabukovici pri Žal-
cu, prodam. Informacije na tel:
(063) 710-583 od 14. do 15. ure.
AMI 8, letnik 74, prodam ali zame-
njam za smrekove deske. Kola-
rec Zlatko Rožnik 11, Laško tel:
730-729 popoldan.
KUHINJO ugodno prodam. Inf. tel:
27-522.
VW hrošč, nevozen, periit 40 vreč,
marmor plošče 40 m^ prodam.
Marovt Drago, Podvrh 114,
63314 Braslovče.
NOVO 80 B harmoniko Melodija,
Tomos vodno črpalko s 50 m ce-
vi, ter popolnoma obnovljen Fiat
750, prodam. Tel: 31-383.
ETZ, športno opremljen, tudi čela-
di Nava 3 in Uvex, torbo, ledvič-
ni pas, prodam. Tel: (063) 28-
010, popoldan do 20. ure.
BTV Gorenje KN 701 star 3 leta za
150.000 ND, prodam. Golob, Ka-
juhova 7 Celje, tel: 22-352 (služ-
ba dopi).
MALO RABLJEN SURF Vegrad
prodam za 55.000 ND. Tel: do-
poldan 31-420 Rožanc, Prušni-
kova 3, Vojnik.
DELE za R 4 katrco prodam. Jošt
Janko, Lipovec 5, tel: 36-336.
SPALNICO, še dobro ohranjeno,
prodam za 6 M, Križnik, tel: 770-
047, od 6. do 14. ure.
20 a zemlje s hišno številko, mož-
na gradnja, primerno za nasad,
prodam. V zakup vzamem tudi
avto. šifra: OKOLICA CELJA -
15 KM.
VVARTBURG karavan, letnik 69,
prodam. Ogled možen od 14.
ure dalje. Jazbec Marjan, Brdo
10, Planina pri Sevnici.
AVTO KOMBI VW prodam. Šifra:
CELJE.
8 TEDNOV stare nemške ovčarje
prodam. Povalej Ivan, Trnovlje
98a, Celje.
KURILNO OLJE 3 t prodam. Tel:
775-078.
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, no-
silnosti cca 800 kg poceni pro-
dam. Vprašati tel: 24-474.
PARCELO na hribčku, primerno'za
vikend, s hišno številko, 7 km
oddaljeno od Atomskih toplic,
prodam. Bračun Ivan, Roginska
gorca 24, Pristava pri Mestinju.
SINGER čevljarski šivalni stroj,
prodam. Tel: 33-175.
PARCELO v izmeri 3000 m^_, na
parceli je klet in mlad nasad tr-
te, prodam. Inf. vsak dan, Les-
jak Branko, Zg. Negonje 5, Ro-
gaška Slatina.
BLIZU Vranskega prodam sadov-
njak 4182 m^ ter 60 a gozda. Ši-
fra: VIKEND.
80 I bojier, električni radiator, otro-
ški športni voziček, prodam.
Tel: 22-870 od 17. ure dalje.
CENTRALNO PEČ, 28.000 ccal,
rabljena dve leti, ugodno pro-
dam. Inf. na tel: 720-000.
ZAMRZOVALNO omaro 240 I Go-
renje, še nepoškodovano, pro-
dam 3000 din ceneje kot je v
trgovini. Drago Pavlovič, Pon-
grac 95b, 63302 Griže.
DVA PONY EXPRESA-puch, otro-
ški voziček globok, otroško ko-
šaro, 1 m^ gradbenih jn drugih
desk, prodam. Kanič, Migojnice
77.
NOV BARVNI TV sprejemnik Iskra
Azur, 16 M, prodam. Tel: 27-901.
HLADILNO SKRINJO 3101 poceni
prodam. Tel: 36-427.
PRIKOLICO za osebni avto pro-
dam. Babic Zvonko, Šešče 20,
Prebold, tel: 701-166.
HARMONIKO, 80 basno capella,
ugodno prodam. Ristič Ljubiša,
Trg oktoberske revolucije 3,
63000 Celje, tel: 24-949.
DVE KUHINJSKI shrambni omari,
štedilnik električni, raztegljivo
mizo, 4 stole (novo), jogi ležišče,
omaro za perilo, prodam. Bu-
kovžlak 88.
OPAŽ ladijski pod 7 cm širok,
ugodno prodam. Inf. tel: (063)
31-020.
SAAB 96, neregistriran, s Fordo-
vim motorjem, ugodno prodam.
Kos Marjana, Studence 22,
63310 Žalec.
STAVBNO POHIŠTVO, sistem Re-
hau, uvoz, ugodno prodam. Tel:
(063) 36-853 od 19. ure naprej.
ZELO POCENI prodam avto Simca
1000, letnik 74, reg. do 1. junija.
Nekaj kleparskih del. Vprašati
na tel: 28-449
BARVNO TONSKO KAMERO Cosi-
na super 8 MS 8000 in kombini-
ran štedilnik (električni štedil-
nik, hladilnik in pomivalno kori-
to, vse v enem komadu) idealno
za male kuhinje in camp prikoli-
ce, prodam.-Tel: (063) 36-853.
5 BRZINCA, na novo registriran,
prodam. Mužerlin Vlado, Gornja
vas 14, Grobelno, tel: 821-271
po 15. uri.
KRAVO, brejo 9 mesecev, 3. tele,
prodam. Rakova steza 1a, Fran-
kolovo.
STARA VRATA in okna s polkni,
ugodno prodam. Trnovlje 212,
Celje.
ZASTAVO 1500 TR Furgon, reg.
traktor Giildner 18 KM s koso,
ugodno prodam. Mlinar Jože,
Arciinska cesta 14, Vojnik.
TV Iskra Trim čb, rabljen eno leto
in 20 posnetih kaset, TDK D 90 s
stojalom, prodam. Bojan 32-321-
49, 33-125.
NOV ŠTEDILNIK na trda goriva,
levi, prodam. Kosmač, Rifnik 16,
Šentjur.
KOTEL za kuhanje žganja 100 1,
ugodno prodam. Vengust Du-
šan, Ljubečna 76, tel: 33-532.
CROVVN dvojni radio kasetnik, loč-
ljivi zvočniki, deklariran, pro-
dam za 4 M. Tel 22-133 po-
poldan.
MORISA 1300, letnik 1972, ugodno
prodam. Inf. (063) 730-884, od
15. ure dalje.
STEBRE ZA VINOGRAD prodam.
Inf. tel. 33-178 od 15. do 17. ure.
GLASBENI center Toshiba: gra-
mofon, kasetofon, radio; nov,
deklariran, prodam. Cena 9 M.
Tel: 28-537.
RABLJEN motor z menjalnikom Z
750 letnik 75, stara vrata, po-
krov motorja, bencinski tank,
sedeže itd. prodam tudi nov prvi
koš Z 750 20% ceneje in bencin-
ski tank z 101 - nov. Sakelšek
Srečko, Podgorje 56 b, pri mest-
nem pokopališču.
V SOBOTO 1. junija bo razprodaja
mesnatih belih piščancev na
tržnici od 7. do 9. ure.
40 vreč perlita prodam. Repnik To-
ne, Parižlje 41, Braslovče.
AVTO KOMBI BUS VVV prodam.
Tel: 26-173.
BREJO TELICO v petem mesecu
prodam. Fric Vlado, Lokrovec
47.
KOSILNICO BCS prodam. CvikI
Slavko, Bodrež 11, Grobelno.
PRODAM ali zamenjam novejšo
visokopritlično atrijsko hišo v
Titovem Velenju za enakovred-
no v Celju ali Žalcu, lahko tudi
stanovanje z doplačilom. Po-
nudbe pod šifro: CELJE-
ŽALEC.
NOV VGRADNI ŠTEDILNIK Gore-
nje in stereo avto radio s kase-
tofonom prodam. Tel: 22-129.
ČOLN, motor, prikolico, prodam.
Habjan, Začret 38.
TOVORNI AVTO kasoner TAM
5500 reg. do marca 1986, pro-
dam. V račun vzamem tudi
osebni avto. Kostajnšek Zlatko,
Bovše 6a.
TELEVIZOR črno beli in sobni ra-
dio prodam. Inf. tel: 32-312 int.
282 od 6. do 14. ure, Mehle.
126 P, letnik 78, prodam za 15 M.
Vrečarjeva 11, Žalec, tel. 710-
430 dopoldne.
ZASTAVO 101 L 1977, karamboli-
ran, prodam celega ali po delih.
Naslov: Igor Herman, Babno
20a, Celje.
APN 4 prodam. Ban, Njegoševa 3,
Lava.
TRAKTORSKI OBRAČALNIK SIP
Favorit 220 prodam. Trobiš, Lju-
bečna 73, 63211 Škofja vas.
CEVI za centralno, raznih dimen-
zij, fasadno mrežo, betonsko že-
lezo 6 mm in suh rezan les
(hrast, mahagoni), ugodno pro-
dam. Tel: (063) 25-660.
FORD TAUNUS GXL 1600 prodam
ali menjam za manjše vozilo.
Trobiš Dominik, Cankarjeva 13,
Celje.
PHILIPS nov prenosni televizor,
ugodno prodam. Tel: 222-61.
GARSONIERO 28 m^ v Novi vasi,
prodam. Tel: (011) 219-115.
KAVČ, 10.000 din, prodam. Tel: 25-
782 popoldan.
4 gume za Lado in moped Solex,
prodam. Tel: 27-515 zvečer.
MOTORNO ŽAGO Stihi 050, dobro
ohranjeno, prodam. Žafran Jo-
že, Breze 3 nad Laškim.
NOVO HIŠO in hrastove plohe pro-
dam. Dolenc, Bazoviška 10, Slo-
venska Bistrica.
MINI MORISA in Lado 1200 pro-
dam. Rudel, Babno 24, Celje.
Z 101, letnik 74, prodam. Inf. tel:
277-22 od 19. ure dalje.
SHARP prenosno mini komponen-
to 2 x 13 W z ločljivimi zvočniki,
novo, z deklaracijo, prodam. Te-
lefon (064) 25-497.
DELAVNICO 60 m' in mansardo
120 z vrtom v centru Žalca,
prodamo, lahko posamezno. Inf.
tel: 701-734 od 18. do 21. ure.
DVOOSNO prikolico kiper, Renault
4 za 5 M, ter kravo simentalko,
visoko brejo tretjega teleta, pro-
dam. Perger Vinko, Preserje
10a, Braslovče 63314.
STAREJŠO obnovljeno hišo-stari
mlin v bližini Laškega na zem-
ljišču 22, a, ob potoku, sončna
lega, na samem, prodam naj-
boljšemu ponudniku. Tel: (063)
21-452 po 16. uri.
TROSOBNO STANOVANJE s cen-
tralno, dvema balkonoma, tele-
fonom, sončno, Celje Otok pro-
dam. Tel: 21-452 po 18. uri ali
ponudbe pod: GOTOVINA.
POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria za
4 osebe z baldahinom, plin-
elektrika, dodatno opremljeno,
ugodno prodam. Tel: (063) 21-
452.
GLISER ELAN GT 402 z motorjem
Mercury 40, odlično ohranjen,
prikolico, opremo, potapljaško
obleko za osebo 70-75 kg, smu-
či za vodno smučanje, ugodno
prodam. Tel: (063) 21-452.
ZASTAVO 750, letnik 82, prodam
za 23 M. Zidanškek, Brezje ob
Slomu, Ponikva pri Grobelnem.
KUPIM
RABLJENA okna in vrata kupim.
Tel: 21-019.
MANJŠO hišo ali stanovanje v Ce-
lju, Šentjurju ali v Dobrni, kupim.
Ponudbe pod šifro: ZDOMKA.
ZEMLJIŠČE za gradnjo ali samo
za kmetijsko obdelavo kupim.
Ponudbe pod: MED CELJEM IN
RIMSKIMI TOPLICAMI.
HIŠO zgrajeno do 3 faze v Celju,
kupim. Navedite ceno in lokaci-
jo. Šifra: 3. FAZA.
stanovanju
DIPLOMIRANI strojni inž. išče so-
bo s souporabo kopalnice ali
garsoniero. Tel: 22-578 po-
poldan.
SOBO oddam dvema dekletoma.
Medved, Celje, Ljubljanska 31/V
nad.
SOBO s posebnim vhodom v Celju
išče gradbeni tehnik. Ponudbe
pod: JUNIJ.
TROSOBNO STANOVANJE v blo-
ku na ugodni lokaciji v Celju
prodamo. Inf. na tel: 24-868 v
večernih urah.
ENOSOBNO STANOVANJE BREZ
centralne ali enosobno s cen-
tralno kurjavo zamenjam za
večje stanovanje. Šifra: OTOK.
MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo
ali stanovanje v Celju ali okolici.
Tel. 35-513, popoldan.
MIRNO DEKLE išče sobo v Celju z
uporabo kopalnice. Šifra:
MIRNA.
ZAMENJAM TROSOBNO STANO-
VANJE v Murski Soboti za ena-
ko v Celju. Rozman Milan, Len-
davska 17 b, Murska Sobota.
ZAMENJAM enosobno komfortno
stanovanje s centralno v Kr-
škem za enakovredno v Celju.
Bahčič, C. IV. julija 60 d, Krško.
ODDAM sobo dekletu. Kozi Stan-
ko, Cesta na Dobrovo 47, Celje.
SOSTANOVALKO sprejmem v
ogrevano sobo z uporabo kuhi-
nje in kopalnice. Šifra: SNAŽ-
NOST.
zap^sutev
Iščem kakršnokoli popoldansko
zaposlitev. Ponudbe pod šifro:
SAMOHRANILKA.
ZAPOSLIM avtomehanika iz bliž-
nje okolice. Kralj Stanko, VVV
audi servis Polzela 91 a. Tel:
(063) 720-121 od 19. ure dalje.
SPREJMEM KOVINOSTRUGARJE.
Tet: 26-262 ali 722-020 od 6. do
14. ure.

NAGROBNE spomenike, okvirje,
vaze, lučke in slike po naročilu
izdeluje in montira Srečko Sa-
kelšek, Podgorje 56b, pri Mest-
nem pokopališču Celje. Naroči-
la - informacije od 16. ure dalje.
IzVajam tudi razna popravila na
starih spomenikih.
IŠČEMO hišno pomočnico, mlajšo
upokojenko, zanesljivo in ureje-
no. Lahko ji nudimo stanovanje.
Šifra: DOBRO PLAČILO.
REDNO ALI HONORARNO DELO
dobi moški. Ponudbe pod: ZA-
NIMIVO DELO.
IŠČEM STROKOVNJAKE za izved-
bo vodovodne, elektro in toplo-
vodne instalacije v stanovanjski
hiši blizu Letuša. Ponudbe pod:
KVALITETA.
IZGUBILA se je siva papiga nimfa.
Sliši na ime Miki. Kdor jo najde
naj javi proti nagradi na tel. 21-
961.
IŠČEM žensko za pomoč bolni že-
ni. Nudim stanovanje in hrano,
ostalo po dogovoru. Jakopovič,
Prebold.
IŠČEM delovni prostor za mirno
delo-center/Lava. Ponudbe
pod: »ATELJE.«
v NAJEM dam kmetijo z dobro ure-
jeno hišo in poslopjem 7 km iz
Dobrne, cesta, voda, elektrika, 5
ha zemlje (njive, travniki, pašni-
ki). Kasneje možnost nakupa.
Šifra: NARCISE.
ČE STE osamljena, imate manjšo
posest, če ste potrebni vse-
stranske pomoči, nimate pa na-
slednika, pišite zakoncema
srednjh let. Ostalo ustmeno. Ši-
fra: POKLICNA KUHARICA.
obveščam vse stranke,
da pričnem s strokovno
pedikuro in masažo telesa
8. junija v zd vojnik dopol-
dan. delala bom vsako
drugo in četrto soboto v
mesecu. za usluge se pri-
poroča    ^
drobež angelca
med. ses. - pediker.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež,
Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, Edi
Masnec, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko poklic,
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja
Umnik. Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo
Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Individualna letna
naročnina je 1.880 dinarjev, polletna 940 dinarjev. Za tujino je
letna naročnina 4.160 dinarjev, za delovne organizacije pa
2.080 dinarjev. Št. žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo
Ljubljana. TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE CELJE
Ljubljanska 12, CELJE
Razpisuje javno
LICITACIJA ZA PRODAJO RABLJENE OPREME
1. osebno vozilo z-101, letnik 1979, izklicna cena 70.000,00
2. osebno vozilo lada 120, letnik 1979, izklicna cena 50.000,00
3. osebno vozilo z-850, letnik 1981, izklicna cena 61.000,00
4. osebno vozilo z-750, letnik 1980, izklicna cena 65.000,00
5. osebno vozilo z-750, letnik 1980, poškodovano, 60.000,00
6. 5 kom motornih koles tomos 14 tls, letnik 1974, izklicna cena od 31.000,00 do
36.000,00
7. razna druga rabljena oprema
Licitacija bo 7. 6. 1985, ob 8.00 uri v prostorih avtoservisa Uprave za notranje zadeve
Celje.
Ogled je možen eno uro pred licitacijo.Prodaja bo po načelu videno-kupljeno.
Pred pričetkom licitacije morajo interesenti položiti 10% varščino od izklicne cene.
Kupnina se plača takoj.
Vse z zakonom določene davščine v zvezi s prodajo in nakupom plača kupec.
30. fflAJ 1985

NEDELJA, 2. 6.
8 00-13 10 in 13 40-22.25 TELETEKSTOV RTV LJUBLJANA; 8 15 POROČILA;
OTROŠKA MATINEJA: 8.20 ŽIV ZAV: Risanke, Pravljice z vseh vetrov: 9.15
GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke: 9 40 Ch. Dickens-D. Edgar:
ŽIVLJENJE IN POGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLEBVJA, 9 zadnji del angle-
jke nadaljevanke, 10.40 625, oddaja za stik z gledalci, 11.00 Celje: MLADIN-
SKI PEVSKI FESTIVAL - CELJE 85, prenos množičnega koncerta; 12.00 KME--
TIJSKA ODDAJA, 1300 PROPAGANDNA ODDAJA; 13.05 POROČILA (do
13.10),13.55 MOSTOVI; 14.25 L Štivičič. KAM GREDO DIVJE SVINJE, ponovi-
tev 6 dela nadaljevanke TV Zagreb (ČB); 15.25 POROČILA; 15.30 FRANCO-
ZOV ZALIV, francoski film; 17.20 8 MEDNARODNI FESTIVAL TV ŠPORTNIH
PROGRAMOV - Portorož 85, 18 25 PROSLAVA OB 40-LETNICI OSVOBODI-
TVE ISTRE IN SLOVENSKEGA PRIMORJA, reportaža iz Ilirske Bistrice; 18.50
KNIGA; 19.05 RISANKA: 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ: 19.26 ZRNO
DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19 50 VREME. 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.00 V. Nedelkovski: PO NAŠE - Osebni spor. 2. del nadaljevanke TV Skopje;
20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 SLOVENCI V ZAMESTVU; 21.25 PRO-
PAGANDNA ODDAJA; 21.30 ŠPORTNI PREGLED; 22.15 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.20 POROČILA
Oddajniki ii. TV mreže:
9 00 ODDAJE ZA JLA in jugoslovanski film UŽIŠKA REPUBLIKA (do 13.15)
ŠPORTNO POPOLDNE:
14.00 Oslo: EP V GIMNASTIKI (M) - FINALE NA ORODJIH; 14.25 Francorc-
hamps: AVTOMOBILSKE DIRKE FORMULE 1 ZA VN BELGIJE, prenos; 14.55
Budimpešta: EP V BOKSU - FINALE, prenos: 18.10 GLASBENA ODDAJA;
18.40 NEOBVEZNO II, oddaja Iz kulture; 19 10 PROMETNI KROG; 1930 TV
DNEVNIK; 20.00 NEZNANA KITAJSKA, 1 del dokumentarne oddaje; 20.50
VČERAJ. DANES, JUTRI; 21.05 PROPAGANDA ODDAJA; 21.10 TV KINOTEKA
- IZGUBUENA MLADOST, italijanski film; 22.30 KRONIKA STERUEVEGA
POZORJA (do 23.15)
PONEDEUEK, 3. 6.
17.40-22.30 TELETEKST RTV UUBLJANA; 17.55 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE; 18.00 NIHČE, KAKOR JAZ, nanizanka TV Sarajevo; 1d.30 SLIKAJTE
Z NAMI; 18.4C PROPAGANDNA ODDAJA; 18.45 VAM, oddaja za mlade; 19.15
RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 R.
Connolly: LVTTONOVA KRONIKA, 2. del angleške nanizanke; 21.00 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 21.05 AKTUALNO; 21.45 S. Rahmaninov: RAPSODIJA NA
PAGANINIJEVO TEMO, balet; 22.10 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.15 TV
DNEVNIK II
Oddajnilti II. TV mreže:
1730 Beograjski TV program; 18.55 PREMOR (samo za LJ 2); 19.00 TELE-
ŠPORT; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 RAZISKOVANJA; 20.50 VČERAJ, DANES,
JUTRI; 21.05 PREMOR (samo za LJ 2). 21 15 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.20
PREMOR (samo za U 2); 22.15 STEREOVIZIJA; 23.15 KRONIKA STERUE-
VEGA POZORJA (do 00.00)
TOREK, 4. 6.
17.30-23.50 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE; 17.50 PEDENJŽEP NA IZLETU; 18.20 MITI IN LEGENDE - Antični
miti: Dedal In Ikar, nanizanka TV Beograd; 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA;
SPORED ZA MLADE; 16.40 KAKO JE BILO, dokumentarni film; 19.10
RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05
Dušan Prebil: DAN KOT VSAK DAN, drama; 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA;
21.40 OMIZJE; 23.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 23.45 POROČILA
Oddajnilci Ii. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 ZMAJEVE OTROŠKE IGRE, prenos; 18.45 ŽELELI
STE. POGLEJTE, poučnozabavna oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
NARODNA GLASBA; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 VČERAJ, DANES, JUTRI;
21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA; 21.50 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 22.20
CAS KNJIGE; 22.50 KRONIKA STERUEVEGA POZORJA (do 23.35)
SREDA 5. 6.
17.30-22.45 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17 45 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE; 17.50 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVUlCE: O treh kraljevih sinovih,
2 del; 18.05 E. Rostand: CVRANO DE BERGERAC, 4. del predstave SMG
(CB); 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 16.40 RAČUNALNIŠTVO, 20. del angle-
ške izobraževalne serije; 19.05 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA
NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 1955 VREME; 19.57
PROPAGANDNA ODDAJA; 20.05 MEDNARODNA OBZORJA; 20.50 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.55 FILM TEDNA: DOLGA JEŽA, ameriško-madžarski
film; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA: 22.30 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mrže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 LEGENDE SVETA, otroška serija; 18.15 PLUS
MINUS 16 LET, izobraževalna serija; 18 45 PRIJATELJI GLASBE; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ČAS JAZZA; 20.35 VČERAJ, DANES, JUTRI; 20.50 PRENtOR
(samo za U 2); 20.55 Karisruhe: EP V KOŠARKI (M) - ŠPANUA: JUGOSLA-
VIJA, prenos (slov. kom.); 22.30/50 POVODI IN SLEDI, oddaja iz kulture (do
23.00,'20)
Četrtek, e. 6.
17.30-22.25 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.45 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE 17 50 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV - Leteči zajci, 4. del nadalje-
vanke 18 10 T. Pavček; ČENČARUA II; 18.20 LJUDJE S FOTOGRAFU STO-
JANA KERBLERJA (ČB); 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 OBRAMBA IN
SAM07J\ŠČITA; 19.10 RISANKA; 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ;
1926 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME, 19.59 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.05 TEDNIK; 21.06 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.15 L
Maroti: FRANZ LISZT. 5. del madžarske nadaljevanke; 22.05 PROPAGANDNA
ODDAJA; 22.10 TV DNEVNIK il
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 NA ČRKO, NA ČRKO, otroška oddaja; 18.15 IZZIV
HIMERE izobraževalna oddaja; 18 45 MALI. VELIKI SVET, dokumentarnoza-
bavna oddaia; 19.30 TV DNEVNIK. 19.55 Karisruhe: EP V KOŠARKI - FRANCI-
JA :JUGOSLAVU A. prenos (slov. kom); 21.30/50 POROČILA; 21.40 VEČNI
•^LIC, 12. del sovjetske nadaljevanke (do 22.45)
PETEK, 7. 6.
17.35-00.15 TELETEKST RTV UUBUANA; 17.50 POROČILA; SPORED ZA
OTROKE; 17.55 NAŠ PRIJATEU TITO, otroška serija TV Zagreb; 18.10 GRIZLI
ADAMS. amerška nanizanka; 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 NA POTI
V INOVACIJSKO DRUŽBO: Mesto ustvarjalnega dela v združenem delu, izo-
'»faževalna serija; 19 10 RISANKA: 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RA NOCOJ,
1926 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPA-
GANDNA ODDAJA; 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Gibanje, 4. del angleške
•^okumentare serije; 20.55 NE PREZRITE; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA;
21 10 A Marodič: NAŠA KRAJEVA SKUPNOST - Odgovornost, humoristična
"anizanka, 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.20 TV DNEVNIK II; 22.30 EDIT-
HlN DNEVNIK, zahodnonemški film
Oddajniki II. TV mreže:
17 25 TV DNEVNIK; 17.45 V OSEMDESETIH, otroška seriia; 18.15 PARKI SLA-
^ONUE. izobraževalna oddaja; 18.45 HUMORISTIČNI KLUB; 19.30 TV DNEV-
r"K; 19.55 Karisruhe: EP V KOŠARKI (M) SZ: JUGOSLAVUA, prenos (slov.
^°^); 21.30/50 Včeraj', danes, jutri; 21.50 nočni kino: mož iz klana,
''"eriški film (do 23.20)
SOBOTA, 8. 6.
!,<5~12.30 in 15.50-23.40 TELETEKSTOV RTV UUBUANA: 8.00 POROČILA;
^'ROŠKA MATINEJA - ponovitve oddaj: 8 05 SLOVENSKE LJUDSKE PRAV-
LJICE: O treh kraljevih sinovih, 2. del; 8.25 SLIKAJTE Z NAMI, 8 35 NAS
PRIJATELJ TITO, nadaljevanka TV Zagreb, 8.50 NIHČE KAKOR JAZ, nani-
zanka TV Sarajevo; 9.20 MITI IN LEGENDE: Antični miti - Dedal in Ikar,
nanizanka TV Beograd; 9 35 PEDENJŽEP NA IZLETU, 10 05 KAKO JE BILO,
dokumentarni film; 10.35 REPUBLIŠKA REVUA MPZ ZAGORJE 84, 7. oddaja;
11.05 RAČUNALNIŠTVO. PONOVITEV 9. dela angleške serije; 11.30 ČUDEŽI
NARAVE; Plenilci, kanadska dokumentarna serija; 11.50 LJUDJE !N ZEMLJA,
ponovitev; 12.25 POROČILA (do 12.30); 16.05 POROČILA; 16.10 ČLOVEKOVI
MOŽGANI: Govor, ponovitev 3. dela angleške dokumentarne serije; 17.00
RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA; SVET NA KAJŽARJU, Slo-
venski film (ČB); 18.35 PROPAGANDNA ODDAJA; 18.40 BOJ ZA OBSTANEK;
Pomoč iz zraka, angleška poljudnoznanstvena serija; 1905 RISANKA; 19.15
CIK CAK; 19 24 T\' IN RA NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK;
19.50 VREME; 19.52 PROPAGANDNA ODDAJA: 20.00 POP DELAVNICA, zad-
nja iz niza radijskih oddaj (stereo zvok na RA 2); 21.30 PROPAGANDNA
ODDAJA; 21.35 ZRCALO TEDNA; 21.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 22 00 HAR-
ROW HOUSE 11 (delovni naslov), ameriški film; 23.30 PROPAGANDNA
ODDAJA; 23.35 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
13.55 PROPAGANDNA ODDAJA; 14.00 Roland Garros: TENIS - FINALE ŽEN-
SKE POSAMEZNO IN MOŠKE DVOJICE, prenos (slov. kom), 17.55 Karisruhe:
EP V KOŠARKI (M) POLJSKA: JUGOSLAVUA, prenos (slov. kom); 19.30 TV
DNEVNIK 20.00 ROČK SCENA; 20.30 ČLOVEK IN ČAS dokumentarna oddaja;
21 00 POROČILA; 21.10 ŠPORTNA SOBOTA; 21.35 BES ANGELOV, 2. dei
ameriškega filma; 23.05 TV GALEIJA (do 23.35)
Panrika po 650 din in prve gobe
v tem tednu na lestvici cen na celjski tržnici prednjači prva
paprika, ki so jo v torek prodajali po 650 din za kilogram!
Primerjava s kilogramom dobre govedine in njeno vrednostjo
verjetno ni potrebna.
Sicer pa je tržnica dobro založena, cene pa podobne prejš-
njemu tednu. Do razlike je prišlo samo pri jagodah, ki so že
»samo« po 250-350 in češnjah 200-300. Paradižnik je 450-500,
grah 200-250, nov krompir 120-160 (prej 200), mlada čebula
100-150, berivka 200-300 din za kilogram itd.
V ponedeljek (27. maja) je bilo možno kupiti tudi že štiri gobe
jurčke, ki jih je prinesla prod^alka iz Rifengozda. Cena je ostala-
skrivnost, saj je bila verjetno višja kot za papriko.
GREMO V KINO
KINO UNION CELJE
Do 2. 6.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - ameriški film
Do 2. 6.: SREČEN ROJSTNI
DAN - kanadski film
Od 3. do 5. 6.: LOV NA ZE-
LENI DIAMANT - ameriški
film
MALI UNION
Do L 6.: VABA - ameriški
film
Od 3.6. dalje: VELIKI ROP
ZLATEGA VLAKA - angle-
ški film
KINO METROPOL
Od 30. 5. do 5. 6.: ŠAMPIONI
POSTELJ - zahodnonemški
film
Od 30. 5. do 5. 6.: STRVKER
- ameriški film
MATINEJA    -    KINO    ME-
TROPOL
1. 6.; PAR-NEPAR - itaUjan-
sko-ameriški film
KINO DOM
Do 2. 6.: NEUNIČLJIVI MI-
NI MORIŠ - novozelandski
film
Do 2. 6.: HUDIČ MORILEC
- hongkonški film
Do 3. 6.: dalje: PAR-NEPAR
- italijansko-ameriški film
KINO VOJNIK
1. 6.: LOV NA ZELENI DIA-
MANT - ameriški film
2. 6.: PAR-NEPAR - italijan-
sko-ameriški film
KINO ŽALEC
30. 5.: OTOK SMRTI - ame-
riški film
31. 5.: ANGELOV UGRIZ -
jugoslovanski film
1. 6.: SEX Z ZVEZDAMI -
ameriški film
2. 6.: DAN POZNEJE - ame-
riški film
2. 6.: GROMOVITI TIGER -
ameriški film
4. 6.: METULJEVA MREŽA
- japonski film
KINO PREBOLD
30. 5.: METULJEVA MRE-
ŽA - japonski film
31.5.: POT OKOLI SVETA -
jugoslovanski film
2. 6.: TATOVI IZGUBLJE-
NEGA ZAKLADA - ameri-
ški film
4. 6.: SEX Z ZVEZDAMI -
ameriški film
KINO POLZELA
30. 5.: SOSTANOVALKE -
ameriški film
1. 6.: ANGELOV UGRIZ -
jugoslovanski film
2. 6.: GROMOVITI TIGER -
ameriški film
4. 6.: PARAZIT - ameriški
film
KINO GRIŽE
2. 6.: SEX Z ZVEZDAMI -
ameriški film
KINO VRANSKO
30. 5.; DAN POZNEJE -
ameriški film
KINO BRASLOVČE
2. 6.; LEGENDA O ZELE-
NEM VITEZU - angleški
film
5. 6.: SAMO BOG ODPU-
ŠČA - ameriški film
KINO MOZIRJE
30. 5.: PETEK TRINAJSTE-
GA - 2. del - ameriški film
1. in 2. 6.: OFICIR IN GENT-
LEMAN - ameriški film
4. 6.: DOLINA SMRTI -
ameriški film
6. 6.: NORČIJE TOMA IN
JERRYA - ameriški risani
film
6. 6.: FRANCOSKE RAZ-
GLEDNICE - ameriški film
KINO LJUBNO
2. 6.: MAH NA ASFALTU -
jugoslovanski film
1. in 2. 6.: VESOLJSKI ŠE-
RIF - italijanski film
4. 6.: PIRATI 20. STOLETJA
- sovjetski film
KINO NAZARJE
1. in 2. 6.: TARZAN - ameri-
ški film
5. 6.: POVRATEK GUSAR-
JA - italijansko-španski film
KINO GORNJI GRAD
1. in 2. 6.: KRISTINA IN
OTROCI S POSTAJE ZOO -
zahodnonemški film
KINO TITOVO VELENJE
30. in 31. 5.: ŠOKANTNA
AZIJA - nemški film
'31.5, 1. in 2. 6.: SAMO BOG
ODPUŠČA - ameriški film
2. 6.: RAZPOSAJENI MO-
RITZ - nemški film
3. 6.: LEGENDA O ZELE-
NEM VITEZU - angleški
fihn
4. 6.: SATANOVO REZILO -
ameriški film
5. 6.: HERKULES - italijan-
ski film
6. 6.: VOJAKI ŠAOLINA -
hongkonški film
FILMSKO GLEDALIŠČE
3. 6.: POSLADKANA VODI-
CA - jugoslovanski film
KINO DOM KULTURE
2. 6.: NEMIRNI MORITZ -
nemški film
30. 5.: FOOTLOOSE - ameri-
ški film
6. 6.: HERKULES - italijan-
ski film
KINO ŠOŠTANJ
1. 6.: ŠOKANTNA AZIJA -
nemški film
2. 6.; FOOTLOOSE - ameri-
ški rilm
3. 6.: SAMO BOG ODPU-
ŠČA - ameriški film
KINO DOLIČ
30. 5.: SAMO BOG ODPU-
ŠČA - ameriški film
KINO LAŠKO
1. in 2. 6.: POSADKA - sov-
jetski film
KINO RIMSKE TOPLICE
1. 6.: TIMES SQUARE -
ameriški film
5. 6.: GOLA PEST - ameriški
film
KINO RADEČE
5. in 6. 6.: ET - VESOLJČEK
- ameriški film
KINO ŠENTJUR
1. in 2. 6.: KRVNA BRATA -
nemški film
KINO ŠMARJE
30. 5.: PREGON V SAN
FRANCISCU - ameriški
film
31. 5.:   SEKS  V  VISOKI
DRUŽBI - ameriški film
Lin 2. 6: ET-VESOLJČEK
- ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
30. in 31. 5.: BOGOVI SO
PADLI NA GLAVO - bo-
cvanski filrn
1. in 2. 6.: CUDEŽ IZ MOČ-
VIRJA - ameriški film
2. 6.: ANNIE - ameriški film
4. in 5. 6.: SAMO ŠE TO-
KRAT - jugoslovanski film
KINO SLOVENSKE KONJICE
30. 5.: SUPERMAN 2. dol -
ameriški film
31. 5.; OTOK STRASTI -
francoski film
1. in 2. 6.: ZGODNJA ZRE-
LOST - nemški film
4. in 6. 6.: PRVI PONEDE-
LJEK V OKTOBRU - ameri-
ški film
rojstva
Rojstva
Celje
Rojenih je bilo 13 dečkov in 12
deklic.
poroke
Celje
Poročilo seje 16 parov, od teh:
Matjaž ISTENIČ iz Rogaške Sla-
tine in Magdalena ČRETNIK iz
Klanca, Dušan ROMIH iz Vrb-
riega in Milena ARZENŠEK iz
Prožinske vasi, Ivan ČAKŠ iz
Šerovega in Romana ORAČ iz
Celja, Danilo KOS in Marija
CENTRIH, oba iz Zadobrove,
Roman HACE iz Celja in Pavla
VREČAR iz Gorice pri Slivnici.
Šentjur
Poročilo se je 6 parov.
Mozirje
Poročili so se: Marjan PO-
PLAS iz Rečice ob Savinji in Ur-
šula KRESELJ iz Bočne, Anton
SOVINŠEK iz Tiroseka in Irena
ŽLEBNIK iz Ro\i;a pod Menino
planino, Edvard PLEMENITAŠ
iz Ljubljane in Marija GRE-
GORC iz Ljubljane.
Laško
.Poročila sta se Anton MIKO-
LIČ iz Dolenjega Boštajna in
Nada BEC iz Radeč.
Titovo Velenje
Poročili so se: Drago FORJA-
NIČ iz Dolnjih Slaveč in Breda
KOVAČIČ iz Hrašenskega vrha,
Silvester REDNJAK iz Smartin-
skih Cirkovc in Magda JURKO
iz Šmartinskih Cirkovc, Viktor
BANOVIČ in Marija OPREŠ-
NIK, oba iz Titovega Velenja,
Jože ŠVENT in Marjana KOT-
NIK, oba iz Titovega Velenja,
Drago TEPEŠ in Silva KOTNIK,
oba iz Titovega Velenja, Franjo
SAKAC in Lidija ŠKAFAR, oba
iz Vratišinca, Srečko ROŠER iz
Pake in Polonca GORENJ C iz
Titovega Velenja.
sahrti
Celje
Umrii so: Friderik GRADIŠ-
NIK, 57, Celje, Jožef GOMZE,
83, Celje, Ana PRESTOR, 83, Ce-
lje, Janez ZUPANC, 84, Celje,
Vinko VIDMAR, 55, Arclin,
Alojzija GROBELNIK, 72. Tito-
vo Velenje, Ana KAPL, 72. Ce-
lje, Marija PRESKAR, 70, Reči-
ca, Bogomir CEROVŠEK, 55,
Šmarje pri Jelšah, Antonija SE-
KIRNIK, 71, Rogaška Slatina,
Adolf KOLENC, 51, Škofja vas,
Mirko KOBILAR, 16, Latkova
vas, Marija ŠTANTE, 82, Prožin-
ska vas, Vinko KOVAČIČ, 47,
Vrenska gorca, Josipa ŠTIH, 83,
Titovo Velenje, Štefanija BLA-
ŠKO, 80, Rogaška Slatina, Stani-
slav HAJSINGER, 50, Celje, Ja-
nez LIPIČNIK, 68. Ivenca, Milan
BREZNIK, 49. Celje, Viktor
RAZPOTNIK, 58, Rogaška Slati-
na, Franc GROZNIK, 62, Celje,
Ciril LUBEJ, 72, Celje, Terezija
HEDRIH, 87, Podčetrtek.
Šentjur
Umria sta: Franc OGRINC, 72,
Vodruž 31 in Jožefa ŠOLINC,
83, Ponikva 63.
Šmarje pri Jelšah
. Umrii so: Ana JANČIČ, 70,
Šmarje pri Jelšah, Leopoldina
GOLCMAN,  78,  Sotensko  12,
Frančišek HRIBAR, 66, Stojno
selo 21, Vladislav ULČNIK, 64,
Golobinjek 1.
Mozirje
Umria sta: Frančišek JEZER-
NIK, 55, Strmec in Alojzij
GROS, 47, Rečica ob Savinji 38.
Titovo Velenje
Umrla je Uršula BERLOT, 88,
Podkraj pri Velenju.
Dežurstva zdravstvenili domov
DRAVSTVENI DOM CELJE; dopoldanske in popoldanske ordina-
cije, redna dežurna služba je vsak dan od 19.do 7. ure naslednjega
dne, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka zjutraj. Ambu-
lantno nujno pomoč nudijo v zdravstvenem domu v rednem delov-
nem času, v času dežurstva pa v dežurni ambulanti. Nujno zdrav-
stveno pomoč lahko naročite kadarkoli na telefon: 22-334.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR: Redna zdravstvena služba je
vsak dan dopoldan in popoldan, redno dežurstvo pa je organizirano
od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa od 14. do 7. ure do ponedeljka
zjutraj. Telefon: 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE: Redno delo je organizirano v
dopoldanskih in popoldanskih ordinacijah, nočno dežurstvo pa se
prične ob 20. uri in traja do 6. ure zjutraj, ob koncu tedna pa je
dežurna zdravstvena ekipa od sobote do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Telefon: 831-934.
ZDRAVSTVENI DOM ŽALEC: Dopoldanske in popoldanske ordi-
nacije, dežurstvo za celo občino je organizirano v zdravstvenem
domu v Žalcu med tednom od 19. do 7. ure zjutraj, ob sobotah pa se
prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure. Telefon:
710-851.
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKE KONJICE: Dopoldanske in
popoldanske ordinacije, dežurstvo med tednom od 20. do 7. ure
zjutraj, ekipa zdravnikov pa je dežurna tudi ob koncu tedna in ob
praznikih. Telefon: 751-522.
ZDRAVSTVENI DOMOVI V OBČINI ŠMARJE; V šmarski občini
imajo redne dopoldanske in popoldanske ordinacije v zdravstvenih
domovih Šmarje, Podčetrtek in Kozje, nočna dežurna služba se
prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, dežurstvo ob koncu tedna
pa se prične ob sobotah 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
Telefoni: Šm.arje: 821-021, Kozje: 781-010, Podčetrtek: 821-018.
ZDRAVSTVENI DOM TITOVO VELENJE: Redna dopoldanska
ambulanta je od 7.30 do 13.30 ure, popoldansko dežurstvo traja do 20.
ure, zdravnik je v sprejemni pisarni. Dežurstvo v dežurni ambulanti
se prične ob 20. uri in traja do 7. ure zjutraj, prav tako pa je nepreki-
njeno dežurstvo organizirano tudi ob koncu tedna in cb praznikih.
Telefon: 856-511
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO: Redno delo je organizirano v
zdravstvenem domu v Laškem in v Rimskih toplicah z dopoldan--
skimi in popoldanskimi ordinacijami. Nočna dežurna služba vsak
dan od 20. do 7. ure zjutraj v zdravstvenem domu Laško. Ob sobotah
se prične dežurstvo ob 14. uri in traja do ponedeljka do 7. ure zjutraj.
V soboto, 1. junija bo dežural dr. Šurunič, v nedeljo, 2. junija pa dr.
Koščak. Telefon: 730-078.
Veterinarsico dežurstvo
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas od 6.30 do 14.30
ure, redna dopoldanska ambulanta za male živali od 8. do 10. ure,
sicer imajo neprekinjeno dežurstvo v popoldanskem in nočenem
času, pa tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon; 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Delovni
čas od 7. do 15. ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj
naslednjega dne, dežurstvo tudi ob koncu tedna in praznikih. Tele-
fon: 751-041.
VETERINARSKA POSTAJA ŠMARJE: Delovni čas od 7. do 15.
ure, popoldan in ponoči organizirana dežurna služba od 15. do 7. ure
zjutraj. Telefon: 821-057.
VETERINARSKA POTAJA ŠENTJUR: Delovni čas od 7. do 14.
ure, neprekinjeno dežurstvo od 15. do 7. ure naslednjega dne. Od 31.
5. do 2. 6. bo dežural dipl. vet. Franc Kovač, od 3. do 9. junija pa bo
dežural dipl. vet. Marjan Dreščak tel. 741-660.
VETERINARSKA POSTJA LAŠKO: Veterinarsko delo je v delov-
nem času od 7. do 15. ure v Laškem in v Radečah. Dežurna služba
v'sak dan od 15. do 7. ure zjutraj v veterinarski postaji v Laškem. Do
31. maja bo dežural dipl. vet. Edvard Staroveški, od 1. do 7. junija pa
dipl. vet. Jakob Kolman. Telefon: 730-068.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
30. MAJ 1985
Izkušnje, dobro letalo in kanček sreče,.,
F. Peperko: »Vse to ratil iailralec za tloltte rezultate.
Da bo letošnje državno
prvenstvo v jadralnem lete-
nju od 30. maja do 9. junija
na letališču v Levcu, so pre-
cej pripomogli tudi dobri
rezultati Franca Peperka,
člana Aerokluba Celje, ki je
dosedaj že trikrat osvojil
naslov republiškega in en-
krat naslov državnega pr-
vaka v jadralnem letenju.
Tudi sicer je ta jadralec na
teh prvenstvih osvajal viso-
ka mesta, letos pa je bil na
republiškem prvenstvu v
Ajdovščini tretji. Pogovor z
njim, ki je nastal na celj-
skem letališču, kamor so že
prihajali tekmovalci iz raz-
ličnih krajev Jugoslavije, se
je najprej sukal o zanimivo-
stih s tega tekmovanja.
Na letošnjem republi-
škem prvenstvu sicer nisi
ponovil lanskoletnega
uspeha, ko si osvojil naslov
republiškega prvaka, vse-
eno pa je tretje mesto lep
uspeh. Kako si sam zadovo-
ljen s tem tekmovanjem?
'»To tekmovanje v Ajdovšči-
ni, oziroma nad kraji v tem
delu Slovenije, je bilo za me-
ne precejšnja uganka, saj še
nisem jadral nad temi kraji.
Kraški svet pa ima svoje za-
konitosti. Tudi prostora za
zletanje je le malo. Zato smo
se že prej dogovorili, da pre-
več tvegali na tem tekmova-
nju ne bomo. Tudi izkušeni
piloti so imeli nekajkrat teža-
ve in naprimer tudi znani
slovenski jadralec Taler je
razbil letalo. Jaz sem takrat
le za las preletel Razdrto. On
in še en drug pilot pa sta mo-
rala obrniti.«
Kakšni so občutki, ko po-
skušaš z zadnjimi močmi
preleteti neko točko, pa ne
veš ali bo šlo ali ne?
»To je izredno teško opisa-
ti, to je treba doživeti. Meni
teče ledenomrzel pot po hrb-
tu. Ko letiš nad vrhovi smrek
ali konicami skal, ti je samo
žal zakaj nisi prej obrnil in si
poiskal kakšen prostor, kjer
bi lahko pristal. Zato pa je
potem zadovoljstvo, da si
premagal oviro, toliko večje.
Ob tem moram povedati, da
je letenje samo zelo varno,
saj je pri toliko preletenih ki-
lometrih le malo nesreč.«
Jadralna tekmovanja so
pogosto vezana tudi s prisil-
nimi pristanki na kakšni
njivi, travniku, potem so tu
dolga čakanja, da pridejo
pote in neredko tudi nepri-
jetna srečanja z lastniki
zemljišč?
»Res je, da je teh pristan-
kov veliko in daje tudi dogo-
divščin okoli tega precej.
Prijetnih in neprijetnih. Naj
povem samo zadnjega, ki ga
je sicer doživel kolega. Tam
pri Ilirski Bistrici je neka nji-
va, ki je idealna za zletanje,
če se nisi mogel vrniti na le-
tališče. Dva dni zapored jfe
več letal pristalo na tej njivi,
kar je seveda zelo razjezilo
lastnika, tako daje proti ene-
mu od jadralnih letal zapeljal
kar s traktorjem. No nazad-
nje je v zemljo zabil več ko-
lov, ki naj bi preprečili zleta-
nje na tej njivi. No, to je sko-
rajda bolj izjema kot pravilo.
Že velikokrat sem zasilno
pristal in skoraj vedno sem
se z domačini lepo pogovo-
ril. Ponekje so mi tudi poma-
gali, da smo razdrli in prene-
sli letalo, če vlečno vozilo ni
moglo do kraja kjer sem pri-
stal. Zato pa so ta čakanja
zelo mučna, saj se je večkrat
zgodilo, da sem moral takoj
potem, ko sem prišel na leta-
lišče, na nov start.«
Na dobre tekmovalne re-
zultate v jadralnem letenju
vpliva več pogojev, od do-
brega letala do ugodnih
vremenskih razmer in seve-
da izkušenj jadralca same-
ga. Kako je treba uskladiti
vse to?
»V našem športu pridejo
rezultati z leti, oziroma bolje
rečeno z izkušnjami. To je
tehnični šport v katerem mo-
raš čimbolj izkoristiti vse na-
ravne pogoje, ki ti jih tisti
trenutek narava nudi. Seve-
da pride tu do izraza izkuše-
nost pilota, saj so ti meteoro-
loški pojavi, kljub tehniki, še
vedno dokaj neznani in ne-
dognani. Zato je izredno po-
membno, da čimveč letiš v
kar se da različnih pogojih in
si tako nabiraš izkušnje. V
zraku je milijone različnih
položajev, ki se le v odtenkih
razlikujejo in te moraš znati
izkoristiti, da dosežeš dober
rezultat. Seveda je pomemb-
no tudi, kakšno letalo imaš
in moram reči, da so naša
Elanova letala, še posebej
DG 300, zares izvrstna.«
Čeprav je nehvaležno na-
povedovati vnaprej rezulta-
te, pa vseeno: kaj pričaku-
ješ od državnega prvenstva
letos?
»Menim, da teren pri nas
domačim pilotom ne nudi
nobene posebfte prednosti,
saj nima takšnih posebnosti,
kot na primer alpsko po-
dročje. Tudi sicer najraje le-
tim nad neznanim področ-
jem, kjer se osredotočim sa-
mo na polet. Visoko gori v
zraku smo samo jaz, letalo in
vremenski pogoji. Zato so
mi tekmovanja nad takimi
področji.najbolj všeč. Doma
pa vsakdo misli, da imaš
prednost, ker poznaš pogoje
in da lahko zato dosežeš bolj-
še rezultate. No kljub temu
želim, da .bi prehodni pokal
še eno leto krasil pisarno na-
šega kluba.«
F. P.
Bisernoporočenca sta obiskala tudi predstavnika kra-
jevne skupnosti Rogatec. Šopek in skromno darilo iz rok
Jelka Pusta in Roberta Adrineka jima je veliko pomenil.
Se več tople želje v imenu krajanov.
Če bi Andrej ne
prišel s konji...
60 skupnih let Šopčevih Iz Rogatca
Za Jožefo in Andreja Ši-
pec iz Rogatca je to leto bi-
serno. Uradno sta ta zakon-
ski jubilej že proslavila. V
krogu njunih petih otrok,
osmih vnukov, "sedmih
pravnukov, snah, zetov, šte-
vilnih sorodnikov in dobrih
prijateljev. Takrat so mora-
le vse postelje ven iz hiše,
da je bilo prostora za vso
zbrano druščino in za ples,
kot se ob takšnih priložno-
stih tudi spodobi.
Mi smo bisrnoporočenca
obiskali pozneje, potem, ko
seje že vse skupaj malo pole-
glo, ko sta si Jožefa in An-
drej že oddahnila od vseh na-
porov pomembnega dogod-
ka. Klepet z njima seje sukal
okoli njunih šestdesetih let
skupnega življenja. Od tistih
časov dalje, ko se je Andrej,
kot mlad kmečki fant, več-
krat pripeljal s konji iz do-
mačega Grobelnega v Roga-
tec. Je že naredil tako, da ga
je Jožefa opazila in tudi skri-
val ni,_da mu je brhko dekle
všeč. Še več. Kar naravnost
ji je rekel: »Ti boš pa moja.«
Ko je Andrej o tem govoril,
ni pozabil povedati, da Jože-
fa ni bila kar takoj za to. Te
stvari v tistih časih pač niso
šle tako hitro, kot gredo da-
nes. Po daljšem ogledovanju
in vasovanju sta se vzela. Pa
ona ni bila v belem. Dolgo
zelenkasto obleko je imela
na ohceti, venček na glavi,
on pa je bil v črni obleki, z
metuljčkom in s čisto navad-
nim klobukom na glavi. Po-
roka je bila v Šentvidu pri
Grobelnem. Še o šranganju,
ki ga ni bilo, smo govorili.
»Bi naši fantje radi postavili
šrango, pa sva jim zbežala, in
potem so govorili, da sem
nevesto ukradel«, se je na-
smehnil Andrej. Petindvaj-
set tisočakov, starih seveda,
pa je bila vredna njena dota,
kar je bilo za tiste čase veli-
ko. Veselice je bilo konec,
potem pa se je začelo resnej-
še življenje, težko življenje.
Petero otrok, vsakodnev-
na bitka za preživetje. Živina
je poginjala, Jožefa je bila
veliko sama z otroki. Andrej
je moral s konji na »fure«, da
je zaslužil kakšen dinar. Ob
enih zjutraj je vstajal, potem
vpregel in peljal trgovsko ro-
bo do Celja, Slovenskih Ko-
njic, na Hrvaško.
Otroke sta spravila do kru-
ha, odselili so se v bližino
svojega doma in kmetujejo.
Eden od sinov je ostal na do-
mači kmetiji, kar je veliko
vredno. Skrbeti je treba, da
je zemlja obdelana, daje živi-
na v hlevu na čistem in sita.
Bisernoporočencema i^
Rogatca smo obljubih, da ju
takrat, ko bosta praznovala
petinšestdeset skupnih let,
spet obiščemo. Pa je Jožefa
zamahnila z roko rekoč: »Bo
kar prej lesena kot diamant-
na«. Tega ji, seveda, nismo
hoteli verjeti.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Vedra »Pesem in mladost«
Občinska zveza prijateljev mladine Žalec pripravlja, ob
sodelovanju drugih organizacij ter šol te občine, že vrsto let
prireditev Pesem in mladost na kateri učenci osnovnih šol
pojejo lastne skladbe, ki so jih v večini tudi sami uglasbili.
Na letošnji prireditvi so predstavili 16 novih skladb, ki jih je
izbrala komisija. Za razliko od prejšnjih let je bila letos vsebina
teh skladb vedra, s^ so mladi napisali pesmi o pomladi, ljubezni
ter drugih temah, ki jih zanimsOo. Razveseljivo je tudi to, da so
se letos ponovno vključile v to prireditev tudi osnovne šole iz
drugih občin. Tako so nastopili tudi učenci iz Laškega ter Šent-
jurja in iz pobratene šole iz Varaždina. Na fotografiji so učenci iz
Laškega, ki so se predstavili kot trio kitar in duet flavt. (Foto:
L. Korbar)
Gobarji - na plan!
Ne boste verjeli, ampak prve velike dežnikarice so letos že
pokukale iz zemlje. Ta dosežek, mislim da ga velja tako ime-
novati, je uspel Jovu Kelaviču iz Celja.
Jovo nam je tudi zaupal, da je dežnikarice - ja, čisto prave in
še kako slastne marele - nabral v Prekoijih, kjer so tudi sicer
bogati gobarski tereni. Ne gre kar tako izdajati gobarskih tere-
nov, ampak vseeno se nas bo v teh dneh kar veliko podalo na
»naše gozdne njive«. Ne bomo sicer povedali kje smo bili,
ampak z nabranim se bo pa le lahko vsak pohvalil. In le zakaj se
ne bi? Dežja in mokrote je bilo letos tudi za najbolj zakrknjeno
in zahtevno gobjo podrast dovolj in mi lahko le malo hudo-
mušno dodamo, da je bilo slabo vreme vsaj za nekaj dobro. In
čeprav niste lovci - želimo vam dober pogled in predvsem -
dober tek!
IVANA FIDLER-
tokratno razmišljanje
vzpodbudi tudi ostale, da
bodo ravnali tako kot v pri-
meru, ki ni direktno »iz-
pred pulta«, je pa iz ceste.
Konkretno, s Kesnikove
ulice ali bolje pločnika, ki
pelje ob celjski bolnišnici,
po delčku te ulice. Tu lah-
ko srečate ob vsakem dne-
vu čistilke, ki navsezgodaj
pometajo ta pločnik. Iz bol-
nišnice so! So morda od
tam vajene čistoče, ki se
odraža na tem pločniku ?
Pozimi so prve, ki poči-
stijo sneg in skoraj vsako
snežinko sproti pometejo.
Spomladi kidajo svinjarijo,
ki seje nabrala pozimi. Po-
leti pometajo prah, ki se
dviguje s ceste, jeseni po-
spravljajo listje. Ne enkrat,
vsak dan!
Ko človek to vsako jutro
gleda, pomisli kako lepo bi
lahko bilo naše mesto, če bi
to vsakdo storil pred svo-
jim pragom. Pobral kdaj
papirček na zelenici pred
blokom, opozoril otroke,
n^j ne skačejo po travi, ki
I jo sosed skrbno neguje.
I To so malenkosti, ki vča-
' sih prerastejo v velike stva-
ri. Ob njih se kujejo med-
človeški odnosi, sosedska
skupnost ah kar že lastni-
štvo. Tega se najbrž čistilke
iz celjske bolnišnice ne za-
vedajo, ko so si pločnik ob
Kersnikovi ulici vzele v za-
kup in ga čistijo, kot bi bil
njihov.
ZDENKA STOPAR
AMADEUS POROČA
Kam standarda sapa, kam veter nam piha,
ne zmoremo več ne avta in ne letnega oddiha.
Le takrat odprlo rešilno se bo padalo,
ko dela ne bomo jemali za šalo!