Tečaj XVIII. ospodarske, obertn šk in u a i * List i MÍ^W f vf ; \ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za ceîo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo ieto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za ćetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Izubijani v sredo 8. februarja i860. Od lanÚ. Kako se ž njim ravna in kako bi se imelo 8. Lan sušiti ali goditi ravnati? ga ali koj na laniscu ali pa po sternišču razgrinjajo ; odtod pa izvira, da se pov«od enako ne presuši, zato ni ves eue barve, in je marogast. 1 Kak 9. Da se semena přiděla, se lan riflja ali suce pri » V U. „ M , 'Ul. J '"J" DMVV, p. m 1 j a, kakošen kraj in kakošno pod- tem delu se pa marsiktero laneno stéblo zlomi in s semen 9 naši se ne porajta vselej, kakor skimi glavicami vred se tudi odrastki odtergajo, na kterih dostikrat v pre- glavice stojé, kteri bi dali še tudi nekoliko lićnegn lakna. kmetov ne bje se lanú najbolj pr bi se imelo. Lan sejejo suho, v prevročo ali pa v prepusto zemljo, ki je s plevélom io. Orifljani lan se za godenje po sternenih njivah, preprežena, da se skoraj tla ne razločijo, dostikrat pa tudi travnikih in pašnikih razgerne ; pri tem delu se pa tudi če se lan lepo enako ne v preilovnate tla in ne obdelajo popred lje za lanéuo následuje napake nahajajo: setev kak ^ « )l gre » ali pa ga sejejo tudi na suh pešéno njivo, s plitvo rodovitno Ijo in ilovčno podla m razgrinja » se tudi enako ne or odi ; hudi vetrovi in piši v vročih, suhih in vetru podverženih krajih ga radi razmešajo; 3 ) razgernjeni lan postane lesičjasi in dež gre ali je malo rose in še ta poredkoma kerhak, če predolgo suho vřeme terpí, in lan, namesti da zg 2. Druga napaka je s daj dopoldne zgine. bi se godil, le trohní, če nima dovelj potrebne vlažnosti m e n o m. Dostikrat kupujej ? naši kmetje tako imenovano rusovsko cr » ajsko) ce je pa predolgo mokro vreme, lan dostikrat preleži. seme že iz 3. ali 4. in malo u roke 1 ali pa sejejo svoje vročini 11. Lan se brez vse previdnosti včasih pri neizrečeni suši ? slabo domá přiděláno seme. Le skuseni kmet ali pa semenař prehudo presuši, zato se vé, kako lahko se ljudje pri ti reči opehariti dajo; tako, da se dostikrat preveč pregreje in celó oba molčita in ne čerhneta od tega kar besed ne toda zato kei dražje spečala ; zviti in prekanj veliko pod terlico podrobí in v pezdirje razpade. Sušivnice ali tako imenovane jame so v raznih krajih tudi mnogoverstne. V nekterih krajih imajo mislita, da bosta svoje domá přiděláno seme lozé in za sušivnice le proste jame, ktere po verhu z raznimi drogmí V « Vm « j • • a • • ^ 1 ^ t; semenař ve domace seme na sko prekerstiti in ga tud v usovskih lajtah za preprežejo, hudo zapalijo in na d rogovi h lan suše v drugih I u ^ovsko prodaj a. icemen ut. (jicuuju vcimu nu, iu, jv huuo luzpaiijo, poiem se le se lan ua njin susi, seme čisto ali ne, in ali je kaljivo ali, ne; če se jim le njih se tako presuši, da predivo prekerhko postane. Nekteri ne or & ledaj eliko na to ali je imajo peči ali enake luk rije zidane, ktere se poprej hudo razpalijo, potem še le se lan na njih s u š i toda na reče, da je rusovski lan, že po njem planejo 3 Z pie vsejani lan se sicer malo bolj redko s ej moglo kakor navadno. al vendar ne tako redko, kakot biti bi 12. Poglavitna napaka je zraven godenja tudi trenje z navadno terlico z dvojnim špuntom, v kteri se lanéno stéblo, ki je presušeno, popolnoma raztolče in razdrobi i ---------y---------- --- - — -— ------7 ----------------DivMi v/ , ni j v pi vouot/iiu ^ j; w j) u IUUIIIU i u #n u I ^ v> iu iu " Pustil j« je -Res ne": pisatelj v III. na to vprašanje odgovori in res- isel dalje i našel je vuka, hoče ga streliti, pa Onda je r> meo isel dalje i nasel je vuka hoče £a streliti, pak se mu i svojih besed z nekolikim razlozenjera narodnostnih on začne moliti da Sa naj pusti, i pustil £a je- Onda ide zadev na Českem dokaže, kjer ga posebno znimarno tako da,Je i najde sraku, i ona se mu zacne moliti, i pustil je i 7 ° 1 ' • 1 • * V ! kC • I « • « i i • ...... rekoč osorno obnašanje domaćih plemenitašev proti ćeskemu ljudstvu prav v živo zbada, in mu popačevanje čeških nju '.Inda je isel dimo i baba ga je pitala: jeli si kaj do nesel? A on veli: nisem. ar nisem niš krajskih itd. imen ter jako žali. Jaz pa menim nj i h divjasko pouemcevanje ušesa našel. Onda mu je dala jesti i da se je najel mu je rekla da naj konja na pašu tira i da ga na večer nazad dimo dotira. drugač bu da bi iz te umetnosti memo vseh zl° za nje£a- 0n tira na Pa^u 1 z^pal je pole ar konja, pu in c u i ni , u a u i i ij te? uuiciiiuou mciiiu vstJII — — — —- ---- — r---- - — i---r ^ * ^ ^ ^v »j druzih narodov Slovenci preizverstno skušnjo napravili onda Pa 8e konJ skrije. Da se on prebudi, vidi da konja in da morajo naše lepotinske čutnice že neznaiisko zabru ni. Onda postane žalostěn i iskal ker se enakim divjeglasnim spakam šene in oterpnjene biti, še ne moremo in nočeino odpovedati. Kakor bi namreč po nemčeno ime kmeta pogospodilo in vaške Iajnate ulice po vidi vranu i ona je po sumi i na jenput Sa sem zgubil. pita: kaj ti iščeš? A on veli: konja Onda mu ona reče, da naj ide i pazi na on grm na kojega bu ona zletela i na on grm naj oglavnik tlákalo r kakor bi enako preošeinljene neugode selom še le obstatno pravico delile in v farmane poboznega duha vlivale, se s ponosno urnostjo uboge slovenske reve devljejo na hiti i taki bu konj van došel. On ide i tak vučini i došel je konj van. Onda ga je tirai dimo, i da je dimo došel, mahom ga baba pita: kaj si dotiral? a on veli: je sem. naklo, in pod kladvo z uji mi hiti. nameten nad njimi spodtikal!" » Malenkosti! kdo bi se 0nda mu da baba Jestl * da Je Jel> ide baba vu štalu i pravi ta in uni. vudri po konju. Zakaj si se y veli j ne bolje skril? A on Prav če so malenkosti ; zatoraj pa naj poptuj skerbnost že odneha nad nji kerhati svoje škerbaste tesla y veli: sem se skril na tri klaftre vu zemlju, pak me je dan pak mu je rekla da naj tira konja nasel. Onda drugi in narod ji bo to veledušno prizanesljivost resnično hvalo na pasu. On ga je tirai, pak ga ni hotel iz ruk pustiti. ved Tolik ogredé (K neg ga je navek v ruki držal, i ipak Sa je sen vukanil i zaspal je, tečas se pak konj skrije. 'Da se prebudi pak ne najde konja. Da ga je iskal zestane se z vukom Narodne pripovedke iz Varaždinske okolice. 1 vuk t ve,l: kaJ u îàéeâ* a on mu veIi da mu ie m-r , .r . k°nj zguiul. Vuk mu veli: pazi, poleg kojega grma bum Nabral M. Kračmanov. 1. Kak se je izpunila senja zginul. Vuk mu veli: pazi pole kojega grma bum Bil je jenput neki grof koji je dal grad zidati, a imel ja bežal, na 011 grm hiti oglavnik i triput ž njim stepi, onda ti bu konj van došel. On ovak načini i konj dojde tira dimo. Baba mu dá jesti, onda pak ide van. Onda ga je tri sinove. Da je bil grad gotov rekel je: vezda bumo vu štalu pa vudri po konju. Kaj si se, veli, ni bolje skril? vsi vu njega spat išli i vsak mora mi zutra povedati kaj je a on veli: skril sem se šest klaftrov vu zemlju pak me je seiiial, ar to če biti istina. Ovi tri sinovi su skup vu jedni našel. Onda tretji dan pak mu veli konja na pašu tirati. hiši spali, onda se najstareši i srednji spominjaju kaj bi v On ga tira i je sedel na njem da mu ne bi pak vušel, ali ipak ga je sen vkanil i zaspal je na konju, a konj si leže i spravi ga dol s sebe, onda pak se skrije. 'Da se prebudi pak konja ni. Onda ga • v V isce • V V isce i ne mre ga naj ti, na zajdne opazi sraku, ona ga pita: kaj ti iščeš? On veli da je Ona mu reče: idi k oni vodi i onde buš videi zgubil. konja tri ribe koje se jako svetiju, prosi ribiče da ti je vloviju i onda hiti oglavnik na nje, i budu postali konj. On ide k oni vodi, vidi ove tri ribe i prosi ribice da bi mu je vlovili, a oni ga pitaju: kaj buš ti z ovemi ribami? A, jako se mi dopadaju, veli. Ribiči mu vloviju ribe, on hiti oglavnik na nje i postale su konj. On konja tira dimo i 'da ga je dotira! y mu dá baba jesti. Onda veli: pazi na konja doma, ar je morala iti vu spravišče. On ide onda vu štalu da mu ne bi konj odišel, a konj mu veli: idi, i na náhižu buš našel mnogo vsega starih kož i koja je naj veksa onu zemi i obsij me vu nju, i našel buš jednu kad zlata i jednu srebra, ono zemi i nasipli okolo mene kuliko naj više, onda zemi brus metlu i kosu i mene pelaj lepo iz štale da se ne bum nigde zadel, pak odidemo, ar drugač, 'da baba dimo dojde, kak mu je konj rekel i budemo obadva poginuli. r> On včini O" !■> pela ga iz štale, pa konj se je malo s kopitom v pra tresnul pak onda veli: vezda friško hodi, ar baba bude mahom doma. Onda bežiju i, da su vre daleko bili, reče konj: veli, ogledni se nazad, je li buš kaj videi. N i k a j drugo, neg jenu veliku crnu pak konj veli: blizu vu črni ogledni se. meglu. On se Oruia idu još jeu cas i i vidi babu vre ogledne megli. Onda konj veli: hiti brus. On je brus hitil i postali su veliki bregovi tak da se je baba kornaj prek přivlekla. *Da su vre pak deleko bili veli konj : ogledni se. On se ogledne i vidi babu vre pak blizu. Onda hiti metlu pak postane takva šuma odzadi da ne je baba komaj prek přivlekla. Onda pak bežiju dalje i, 'da su vre daleko bili y pak konj veli da se naj ogledne, pak vre vidi babu blizu. Onda hiti kosu i postale so same kose tak da se je baba potukla. Oni bežiju još jeu čas pak konj veli da se videl. Onda reče konj: vezda ogledne, i ve ni • V nis više 9HHPPIPIIPH idemo k tebi dimo, a on veli da ne sme dimo pa mu pove kak se je V z nj i m y dogodilo, se moži ! A konj veli: nikaj zato, vezda onaj, koj bu prek jedne velike baš tvoja sestra grabe skočil, bude ju dobil. Ilodi i tain prosi ako bi smel skakati, a ti mene prvi put jen y drugi put dve, tretji put tii klaftre od grabe nazad potegni. Onda ideju i došli eu na večer v jednu oštariju, onde on pita: kaj se je tu no voia zgodilo ? A oni veliju: nikaj drugo ide vezda v zámuž i koji bu prek jedne neg grabe V • grofova ci skočil, on bu nju dobil. Drugo jutro ide on i prosi da bi i njega pu- stili skakati. Oni mu dopustiju, ar su si mislili: da mi, koji imamo lepe konje, ne mremo skočiti, kaj bi ti s tvojim skočil. On potegne prvi put konja jen klafter od grabe i skoči još jen klafter prek grabe. Onda vsi veliju: to se je přiměřilo, još jen put. On potegne konja dve klaftre od Onda veliju: još grabe i skoči još dve klaftre prek grabe, tretji put. Onda potegne konja tri klaftre od grabe i skoči još tri klaftre prek grabe. Onda idu vsi vu palaču a konje spravlaju vu štalu, a njegov konj veli: ti mene ne puščaj neg vu štalu, neg ja moram iti s tabom gor i tamo ti meni glavu odséci. A nije hotel to včiniti, nu konj veli: samo to včini drugač ne bu dobro za te. Kad hočeju njegovoga konja vu štalu, on veli: moj konj mora iti z menom vu palaču. A drugi palači? On ide veliju: a kaj buš s tak grdim konjem vu odseče konju glavu, gor i ? da gori dojde y i zlato i srebro raztepe se po podu, a on si je s krvjom ruke pošprical. Onda grof beži po ročnik a grofica po vodu, i da si je ruke brisai povedal je: ni ga tu zdenca da bi zlato iz njega zviralo y ni ga lepoga polja da bi pšenica rasla se je y a da su meni mati vodu a otec ročnik donesli, to dogodilo. Kratko časnica Mladi mravljinec s svojo materjo roma na grob svojega oceta. Silne priprave za vojsko. Prežalostna novica, da so oče mravljinec tako revno konec vzeli, se zvé kmalo po vseh kotih in tudi na Viču pod hrastom. Jojmene! kako sta mladi mravljinec in mravlja žalovala in jokala. Ni ju bilo moč potolažiti. Vsa družina dene černe oblačila na-se, in joka in stoka, da ni konca ne kraja. Tri dni prelivajo solze za nesrečnega očeta; četerti dan pa se vzdigneta mati in sin in gresta. na grob njegov. Cez nekaj dní prideta na bojišče, kjer so hrabri očka s svojo palico marsikteri žabici čepinjo razbili. polk v se leži sèra ter tjè nepokopan, ker ni bilo kebrov dobiti, da bi jih pokopavali. Sin po bojišču se sprehajaje najde leseno palico, ktero so očka zgubili, in tudi zadnjo nogo njih vidi ležati vso kervavo ; pobere toraj dragi ostanek, ga vtakne v žep, pa gré z materjo naprej. V belo Lj ubijano pridsi ne vesta, kam da bi so obernila. Celih 8 dní hodita po městu, in z veliko nevar-nostjo prisopeta do tište ulice, kjer se pravi „za zidomcí. Tam zagleda mladi mravljinec velikanske kofetarije, kjer so ošnofane kofetarice sajasti kofé z vodenim mlekom kuhale in v lončenih skledicah prodajale. „Matka! spiva še midva eno skledico; saj ne veljá več kot 2 ali 3 kraj carje u pravi mravljinec bote vidili, kako nam bo čeva spucalu. „Odamela! za 3 krajcerje kofka" • « i « • • n n * * t v i • v t « vpije mladi mravljinec, pa kofetarica nič ne slisi: komaj, da ga še ni pohodila. Ko vidi, da tako nič ne opravi, spleza na klop, in začne sèm ter tjè tekati in vpiti. Ko ga kofetarica zagleda, mahne z omelom po njem: „ali greš šment!" da revček smertni nevarnosti komaj uide. Potem gresta sin in mati lačna in žejna naprej, prideta do „loterije". Mravljinec, ki se je v per ve m klasu in že tri jezike tako naučil, da je bil „zunáchst gekommen" in tedaj tudi nemški dobro zná, gleda, ktere umare so prišle, fufcgar, anzar ohtecvancgar in u ter bere na glas: „najnar, pa zimazipckar. „Nič nisva zadela; le pojva dalje Kaj pa tam-le leží?" — praša mravlja, ko dalje gresta. Sin pobere papir ter najde, da je gosposk „partezettel". ?? Obriše blato z njega in bere: „Naznanilo! Oce mravljinec y posestnik mravljisa pod hrastom na Vicu, so nedavnej v bol- žalostno sklenili. Pokopani so za Pavlihovim podom Oba si to slišati vroče solze gtob. Tje pridsi bridko nišnici sred izritega malega Golovca". brišeta, in romata naravnost na jokata. Mravlje je žalosti konec; zavalí se mertva na grob. Zdaj je bil mravljinec sirota. Cez 3 dní zagrebe še mater zraven očeta, in priseže se maševati nad žabami. Bil je mož beseda. V spanji se mu prikaže še duh rajnkega očeta, ki ga opominja vse storiti, kar je prisege!. Gré tedaj k očetovemu prijatlu v Šiško; ta ga Ijubez-njivo sprejmejo; posvetujeta se kaj in kako začeti. Mladi mravljinec ves vnet se roti, ves žabji rod pokončati. Raz- pošljeta na glavarje bližnjih mravljišč prošnje, naj jima pri-dejo s svojimi četami na pomoč. Vsi fantje mravljinci dobé cegelce". Vseh vkupaj je poterjenih pettavžent manj kot V) dve sto. Noč in dan kujejo kovači sulice, brusijo meče in orožje. Vulkánová kovačnica ni nikoli prazna; noč je gonilo, poka ogenj drugo sto mravljincov ga god rajnke ga Pavliha mmm ^HHi * v in njegovega brata y in dan pise meh; in bije kladvo. Na Kljukca se vzdigne vesvoljno mravljiše ljubljanske okolice in se spravlja vkupaj pod vodstvom mravijeta na „starih sancah". Nekega večera prebira vojskovodja žabji časnik, ki je v mlaki izhajal, in bere: „Kaj nek bojo mravljinci naredili, ti ubogi pritlikovci! Komaj jih je eno pest, in nas polna mlaka; vse sestre smo na pomoč poklicale, še celo v Dravlje smo po-nje poslale. Vse raja in pleše po mlaki, in se veseli kervave bitve. Vojskovodja polije merzel pot y in skoraj ne more dihati. Vsa armada je tako pre strašena, da se hoče verriiti. Vodja pa mož dobrih mož visoko ceno; to je pa oslrašilo kupca, in ker tudi "Pivčani y ganov y si zná precej pomagati. Posije zveste adjutante do ki sicer vipavca najvec popijejo, ga letos niso veliko po cmerlov, s kterimi so od nekdaj prijateljsko živeli, in jim kupili * n a m ga je dosti ostalo in treba je bilo s ceno nazaj že tudi večkrat zoper kosmatinca medveda, ko je přišel iti, tako, da konc vina, ki se ga je o vseh Svetih tezko krast, pomagali, panjovi se vzdignejo Čmerli koj armado na noge spravijo; celi po 14 gold, dobilo, zdaj le 10 gold. veljá. Vina najboljše in pribrenčé na stare šance. Zdaj je sorte imajo pa se zmiraj precej visoko ceno. bila taka armada vkupaj, da svet ne pomni take. 2a tako L Ljubljane. Da utegnejo naš novi knez in škof armado je bilo pa tudi dosti živeža treba. Muhe, ki za kmali v Ljubljano priti, se sodi iz tega, ker je te dní iz druzega niso bile — prišle so namreč same od sebe pomagat Dunaja ukaz přišel, naj se škofovo poslopje kmali izroči dopeljujejo hrano dan na dan, noč na noč. Zmiraj je bilo svojemu namenu. Govorica, ki se je širila po mestu, da fuhrwesna dosti na cestah Ko je vse v dobrem redu spravi strašna armada mravljincov, cmerlov in muh se na noge, ima v Ljubljano spet veliko vojakov priti, je dozdaj saj še prazna; le to je menda res, da se ima za veliko magazinov in gre s šanc". Spredaj r> -----J ................ J v - * v"v """'V mravljiše je začelo „ofenzif" zoper nas. Zaprite 12 stopin pod zmerzlinom. Treba je v peči spet več derv vrata, straže urno na obzidje, čujte dobro! kmalo bomo paliti > kožuh ali debelo suknjo obléci y al tudi copát bi imele kervav boj. Jaz bom napeljevala levo krilo, kvaka nam treba bilo vsakemu po mestu, da bi nebil v nevarnosti, pa desno". Strašni krik nastane na to, da se kar breg mlake na ledénem trotoaru vsaki hip pasti. Mestni magistrat potresa, in rožljanje orožja se razlega noter do mravljišnega je dal sicer ok lica ti, naj vsak gospodar pred svojo hišo tabora. Žabe prepričane silne množice sovražnika, posljejo sneg ali led posterže in tlak posiplje; al tišti, ki zapovedi kiicarko na breg mlake, naj opominja mravljiše, in mu sve- ubo^ajo, so lahko na perste šteti! Pa tudi sama perst, ža- tuje, se raje pomiriti. Mravljiše prigromi zraven, se krohota, in pahne kiicarko v mlako nazaj. „Gorjé vam ganje in taka šara ne pomaga dosti, ker jo ljudje • ^^jir. . m^mftfc # ¥ na cev vpije ta ljih odnesó ali veter odpise; perva potreba je, da vsak go če nočete miru, boste imeli pa vojsko", in se potopi v spodar svoje oglajene in polzke kamne nasek a ti dá. in mlaki. Tri dni in tri nocí kuhajo, jedó in pijó mravljinci, koliko je tacih I Naj bi slavni magistrat poslal y ^ y ^ y in si prepevajo mravljišne zdravice. Popili so 10 kapljic člověka od hise do hise tlak pregledati zanesljivega in ojstro za- vina in snědli 5 drobtinec kruha. Ceterti dan pa se vsto- ukazat, da se brez pomude zgodi to, kar očitna varnost pijo#na «breg mlake. Na levem krilu zapovedaje vojskovodja terja. mravljinec, na levem prijatel iz Šiške. Čmerli so imeli kmali. Roka ali noga je hitro zlomljena, ali zaceljena ni H koncu tega spisa prekličemo novico, da je svoje komandante in dve muhi za adjutanta, in tako pri čakujejo glas bojne trombe. J. F. St. cr er Dopisi ospod Ka lister kupil Peskotovo hiso zunaj mesta. Sam ospod Kalister nam je rekel, da to ni res. Pa kar ni, morebiti še biti; saj njemu bi jo najbolj privošili 5 Varaždin 1. febr. M. K. Pri nas v Varaždinu se je jel narodni ponos tudi precej živo gibati. Spravilo se je družtvo domoljubnih možkih in ženskih, ki je počelo mačem jeziku. Igrali so dozdaj Freudenreichovo utegne ker je mož zato, da bi hitro kaj lepega sozidal. kar imamo še popraviti, je, da v 4. listu hvaljeni veliki Drugo igrati v do mean a in V ze igro „Gra so jo morali v tretje ponoviti, ker ni bilo ki so želeli na vinokupcevavec ni Joze, ampak Ja nez Gregorič. Z Ljubljane 3. sveč. A. P. — dan ni nam pretekel brez spomina na mojstra naših pevcov Vodnika. Sicer Zibertova hiša v Šiški ni bila tako Včerajšni praznični mogli priti gledat vsi prostora, da bi bili enkrat. Nirnamo Varaždinci nalašč zidanega gledišča, pa ta prostor, kjer se navadno igra, je komaj za 400 ljudi, in lišp in tu kako laj d leti, k se je ob haj stoletnica nj y ndar vedilo se je in vid je bil Vodnik d Zbrala se j v nje rojstn pervikrat jih je moralo še čez 200 igre ne vidši domu iti. domoljubna množica, ki se je pomenkovala to in uno y da hiši ba- in tretjikrat je bilo ljudi vse polno. Pa so naši se jim ni moglo nič Tudi drugi dobrovoljci tudi tako dobro igrali, da posebnega oponašati, zlasti je igrala gospodična Pr— Maco tako dobro, da se je kar vsem dopadala. Jako izverstno je rala po bljublj igrala tudi gospodična B— in pa gospođici C H—. Bog jih živi in daj, da bi nam prav obilokrat vesele večere podajali! Tudi naše kazino se je kaj lepo razvilo pod ravnateljem gosp. Rakušem. Večkrat so zvečer plesne veselice, kjer se pleše kolo, čardaš več. Časopise ima domaće „Narodne novine A in zapela to in uno, iu ma V o j t e h K u r n i k in ít razveselila veselo družb krasni „sonetni venec ^pominku Vodnikov ktero zdravico vmes napi P G a. Gosp. Krek pa sta še posebno u s tem , da je poslednj b »I uni pa deklam d kratk s kter w J pet lepo poka kako prija mu j V humoristična, kter svoj darove le malokte Ijenim del Ker nam danes pr in pa še drugih vertic bomo naznanili drugo pot drugo; danes naj njka za natis obeh pesmic, raduj ej o ča se u in list" nemških. y naše „Novice" v českem jeziku 55 Gospod. štiti naši bravci s per y ki se zove : 55 Lumir" in pa vec Pèkvata kraća. *) Iz Vipavske doline 31. jan. M. K. Plevel iroel je pet sinov. A f Mokro Ton«až je Ijubèek bil njegov vreme zlo zaderzuje zimske delà v naših nogradih, za de-lavce pa tudi ubožniše gospodarje je to velika nadloga, ker v • Njego\a žena Meta Je bila za-nj v>a uneta. Tako je izrastel poln muh. Med njimi terma in napuh, Ni maral za tepenje, Se manj pa za svarjenje. jim zasluzka manjka, ziveti pa skor nimajo s cim. Lanska Ker bilje njeni poganjič, **) vinska let ina je bila v naši dolini sploh srednja. Ker so Mu ni odrekla skoraj nič, pa naši ljudje vidili, da je poleti zavoljo vojske na Laškem se vino zlo podražilo, so koj po bendimi postavili vinu pre- Vse želje dopolnila, Da ni ga razžalila. „Tomaž bo mogel v Koratan, Će dalje ne saj leť in dan, Da bode kaj poskusil, Med svetom se obrusil*4. Prosimo večkrat kaj. Keusovi tertni rezilniki se bojo do bili v štacuni gosp. Hoinig-a in Božić-a v Ljubljani; po ć i n», nam se ništa vedila povedati; poslal jih Vam bo 10, ako Vam je prav? Vred. Pekvata, prav za prav pekiata (verdammte) od pekel, kakor na Gorenskem pod Ljubeljem radi govore namesto pre k 1 e t- a- o. **) Poganić, to je, najmlajši otrok. „Imel bi tudi jest se rad , Naj bi se zdaj, dokler je mlad, Naučil špraho nemško Umeti kot slovensko". Tomaža mati viditi Od daleč mu naprot letí; K' roké sta si podala, Ga rnati je prašala: neznani ali ki nimajo stanovitnega stanovališča ; druge srne „Jest mislim, da Snovarjev Jošt „Si lačen, ljubi moj Tomaž, Ga vzel saboj bo tje na post, Ko pojde na tèkanje, Vsakletno mojstrovanje. Pregovor krajnski stari je. Da tkavci grejo ćez meje, Ko pride pepelnica, Nam post je že resnica u Tako je tudi Jošt pobral Orodje skup in se podal Z napolnjeno bisago Cez Dravo, reko drago. Za njim je tudi šel Tomaž Priložnost bila je k' nalaš Zavléci ga na Nemce, Kjer ni slovenšć'ne sence. y Prišla v Celovec sta, aj aj Kako razblaznil ga je zmaj Se takošne zverine Na Krajnskem vidil ni ne. ? Zamaknjen ves pred Herkulom Je dolgo čakal, kdaj z bíitom Po glavi ga bo vdaril. Pa mož si je prevdaril. Od tod ga je cèfral naprej Tajisti dan, ne vem i doklej y Tomaž mu je že pesai In glavo zlo pobešal. Prihodnji dan že na večer Prišla sta v 6elo Felzenćer Tù Jošt imel je znanje, Zaćel svoje tkanje Tomaža krnalo je spečal, Ga nek'mu pavru v službo dal Za Ion je izgovoril, Obleko da bo storil. y Tù je volaril troje let, Potem pa se povernil spet Na Krajnsko ves prestvarjen, Po duhu pa pokvarjen. Kaj si želiš, kaj rad imaš s Le reci, kaj bi jedel, Bos sam najbolje vedel". Tomaž le nemško godernja, Ter pravi, da nič več ne zná Meniti se slovensko, Da le razume nemško. Kako je mati zalostna Da se zmeniti ž njim ne zná! To žalost popisati Bi mo^ia sama mati. Ga praša uno, praša to, Tomaž deiži se le terdó, Ko mutec dokazuje, Se nemško odřezuje. Plevel pa je z glavó majal Nevoljen proti sebi djal : i Tomaž se ni obrusil nic Ničesa ni. ne miš ne tie. y Na to gré mati v kuhinjo Tomaž šterbenka jo za njo Kaj vgleda! Kraće, gnjati Gor v dimniku bingljati. Fokazal je na masten kos, Po nemško rekel : „dos ber Zdaj ga je zastopila, Po burklje berž skočila. bos" ? Na kviško dregne krepkih rok Kar cepne kraća doli, cmok! Tomažu nos razbije, Da j grozno zaupije: j°j? 0 joj ? o joj nos Je razinesaril zdaj mi kos O ti pekvata kraća Si vendar od rogača !c' j V Ce prav mu zlo je tekla kri, Ljubo je bilo materi, D.» jezik razvezala Mu kraća, glas je dala. le takrat zgrabiti y ako ne ubogajo i kar jim čuvaj veleva y y ali mu gerde besede dajejo ali ga napadajo, ali pa take ki so veliko škodo naredili. Vjetega poškodovavca mora čuvaj k županu gnati, da ga izroči cesarski gosposki. Vsaktero poškodovanje poljskega blaga, ktero ne spada pod še hujše določila kazenske postave, veljá za poljsko škodo, ki se ima po stopnjah pokoriti v dnarjih s 25 kr. do 40 gold. nov. dn., ali pa z zaporom do 8 dni, ali pa tako, kakor v nekterih deželah že obstoječe poljske postave določujejo. Tudi z de lom more poškodovavec storjeno škodo odslužiti. Ako živina poljsko blago poškoduje, jo ima čuvaj po rubiti za tistega, čigar blago je poškodovano bilo. Presvitli cesar so 1. dan t. rn. sprejeli dva slanca ogerskih prostestantov barona Vay-a in Pronay-a. Kakor se kaže, se utegne zdaj ta zadeva tako poravnati, da bo prav na obe straní. Feldmaršal baron Hess je z zahvalnim pismom cesarjevirn za 55letno cesarsko službo v pokojni stan djan in za stotnika trabantne garde izvoljen. Njegovo službo je prevzel feldzm. vitez B e n e d e k. Zlo se je govorilo, da se ces. mornarstvo iu 1. armadno kerdelo pripravlja za vojskini stan. pa „Oest. Zeit.u pravi, da je to čisto bosa. Prepoved od 30. jan. 1. 1., da se cez meje našega cesarstva ne smejo konji nikamor prodajati, je po cesarskem sklepu od 24. p. m. preklicana; le za Sardinijo, To-skano, Modeno, Parmo in Romagno še veljá. ^daj je gotovo, da bo tukaj izhajal nov časnik, ki bode v duhu konservativnem posebno zagovarjal zadeve visoke gospode; program tega časnika je podpisalo 6 grofov. V našem cesarstvu je po novem številjenji 330 bolnišnic, zraven pa še 139 vojaških ; leto in dan pride v nje bolnikov okoli 400.000; n oriš nic je 40 s kakimi 6000 norimi; porod ni h hiš tudi 40 s 16.000 otročnicami; hiš za na j dene otroke 33 z 24.000 otroci. Celo mesto je polilo grozovite prigodbe, ki je te dni na dan prišla. Neki kupćijsk sluzabnik, Schmitt po imenu, je svojega gospodarja K. Huitza umořil in mu 6000 gold. vzel. Zakriti to hudodelstvo, je mertvega stlačil v popotno skrinjico ^kofer) in jo z napisom, da so sladin sadje v nji, poslal po železnici v Pra go v neko gostivnico s pismom, naj se kofer shrani, dokler ne pride kdo Ko polni šip je imel obraz Tako se spasel je tacas, In kadar je zasopei, S težavo je le hropel. t Dovolj bi bilo treba krač, Da bi jo sku il vsak bahač, Ki z vira se po ptuje, Svoj jezik zanieuje! V. Kurnik Novičar iz domaćih ia ptujih dežel. po-nj. V drugem pismu čez več dni kerčmarju piše y naj posije kofer v Przemyslan v Ga I ici jo; ker ondi tudi ni- po škrinjico, se je poslala v Lvov in odtod kogar ni bilo v Hz es zov, kjer je v magazinu železnice ostala. V tempa je gnjilo truplo začelo tako smerdeti, da so jo odperli in našli — umorjenega člověka v nji. iMorivca ima že sodnija v rokah ; mlad clovek je, 20 let star, in tako nedolžnega Dutiaja. Cesarski ukaz od 30. januarja t. I., ki obraza, kakor da bi ne znal pet šteti. veljá za vse dežele cesarstva razun Bciieškega, Dalmacije iz Tersta. Světli škof teižaski so 2. dan t. m. izdali • » za pravice in vojaške Granice, določuje napravo p r i s e ž u i h poljskih pastirski list, v kterem se krepko pote čuvaj e v in kako naj se ravna s tistiiiii, ki so na poJji papeževe. kak os no škodo naredili. Poglavitniše reći te postave Galicija. Z Lvova. 4. dan jan. je tukajšni mestni danio našim go^podarjem ob kratkem na znanje. Da se župan ra/. posla I vsem m e s t n i m u radni kom ukaz, naj se poljsko blago varuje kakoršne koli škode govori ta po vsled minislerskih ukazov od 25. avgusta in 20. dec., v stava je dovolj en o (pa ne ukazano) udinjati poljskih vseh rečeh, kadar imajo z ljudstvom opraviti, z besedo in čuvajev ali varhov. Pod poljskim blagom se razumejo pismih poslužuifjo poljskega ali pa rusinskega jezika. vse reci, ki so s kinelijstvoiii »poljskim gospodarstvom ) v kakoršni koli polji. • V Tiroljskcgn. Celó málokdo je zadovoljen s tem, ali daljni dotiki, dokler so na prostém kar je v posvet poklicana komisija zastran nove osnove Za to varstvo se pa morejo le taki poljski čovaji v dežel ni h na mes tni ko v sklonila iu vsak želí, naj bi prisego vzeti, ki si jih udinj&jo obci ne (soseske) ali pa visoka vlada te^a ne porajtala, ker se ne ujema več s po- posestniki večjih kmetij. Taki pristženi čuvuji imajo vse trebami sedanjejra casa. Tisto razdtljenje deželnih namest- postavne pravice ocitne straže in gosposkinih služab- nikov v 4 stanove je staro kopito, ktero ue veljá za nikov. Da se spoznajo, naj v službi iiomjo na roki okvir in današnje dni. Laskega. Ciírava bo Sa voj a in Ni ca? Ali bote y pa inajhno puško na rami , ktere se pa smejo poslužiti za brambo le takrat, kadar jili hoće k«i«» res s silo napasti, ostale Sardinii, aii bote padle pod Francozko? To je Vjeti sine poljski čuvaj le lake poškodovavce, ki so mu zdaj poglavihio vprašanje. Ugibuje se na vse strani. Sar dinski časnik „Opinione a pise , da većina Savojcov in Ni-canov noče francozka biti, in da Sardinija ni prevelika dokler nima tudi Beneškega ; dokler ima Avstrija Beneško j pravi je to Sardinii vedno nevarno zuganje F ran ne ti, ki pravijo, da zedinjenje cozki „Constitut." pa pise: Savoje s Francozkim je že gotovo, da se to ne bo zgodilo, vejo kaj pravega tedaj skuhalo, se nobeden ne vé. in ne uni, ki terdijo, u Kaj se bo šliiua V Novice" so ob svojem času oznaniie, da je césar Napoleon 31. dec. pi^al papezu. Sv. oce so přejeli to pismo 7. jan. in berž drugi dan so odgovorili cesarju z mirno besedo med dru&im to-le: „Veličanstvo! Dobro mi je znan Vaš težavni » stan, kterega tudi Vi sami cutite. In ravno zavolj teh lastnih težavnih okoljšin mi že večkrat svetujete, naj bi zavoljo vesoljnega evropcjskega mirú se j da ostale odpovedal puntarskim deželam, ter mi zagotovljate dežele mi bojo varovale velike vlade. Al to nikakor ne more biti. Jez ne morem dati, kar ni mojega, ker rimski tron ni lastnina kakošne kraljeve rodbine, ampak je last vseh katoličanov. In če puntarji v ? legacijah dosežejo kar hocejo, bo to izgled drugim prekucijam, domaćim in unanjim. Pravite, da vlade bojo varuške mojih ostalih dežel, — al . da tudi mogoče? Naravnost Vam moram reci jim bo pa ne pedi rimske zemlje ne morem odstopiti, naj se zgodi kar - ki so se po- lioce. Cmu so mi dezele pravite dalje slednjih 50 let že tolikrát spuutale zoper rimsko vlado? Ali pa ne pomislite brezštevilnih puntov v V7aši francozki deželi poslednjih 70 let! Kdo pa bo inogočnemu francoz-kemu narodu svetoval, naj bi zavoljo mirú evropejskega stisnil meje deržave svoje? Oba bova stopila enkrat pred sodbo Božjo; dajva, da naji bo zadela milost njegova ne pa pravica! Sicer pa Vas zahvalujem za dobrovoljne zago tovila zastran mene samega j in prosim Boga, naj čez Vas cesarico in mlađega cesariča razlije obilen blagoslov Svoj !il 19. jan. so papež tudi na vse škole pismo poslali, v kterem jim razodevajo serčno veselje nad njih obnašanjem v teh bridkih časih, miiujejo hude stiske iu zago-tovljajo, kakor v pismu do cesarja, da se ne bojo udali terjatvam njegovim. 22. jan. zvečer je bil Kim zlo nepokojen. Okoli 4000 ljudi se je zbralo v ulicah „Colluna" in so kričali : n Živio Napoleon! Živila Francozka! Živio Viktor Emanuel! Proč z Antonelli-tom ! Proč z duhovno vlado !t4 Celo město je bilo v velikem strahu ; sv. očeta je razujzdauost Rim-ljanov bridko razžalila. Francozki poveljnik general Goyon dan oklical, da hoče mir v Kimu in da bo nepo- je drugi kojneže strahova!. Franeozko. Iz Pariza. tukaj Kar se je poslednji čas 7 i r odilo, pač očitno kaže, da césar Napoleon ne terpí nobenega naspiotovanja, tudi iz Riina ne. Zdaj ? Napoleon gori omenjeno papeževo pismo v rokah in vé ? kaj so sv. oče katoljškim škofom pisali, zdaj ne skriva Na poleon III. več i da ga zoper Kim vodijo misli strica nje govega Napoleona I. Ukazaje cerkveiii časnik „Univers44 mogočnost, kakor da bi v njegovih rokah bila osoda cele Evrope. Kaj se bo po tem takem še na Rimskem in drn n n 1^39 . . . „ „ „ „ 1839petink. „ 4°/0 narodni od leta 1854 „ Đohodkine oblig, iz Komo „ 370. Souvraindori Ruski imperiali Pruski Fridrikdori 124.50 Angleški souvraindori 120. Louisdori (nemski) 108.50 Srebro (ažijo) jí jí jí jí Ji » 18.40 10.95 11.30 13.40 10.95 32. 16 nj e ít a Ogdovorni vrednik : Dr. Jaiiez BJeiWeiS. Natiskar in založnik: JoŽef BlâZDiL