ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA 13 VOJNI ZBOR JULIJSKA BENEČIJA * URADNI LIST ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE Št 21 — 1. Julij 1946 Vsebina ...... stran 62 Izdaja Zavezniška vojaška uprava pod oblastjo vrhovnega zavezniškega poveljnika na sredozemskem operacijskem področju in vojaškega guvernerja Ediioriale Ubrana S. A., Triesie - 1946 uprava Zavezniška vojaška 13 VOJNI ZBOR Splošni ukaz št. 34 B SPREMEMMBE IN DODATKI K SPLOŠNEMU UKAZU ŠT. 34 GLEDE ZVIŠANJA JAVNIH POKOJNIN Ker se zdi zaželeno in potrebno spremeniti splošni ukaz št. 34 z dne 31. decembra 1943. s tem da se raztegnejo tamkaj določena zvišanja. javnih, pokojnin in posebno začasno zvišanje na druge upokojence ter s lem da se omenjeni ukaz spremeni še v drugih ozirih za. tisti del J litijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu navaja kot. „ozemlje“),. zato zdaj jaz. ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnih za civilne zadeve, UKAZUJEM : ČLEN I ZVIŠANJE POKOJNIN — SPREMEMBA ODSTAVKA 1 ČLENA III SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 34 Odstavek 1 člena UT slošnega ukaza št. 34. ki je uvajal splošno zvišanje javnih pokojnin. se s tem spremeni- ter se bo glasil in določni tole : a) Navadne pokojnine, bodisi neposredne ali posmrtne, vstevši privilegirane pokojnine, ter nagrad, ki imajo značaj pokojnin, naj bodo začasne ali obnovljive, in so bile določene ali se bodo določene ter jih država izplačuje javnim nameščencem in delavcem, bodisi civilnim ali vojaškim, ter njihovim družinam, preostalim družinskim in odvisnim članom kot posledica njih upokojitve po državni službi pred 1. julijem 1915, se s tem zvižajo za 100% njihovega zneska, v kolikor ni tu spodaj drugače določeno. b) Zgoraj opisane pokojnine in nagrade, ki se izplačujejo kot posledica upokojitve po 1. juliiu 1945 se zaračunavajo ali preračunavajo na osnovi plač, prejemkov ali mezd. določenih v čl. IV. splošnega ukaza št. 33 z dne 19. decembra 1945. ČLEN TI SPREMEMBA ODSTAVKA 2 SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 34 Odstavek 2 člena V splošnega ukaza št. 34, ki navaja pokojnine ine in nagrade, za katere velja posebno dodatno zvišanje, se s tem spremeni in se bo glasil ter določal tole : Posebno dodatno začasno zvišanje bo veljalo : a) vse pokojnine in nagrade, navedene v odstavku 1 člena I-I1I tega ukaza (splošni ukaz št. 34.) ; b) za vse pokojnine in nagrade, navedene v odstavku 2-a, 2-b, 2-c in v odstavku 3 člena III tega ukaza ukaza(splošni ukaz št. 34) ; c) Za vojne pokojnine; d) za določene pokojnine ali take, ki naj se še določijo, katere plačujejo „Monte pen ' sioni degli inseganti elementari“ in drugi zavodi za socialno skrbstvo pod upravo zavoda„Cas- sa depositi e presti ti“. ZAHTEVE - SPREMEMBA ODSTAVKA 1 ČLENA XIV SPLOŠNEGA UKAZA ŠT. 34 Odstavek 1 člena XIV splošnega ukaza št. 34 se s tem spremeni ter se bo glasil in določal tole : Posamezne zahteve je treba za razsojo predložiti okrožnim pokojninskim komisijam, ustanovljenim z ukazom št. 63 z dne 19. januarja 1946, kadar gre za izvajanje dela A, za u-gotovitev povišic, določenih v delih B in V, za posebno dodatno začasno povišico, določeno v delu C, ter za dejstvo, da te povišice niso bile podeljene. Vse gornje navedbe se nanašajo na ta ukaz (splošni ukaz št. 34). ČLEN IV ZVIŠANJE TABELARNIH POKOJNIN Odstavek I. — a) Tabelarne pokojnine morajo biti v skladu s preglednicami, priloženimi temu ukazu, ki so ozvačene kot priloga A (in se tu navajajo z besedami „pričujoče preglednice“), Preglednice, priložene čl. 9 zakona z dne 16. aprila 1940, št. 237, ter zneski pokojnin, navedeni v poslednjem odstavku čl. 15 D L L z dne 6. aprila 1919, št. 494, uzakonjenega dne 21. marca 1926, št. 597, so temu primerno spremenjeni. b) Zneski pokojnin, navedeni v pričujočih preglednicah, se s tem nadalje zvišani za 50 odstotkov. Odstavek 2. — a) Zvišanje pokojnin, ki jih določa člen III splošnega ukaza št. 34, ne bodo veljala za neposredne ali posmrtne pokojnine in nagrade, navedene v pričujočih preglednicah, čeprav so previlegirane. b) Te pokojnine pa se zvišajo v skladu s pričujočimi preglednicami in po odstavku 1-b tega člena, če se nanašajo na upokojitve pred 1. julijem 1945. c) Kdor prejema tako pokojnino, ne bo imel pravice do dodatnih nagrad, navedenih v čl. 20 Kr. odi. z dne 18. novembra 1920, št. 1926. d) Te pokojnine, ki so bile v smislu tedaj obstoječih zakonov določene, preden je gornji odlok št. 1626 stopil v veljavo, bodo preračunane v skladu s pričujočimi preglednicami in z zvišanjem, določenim v odloku 1-b tega člena. Pri tem preračunavanju se ne bo delala nobena sprememba v razpredelbi delanezmožnosti niti v pravilih ter uredbah, ki veljajo za zaračunavanje pod sedaj veljavnim zakonom. Tisti, katerih pokojnine se po gornih določbah preračunajo .nimajo pravice do draginjskih doklad, določene po Kr. odi. z dne 31. julija 1919, št. 1304. Člen v ZVIŠANJE DRAGINJSKIH DOKLAD IN PODELITEV POSEBNEGA ZAČASNEGA ZVIŠANJA TABELARNIM UPOKOJENCEM Odstavek i. — Dravinjske doklade, ki so izplačujejo tistim, ki imajo pravico do tabelarnih pokojnin, se s tem zvišajo takole : a) pri neposrednih pokojninah in nagradah - na 3.000 lir v celoti na leto. b) pri pošmrtaih pokojninah in nagradah na 2400 lir v celoti na leto. Odstavek 2. — Posebna začasna povišica, določena v čl. V splošnega ukaza št. 34. se s tem razširi na tabelarne pokojnine, navedene v pričujočih preglednicah, ter se bo zaračunavala na osnovi teh pokojnin, zvišanih v čl. IV. tega ukaza. Odstavek j. — Glede pokojnin in draginjskedoklade ter posebne začasne povišice, kakor jih določata ta člen in člen IV. tega ukaza, bodo veljali nalednji členi splošnega ukaza št. 34 : člen VI, odstavka 2 in 3 ; č’en VII ; člen VIII ; člen IX, odstavek 4 : člen X ; člen XII ; člen XIII in qlen XIV, v kolikor spremenjena po čl. III tega ukaza. ČLEN VI DATUM UPOKOJITVE Za aplikacijo tega ukaza ter splošnega ukaza št. 34 se vzame kot datum upokojitve zadnji dan, ko je kdo dejansko prejel ali ima pravico do prejema plač, prejemkov ali mezd. na podlagi katerih se zaračunava triletna povprečnina. MEŠANE POKOJNINE Zaračunavanje povisio, navedenih v tem ukazu ter v splošnem ukazu št, 34, glede pokojnin ali drugih nagrad, ki jih deljeno plačujejo država in občine ali okrožja častnikom, po-eastnikom ali rednim vojakom zbora finančnih straž, oddeljenim za pobiranje trošarine v teh v občinah ali okrožjih, bo slonelo na predpostavki, da celotni znesek takih pokojnin ali nagrad plačuje država. ^ ČLEN VIII VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal, in (razen v kolikor je zgoraj oosebej določeno) vse ugodnosti ter zvišanja, navedene v tem ukazu in v splošnem ukazu št. 34, bodo veljale od prvega mesečnega obroka pokojnine ali nagrade dalje, ki se izplačuje pp 1. juliju 1945. Trst, 20. maja 1946. ALFRED C. BOWMAN polkovnik, J.A. G.D. višji častnik za Civilne zadeve PRILOGA „A" POKOJNINE ZA . CAPORALI“ IN ..SOLDATI“ KRALJEVE ARMADE ČINI Minimum za 20-letno službo Zvišanje za vsako leto službe, ki se šteje za pokojnino Maksimum za 35-letno (ali več) službo, ki se šteje za pokojnino „Caporale maggiore“ in „Caporale“ 2.100,— 40,— 2.700,— „Appuntato“ in „Soldato“ 1.S00,— x 40,— 2.400.— POKOJNINE ZA „SOTTOCAPI “IN„C0MUNI“ V„ CORPO REALE EQUIPAGGI MARITTIMI ČINI Minimum za 20-letno službo Zvišanje za vsako leto službe, ki se šteje za pokojnino Maksimum za 32-letno (ali več) službo, ki se šteje za pokojnino „Sottocapo“ 2.100,— 50,— 1 d o c» d „Comune“ 1., 2. in 3. razreda 1.800,— 50 — 2.400,— POKOJNINE LETALCEV V KRALJEVEM LETALSTVU ČINI 20-letno službo Zvišanje za vsako leto službe, ki se šteje za pokojnino Maksimum za 32-letno (ali več) službo, ki se šteje za pokojnino „Primo aviere“ in „aviere scelto“ „Aviere“ 2.100,— 1.800,— .50.— 50,— 2.700,— ' 2.400,— POKOJNINE ZA ALLIEVI CARABINIERI“, „ALLIEVI GUARDIE FINANZA“ IN „ALLIEVI GUARDIE DI PUBBLICA SICUREZZA“ CINI Minimum za 20-letno službo Zvišanje za vsako leto službe, ki se šteje za pokojnino Maksimum za 25-letno (ali več) službo, ki se šteje za pokojnino „Allievo carabiniere“. „Al- • lieve guardia di finanza“ in allievo guardia di pub- blica sicurezza“ 2.000,— no — 2.550,— ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA 13 Vojni zbor Splošni Ukaz št. 54 B OBČINSKI URADI ZA NAJEMNINSKE PRITOŽBE IN OKROŽNE KOMISIJE ZA NAJEMNINSKE PRIZIVE - DODATEK K SPLOŠNEMU UKAZU ŠT. 54 Ker so bile s splošnim ukazom št. 54 z dne 7. maja 1946 izdane določbe za zvišanje in nadzor najemnin v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu navaja z besedo. „ozemlje“), in ker člen IV navedenega splošnega ukaza, predvideva ustanovitev uradov za najemninske pritožbe, ki bodo dodeljeni stanovanjskemu uradu (Ufficio Alloggi) v vsaki občini na ozemlju, da bodo obravnavali ter odločali vse spore, ki bi nastali zaradi uveljavitve in uzakonitve navedenega ukaza,, in ker se zdi priporočljivo in potrebno dopolniti gornjo določbo ter ustanoviti komisije za najemninske prizive v vsakem okrožju na ozemlju, ki bodo obravnali ter odločali prizive takih občinskih uradov za najemninske pritožbe, zato zdaj jaz. ALF RED C. BOWMAN, polkovnik, J. A.G. D., višji častnik za civilne zadeve, UKAZUJEM : ČLEN I URADI ZA NAJEMNINSKE PRITOŽBE Odstavek 1. — S tem se ustanavljajo za vsako občino na ozemlju uradi za najemninske pritožbe, ki bodo dodeljeni stanovanjskemu uradu, in sicer kakor je tu spodaj določeno; ti uradi bodo obravnavali ter odločali vsa sporna vprašanja, ki bi nastala v zvezi s sposnim u-kazom št. 54 z dne 7. maja 1946, naslovljen „Zvišanje in nadzor najemnin“. Odstavek 2. — V občinah z 10.000 prebivalci ali manj bodo uradi za najemninske pritožbe predstavljali predsedniki občin. Odstavek 3. — a) Urade za najemninske pritožbe v vseh ostalih občinah na ozemlju razen tržaške občine bodo tvorili predsednik in dva druga člana ter namestnik predsednika in 2 nadomestna člana ,ki jih bo z odobrenjem Zavezniške vojaške uprave imenoval predsednik občine. 6) Predsedniki namestnik predsednika morata biti odvetnika (avvocati). c) En član in en nadomestni član morata biti najemodajalca v občini. d) En član in en nadomestni član morata biti najemnika v občini. e) Vsak premer bodo obrav navali predsednik ali namestnik predsednika, član naje modajalec ali njegov nadomestni član ter član najemnik ali njegov nadomestni član. j) Za obravnavo primerov bo predsednik določeval člane in nadomestne člane. Odstavek 4. — a) Urad za najemninske pritožbe za tržaško občino bosta tvorila dva odseka, ki bosta delovala z enako oblastjo ter bosta znana kot odsek št. 1 ter odsek št. 2 urada za najemninske pritožbe tržaške občine. h) Vsak odsek bodo tvorili predsednik in dva druga člana ter namestnik predsednika in dva nadomestna člana, ki jih bo z odobrenjem Zavezniške vojaške uprave imenoval predsednik tržaške občine. c) Predsednik in namestnik predsednika vsakega odseka morata biti odvetnika (avvo- cati.) d) En član in en nadomestni član vsakega odseka morata biti najemodajalca v tržaški občini. f) Vsak primer bodo obravnavali predsednik ali nadomestnik predsednika odseka. Član najemodajalec ali njegov nadomestni član ter član najemnik ali njegov nadomestni član odseka. g) Za obravnavo primerov bo odsek določal predsednik odseka št. 1, ki bo imel splčr šen nadzor nad obema odsekoma. h) Za obravnavo vsakega primera bo določeval člane ali nadomestne člane predsednik dotičnega odseka, ki mu je bil primer dodeljen. ČLEN II OKROŽNE KOMISIJE ZA NAJEMNINSKE PRIZIVE Odstavek 1. — S tem ustanavlja za vsako okrožje na ozemlju okrožna komisija za najemninske prizive, ki bo dodeljana uradom komisij za cene po okrožjih, ter jo bo z odobrenjem Zavezniške vojaške uprave imenoval okrožni predsednik. Odstavek 2. — a) Vsaka okrožna komisija za najemninske prizive bo sestavljena iz sodnika kot predsednika ter drugega sodnika kot namestnika sodnika, ki jubo okrožnemu predsedniku predlagal predsednik tržaškega prizivnega sodišča, in iz štirih drugih članov ter štirih nadomestnih članov. b) Dva člana in dva nadomestna člana morata biti najemodajalca v okrožju. c) Dva člana in dva nadomestna člana morata biti najemnika v okrožju. d) Vsak primer bodo obravnavali predsednik ali namestnik predsednika, dva člana najemno dajalca ali nadomestna člana ter dva člana najemnika ali nadomestna člana. e) Predsednik bo določal člane ali nadomestne člane za obranavo vsakega posameznega primera. Odstavek 3. — a) Okrožne komisije za najemninske prizive bodo imele nalogo obravnavati prizive zoper odloke občinskih uradov za najemninske pritožbe v mejah dotičnega o-krožja. b) Te prizive je treba poslati komisijam v 15 dneh po prejemu odloka od občinskega urada za najemninske pritožbe. c) Odloki okrožnih komisij za najemninske prizive bodo dokončni. ČLEN III OBLAST IN POSTOPEK Odstavek 1. — Uradi na najamninske pritožbe ter okrožne komisije za najemininske prizive, bodo razsojali vsak primer v skladu z določbami splošnega ukaza št., 54, vpoštevajoč načela zakona in pravičnosti. a) [Nastaviti osebje, ki je potrbno za opravljanja njih poslov ; b) privzeti pravila postopka, ki niso v nasprotju s splošnim ukazom št. 54 ter s tem ukazom in ki bodo stopila v veljavo po odobrenju Zavezniške vojaške uprave. c) prisiliti priče, da nastopijo, in jih zapriseči ; odrejati, da se morajo pokazati in dati na ogled najemninske pogodbe in druge tozadevne listine ; voditi preglede in preiskave ter v splošnem izvajati vso drugo oblast, ki je podeljena sodnikom po zakoniku o civilnem postopku. Odstavek 3. — Člani uradov za najemninske pritožbe in okrožnih komisij za najemninske prizive, bodo prejemali nagrade, ki jih bo določila Zavezniška vojaška uprava. N ČLEN IV KAZNI ZA PRESTOPEK Kršitev katere koli določbe tega ukaza bo veljala kot prestopek, ki ga bodo sodila civilna sodišča v skladu s členom 650 kazenskega zakonika. ČLEN V VELJAVNOST UKAZA ,Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal. Trst, dne 15. junija 1946. ALFRED C. BOWMAN višji častnik za civilne zadeve ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA 13 Vojni zbor Splošni Ukaz št, 60 REVIZIJA SLUŽBOVANJA OSLUŽBENCEV JAVNIH UPRAV Ker sodim, da je v tistih delih Julijske Benečije, ki jih upravlja Zavezniška vojaška u-prava (in se tu navajajo z besedo „ozemlje“) treba odpraviti neke privilegije fašističnega značaja, ki se nanašajo na službovanje uslužbencev javnih uprav, kakor tudi revidirati službovanje tistih uslužbencev javnih uprav, ki so bili odpuščeni, ali sicer oškodovani iz političnih razlogov zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, UKAZUJEM tole: P R V I D E L ODPRAVA FAŠISTIČNIH PRIVILEGIJEV ČLEN I PREKLIC ZAKONSKIH DOLOČB Odstavek I. — Vse določbe zakonov, uredb in kolektivnih pogodb, ki ustanavljajo pra-jo pravice in prednosti zaradi fašističnih zaslug za imenovanja na službena mesta, prestope v višjerazrede.al skupne,napredovanja v sužbah. gmotne prejemke za časa službovanja in upokojitve v državnih upravah, čeprav imajo te avtonomno ureditev, ter v drugih javnih ustanovah, so preklicane Glede nameščencev, ki so v aktivni službi, ko stopi ta ukaz v veljavo, se s tem prakli čejo priznana službena leta, ki se upoštevajo pri upokojitvi ter so v zvezi s preklicanimi določbami v prejšnjem odstavku. Odstavek 2. — Vse določbe, ki določajo disciplinske kazni ter odpust iz službe zaradi vedenja, ki nasprotuje političnim navodilom fašistične vlade, so s tem preklicane. Odstavek 3. — Določbe, ki določajo v korist poročenemu ali ovdovlenemu osebju z otroki, skrajšanje predpisane službene dobe za napredovanje uslužbencev uprav ali ustanov, navedenih v odstavku 1. so s tem preklicane. Tudi določbe, ki določajo v korist poročenih oseb, čuvannje mest pri imenovanjih v v javnih upravah ter prednosti v službah, so preklicane. Odstavek 4.— S tem sta preklicana čl. 9. Er. odi. z dne 6. januarja 1942, št. 27, in ministrski odi. z dne lo. aprila 1942, ki je bil izdan za uveljavitev prej navedenih določb, nanašajoča se na številne koeficijente, ki se dodeljujejo pri napredovanjih, podeljivih na osnovi čl. 8 omenjenega Kr. odi. Odstavek 5. — Vse določbe zakonov in uredb, ki nasprotujejo ali se ne strinjajo z določbami tega ukaza, s preklicane. ČLEN II USTAVITEV OCEN IN PREGLED RAZVRSTITEV NA PODLAGI ZASLUG Odstavek 1. 1. ) Uslužbenci, vpisani v sezname državnih uprav, ki so dosegli napredovanje do S stopnje A skupine, 9 stopnje B skupine in 11. stopnje C skupine s skrajšanjem službene dobe predpisane za pripust a) k usposobljenostnim izpitom in k natečajem, ali b) k oceni za napredovanje na temelju ugodnosti, danih z določbami, ki so navedene v odstavkih 1. in 3. člena I tega ukaza, ne inorejo biti ocenjeni za naprevanje na višjo stopnjo, kakor jo sedaj zavzemajo, dokler tiste osebe, ki so bile prvotno pred njimi na seznamih službenih let, niso dosegle službenih let, potrebnih za napredovanje na omenjeno višjo stopnjo. 2. ) Določba v prvem pododstavku tega odstavka ne spreminja nazadovanj in povrnitev na prvotne sezname, če so to odredile epuracijske komisije v primerih nezakonitih napredovanj in prednosti pri natečajih na podlagi fašističnih zaslug. 3-) Ustavitev ocen, omenjenih v 1, pododstavku tega odstavka ne bo veljala za tiste, ki so bili ocenjeni za napredovanje .pa so bili preskočeni, ali niso dosegli usposobljena, ko so se udeležili izpitov usposobljenja, ali katerih služba je bila prekinjena. Odstavek 2. — Z izjemo pomaknitev nazaj in povrnitev na mesta v prvotnih seznamih, omenjenih v prejšnjem odstavku, bodo tisti, ki so dosegli v razvrstitvah po primerjalni zaslugi in v razvrstitvah po zaslugi v smislu členov 27 in 30 Kr. odi. z dne 30. decembra 1923, št. 2960. in naknadnih razširitev točke na temelju številnih koeficijentov zaradi fašističnih zaslug, ki ji predvideva odstavek III ministrskega odloka z dne 15. aprila 1942, št. 27. ter so napredovali po redu navedenih razvrstitev, bodo zavzeli mesto v seznamih službenih let v skladu z redom, ki izhaja iz doseženih točk s tem, da se od teh točk odštejejo zgoraj navedeni koeficijenti. Določbe, navedene v odstaku 1 člena VII tega ukaza, bodo veljale za tiste, o katerih sa na podagi revizije razvrstitev po zaslugah, ki jo predvidena prejšnji odstavek, izkaže zaradi prištetja prej omenjenih koeficijentov, če je prednost, dana takim osebam, ovirala napredovanje. Obnova službene dobe mora biti odrejena v šestih mesecih od datuma veljavnosti tega ukaza. I ČLEN III PRAVNA NEUČINKOVITOST DEJANJ IN DOLOČB IZDANIH ZA ČASA TAKO IMENOVANE VLADE ITALIJANSKE SOCIALNE REPUBLIKE Odstavek 1. — Vse določbe, ki jih je izdala tako imenovana vlada italijanske socialne republike glede na imenovanej. službovanje in prestanka službovanja državnih uslužbencev, uslužbencev javnih ustanov ter ustanov, ki so pod državnim nadzorstvom ali zaščito, ali katerim je država dala glavnico ali jih na kateri koli način z denarjem podprla, bodo brez pravnega učinka. Odstavek 2. —• Doložbe, omenjene v odstavku i tega člena se lahko proglasijo za veljavne z odlokom Zavezniške vojaške uprave v primerih, ko so bili imenovanje, službovanje in prestanek oslužbovanja v skladu z zakoni, ki so bili v veljavi pred S. septembrom 1943. Priznanja takih določb pa se lahko omejijo glede na določene učinke. DRUGI DEL PONOVNA PRIPUSTITEV V SLUŽBO USLUŽBENCEV DRŽAVNE UPRAVE, KRAJEVNIH TER POLDRŽAVNIH USTANOV TER USTANOV POD DRŽAVNIM NADZOROM, KI SO BILI ODPUŠČENI IZ POLITIČNIH RAZLOGOV ČLEN IV PONOVNA PRIPUSTITEV V SLUŽBO USLUŽBENCEV, KI SO BILI ODPUŠČENI IZ POLITIČNIH RAZLOGOV Odstavek i. — Uslužbenci državnih uprav, vštevši one z avtonomno ureditvijo krajevnih ustanov, poldržavnih ustanov, naj si bodo ustanovljene in imenovane kakor koli, in splošno javnih ustanov ter zavodov, ki so podvrženi državni zaščiti in nadzorstvu, kakor tudi u-službenci podjetij, odvisnih od navedenih uprav ali ustanov ali zasebnih podjetij, ki opravljajo službo v javno korist, ki so bili odpuščeni iz službe ali odslovljeni iz političnih razlogov po fašistični ali republikanski vladi, bodo na lastno prošnjo zopet sprejeti v službo pod pogojem, in ajo še zmeraj potrebne kvalificacije v smislu zakonov, in uredb, ki so v veljavi za opravljanje službe. Odstavek 2. — Ponovni sprejeir v službo, določen v prejšnjem odstavku je dopuščen tudi v primerih, kjer so na ukrepe, izdane za upokojitev ali za kakršen koli prestanek službenega razmerja vplivali politični razlogi, ter v primerih, kjer so bili ti ukrepi izdani na zahtevo uslužbenca, ki se je na ta način hotel odtegniti kazni političnega značaja. Odstavek j. — Pri upravah, katerih pravilniki določajo skrajne meje starosti, ki se razlikujejo po stopnji uslužbencev, se mora ocena glede starostne kvalifikacije opirati na stopnjo, ki bi jo bil uslužbenec dejansko lahko dosegel na podlagi položaja obstoječih mest a ko ne bi bil odtranjen iz službe iz političnih ali plemenskih razlogov. Odstavek 4. — Gmotni učinek zopetnega sprejema začne teči s 1. julijem 1945, ako je bila prošnja za zopetni sprejem v smislu odstavka 1. tega člena predložena v šestih mesecih po pravomoćnosti tega ukaza ; a šest mesecev pred dnevom vložitve prošnje ,ako je bila vložena v šestih mesecih po% nastopu pravomoćnosti tega ukaza. ČLEN V OCENITEV POGOJEV GLEDE OSEB ODPUŠČENIH IZ POLITIČNIH RAZLOGOV Odstavek 1. — V skladu s členom IV. se sodi ,da so bili razrešeni službe ali odpuščeni iz političnih razlogov : a) tisti, ki so odklonili prisego zvestobe fašističnemu režimu: b) tisti, ki so prišli ob službo zaradi kazenske sodbe za politične zločine ali iz politič” ni h razlogov ; c) tisti', ko lahko dokažejo, da so bili razrešeni službe in odpuščeni edinole iz političnih razlogov. Odstavek 2. — Ocenitev pogojev v smislu prejšnjega odstavka bo poverjena okrožni komisiji, ki jo imenuje vsak okrožni predsednik ; tej komisiji predseduje on ali predsdnik, ki ga on delegira, ter je sestavljena iz štirih članov, od katerih sta dva funkcionarja iz vrst sodnikov, ki jih predlaga prvi predsednik prizivnega, sodišča v Trstu, po enega funkcionarja pa bosta predlagala finančni upravnik ter načelnik uprave ali urada, kjer je bil prizadeti razrešen ali odpuščen. PROŠNJE ZA ZOPETNI SPREJEM V SLUŽBO Prošje za zopetni sprejem v službo v smislu čl. IV tega ukaza se morajo predložiti posameznim upravam, kjer so bili prosilci uslužbeni tekom enega leta od sklepa miru. Uprave pa jih bodo dostavile tekom enega meseca od vložitve komisiji, ki jo ustanavlja čl. V. odstavka 2 tega ukaza ; ta bo o zadevi odločila v nadaljnjih. 30 dneh. Izrek, proti kateremu ni pravnega sredstva, se bo moral nemudoma sporočiti prizadeti upravi za izvršitev. ČLEN VII POLOŽAJ OSEB, KI SO BILE ZNOVA SPREJETE VSLUŽBO Odstavek i. — Tisti, ki so bili znova sprejeti v službo, bodo zopet prevzeli v dotičnih upravah stopnjo in na tej stopnji položaj službenih let, ki so ga imeli ob času odstranitve iz službe, V roku šestih mesecev po zopetnm ©sprejemu v službo bodo tozadevne uprave preiskale oseben položaj oseb, ki so bile znova sprejete v službo ter bodo ocenile njihove sposobnosti za morebitna napredovanja ; ta imenovanja pa ne bodo smela biti višja od tistih, ki bi ga take o-sebe bile mogle bodisi na podlagi njih preiskušenih sposobnostiheli po doseženih službenih letih v zvezi z njihovimi zaslugami ako bi bili ostali v aktivni službi. Taka napredovanja, do katerih ne more priti, se v vsakem primeru lahko podelijo tudi kot prekoštevilna za višje stopnje, kakor so jih imeli na dan izdaje tega ukaza, uslužbenci, ki so že bili v seznamu pred znova sprejetimi v službo. Položaj tistih, ki niso mogli doseči napredovanja v smislu prejšnjega pododstavka, se bo naknadno zopet pregledal, .kadar bo to ukazala Zavezniška vojaška uprava. Odstavek 2. — Funkcionarji, so bili znova sprejeti na podlagi tega ukaza, se bodo lahko držali kot prekoštevilni napram sedanjim uslužbencem, dokler ne bodo zopet uvrščeni v seznam. Odstavek j. — če je bil urad ukinjen ali spremenjen, se bo postopalo z novo sprejetimi uslužbenci v službi, kakor se je postopalo s službenim osebjem v času ukinitve ali spremembe. Odstavek 4. — Ob ponovnem sprejemu v službo, in sicer na mesta, ki je v organizaciji predvideno kot edino, ima oseba, ki ga v tem času zavzema, izbiro, da jo postavijo na razpoloženje ali da jo obdržijo v službi s stopnjo, ki je neposredno nižja od one, katero je zavzemela dosedaj in pritem obdrži v gmotnem oziru položaj, ki ga je imela poprej. Odstavek 5. — Ako je bilo mesto, ki ga zavzemal ob času odstranitve iz službe, ukinjeno, se zopetni sprejem odredi za drugo mesto, ki je po nepreklicni sodbi upravnega načelnika določeno za odgovarjajočo ali podobno službo, čeprav je nižje stopnje. V vsakem primeru pa se izplačujejo ponovno sprejetim osebam prejemki, ki ustrezajo stopnji, katero je ta oseba že prej zavzemala. Odstavek 6. — Zopetni sprejem v službo rednih profesorjev tržaškega vseučilišča v smislu odstavka 1.- člena IV tega ukaza, se more izvršiti za stolico, za katero so bili določeni v času odstranitve iz službe. Imetnik stolice, ki je bila na ta način dodeljena, se lahko premesti na stolice, ki je bila na ta način dodeljena, se lahko premesti na stolico sorodne učne tvarine na istem vseučilišču ali na stolico drugega vseučilišča. Glede drugih uslužbencev je odrejen zopetni sprejem v službo po podobnih merilih : toda kadar je to docela nemogoče, se lahko dodelijo bližnjemu sedežu iste važnosti. ČLEN VIII ' REVIZIJA SLUŽB USLUŽBENCEV, KI NISO NAPREDOVALI, KER NISO BILI VPISANI V FAŠISTIČNI STRANKI Obnova službe, določene v odstavku 1. člena VII bodo morale uprave opraviti tudi za napredovanje uslužbencev, ki so ostali v aktivni službi, ki pa niso napredovali, ker niso bili vpisani v ukinjeni fašistični stranki, ali ker jih je omenjena^ stranka disciplinsko kaznovala samo iz političnih razlogov. Napredovanja, določena v prejšnjem odstavku, se morajo podeliti v teku šestih mesecev po nastopu pravomoćnosti tega ukaza. V istem rokuje treba preklicati disciplinske ukrepe, izdane glede na vedenje, ki je bilo v nasprotju s političnimi navodili fašističnega režima. Ako je uslužbenec zaradi navedenih disciplinskih ukrepov zapostavljen ali izkjučen od napredovanja, se njevo službovanje obnovi na način in s pogoji, ki so določeni v prvih teh odstavkih tega člena. ' Odstavka 1. in 2. tega člena bosta veljala tudi v korist tistih, ki so bili prizadeti po po določilih zakona z dne 25. septembra 1940, št. 1405, nanašajoča se na predložitev za napredovanje samskega osebja. ČLEN IX GOSPODARSKI POLOŽAJ USLUŽBENCEV, KI SO NAPREDOVALI ALI BILI ZOPET SPREJETI Odstavek i. — Napredovanja podeljena v smislu člena VII in VIII bodo odrejena tako, da bodo imela pravne učinke od dneva, ko se službovanje obnovi. Prejemki, ki ustrezajo stopnjam, podeljenenim na podlagi obnove službovanja, se računajo, kakor da bi se bile resnična prejemale za izračunanje povprečnine za likvidacijo pokojnine. • Odstavek 2. — Za dobo, ki je pretekla od dneva razrešitve ali odpusta iz službe in do dneva zopetnega sprejema ne gre osebju, ki je bilo zopet sprejeto v službo, nikaka nagrada ali odškodnina razen tega, kar je določeno v odstavku 4. člena IV tega ukaza. Ta doba pa vendar v celoti šteje za pokojninske prejemke. Glede na navedeno dobo se ne sme nič odtegniti za pokojninske prejemke od plač, ki uslužbencem pritičejo po ponovnem sprejemu v službo. ČLEN X POSTOPANJE GLEDE PREJEMKOV USLUŽBENCEV, KI SO BILI ODPUŠČENI IZ POLITIČNIH RAZLOGOV, A NE MOREJO BITI PONOVNO SPREJETI V SLUŽBO RADI STAROSTI ALI NESPOSOBNOSTI’ KI JE NASTOPILA Odstavek i. — Za tiste, ki so bili upokojeni, razrešeni ali odpuščeni iz službe iz političnih ali plemenskih razlogov, a ne morejo biti znova sprejeti v službo, ker nimajo več predpogoja starosti ali radi nesposobnosti, ki je nastopila, se mora izvršiti ponovna likvidacija pokojninskih prejemkov s predhodno obnovo službovanja v smislu člena VII, odstavek 1., pri čimer je treba imeti kot upoštevan čas dobo, ki je pretekla od dneva upokojitve, razrešitve ali odpusta.iz službe pado dneva, ko se je dosegla starostna meja ali ko je nastopila nesposobnost za delo, ter na podlagi prejemkov, ki bi jih prejemali, ako bi bili ostali v aktivni službi. Odstavek 2. — Če upokojenec umre, se mora pristopiti k novi likvidaciji pokojnine, ki se bo poravnala tistemu, kateremu pripada. Pokojnina dovoljena v smislu predidočih odstavkov zapade s I. julijem 1945. Odstavek j. — Kadar ni izrečno navedeno v razlogih razrešitve ali odpusta iz službe, da je prišlo do prenehanja službe iz političnih razlogov, bo to dejstvo morala ugotoviti komisija, ki je pristojna za zopetno sprejemanje uslužbencev, ki so bili razrešeni ali odpuščeni iz službe iz političnih razlogov. ČLEN XI UKREPI V KORIST USLUŽBENCEV, KI NISO V SEZNAMU Odstavek i. — Uslužbenci izven seznama državne uprave, ki niso mogli doseči vpisa v seznam na podlagi posebnih predpisov, ker niso bili vpisani v fašistično stranko, se na prošnjo, ki jo je treba predložiti v šestih mesecih po nastopu pravomoćnosti tega ukaza, lahko imenujejo na mesta začetne stopnje njih službovanja na katero so se zgoraj navedene uredbe nanašale, ako sp bili v čsu uveljavljenja omenjenih določb podani vsi ostali pogoji glede njih ter jih niso naknadno izgubili, izvžemši vršenje službe. Odstavek 2. — Ocenjevanje pogojev določenih v prejšnjem odstavku bo opravila komisija, ki je pristojna za zopetno sprejemanje v službo uslužbencev, ki so bili razrešeni, ali od- puščeni iz službo uslužbencev, ki šobili razrešeni, ali odpuščeni iz službe iz političnih ali plemenskih razlogov. Komisija bo morala prav tako izreči svoje mnenje glede vpisa v seznam, upoštevajo službo, ki jo je prizadeta oseba opravljala. Imenovanje se lahko odredi tudi preko števila, le da se take osebe vpišejo v sezname, ko se pozneje mesta izpraznijo. Odstavek 3. — Priložnostni uslužbenci (avventizi), ki so bili odstranjeni iz službe po. bivšem režimu pred 25. julijem 1943 zaradi njemu nasprotujočega vedenja, se zopet sprejmejo na prošnjo .ki jo je treba predložiti v smislu člena VI tega ukaza, toda v treh mesecih od dneva, ko je ta ukaza stopil v veljavo : ti bodo znova sprejeti v upravo, kjer so bili prej uslu-žbeni, in sicer, na položaj, ki so ga prej imeli. Odstavek 4. — Zopetni sprejemi se odrejajo tudi preko običajnega števila osebja, določenega za posamezne uprave s pogojem, da se uvrstijo, ko se naknadno izpraznijo mesta. Odstavek 5. — Doba, ki je pretekla od dneva odstranitve do dneva zopetnega sprejema, se šteje samo za odškodnino, ki pripada v smislu obstoječih določil v primeru odpusta. Za povratnike iz koncentracijskih ali jetniških taborišč začne teči rok za predložitev prošje v smislu prvega pododstavka tega z dnevom vrnitve na ozemlje, ako je poznejši od o-nega, ki je zgoraj naveden. Odstavek 6. -— Gmotni učinek zopetnega sprejema v službo začne teči z dnem zopetne, ga sprejema v službo, ki mora biti odrejen v teku enega meseca od dneva predložene prošnje. ČLEX XII VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz bo stopil v veljavo na vsem ozemlju z dnevom njegove objave v službenem listu Zavezniške vojaške uprave. Trst, dne 27. maja 1946. ALFRED C. BOWMAN polkovnik J.A. G.T. višji častnik za civilne zadeve ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA 13 Vojni zbor Splošni Ukaz št. 61 ZBIRANJE ŽITA Ker je pod sedanjimi razmerami bistveno, da kmetje ter vsi drugi prebivalci prevzamejo popolno odgovornost glede preskrbe s prehrano prebivalstva po tistih krajih Julijske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile fin se tu navajajo z besedo „ozemlje“), zato zdaj jaz, ALFRED C. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, , UKAZUJEM : ČLEN I Vsa pšenica, rž. ječmen, koruza in neoluščen riž. ki ga je kdor koli pridelal v 1. 1946, mora biti oddano v „ljudske žitnice“, kakor je tu spodaj določeno, razen tistih količin, glede katerih je po tem ukazu dovoljeno, da se jih pridrži ali se jih lahko razdeli v skladu z zakoni e racioniranju. Odstavek i. — Vsi upravitelji, ki pridelujejo žito, ter vsi ostali pridelovalci (ki se tu i-menujejo pridelovalci žita), morajo prijaviti žitne posevke svojih kmetij. To prijavo je treba oddati uradu U. C. S. E. A. v občini, v kateri je kmetija, in sicer v soglasju z določili in pogoji, ki jih je postavilo ozemelisko kmetijsko nadzorstvo in ki jih bodo javno razglasili zgoraj omenjeni občinski uradi. Odstavek 2. — Vse prijave je treba oddati do 5. junija 1946. Kdor ne bo oddal prijave, bo kriv prestopka. Odstavek 3. — Upravitelji kmetij, ki pridelujejo žito. anaj bodo urenjene kot„mezza-dria“ ali delni kmetijski najemi, morajo podrobno označiti načrt posevk vsake kmetije, in sicer ali gre „mezzadria“ na račun najemnika ali najembdajalca(„mezzadro“) ; ti načrti .morajo nuditi podatke, ki jih zahteva ta ukaz. Odstavek 4. — Upravitelj ali „mezzadro“, ki prikrije ali daje napačne podatke, se bo j-zpostavil kazenskemu progonu po določilih tega ukaza. ČLEN III Vso pšenico, ječmen, koruzo in rž bo od žetve pa do časa po mlačvi shranil za U.C.S. E.A. žitni pridelovalec ali kdor pridelek hrani, ter ne bo smelo biti odstranjeno od določenih skaldišč, razen kolikor je tu spodaj določeno. Vsaka pogodba, po kateri naj bi se ta kupila še v selenem stanju, bo veljala za nično * in neveljavno po zakonu. ČLEN IV Količine žita, ki je namenjeno za setev, za prehrano kmetovalčeve družine, za osebe, ki so uslužbene pri pridelovalni kmetiji ter žito za živinsko krme, kakor je spodaj določeno, šo proste omejitev prejšnjega člena. Količne, ki so na razpolago pridelovalcem žita za zgoraj označene potrebe, se ne bodo smele kupiti, prodajati ali odstopiti. Vse presežke nad omenjenimi pridržanimi količinami, ter vse drugo žito, ki je v dejanski posesti bodisi kot zrno ali moka, bo treba oddati v „ljudske žitnice“. Osebe, ki jim je podeljena pravica pridržanja in so jim dovoljene določene količine, so te le : 1. — PRIDRŽKI PŠENICE ZA PREHRANO DRUŽINE Naslednje največje mere žita se lahko pridržijo za tu spodaj naštete kategorije : a) Neročni upravitelji kmetji. ki pridelujejo žito, lastniki ali stalni najemniki („en-fiteusi“) ali užitkarji ali najemniki, vključno osebe, ki vodijo župnijske koristi bodisi kot ravnatelji ekonomi („economia“) ali „mezzadrie“ ali delnega kmetijskega najema ali delnega žetvenega najema ter osebno in stalno nadzorujejo tako kmetijo : 1.80 kv. pšenice za upravitelja in za vsakega člana družin, ki živijo pod njegovo oblastjo. b) Ročni upravitelji kmetij, ki pridelujejo žito, naj bodo katere koli vrste, in njihovi uslužbenci, ki živijo Z' njimi : 2.40 kv. za osebo. c) Pri najemnikih, ki so soudeleženi na kmetijah, kjer se prideluje žito, pride na delavce in na vsakega družinskega člana ter na uslužbence, ki živijo z njimi : 2.40 kv. za osebo. b) Skupnosti, ki osebno obdelujejo kmetije, kjer se prideluje žito v kakršni koli zakoniti obliki : 2.40 kv za vsakega sobivajočega člana, ki ročno in stalno dela na kmetiji ; 1.80 kv. za vsakega člana, ki stalno dela pri upravi. Župnijski duhovniki in verski redovi za pravico desetine in miloščine : 1.80 kv. za vsakega člana. e) Pobiralci klasja, do: 1.80 kv. žita za vsakega pobiralca klasja ki je poprej dobil dovoljenje od U.C. S.E.A. . / . \ j) Uslužbenci in delavci na kmetijah, kjer pridelujejo žito in imajo stalno plačo ter po pogodbi opravljajo delo, za katero je določena nagrada v naravni dajatvi, zanje in za vsakega nijhovega družinskega člana do : 2.40 kv. za osebo. g) Delni najemniki, najemniki na deljeni pridelek, uslužbenci z določeno plačo ter stalni delavci kmetijskega podjetja, ki po pogodbi nudi nagrade v naravni dajatvi : 2.40 za osebo. h) Tehnično, upravno, vodstveno ali pisarniško osebje ter uslužbenci, ki so stalno in izključno zaposleni na kmetijah, -kjer se prideluje žito : 1.80 kv. za vsakega upravitelja ali uslučbenca. in za vsakega sobivajočega odvisnega člana njihovih družin. i) Za prehrano začasno zaposlenih delavcev, ki so najeti za najboli važno sezonsko delo na kmetiji, smejo pridelovalci žita pridržati naslednje količine žita od celotnega pridelka, ki je določen za zbiranje, v skladu s členom VII tega ukaza : za količino do 200 K v. :5 kg. na k v. za količine čez 200 kv. in do 500 kv. :3.5 kg. na kg. za količine čez 500 kv. : 2 kg. na kv. 2. — PRIDRŽKI KORUZE, RŽI IN JEČMENA ZA DRUŽINSKO PORABO: Kot celoten ali delen nadomestek se namesto pšenice lahko pridržijo naslednje količine drugih žit: koruze: 1.50 kv. za vsak kv. pšenice ječmena: 1.30 kv. za vsak kv. pšenice rži : 1.10 kv. za vsak kv. pšenice 3. — ODPUŠČENI VOJAKI „Ljudske žitnice“ bodo dale dovoljenje za delež za hrano, dodeljenega odpuščenim vojakom ki imajo pravico do tega pridržka, potem ko je ta delež bil oddan navedeni žitnici. 4. — PRIDRŽKI ZA SEME Najvišje količine žita, ki ga smejo pridelovalci žita pridržati za seme, so določene za vsak hektar takole : Spomladanska pšenica ....................................2.20 kv. Jesenska pšenica ........................................1.80 kv. Ječmen za pridelovanje zrnja ............................1.50 kv. Ječmen za pridelovanje zelene krme ..................... 1.80 kv. Rž za pridelovanje zrnja..................................1.60 kv. Rž za pridelovanje zelene krme ...........................2.00 k v. Koruza za pridelovanje zrnja ............................0.60 kv. Koruza za pridelovanje zelene krme........................1.60 kv. 5.— PRIDRŽKI ZA ŽIVINSKO KRMO Pridelovalci žita smejo za živinsko krmo pridržati naslednje najvišje količine koruze : a) Za odrasle prašiče, pitane v hlevu ...............................4.00 kv. bi Za svinje, pitane v hlevu.........................................5.00 kv. Kot nadomestek za vsak kvintal koruze se lahko pridrži za živinsko krmo 90 kg. ječmena. 6. — LASTNIKI ZEMLJIŠČ, KI SO DANA N NAJEM Niso dovoljeni pridržki žita za lastno ali družinsko uporabo niti za drugačno uporabo na kmetiji lastnikom zemljišč, ki so bila dana v stalen najem, tudi če je v pogodbi določeno plačilo najemnine v pridelkih. Pridelovalci žita in začasni varuhi žita omenjeni v členu I morajo žito spraviti in čuvati ter bodo odgovorni, dokler ne bo oddano „Ijudskimžitnicam“. Po taki oddaji bodo žita nadzirali ustanove, ter uradi, ki jih bo imenovala Zavezniška vojaška uprava. ČLEN VI Odstavek 1. —! Okrožna kmetijska nadzorstva bodo po krajevnih občinskih statistično -gospodarskih uradih (U.C.S.E.A.) odgovorna za : a) Ugotovitev površin, posejanih z žitom ; b) ugotovitev doseženih pridelkov ; c) določitev zakonitih pridržkov. Odstavek 2. —• Omenjene ugotovitve se bodo izvajale v skladu z določbami člena II. Odstavek 3. — Uradi U.C.S.E.A. bodo za pregled in ugotovitev izjav imeli pravico obiskati ter preiskati pridelovalne kmetije ali določena skladišča ter odrejati, da se mora kateri koli pridelovalec žita predstaviti uradu U.C.S.E.A. Odstavek 4. — Pridelovalci žita ter vse druge osebe, prizadete s tem ukazom, lahko vložijo priziv proti odlokom občinskih statistično-gospodarskih uradov na okrožno kmetijsko nadzorstvo v teku desetih dni od dneva obvestila o obvezni oddaji. ČLEN VII Kakor hitro so bili pridelki, pridržki in čiste količine žita, ki je določeno za zbiranje, ugotovljeni, v soglasju s prejšnjimi členi, bodo občinski statisti čno-gospodarski uradi pismeno obvestili pridelovalce žita ,na občinski oglasni deski pa bo razglašena količina žita, ki ga mora vsaka oseba dostaviti zbiralnemu središču, potem ko je odtegnila svoje zakonite pridržke. ČLEN VIII Količina žita, določene za zbiranje po členu VII, bo treba predeljati v „ljudske žit -v soglasju z navodili, ki jih bo izdalo okrožno kmetijsko nadzostvo. Potrdila o oddanem žitu se bodo izdajala tudi, če je žito bilo po odobrenju občinskih statistično-gospodarskih uradov (U.C.S.E.A.) začasno spravljeno pri istih pridelovalcih ali varuhih, namesto da bi bilo prepeljano v skladišča „ljudskih žitnic“. ČLEN IX Kmetijska zadruga (Consorzio Agrario) je stem postavljena za izključno ustanovo za za nakup in upravno „ljudskih žitnic“ v imenu Zavezniške vojaške uprave, in sicer za vsa žita, našteta v tem ukazu. Noben pridelovalec žita ali varuh ne bo smel prodajati ali odstopiti kakršne koli količine žita drugemu kakor kmetijski zadrugi (Consorzio Agrario). Katera koli oseba, bodisi fižičua ali juridična, razen kmetijske zadruge, ki bi kupila ali sprejela oddajo zgoraj omenjenega žita od katerega koli pridelovalca žita ali varuha, bo kriv prestopka. ČLEN X Osnovna cena za pšenico je določena ra lir 2.250 za kv. Osnova cena za rž je določena na lir 2.250 za kv. Osnovna cena neprevejan ječmen je določena na lir 1.755 za kv. Osnovna cena za prevejan ječmen je določena na lir 2.375 za Lv. Xalednje nagrade se bodo izplačevale za zgodnjo oddajo v „ljudsko žitnico“ : a) Za količine oddane do 10. junija...........................600 lir za kv. b) Za količine oddane do 20. junija..........................500 lir za kv. c) Za količine oddane do 30, junija..........................400 lir za kv. d) Za količine oddane do 10. julija..........................300 lir za kv. Ceno koruzi bo Zavezniška vojaška uprava določila v poznejšem javnem razglasu. ČLEN XI Po opravljeni oddaji v skladu s prejšnijmi členi bodo pridelovalci žita in varuhi prosti slehernih obvez glede oddanih količin, omenjenih v členu VII, zbiralna ustanova pa bo prevzela vso odgovornost za morebitno celotno ali delno izgubo žita ; ostane pa seveda odgovornost varuha za žito, spravljeno na račun okrožnih kmetijskih zadrug. ČLEN XII Okrožna kmetijska nadzorstva so pooblaščena oprostiti kmete obvezne oddaje žita, ki je določeno za šema, in sicer po obstoječih uredbah, ki veljajo za to posebej odbrano žito. Vsi pridelovalci žita, ki želijo svoje lastno seme zamenjati za boljše pšenično seme, kako rga morejo nuditi pooblaščena skladišča, morajo dostaviti „ljudskim žitnicam“ odgovarjajoča količino, ki je bila pridržana za seme od pridelka kmetije. ČLEN XIII Cene, ki se bodo plačevale dajalcem žita ob oddaji, veljajo za suhe, zdrave pridelke dobre kakovosti, ki gredo zlahka naprodaj, in sicer franko najbližjega zbiralnega središča, brez vreč ter prosti pristojbin za vsakršne stroške organizacije ter uprave „ljudskih žitnic“. ČLEN XIV Kdor se ne bo ravnal po določbah tega ukaza ali jih kakor koli drugače prekršil, ali o-oddal neresnično ali nepopolno prijavo, bo kriv prestopka in bo ,če ga bo Zavezniško vojaško sodišče spoznalo za krivega, kaznovan z globo ali zaporom ali obojim, kakor bo sodičše odločilo : namesto ali kot dodatek vsakršni drugi zakoniti kazni bo sodišče lahko odredilo zaplembo kakršnega koli žita, ki je tvorilo podlago kakega prestopka, v korist Zavezniške vojaške uprave. ČLEN XV Ta ukaz bo stopil v veljavo na ozemlju na dan, ko ga bom podpisal. Trst, dne 17. junija 1946. polkovnik J.A. G.D. višji častnik za civilne zadeve ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA 13 Vojni zbor Ukaz št. 128 SPREMEMBE OBVEZNEGA DELAVSKEGA ZAVAROVANJA ZOPER NEZGOD V POLJEDELSTVU Ker sodim, da je 'pravično in potrebno izdati določbe za zvišanje podpore poljedelskim delavcem ob nezgodah pri delu ter razširiti pravico do zdravniške oskrbe na vse poljedelske delavce v tistih delih Juliske Benečije, ki jih upravljajo Zavezniške sile (in se tu navajajo kot „ozemlje“), zato zdaj jaz, ALFRED O. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civiln eza- deve UKAZUJEM : NOVA UREDITEV PODPOR POLJEDELSKIM DELAVCEM OB NEZGODAH PRI DELU Odstavek 1. —■ Glede podpor, ki jih je treba izplačati poljedelskim delavcem na ozemlju ob nezgodah v zvezi z njihovim delom po 31. decembru 1945, bodo veljali zneski, ki hji navaja priloga tega ukaza. Odstavek 2. — Preglednica, priložena D.L.L., št. 1450, z dne 23, avgusta 1917 ter spremenjena z zakonom št. 297 z dne 24. marca 1921 in z zak. odi. št. 432 z dne 11. februarja 1923, je s tem črtana. Odstavek 3. -— Podpore za stalno delanezmožnost in smrt se zviša za 1,10, če ima prizadeti enega do treh otrok izpol 15 let, in za 2,10, če ima več ko tri otroke izpod 15 let. Odstavek 4. —-V primeru snrti se podpore razdelijo med osebe, ki imajo do nje pravico, kakor določa člen 11 D.L.L., št. 1450, z dne 23. avgusta 1917, po vključitvi povišice, ki ji uvajata odstavek 1. odstavek 1. ter priloga tega ukaza. Odstavek -5- — Vdove, ki so cznačene kot družinski poglavarji, bodo uživale iste ugodnosti kakor možje glede na višino podpore. Člen ii PLAČEVANJE PODPOR Vse podpore se bodo izplačevale v enkratnem znesku, ki ga bo zadržal zavod za zavarovanje poljedelskih delavcev ter spremenil v letne obroke, če letni obrok znaša vsaj 2,500 lir letno za moške in 1.800 lir letno za ženske. Odstavek 2. — Letni obroki, navedeni v odstavku 1. tega člena, bodo v skladu s tarifo, ki določa neposredne letne obroke ter jo je potrdil Kr. odi. z dne 3. oktobra 1922, št, 1403. Člen ih PRAVICA ZAVAROVALNEGA ZAVODA Kadar zavarovalni zavod sodi, da je primemo ,da se posluži pravice, ki mu jo daje čl. 11, zadnji odstavek D.L.L. št. 1450, z dne 23 avgusta 1917, lahko polovico podpore, ki jo mora izplačati, zadrži. Tako zadržane vsote bodo dajale 5% obresti, ki se morajo izplačevati ponesrečencu od dneva dogovora glede določene vsote pa dokler ne pretečeta dve leti po dnevu, ko se je nesreča pripetila, ali dokler se vsota dokončno ne določi. ČLEN TV NADZORNIKI KMETIJSKI IN GOZDNIH DEL Odstavek c.) člena 1 D.L.L., št. 1450, z dne 23. avgusta. 1917 bo nadomeščen z naslednjim besedilom : c) nadzorniki kmetijskih in gozdnih del, kadar njih povprečni dnevni zaslužek, vštev-ši prejemke v naravi, ki jih mora kdor koli dajati, ne presega 150 lir ; upoštevati je treba, da ima leto 300 delovnih dni. ČLEN V BOLNIŠKA OSKRBA Navzlic določbam člena 33 in 34 Kr odi. št. 1705 z dne .17. avgusta 1935 glede obveznega zavarovanja zoper nezgode pri. industrijskem delu bo zavarovalni zavod nosil breme potrebne zdravniške in kirurške oskrbe ves čas začasne delanezmožnosti in tudi po kirurške oskrbe ves čas začasne delanezmožnosti in tudi po kirurškem posegu, dokler ni zavarovani delavec spet sposoben za delo. Odstavek 2. — Določbe v členih 32, 33, 34 in 36 goraj omenjenega Kr. odi. št. 1765 z dne 17. avgusta 1935 bodo veljale tudi za primere, ki jih obravnava ta člen. Odstavek 3.— Zavarovane osebe, navedene v odstavkih a) in c) člena ]. D.L.L., št. 1450, z dne 23 avgusta 1917, ter osebe, navedene v odstavku h j istega člena, bodo imele pravico do oskrbe, kakor je določeno v odstavku 1 tega člena, a le če so v potrebi. Odstavek 4. •— Osebe istega razreda, ki se jim je pripetila nezgoda, a niso v potrebi, bodo dobile povrnjene stroške za zdravniško in kirirško oskrbo ter za proteze, in sicer v znesku, ki bi ga potrošil zavod, če bi neposredno poskrbel za tako zdravljenje. ČLEN VI POSEBNO ZDRAVNIŠKO IN KIRURŠKO ZDRAVLJENJE ZA VRNITEV DEL A ZMOŽNOSTI Odstavek 1. ■— Navzlic plačevanju dolžne podpore lahko zavod poskrbi za posebno z-dravniško in kirurško zdravljenje ponesrečenih oseb, v.števši kirurške operacije, če bi se zde-da bi se ne ponesrečencu vrnila delažmožnost. Odstavek 2. — Vsem delavcem, navedenim v odstavkih a) in cj čle. 1 D. L. L., št. 1450, z dne 23. avgusta 1917 bo zavarovalni zavod plačeval podporo za začasno, delanez-možnost za neomejeno dobo, začasa zdravljenja do dne, ko bo ponesrečeni delavec spet lahko opravljal svoje delo, a pod/pogojem da delavec po določbah svoje delovne pogodbe nima v dani dobi odsotnosti od dela pravice do celotne ali delne mezde, ki pa ni manjša od polovične mezde. Odstavek 3. ■—- Če bi se ponesrečeni delavec ne hotel podvreči zdravljenju, kakor določa odstavek 1 tega člena, tedaj bodo veljale določbe, navedene v čl. 32 Kr. odi. št. 1765 z dne 17. avgusta 1935. Odstavek 4. — Določbe, omenjene v čl. 33 zgoraj navedenega Kr. odi. št. 1765, bodo veljale za kirurške operacije, opisane v odstavku 1. tega člena. ČLEN VII NADZOR ZDRAVLJENJA Odstavek 1. ■— ^ Zavarovalni zavod ima s tem pravico nadzirati napredovanje v zdravljenju, kjer koli se že opravlja, ter poskrbeti za prevoz ponesrečene osebe v kraj ,o katerem zavod sodi, da je primeren za tako zdravljenje. Bolnišnica, kjer je ponesrečena oseba v bolniški negi, ter zasebni zdravniki bodo morali zavodu dovoliti, da lahko opravi kakršen koli nadzor, ki se mu zdi primeren, in bodo morali dati vsa pojasnila in podatke* ki so potrebni za zgoraj navedeni namen. Odstavek 2. •— Če pride do spora med strankami, omenjenimi v odstavku 1 tega člejja, bodo veljale določbe odstavkov 2. 3 in 4 ef. 32 Kr. odi. št. 1765 z dne 17. avgusta 1935. ČLEN VIII ZDRAVNIKI IN BOLNIŠNICA Če se posnerečeni delavec obme na zdravnika ali bolnišnico, ki ne spadajo med tiste1, katere je v občini ali okrožju imenoval zavod ter jih javno razglasil po občinskih oblasteh, mora tozadevne stroške nositi ponesrečeni delavec sam, vendar pa ostanejo v veljavi določbe odstavka 2 Kr. odi. št. 1765 z dne 17. avgusta 1935. ČLEN IX VELJAVNOST UKAZA Ta ukaz bo stopil v veljavo na dan, ko ga bom podpisal. Trst, dne 24. maja 1946. ALFRED C. BOWMAN polkovnik J.A. G.D. višji častnik za civilne zadeve \ PRILOGA PREGLEDNICA PODPOR POLJEDELSKIM DELAVCEM STAROST PONESREČENE OSEBE ENKRATNA PODPORA Smrtne nesreče Moški Ženske od 12 do 15 let vključno od 15 do 23 let vključno od 23 do 55 let vključno od 55 do 65 let vključno lir 20.000 lir 38.000 lir 48.000 lir 28.000 lir 14.000 lir 19.000 lir 24.000 lir 14.000 Nesreče, ki povzročajo popolno delanezmožnost. od 13 do 15 let vključno od 15 do 23 let vključno od 23 do 55 let vključno od 55 do 65 let vključno lir 34.000 lir 48.000 lir 62.000 lir 38.000 lir 23.000 lir 28.000 lir 38.000 lir 19.000 Nesreče, ki povzročajo delno stalno delanezmožnost ter zmanjšajo delanezmožnost za več ko 15% Podpore, ki se morajo izračunati na podlagi one, ki je določena za stalno popolno delanezmožnost, ter morajo biti znižane po meri preostale delanezmo žnosti. Nesreče, ki povzročajo začasno delanezmožnost. DNEVNA PODPORA Moški Ženske od 12 do 15 let vključno od 12 do 65 let vključno lir 15 lir 30 lir 10 Ur 20 ZAVEZNIŠKA VOJAŠK 13 Vojni zbor A UPRAVA Ukaz št. 140 POBIRANJE DRŽAVNIH DAVŠČIN IN TAKS NA JAVNE PRIREDEITVE IN ZABADE Ker je bilo z ukazom št. 33 z dne 27. oktobra 1943 ime italijanskega zavoda za avtorske pravice (“Ente Italiana per il Diritto di Autore“ - E.I.D.A.) z istim datumom spremenjeno v društvo avtorjev ter izdajateljev („Società' degli Autori ed Editori“ - S.A.E.) v tistem delu Julijske Benečije, ki ga upravljajo Zavezniške sile (in se tu imenuje „ozemlje“), in ker je bil z upravnum ukazom št.31 z dne 2. marca 1943 imenovan izredni komisar, ki naj deluje kot pravni predstavnik ter upravitelj društva avtorjev ter založnikov (Socita' degli Autori ed Editori“ - S.A.E.), in ker se ždi primerno poveriti društvu avtorjev in izdajateljev nalogo pobirati državne davščine, takse in razne prispevke, ki 'jih je treba plačati na dohodke, potekajoce iz 'javnih zabav in prireditev na ozemlju, ter nalogo pobirati deleže, ki jih je treba plačati avtorjem, in državne davščine za prireditev ter izvajanje del, ki so postala javna last, zato zdaj jaz, ALFRED G. BOWMAN, polkovnik, J.A.G.D., višji častnik za civilne zadeve, UKAZUJEM: I. del —POBIRANJE DRŽAVNIH TAKS NA ZABAVE IN PRIREDITVE ČLEN I Društvo avtorjev in izdajateljev „(Socita’ degli Autori ed Editori“ - S.A.E.) bo nadaljevalo nekdanje delovanje italijanskega zavoda za avtorske pravice (Ente Itlaiana per il Di-ritto đ’Autore - E.I.D.A.), s tem da bo določalo in pobiralo državne davščine, takse in razne prispevke, ki jih je treba plačati v skladu s sedanjimi določbami na jar«e zabave in prireditve, kinematografske predstave, športna tekmovanja in slično delovanje na ozemlju. II. del — POPUSTI, NAMENJENI DRSTVU AVTORJEV IN IZDAJATELJEV (S.A.E.) TER POSTOPEK PRI POBIRANJU ČLEN II Kot nagrado za, nalogo, ki je s tem ukazom poverjena društvu avtorjev in izdajateljev („Societa’ degli Autori ed Editori“), bo omenjeno društvo zadržalo nasledje popuste na pobranem znesku :