Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L! 100
Leto I. - Štev. 33
Gorica - 14. septembra 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Podružabljenje kmetijstva v Sloveniji
Izgradnja socializma v Jugoslaviji *€ vrši po ruskem vzorcu. Kot v Rusiji tako so tudi v Jugoslaviji poi državili predvsem vso industrijo in trgovino ter tako strli moč meščani skega sloja. Zaplemba se je izvršila kaj preprost način: industrijice, veletrgovce, hranilnice, banke, zadrui ge in podobno so postavili pred sodišče z obtožbo, da so služili okupatorju, vsi so bili kav po vrsti obsojeni na zaplembo premoženja in 'zgubo državljanskih pravic, da bi Pri volitvah ne mogli glasovati proti obstoječi vladi. Nato je prišla vrsta na tretji stan, na kmeta. Z drastiči 'lo agrarno reformo so udarili kui take: graščake, veleposestnike, trd: n£jši kmete, pa tudi cerkve in sai Postane. Komunisti so pri tem kaj ^'ito izigrali kmete z obljubo, da dodelijo zemljo onemu, ki jo obde* 'uje. Posrečilo se jim je tudi naščui Vati revnejše poljedelce proti ugledi "ejšim ■ krilatico o »špekulantih in 'zkoriščevalcih delovnega ljudstva«, tako so si zemlje lačni slovenski mmetiči in koloni pridno delili ceri mreno zemlje ter parcele bogatejših Usedov ter se niso hoteli spominjati Prastarega slov. reka. da en krivičen Vinar požre sto pravičnih. Tako so s' pomagali žagati vejo, na kateri so Sedeli.
Ko je komunizem opravil s hrbi krtico kmečkega sloja, se je vrgel r'a stranske šibkejše organe, na sred: ^jega in malega kmeta. Pri teh je ubral drugačno taktiko, eutanazijo. •'es propagandni stroj, tisk in go= črniki o pričeli poveličevati in o p d VaH romantiko zadružnega življenja,
družnih domov, nabavljalnih in Obdelovalnih4 zadrug. Istočasno so ‘l'ddi zadružnemu sektorju privile: 'ie in ugodnosti:	traktorje, stroje,
'vino, umetna gnojila, sadike, seme* r,B< iid., medlem ko vsega tega ni '"ogel zasebnik dobiti na noben na* 'n. Zadružniki so dobili težke ii: ^‘tske nakaznice, karte za obleko, Utežni so bili mesa, sladkorja, olja. Samostojni poljedelci pa niso mogli
'obit,
ničesar
•. Poleg vabilne slaščice
je pa uporabljal komunizem tudi pris ganjaški bič, in sicer jako temeljito: svobodne kmete je pričel dušiti z vedno rastočimi davki, z vezanimi cenami, s prisilnimi odkupi po smeši nih cenah, s prisilnim odvajanjem na »prostovoljno«• udarniško delo. Da b> v kali zatrt vsak možen odpor, je segel tudi po najstrožjih ukrepih: kjer koli so pričeli kmetje , zabavi Ijati ali ugovarjati, so aretirali par vidnejših oseb in iako potlačili odpor.
Komunizem dobro ve, da je dru* žma, ki priklepa kmeta za zemljo. Vsak oče gara in dela za otroke, njim hoče zapustiti rodno hišo in zemljo. Družina je tako temelj za--sebne lastnine in skrivna rila, ki veže našega človeka na zemljo. Zato se je komunizem zaklel, da bo dru: žino ubil. In spet je segel po zvijači: proglasil je nujnost preobrazbe druži benega življenja z vključitvijo prei viška kmečkega prebivalstva v dei lavski razred. Posebne državne koi misije so preražunile, koliko kmečkih ljudi je potrebnih v vsaki vasi za obdelajo zemlje, in doiočile, naj vse ostale kmečke ljudi premestijo v j rudnike, tvornice, gozdove. Tako se bo kmet proletariziral... Ko so na mitingih sporočili ljudem ie načrte, je vstal pravi orkan ogorčenja in protestov. Marsikje je govornik moi ral zbežati. Kmet noče proleiarizacii je, noče biti gola številka. Državna oblast se je ustrašila in začasno prei kinila nasilno odvajanje mladine v rudnike in gozdove.
Komunistična propaganda pa gre dalje. Ma javnih mitingih govorniki odkrito pretijo, da bo z novembrom 1949 konec zasebnega sektorja, t. j. konec samostojnih kmetov, konec zasebne lastnine, kajti vsi bodo mo: rali, hočeš ali nočeš, u državni ali zadružni sektor. Splošna likvidacija svobodnega slovenskega kmeta je tu! Slov. kmet preživlja svojo agonijo, svoj smrtni boj. Njegov odpor je občudovanja vreden, žal pa, da ga bo nečloveško nasilje kaj kmalu zdrobile.
Atlantska pogodba
One 7. t. m. je stalni veleposlanik Združenih držav pri Združenih narodih Warren Austin Predal, glavnemu tajniku Združenih narodov Trygwe Lin en izvod Atlantske pogodbe, katero je podpisalo 12 držav. Lie je izjavil, da pride ta izvod v arhive Združenih narodov, ki hranijo že več kot 500 pogodb. S tem je bila Atlantska pogodba uradno položena pri Združenih narodih.
Berlinski zračni most
Glavni stan berlinskega zračnega mostu v Wiesbadenu je Pienehal s svojim poslovanjem. Ustanovili so ga lansko leto v oktobru za vodstvo prehrambnega poslovanja, na podlagi katerega so ameriški in britanski letalci z letali dovažali hrano in druge potrebščine na zahodno področje Berlina ves čas trajanja zapore, ki jo je Sovjetska zveza uvedla v prejšnji nemški prestolnici.
Letalske sile Združenih držav so objavile ukinitev poslovanja glavnega stana in skorajšnjo vrnitev generalnega majorja Wi!Iiam H. Tijijn^r-ia. ki je poveljeval združenim ameriš-
kim in britanskim silam, v Združene države. Poslovanje zračnega mostu bo pa prenehalo 31. oktobra.
Predsednik nemške federativne republike
V Bonnu, ki je začasna prestolnica zahodne Nemčije in kjer zboruje novoizvoljeni državni zbor Nemške federativne republike, je bil v ponedeljek 12. t. m. izvoljen za prvega predsednika nove nemške države Teodor Heuss, predsednik nemške liberalne stranke. Volitev se ie izvršila v državnem zboru, iieuss je dobil .od 803 glasov 416 glasov. Protikandidat je bil vodja socialdemokratov Schuh-macher, ki je dobil 312 glasov. Socialdemokrati, ki so druga najmočnejša stranka, so šli v opozicijo. Vlado bodo sestavili krščanski demokrati, ki so najmočnejša stranka, z liberalci in še z eno ali dvemi manjšimi strankami. Državni kancler bo postal voditelj krščanskih demokratov Aldenaner.
proti bivšemu zunanjemu ministru Rajku. Poleg Rajka, ki je bi! eden vodilnih madžarskih komunistov, sedijo na zatožni klopi: glavni inšpektor vojske Palf-fy, poslanec delavske stranke Justus, poslanec Horvath jn še več drugih znanih oseb. Obtožujejo lih. da so vršili vohunsko službo za razne tuje države, med njimi tudi za Jugoslavijo, ki je podpihovala upor. Obtožnica^ pravi, da je zaroto proti madžarski republiki vodil Tito.
Mohamedanski svet
Velik političen proces na Ogrskem
V teku tekočega tedna sc bo pričel v Budimpešti velik proces
List »Tan« iz Carigrada je v svojem uvodniku izrekel mnenje, da je Moskva »odločena uničiti vse mohamedanoe na sovjetskem ozemlju«. A vzrok temu bi bil »ker se prav dobro zaveda, da so njeni izhodi na jugu popolnoma zaprti in ni mogoče izkoriščati tamošnjega prebivalstva«, ki prebiva v obširnih muslimanskih pokrajinah tja do I Indonezije, ter izključuje vsak : poizkus sovjetskega vmešavanja.
Uvodnik zaključuje: j »Ne.Turki iz Turkestana, pa i niti mohamedanci, kar jih je na ! svetu, ne bodo postali ruski i ,mužiki‘«.
Iz življenja Cerkve
Sv. oče zopet v polnem delu
Razgled po svetu
^•Heriško posojilo Jugoslaviji
I Združene države so dovolile l|8oslaviji posojilo v znesku 20 rajonov dolarjev. Jugoslavija [J0 Porabila posojilo za nakup ^nega blaga in naprav. Uvoz Ž1 in izvozna banka v Washing
lllli je sporočila nakazilo kredi-
io;
vtadi maršala Tita. Banka bo I Plačala dvanajst milijonov do-*rJev takoj v obliki kredita za te. UT> ameriške opreme in ma-ki ga Jugoslavija poučuje za svoje rudarstvo. To l^iilo uvozne in izvozne ban-D0 ni v zvezi s prošnjo za ki jo jc Jugoslavija a ,)r* Mednarodni banki za tij|^v° in napredek. Ta je prejš-
Ua mesec poslala svoje odpo-J»tv0 v Jugoslavijo, da preuči H Vrte, za katere bi to posojilo ^azala. Posojilo bo od-
plačala Jugoslavija v dvajsetih enakih -polletnih obrokih. Prvi obrok bo vrnila 31. julija 1951. Posojilo ji bo na razpolago do 31. decembra 1950. Preostalih osem milijonov dolarjev pa bo banka nakazovala od času do časa do 30. 6. 1950 za tisto blago, naprave in usluge, o katerih se bosta sporazumeli Jugoslavija ter izvozna in uvozna banka. Vsi nakupi se morajo izvršiti v Združenih državah in jih mora banka predhodno odobriti. Združene države so podelile Jugoslaviji to posojilo za to, da bo Jugoslavija lahko povečala izvoz neželeznih kovin. Posojilo bo znatno pomagal jugoslovanskemu gospodarstvu, Združene države pa bodo dobile neželezne kovine, ki jih bodo uvažale iz Jugoslavije.
Pretekli mesec si je sv. oče dovolil 14 dni oddiha. S prvim septembrom pa je zopet začel delati s polno paro. Avdience se zopet vrste druga za drugo, prav tako govori in pisma raznim narodom. V preteklem tednu je sv. oče najprej napisal lepo pismo poljskim škofom za desetletnico nemškega napada na poljsko republiko. V pismu se sv. oče spominja vseg,. brezmejnega gorja, ki je zadelo Poljake v zadnji vojni, in svojih prizadevanj, da bi se ohranil mir. Tudi sedaj, pravi papež, ne uživa cerkev na Poljskem svojih pravic, vendar zaupati jc treba, ker »pot brezbožnih bo poginila«.
Sv. oče Švicarjem ...
V nedeljo pa ie sv. 0če kar dvakrat govoril po radiu, in sicer opoldne Švicarjem, ki so bili zbrani na kongresu švicarske ljudske katoliške zveze v Luzernu prvič po zadnji vojni, pozneje ob 4. pa Nemcem zbranim na katoliškem shodu v Bochumu.
Švicarjem ie sv. oče govoril v treh jezikih, ki so v rabi v Švici, v nemškem, francoskem ter italijanskem. Pohvalil je Švicarje zaradi njihove trdnosti v veri in dobro organiziranega katol. življenja ter pozval posebno laike, naj pogumno stopijo v okom sedanjim zmešnjavam v svetu.
... in nemškim vernikom
Nemški katoličani so v Bochumu v Westfaliji praznovali svoj 73. katoliški shod, na katerem
so zopet pregledali svoje dosedanje delo za katoliško obnovo ter začrtali smernice za naprej. Želeli so si papeževe besede za zaključek. In sv. oče jim je lepo začrtal program za socialno obnovo katoliške skupnosti v Nemčiji. Ves program je povzel v 4 točke.
1. Cerkvi ne more nihče po pravici očitati, da se za rešitev socialnega vprašanja ni zanimala; pričajo škof Ketteler in enciklika Leona XIII. »Rerum no varume«. Rešitev tega vprašanja zahteva žrtev od vseh in se danes ne da več odložiti.
2. Socialni program Cerkve sloni na treh stebrih: na resnici, na pravičnosti in na krščanski ljubezni. Od tega se Cerkev ne more niti za las 'oddaljiti, čeprav bi vsled tega utrpe!a trenutne neuspehe in bi povzročila razočaranje pri teh ali pri onih.
3. Cerkev se ne pusti zavesti od svojega stremljenja, premostiti navidezno nasprotstvo med delom in kapitalom, med delodajalci in delavci ter zgraditi sodelovanje med njimi v organski povezanosti na delovnem in gospodarskem polju.
4. Naj se ne zgodi, da bi svet dela zapadel pod jarem brezbožnega materializma. Rešiti delavce za Boga in Kristusa, za to je treba žrtvovati vse do skrajnosti. Tu je sv. oče znova opozoril ,na znano obsodbo komunizma. »Če se je pred kratkim potegnila razmejitvena črta, obvezna za vsakega katoličana, med katoliško vero in brezbožnim komu-
nizmom. se je to zgodilo zaradi tega, da bi se postavil obrambni nasip v rešitev ne samo delovnih slojev, temveč vseh brez izjeme, pred marksističnim naukom, ki zanika Boga in češčenje božje. Odlok nima nič onraviti z nasprotjem med bogatimi jn ubogimi, med kapitalisti in proletarci, med posestniki ki nema-niči. Gre za rešitev in ohranitev vere in krščanske veroizpovedi, za njeno svobodno udejstvovanje in s tem tudi za srečo in čast, za pravco in svobodo delovnega človeka. V resnici mora biti slep, kdor h. zadnja desetletja živel in noče tega razumeti.«
Te besede lahko ponovimo tudi našim frontašem in vsem komunističnim sopotnikom, ki še vedno nočejo razumeti, za kaj jih komunizem izrablja: slepi ste, če še vedno ne razumete!
fta Slovaškem
Slovaški narod je znan kot katoliški narod. To potrjuje tudi pobožnost do presv. Srca Jezusovega, ki jo Slovaki goje kakor Ie malo kje drugod. Do letošnjega leta se je na Slovaškem posvetilo presv. Srcu Jezusovemu že 200 tisoč družin. Prve petke pa obhaja kakih 250 tisoč vernikov.
Letos praznujejo Slovaki stoletnico, odkar je izšel prvi slovaški list. Bile so to »Katolicke noviny«, ki' so izhajale v Budimpešti. Pozneje so morale večkrat prenehati, a so spet začele izhajati; letos štejejo 64. letnik. Izhajajo v Bratislavi.
PETNAJSTA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Jezus je šel v mesto z imenom Naim in šli so z njim njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo, ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: Ne jokaj! In pristopil je ter se dotaknil nosil — nosilci pa so obstali — in je rekel: Mladenič, rečem ti, vstani! In mrtvi je sedel in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. In strah je obšel vse in hvalili so Boga ter govorili: Velik prerok je vstal med nami in Bog je obiskal svoje ljudstvo.
Pokazati bližnjemu sočutje ob priliki smrtnega slučaja v njegovi hiši, je brez dvoma delo krščanskega usmiljenja. Ko je vdova izgubila edinega sina, se je ljudem smilila in so šli v velikem številu k pogrebu. Prav tako je krščansko in lepo, mrtvemu prirediti dostojen pogreb. Človeško telo je z neumrljivo dušo zvezano v tesno naravno skupnost in zaradi odlike, ki gre duši, je tudi telesu izkazovati primerno spoštovanje. Zato šteje katekizem pokopavanje mrličev med telesna dela usmiljenja. Kdor od teh' misli prevzet prisostvuje pogrebu in moli za rajnke, ima zaslužen je pred Bogom.
V	naši dobi pa opažamo pomanjkljivosti, vsled katerih so mnogi pogrebci brez zasluženja. Najprej se pri pokopavanju telesnih ostankov premalo ali nič ne misli na dušo rajnkega. Le telo se časti kot prezgodaj usahli cvet materialnega obstanka in se obsipa z grmadami cvetja — na dušo se pozablja. Nekoč so
pri pogrebih udeleženci molili, veliko molili — dandanes gredo nemo za nosili ali pa se pogovarjajo o vsakdanjih rečeh. Da je pokop neko cerkveno obredno opravilo, pri katerem se v uradnih molitvah svete cerkve duša umrlega priporoča božjemu u-srniljenju — to večino udeležni-kov prav malo briga.
Opažamo celo, da mnogim kristjanom (?) pogrebi nadomeščajo bogoslužje. Iz privzgojenega nasprotstva proti Cerkvi in duhovščini ne marajo več za sveto mašo, za zakramente in druge cerkvene reči. Žive praktično, ko da ni Boga in ničesar nadnaravnega. V zadnji najbolj skriti kamrici svojega srca pa irna vendar človek nekaj želje po božjem, po čem višjem kot je goli materialni obstoj. Ta zatajena potreba duhovne narave si daje duška ob priliki raznih pogrebov. Ob taki priložnosti mrki »ateist« prestopi cerkveni prag in morda pomotoma celo pomoči roko v blagoslovljeno vodo. In ker že leta in leta ni dal časti živemu Bogu, izkazuje izredno počastitev mrtvemu človeku. Tako se na razvalinah krščanske vere razvija neko pretirano češčenje mrličev — nekrolatrija.
Vrnimo se k zlati srednji poti! Spoštljivo pokopujmo svoje mrtve, ker bodo njihova telesa nekoč vstala in se zopet z dušami združila, da stopijo pred poslednjo sodbo. Toda mislimo predvsem na dušo. Izkazujmo najvišjo čast samo Bogu, ki je vse časti in hvale vreden; ne pretiravajmo češčenja mrtvih grešnikov. Tolikoveč pa molimo za vse pokojne; rože in girlande, godbe in spomeniki jim ne morejo nič pomagati — pomaga pa jim pobožna molitev.
Socialna šola
Kapitalizem in socializem
Sedanji gospodarski sistem, ki vlada že dolgo časa v vseh zahodnih državah, imenovan tudi kapitalistični sistem, je prinesel človeštvu že veliko koristi, pa tudi veliko gorja. Če bi ta sistem upošteval moralna in socialna načela, bi kot sistem ne zaslužil obsodbe. Kapitalizem postane slab in obsojanja vreden, če kapital zaposluje delavce z edinim namenom, da jih izkorišča po mili volji ter v izključni dobiček industrije in ne upošteva delavčevega človeškega dostojanstva in socialnega značaja gospodarskega delova-
nja.
Značilnost sodobnega kapitalizma je osredotočevauje silne gospodarske moči in kopičenje bogastva v rokah maloštevilnih posameznikov. Novejši razvoj je sicer prinesel nekaj sprememb tudi na tem področju. Vidimo, da se lastništvo velikih gospodarskih podjetji drobi na razmeroma širok krog lastnikov delnic, zadružnikov itd., toda denar in kredit, ki kakor kri poganjata vse delovanje gospodarskega organizma, sta še vedno v rokah maloštevilnih ljudi, bodisi lastnikov kapitala, bodisi ravnateljev ter upravnih svetov velikih gospodarskih in
finančnih družb. Kapitalistični sistem je pahnil velike delavske množice v revščino in bi priti-ral svet do popolnega gospodarskega, družbenega ter političnega zloma, če bi k sreči ne bilo prišlo do tolažilnih social-
ah reform, ki so kapitalizmu nataknile brzde in omilile njegove zle posledice.
Ena skrajnost, ki smo si jo zdaj ogledali, ie kapitalizem. V kolikor je slab, se dajo njegove zle posledice vsaj delno omiliti s pametnimi socialnimi reformami. Druga skrajnost pa ie komunizem. Komunizem zagovarja in, kjer je na oblasti, tudi izvaja neusmiljeno razredno borbo ter popolno odpravo zasebne lastnine. Komunizem je že po svoji naravi enostranski, krivičen, poleg tega pa sloni na materializmu, širi brezboštvo in hujska h krvavi revoluciji. Na srečo danes ljudje že vidijo vso nesrečo tistih ljudi, ki so postali žrtve njegovega nasilstva.
Socializem je nekoliko milejši kakor komunizem. Kljub temu pa tudi on trdi, da ie človek ustvarjen samo za ta svet in ne dopušča svobode v gospodarskem delovanju. Ta načela so seveda nezdružljiva s krščanstvom in zato nihče ne more biti istočasno dober katoličan in dober socialist. (Nonec prihodnjič)
Romanje oJltafece t>o|je
po ^bcjciškerri
Nedelja 4. septembra pomeni za Tržaško ozemlje dan velikih in mnogih prireditev. V Dolini so imeli kominformisti pravo pustovanje v korist časopisov »Lavoratore«, »Unita« in zlasti »Delo«, o katerem kričijo in sanjajo, da je »edini slov. demokratični časopis na svetu«. —
V	Bazovici so titovci na svoj način proslavljali bazoviške žrtve. Ko so se zvečer veseli vračali s kraja smrti in srečavali našo procesijo, se mnogi niso dostojno obnašali. •— Na Kati-nari na se je zbralo na tisoče primorskega vernega ljudstva, da v slovesni procesiji spremlja fatimsko Mater božjo s Katinare na Bazovico. O teh naših katoliških slovesnostih pišemo sebi in zanamcem v spomin:
Z Brega na Kras
Marijina romarska pot je vedno lepša, spremljevalcev je vedno več. V krasnem nedeljskem večeru se vije ogromna procesija s Katinare na Bazovico. Fa-timska Kraljica se poslavlja od Brega in roma na skalnati Kras. Po strmi cesti jo nesejo postavni rocolski fantje. Številni duhovniki, pevci, narodne noše, belooblečena mladina povzdigujejo Marijino čast. Tam na Da-ciji, na meji med eno in drugo župnijo, pa zopet slovo in pozdrav in to tako prisrčno, tako lepo, da se zgane vsako srce. Posebej moramo omeniti poslovilni govor katinarskega župnika č. g. Antona Piščanca. Vse je ostrmelo nad njegovo prepričevalno besedo, nad njegovo tako iz srca prihajajočo prošnjo k Mariji za bolnike, za mladino in zlasti za vse, ki niso hoteli priti pred fatimsko Kraljico. Zatem bazoviška mladina pozdravlja Marijo v zboru, nekje v ozadju pa lepo igra domača godba. Komaj končajo mali otroci svoj skupni pozdrav, zalije ves hrib mogočna skupna pesem »Lepa si roža Marija«, — ta naša ljuba pesem, ki tolikokrat doni te svete dneve in noči po naših župnijah in vaseh. Pot s Katinare na Bazovico po glavni cesti je dolga, a kdo bi se utrudil? Ne vem, če se ie sploh kdo vrnil nazaj proti Katinari; vse spremlja božjo Romarico naprej na njeni apostolski iti misijonski poti.
Bazovica
V	daljavi sredi Krasa žari velik bel cvet, to je krasno razsvetljeni bazoviški zvonik. Pesem in molitev vedno bolj odmevata, ob dolgi cesti zagorijo prve luči, ki gorijo vse do cerkve, hiše vse razsvetljene, potem slavoloki drug za drugim. Koliko dela, koliko ljubezni do Tebe, o Marija! Pred. cerkvijo^ mogočen slavolok v rimskem* stilu. Bazoviška cerkev je spremenjena v pravi vrt. Splošno je znano, da je to največja in v mnogih pogledih tudi^ najlepša cerkev na Krasu. Za te praznike so dobri verniki prinesli v svojo cerkev na desetine oleandrov, največ belih. Sredi cerkve je postavljen velik oltar, ves bel in nad vse skrbno pripravljen. Ta oltar bo dva dneva prestol fatimske Kraljice. Svete maše se oba dneva darujejo pri tem oltarju. Bazovičani imajo oba dneva praznik. Pred Marijinim prihodom so imeli lepo tridnevnico in tako so priprav-
ljeni na Marijin obisk. Drugi večer je cerkev zopet polna. V cerkvi se vrši velika proslava v čast fatimski Kraljici. Mali otroci. pevski zbor, duhovniki, pevci solisti, zbrani verniki, . vse, prav vse sodeluje. Pohvaliti moramo v prvi vrsti domači pevski zbor, ki je zapel zelo dovršeno več Marijinih pesmi. Pravo presenečenje pa je bilo za vse solo petje, ki sta ga iz-v; jala gospa Če kuta in g. prof. Marijan Kos iz Trsta. — Med drugimi izrednimi slovesnostmi poudarimo veliko udeležbo pri stanovskih govorih za žene in dekleta. Kakor povsod drugod je tudi v Bazovici resno ženstvo, ki išče po Mariji pot k Jezusu.
Oskrunjena kapelica
Satanu in njegovim pomagačem to Marijino slavje seveda ne ugaja. Naši rdeči odpadniki so po nesrečnih volitvah trdno upali, da bo sedai vse naše ljudstvo kar drlo v brezboštvo. Skoro v vsaki župniji so hoteli kaj malega nagajati ali vsaj sejati svoj stari teror. To so bile le malenkosti — čeprav razgnati cerkveno pevsko vajo ni malenkost! — ki jih po tolikih težkih preizkušnjah iz prejšnjih let sploh ne omenjamo. Toda v Bazovici se je zgodilo nekaj, kar mora v zgodovino. Prvo noč bivanja fatimske Mari: je v tej župniji so neznanci razbili vratca in odnesli mali Marijin kil) iz vaške kapelice. Kdo je to storil? Kdo je razžalil krščansko ljudstvo vse tržaške škofije, saj so opoldne po radiu vsi zvedeli za ta zločin? Tako skrunitev more napraviti le človek, ki je brez vere, domačin ali tujec, ki mu je malo mar čast domače vasi in našega slovenskega imena, brežbožnež, ki je pravi Satanov pomagač. — Ta težka novica pa ni nikakor prestrašila ljudi. Nasprotno, še v večjem številu so po tem zločinu prihajali v cerkev zadoščevat Mariji. Skrbni dušni pastir je takoj kupil nov Marijin kip za vaško kapelico in drugi večer so ga ob ogromni udeležbi ljudstva slovesne blagoslovili. Teror, ki so ga hoteli brezbožni zločinci zasejati, je rodil javno obsodbo. Poslovilna procesija iz Bazovice proti Trebčam je bila dokaz in odgovor, kako krščansko ljudstvo danes misli.
Trebče
Sredi Krasa leži lepa vas Padriče. Tu je Bazovica oddala kip fatimske Marije sosednji župniji Trebče. Kdo bi kdaj ha svetu mislil, da bi v to vas radi Marije prihitelo toliko ljudi od vseh strani! Vsi, ki smo videli množice ob Mariji v drugih krajih, moramo reči: na meji med bazoviško in trebljansko duhovnijo ie bila zbrana za Marjo največja množica. To so nekateri že naprej slutili in zato pripravili za slovo in pozdrav zvočnike. Presrečen ie bil sivolasi monsignor č. g. Andrej' Zink, ko je videl tu pri Marijinem sprejemu in pozneje v svojih ljubih Trebčah toliko vnetih Marijinih častilcev. V Trebčah je mala cerkev in zato seveda premajhna za te izredne marijanske slovesnosti. Tam, kakor prej v mnogih drugih farah, je dva dni sejal božjo besedo č. g. Ludvik Šavel. Zlasti pri stanovskih govorih je bila udeležba
zelo razveseljiva. Cerkev je bi la prav okusno okrašena. Jasno je, da v malih cerkvah ne mo remo Mariie tako kraljevsko sprejeti kot n. pr. v Ricmanjih ali Bazovici. Ker je bila tat im ska Marija na obisku v Trebčali prav na 8. september, je zato prihitelo še več njenih častilcev iz bližnjih vasi in iz mesta. Se' veda ni manjkalo zastopnic iz via Risorta in Dolinčanov, o katerih gre glas, da živijo kat na korierah ...
Opčine
8. septembra zvečer ’ nastopi naša fatimska Gospa zadnji dej svoje romarske poti — iz Trebč na Opčine. Četrti teden njenega romarja se bliža h koncu in Marija se vrača nazaj v svojo hišo, kjer bo poslej imela svoj stalni prestol. Množice verniko jo spremljajo iz Trebč, množice vernikov ji hitijo naproti Opčin. Večer je deževen, a kdo bi gledal na to! Spremljamo Marijo, gremo po Marijo, ta misel napolnjuje tisoče, ki se srečajo v Banah, kjer se izvrši izročitev openski župniji. Tudi tu se je zgodilo kot že drugod: vsi Trebenjci gredo z Marijo kar naprej v sosednjo župnijo Opčine so malo mesto in tako je sprejem že bolj meščanski. V mnogih oknih žari elektrika, to in tam na Bazoviški cesti vidimo pred vilami prave male oltarčke odlične openske pevke pojo krasne pesmi, ki jih drugje, nismo slišali. Izvajanje teh oesm je tako občuteno, da se nehote spomnimo na odličnega dirigen
dpuillliiiuu Ilci UUllCUV&a	a
ta, ki jih uče Pred izredno lepe
ti
s;
iz
P(
C
ol
g(
to
je
ot
zv
kc
jih
Do
ke
ve
razsvetljeno cerkvijo se veliki procesija ustavi in tedaj se ogla si po zvočniku mala deklica, k pozdravlja Marijo. Kdo bi sliša malega otroka med tako mno žico! Kako prav je, da se P( potrebi tudi pri cerkvenih slo vesnostih poslužimo vseh mo dernih sredstev, ki slovesnost povzdignejo. Pri vseh veliki! slovesnostih, ki se te dni vf šijo na Opčinah, ie manj ugodil' to, da prav sedaj popravljaj' notranjščino cerkve. Vsa je' železnem ogrodju, ker obnav ljajo strop, ki so ga razmajal £ nesrečne bombe. Treba je pa potrpeti in misliti naprej, kak lepa bo pozneje ta cerkev, katero bomo prihajali častit fa timsko Mater. Na Opčinah ži' veliko vernikov italijanske ni ^ rodnosti. Zato se vršijo sW JC vesnosti v obeh jezikih. Zara<i dežja ni bilo drugi večer nap'’ vedanega križevega pota po v< si. V soboto se je ob veliki ud' ležbi vršila mladinska pobožno? Zvečer so imeli rožni venec razlago, kar povsod tako ud trudno dela č. g. Jožef Vidma ki je pridigoval kar na deset postajah Marijinega romanja P Tržaškem.
Poročilo o slovesnem sklef Marijinega romanja na^ Opčin3 objavimo v prihodnji številki
fli
S\
tli,
od
filet
Nova tupna cerkev v New Yof!
»I
tiče
T
Dih
Pazi
beš
«to
bo spomenik Mlidszentpio
Je
V	New Yorku gradijo se^j *vct novo rimsko-katoliško cerk| »H kot živ spomenik kardin| jSosp Mindszentyju. Župnija se j ‘‘‘n, imenovala po sv. Emeriku, ; reB je zelo priljubljen svetnik J Madžarkem. Bil je sin sv. $5 j*? fana, prvega krščanskega k M1' ^ na Madžarskem.	081
Življenje delovnih brigad
na „cesti bratstva"
o )i
iV
:e
t
[o
10
ta
Ši
di
j:
jo
io.
V
tu
rto
:e
»jo m
rr )t' :iv P' ki la ki
P<1 ,lo 110' »si kil vi In< ,aj< e av ja* pa ak u fa
7,i'
na
s-U
ra<
ipa
v*
udi
io«
čC
ne>|
nia
set>
a
cleP
;iT»a
ki-
for iu
se<J 2rkfi iinaj *
Moša Pijade je imel nedavno govor pred delovnimi brigadami, ki gradijo novo avtomobilsko cesto Zagreb - Beograd, imenovano »cesta bratstva«. V njem je precej hudo napadel sovjetsko Rusijo. Kaj so delovne brigade in kako živijo?
Delovne brigade so sestavljene iz »prostovoljcev«, ki gredo delat, ker se sicer bojijo, da jih ožigosajo za delomržneže ali saboterje petletnega plana, to je za ljudske sovražnike z vsemi Posledicami. Sestavljene so iz moških in žensk, zlasti fantov ir, deklet. Vsi živijo v barakah zelo na tesnem. Neka udeleženka je pravila, da je morala qo-noči obvestiti tovarišico na desni in na levi, če se je hotela obrniti. Barake so ločene, za moške posebej, za ženske posebej. Budnica je zjutraj ob dveh. V 5 minutah se morajo napraviti. Tudi žensko napravljanje ne sme trajati dalj časa. Nato sledi telovadba, ki traja skoro eno uro. Po končani	telovadbi	dvignejo
zastavo	in	zapojejo	primerno
Pesem.	Ob	plapolajoči zastavi
čakajo	na	zajtrk, ki	se konča
ob šestih, ko morajo biti vsi na delu. Fantje in dekleta delajo
skupno. Po večini so oboji v kratkih hlačah, le po potu morajo dekleta imeti krilo ali dolge hlače. Moški opravljajo težja dela, ženske lažja, kot n. pr. nakladanje zemlje, donašanje vode itd. Delo traja -nepretrgoma do ene, ko je kosilo. Po kosilu je počitek, kateremu sledijo politične ure, pevske vaje, prosta zabava itd. do večera, ko je večerja in ob devetih počitek.
Hrana je za vse enaka in tudi vsi dobijo enako porcijo. Za dekleta, so pravili, je bilo hrane dovolj in so 'se skoro vse vrnile boli rejene. Fantje so pa imeli premalo in so prišli domov kot preklje. Zelo so trpeli na pomanjkanju vode. A kar je za komunistične metode dela najbolj značilno je to, da so posamezne skupine morale delati 40 dni po sedem dni v tednu .brez kakega dneva za počitek. Dela prost dan so imeli le, če jih je obiskal kak minister.
Takim delovnim brigadam so se morali priključiti tudi vsi študentje in študentke nad 14 let stari. Delovni rok je trajal tudi zanje 40 dni. Ker se v Jugoslaviji začne šola že 15. sept., jim je ostalo zelo malo počitnic.
Dvajset milijonov sužnjev v Sovjetski zvezi
Malo poročil je tako pretreslo svetovno javnost in kulturni svet, kot poročilo ameriške vojaške uprave, da je Buchenwald, znano nacistično taborišče, zopet polno ujetnikov, ki so jih tja spravile sovjetske oblasti. V treh letih je umrlo 80.000 ljudi samo v devetih koncentracijskih taboriščih na sovjetskem področju. Tako pravi poročilo, ki ga je sestavila ameriška uprava.
Ta dejstva samo potrjujejo izjave britanskega državnega Podtajnika za zunanje zadeve Cristopherja Mayhewa, ki je obtožil Sovjetsko zvezo pred gospodarskim in socialnim svetom Združenih narodov. Jasno je povedal, da so sovjetske oblasti pod raznimi pretvezami zvlekle milijone mož in žena v koncentracijska taborišča, kjer jih uporabljajo pod suženjskimi Pogoji za delovno silo, da lahko z njo skoraj zastonj grade velike projekte, o katerih se Moskva vedno toliko širokousti.
Sovjetsko gospodarstvo ie de-
jansko zelo odvisno od te cenene delovne sile, ki je pod stalnim državnim nadzorstvom. Sedaj cenijo, da znaša število teh suženjskih delavcev okrog dvajset milijonov.
Marsikdo bo dejal, da je to protikomunistična propaganda. Pa ni res tako. Kar poglejmo sovjetske uradne vire. Bivši zunanji minister Molotov je sam zelo dobra priča. Ko je bil še predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze, je na šestem kongresu sovjetov dne 8. marca 1931 izjavil: »Organiziramo masovne načrte za najrazličnejše cilje, pri katerih bomo uporabili ljudi, ki jim je odvzeta svoboda. Uporabili jih bomo za najrazličnejše delo: za gradnjo cest in železnic, pri gradbeni industriji, za delo v rudnikih, za žganje oglja, za delo v kovinarstvu, za sekanje gozdov, za delo v kamnolomih, za drobljenje kamenja, za delo v fosforovih rudnikih itd.«
Koledar za prihodnji teden
18. septembra. NEDELJA Petnaj* sta bo binkoštih. — Jožef Kuper* tinski.
19. PONEDELJEK. Januarij (Gen* naro), mučenec.
20. TOREK. Evstahij in tovariši, mučenci.
21. SREDA. Kvatrna. — Matej (Matevž), apostol in evangelist.
22. ČETRTEK. Tomaž iz Villano* ve, škof. Rodil se je na španskem
1. 1488. Po smrti svojih staršev je vso dediščino obrnil v dobre namene in šel za duhovnika v red puščav* nikov sv. Avguština. Škofovske časti se je dolgo branil, slednjič se je dal preprositi in sprejel škofijo v Valen* ciji. Obilne dohodke te službe pa je vse delil med uboge.
23. PETER. Kvatrni. — Lin, papež. Bil je prvi naslednik sv. Petra in je tudi umrl mučeniško. — Tekla, dev. mučenica.
24. SOBOTA. Kvatrna. — Marija Rešiteljica jetnikov.
Gospodarski listek
Par besed o špinači
Še je čas, da sejemo jesensko špi* načo, katero bomo brali tudi v zim* skih mesecih, če bo vreme količkaj ugodno.
Špinačo smatrajo za prvaka med povrtninami, v prejšnjih časih pa so jo imenovali »želodčno metlo«, ker ima lastnost, da vpliva lahko odvajalno in s tem očisti želodec in ostale prebavilne organe. Če danes zdravniki predpisujejo uživanje špi* nače bolnikom, ker 'vsebuje obilno železa in vitaminov, zakaj je ne bi uživali tudi zdravi ljudje?
Glede zemlje ni špinača ravno preveč zahtevna, a uspeva najbolje v nepretežki zemlji. Tudi ne ljubi preobilne vlage in zato ne prenaša močvirnatih leg. Zemlja pa bodi drugače dobro obdelana in pognoje* na, če hočemo doseči velik pridelek. Primerno gnojenje za parcelico od 100 m2 je: 400 kg dobrega hlevskega gnoja, vrhu katerega potrosimo še 8 do 10 kg superfosfata in 5*6 kg ka* lijeve soli. Seveda morajo biti vsa ta gnojila v zemlji pred setvijo.
Za parcelico od 100 m2 rabimo 300 do 400 gramov semena; manjšo količino, če sejemo v vrste, večjo pa, če sejemo na črez. Če sejemo v vr* stice, naj bodo te po 20 do 25 cm narazen. Če je vreme ugodno, bo setev vzšla v 5 do 8 dneh. Čim se špinača v vrstah nekoliko obraste, jo razredčimo s tem, da odvišne rastlinice izrujemo; razdalja med posameznimi rastlinicami naj bo 10 cm. Tako se bo špinača najenako* mernejše razvijala. Pozneje lahko špinači še gnojimo z apnenim nitra* tom, in to dvakrat: vsakokrat raz* trosimo po 2 kg apnenega nitrata (nitrato di calcio) ali pa čilskega solitra (nitrato soda). Po raztrosenju umetnega gnojila moramo špinačo zaliti, če ni vreme deževno.
Špinač je mnogo vrst, a najpripo* ročljivejša za jesensko in p mladan* sko setev je vrsta Viroflav, dobra je tudi Gaudrv:	za	poletne mesece,
pa je priporočljiva »Juliana«, ker ne gre tako hitro v seme.
Najboljše kokiši
Kokoši je na svetu na tisoče vrst, še več pa je različnih križank. Pojdi na naša kmečka dvorišča in ugotovil boš, da je prav na redkem dvorišču kaka čista pasma, nadalje da je na dvorišču prav malo živali ene pasme in da ima večina kokoši znake naj* različnejših pasem.
Pri nas najbolj znane kokošje pasme so:	bela livornska, katero
imenujejo izven Italije »leghorn«, potem francoska »wyandotte« in an* gleške »plvmouth«, »sussex«, »new hampshvre« in »orpington« ter »šta* jerka«.
Katera pasma je najbolj pripo* ročljiva?
Vsaka pasma ima svoje prednosti, svoje svetle, pa tudi temne strani. Bela livornka je lahka, ima malo mesa, nosi lažja jajca, a teh obilo. Bela \vvandotka nosi težja jajca, a manj, ima vec mesa, a rada kloka. Angleške pasme so bolj zahtevne, nosijo težka jajca, a bolj malo, ima* jo obilno mesa in dobrote angleških piščancev v kozici ne prekosi nobe* na druga pasma. Štajerka nosi so* razmerno težka jajca, je srednje težka, je sijajna berivka in odporna za življenjske in vremenske prilike, torej prava kmečka kokoš.
Umetno seno
Krme bo malo, cene senu so visoke, cena živini pada, in vendar ne kaže prazniti hleva, ker prazen hlev po* meni: da družina nima dovolj mleka za lastno prehrano in da nima dovolj gnoja za svoje njive. In njive brez hlevskega gnoja ostrmijo, ne dajo obilnih pridelkov.
Zato bo živinorejec izrabil vse vire krme;'en itak je tudi naslednji, ki ima za podlago žitno slamo in olj* nate tropine, krmske pogače:
S slamoreznico zreži žitno slamo. Zloži v poseben zaboj eno plast »e rezanice, katero poškropiš z razto* pino živinske soli. Vrhu potrosi drobno zdrobljenih oljnatih pogač. Vrhu itega nanesi drugo plast slame, zopet poškropi s solno raztopino
in zopet potrosi z zdrobljenimi po* gačami. Tako zloži poljubno število plasti, dokler ni zaboj poln. Vrhu deni pokrov in ga obteži s kamenjem ali s čemur koli. Pusti tako nekaj ur, potem pa krmi živini; lahko kr* miš posebej, lahko daš med drugo krmo. Za 20 kg takega »umetnega sena« vzemi 17 kg slamnate rezanice, 3 kg oljnatih pogač, za poškropitev pa. 100 gramov živinske soli.
Nastanek tržaških poč. kolonij
Že štiri leta odhajajo otroci iz Trsta v kolonije. Leta 1946. sta Sv. Ivan in Rojan poslala prvo sku* pino otrok na počitnice v Tomaj za 20 dni. Lep uspeh je vzbudil po* zornost tudi pri drugih in začelo se je misliti na kolonije v večjem ob* segu. Skupina duhovnikov se jo za stvar zavzela. Potrebnih je bilo mnogo poti, prošenj, iskanja pomo* či, a končno je stvar le uspela.
Naslednje leto smo že lahko po* slali večjo skupino tržaških otrok v Žabnice. Prostor so dobili v ,zapu* ščeni kasarni pri Tinjem logu. Leto* vala je tudi skupina dijakov im za njimi še dijakinj. Krasna okolica Žabnic je res naravnost ustvarjena za počitniške kolonije. Gozdovi, iz* vrsten zrak, potok, jezera, Sv. Vi* šarje, vse to je napolnilo otroke z ne* popisnim veseljem. Počitniška kolo* nija je žela velike uspehe in bodrila k nadaljnjemu delu. Nad 300 otrok je bilo deležnih počitniških dobrot.
Leta 1948. smo zopet imeli koloni* jo pod Višarjami, a ne več v Žabni* cah, ampak v Naborjetu. To leto pomeni za naše kolonije velik napre* dek: kupili smo nove postelje. V kolonije je lahko šlo nad 200 otrok in še okrog 100 dijakov in dijakinj. Dijaki so imeli svojo kolonijo v Tinjem logu.
Letos je torej že četrto leto na* ših kolonij, ki postajajo vedno bolj priljubljene. Za organizacijo letoš* njih počitniških kolonij pod Višar* jami skrbita Slovensko karitativno društvo (SLOKAD), ki ga vodijo duhovniki in Slovensko dobrodelno društvo Demokratske zveze. 220 otrok je uživalo počitnice v Žabni* cah. Skupina dečkov se je že vrinila, takoj na to so odšle doklice na pot.
Društvo katoliških dijakov je pri* redilo svojo kolonijo v privatni hiši. Sedaj so pa na počitnicah di* jakinje.
Poleg tega pa je Slovensko kari* tativno društvo poslalo 180 otrok v Dolomite. Tja so šli otroci padlih borcev in prizadetih v vojni.
Iz skromnih začetkov so se naše počitniške kolonije v 4 letih lepo razvile. Veliko zaslug ima g. dr. Prešeren, na čigar ramenih sloni skoraj vsa teža organizacije.
PlERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Ujcu je bdo prvemu zadosti.
»Jaz grem spat! Saj sem že moker °d temena do peta. Tako divjanje Sledam rajši v kinu kakor tukaj.« »Kje boš pa spal?«
»Ojej, bom že našel kakšen ko*
tiček!«
Tipajoč in oprijemajoč sc granit* grebenov sc je opotekal proti Paznikovi hišici, da ga ne bi vihar treščil na tla, četudi ni bil lažji od *t° kilogramov.
Vendar ga je bilo malo sram, ko zapuščal varno razgledišče pod ,Vttilnikom.
»Rožica, ako hočete iti? — Pa vi, Pa?« je vabil Dominikovo in Lo* )o mater, da bi skril svojo za* go.
Hvala! Nekaj časa ostaneva še
aj!«
**di Dominik je ostal, ker se ni Zel ločiti od veličastnega prizora.
Nenadoma opazi, da Lolite ni nikjer. To ga ni posebno vznemirilo, ker je bil malo prej sam blizu trdnjave na ri bu pečine, ki gleda proti Atlant* skemu morju. Tam se mu je zdel prizor še strašnejši in veličastnejši, le da je bilo do skale precej težko in nevarno plezati. Moral si se pri* huljeno spuščati od skale do skale in brez strahu iti mimo razjarjenih valov, ki so se penili in vzdigovali kakor oblak ter zavijali Pilicrjski otok v ogrinjalo pošastno plahuta* jočih megla.
Ker so razdivjani elementi nepre* nchoma ustvarjali nove podobe, ki so jih gledalci napeto motrili, so se samo zdaj pa zdaj spomnili drug drugega.
Tu pa tam je bilo slišati' zaskrb* Ijen klic:
»Mama, ali ste itukaj?«
»Sem«
»Ali ste kaj mokri?«
»Precej.«
»A Lolita?«
»Pravkar je šla tod mimo.«
Vihra jim je trgala glas in ga raz* našala kakor vse drugo.
Dominik bi bil takoj rad vedel.
kje je deklica. Obšel je svetilnik, pogledal k čuvaju.— tam je našel ujca, ki se je grel pn bornem ognju iz kravjih odpadkov — stopil še k drugemu svetilniku in nazadnje zle* zel k trdnjavici iter neprenehoma klical:
»Lolita! Lolita! Kje ste?«
Otoček ni bd posebno dolg pa ga je Dominik kmalu prelezel — a Lo* lite ni bilo nikjer! Ko je prišel na* zaj k svetilniku, mu je s površnika curkoma tekla voda. Ker za Lolito ni bil nihče v skrbeh, jih ni hotel razburjati, ampak je sklenil, da še enkrat — sedaj pa Prav natanko — preišče ves otok.
Dvakrat bi ga bila burja skoraj vrgla na tla, pa je kar naprej rinil, ker so mu vstajale strašne misli; to* da še bolj kot nemir ga je gnal strah. .. Lolite ni bilo nikdar nikjer!
Le kje je? K*j Je z njo?
Kaj, če jo je odnesel vihar ali podrl velikanski val? —• Dominik je bil ves moker od vode, vendar je čutil, kako ga obliva mrzel pot.
»Lolita! Lolita! Moja Lolitica!...«
Ali ni videti tamkaj belo piko, ki jo burja pritiska k neki skali? ...
To bo čepica... Lolitina čepica, saj jo dobro pozna in celo diši po nje* nem parfemu!
Kje je pa ona? Kaj je z njo?
Vsakovrstne misli so mu divjale v razburkani duši. Tedaj se skloni čez zaseko med dvema vzporednima skalama in zagleda Lolito, ki je če* pela na neki poševni pečini nad morjem.
Kako je prišla tja?. • • Morje se je dvigalo vedno više!... Morebiti je prišla že prej tja in sedaj ne more nazaj? ... Koliko se bo morje še dvignilo?
Poklical jo je:
»Lolita! Lolita!«
Toda deklica ga ni slišala, ker je bila pod njim in je vihar raznesel njegov glas na vse vetrove.
Kmalu se je prepričal, da Lolita ni v nevarnosti, samo če ne bi poskuša* la zlesti nazaj prek skale — kar je ravno poskušala.
Dasi je bila stena precej visoka, so Dominik ni nič obotavljal. Nagnil se je nazaj, da se je a hrbtom do* tikal skale, in se spustil oprijemajoč se, kolikor je mogel. Tako je pri« drsal kakih pet metrov niže, kjer
je stala deklica.
Ko ga je zagledala, je skočila po* konci.
»Lolita, kako ste vendar prišli sem?«
Pokazala mu je na ozek jarek pod njima, skozi katerega je grgraje silil močan val.
»Zdaj ni druge pomoči, kakor da počakava!« reče Dominik. »Da bi šla po isti poti nazaj, ni vredno niti poskušati; je preveč nevarno.«
»Jaz sem pa prav tam mislila iti.«
»Saj sc mi je zdelo, da bo kaj ta* kega. Zato sem prihitel...«
»Zelo sem vam hvaležna... A mislila sem, da nimam več pravice, da bi vas prosila pomoči.«
Umolknila sta, ker v strašnem bučanju ni bilo moči spregovoriti več kot kakšno kratko besedo.
Morje je naraščalo in valovi so že lizali zadnjo izdolbino. Kljub temu nista takoj zapustila tega kraja, ker če bi bila sila, bi lahko stopila še nekaj korakov nazaj. Debelo uro sta. tako gledala velikanske valove, ki so se prekopicevali drug čez druge* ga ... Pri vhodu v votlino je curlja* la voda, burja je žvižgala in prina*
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto I. - Štev. 33
N
o v i c e
Ljubljanski škof Gregorij Rožman v Argentini
Ljubljanski skof dr. Gregorij Rožman bo prihodnji oktober šel obiskat svoje vernike begunce v Argentini. Ob tej priliki bo tamkajšnje otroke tudi bir-moval. Starši in duhovniki že pripravljajo otroke na sv. birmo. Obisk vladike bo za vse slovenske begunce Velika tolažba in tudi škofu bo gotovo v uteho, ko se bo zopet srečal s svojimi najzvestejšimi, ki skupaj z njim delijo grenki kruh begunstva. V mesecu juliju je bil škof Rožman na obisku pri svojih vernikih v Kanadi.
V Buenos Airesu si hočejo tamkašnji begunci ustanoviti slovensko vas. Zato so na jugovzhodni strani mesta kupili velik kos zemljišča, ki ga sedaj razprodajajo po manjših parcelah za delavske hišice. Parcela stane od 3 do 5 tisoč pesov. Do se-daj so prodali že kakih 200 zemljišč. Tu; hočejo postaviti dve hiši za onemogle duhovnike, da bodo imeli' kam iti na stara leta.
Slovenska kolonija v Žabnicah
V torek 6. septembra so se vrnili slovenski otroci tržaških šol iz Žab« nic na svoje domove. Letovali so 40 dni, najprej dečki, potem deklice. Obojih je bilo nekaj nad dvesto. Po* leg teh otrck iz osnovne šole je bilo na oddihu okrog 50 dijakov in di* jakinj. Sprva ni bilo možno najti ni* kake primerne stavbe v ta namen. Šele pri gospodu županu 'na Trbižu srno naleteli na razumevanje. Ko nam videmske oblasti niso mogle dati potrebnega dovoljenja, so se slovenski katehctje, ki so že tretje leto organizirali to akcijo, obrnili na gospoda področnega predsednika dr. Pulutana, ki nam je takoj pomagal iz zadrege s svojim posredovanjem. Potrebna sredstva nam je poskrbel videmski deželni urad Mednarodne pomoči, Slov. karitativno društvo in Slov. dobrodelno društvo v Trstu, ki je poklonilo tudi iz svojih sredstev 75,000 lir. Otroci so dobili zavetje v šolskem poslopju, ki ga je pred več kot pol stoletjem dal zgraditi nekdanji slovenski dekan g. Ferčnik. Letovanje je potekalo brez večjih nezgod, otroci so se vrnili domov zadovoljni in zdi se, da so tudi pri* dobili na svoji teži. Vodstvo kolo* nije čuti dolžnost, da sc zahvali za sodelovanje učiteljstvu in vsemu osebju, ki je z veliko požrtvoval* nostjo brezplačno sodelovalo, dalje
vsem blagim srcem, ki so z obilnimi podarki podprli kolonijo, obema dobrodelnima društvoma in prav po* sebno gospodu področnemu pred* sedniku ter stolnemu kanoniku msgr. Kramariču, ki sta nam izpo* slovala umevanje pri oblasteh ter sta nas tudi počastila s svojim obiskom.
Idrijski dekan Janko Žagar obsojen na 20 let.
Ljudsko sodišče v Idriji je 30. avg. obsodilo na 20 let ječe s prisilnim delom g. dekana Janka Žagarja. Obtožen je bil, da §e je že 1. 1942. povezal s pok. dr. Kraljem in urednikom Kemper-lom v borbi proti Osvob. fronti. Zaradi enakega zločina sta bila obsojena tudi inž. Anton Sedej in posestnik Ivan Leskovec iz Zadravca, prvi na 14 let, drugi na 10 let.
Družinski davek v Gorici
Prejšnji, od zaveznikov imenovani goriški občinski odbor je proti koncu svojega poslovanja sklenil uvesti v Gorici družinski davek. Sklep občin* skega odbora je potrdil pokrajm>’ci upravni odbor. S tem je postal po* stavno veljaven. Pred dobrim mesecem je sedanji župan dal sklep na* lepiti po mestnih ulicah in je po* zval vse občane, naj do 20. sept. predložijo občinskemu davčnemu u* radu svoje prijave za družinski da* vek. Posebne tiskovine za prijavo se dobijo v občinskem davčnem uradu. Proti družinskemu davku se je v mestu dvignil velik odpor. Oglasile so se razne politične in sindikalne organizacije, ki so s svojimi iklepi in spomenicami ugovarjale proti raz* nim točkam novega davka in.siavie svoje predloge. Občinski odbor je zato sklenil, da bo ^vprašanje dru* žinskega davka prišlo v pretres v občinskem odboru in svetu. Prijavo pa je treba predložiti kot je bilo do* ločeno do 20. septembra pri občin* skem davčnem uradu na obrazen, ki je tam na razpolago.
Zaključek goriških poletnih zabavišč
Letos smo imeli na Goriškem za slovenske ljudskošolske otroka tri poletna zabavišča, in sicer v Gorici, v Štandrežu in v Podgori. Vsa tri zabavišča so v polni meri dosegla svoj namen in so se zaključila v zadovoljstvo otrok in staršev. Oboji želijo, da b’. prihodnje leto bila za* bavišča zopet odprta.
Za zaključek so priredila vsa tri zabavišča skupno akademijo v Slov. Alojzijevišču v Gorici, kjer je bila
kolonija za goriške otroke. Na pe* stiem sporedu so bile deklamacije, igrice, nastopi, spevoigre in mnogo pevskih točk. Sodelovali so otroci vseh treh zabavišč. Ako pomislimo, da so zabavišča trajala samo en me* sec in da je bil njihov glavni namen nuditi otrokom zabavo in razvedrilo v prosti naravi, potem se moramo kar čuditi, kje so dobili čas, da so akademijo pripravili. Zato zaslužijo vse priznanje šolarji in vsi, ki so se z njimi trudili in jih nadzirali. Tega mnenja so bili tudi odlični šolski predstojniki, ki so akademiji uriso* stvovali in s svojim odobravanjem in pohvalo najlepše nagradili vso mladež in njene vzgojitelje.
Komunistična strahovlada v Brdih
V	noči od četrtka na petek 9. t. m. so v zaipadnih Brdih spet odpe* ljali kakih 20 ljudi neznano kam. Med nesrečniki je tudi Romana Sfi* ligoj, ki so jo že fašisti preganjali in je prišla 1. 1944 iz internacije z močno razrahlanim zdravjem. Pobras li so samo samostojne kmečke ljudi. Nekatere družine so ostale brez vsa* ke delovne moči.
Ob nekem pritoku Pevmice pod Kucljem v bližini Podsabotina ležita že več dni — .tako poročajo očividni — dva mrtveca, ki sta bila ubita od strelov obmejnih straž. V petek 9. t. m. so ju obmej* ni stražniki slekli, toda pustili so iu še nadalje nezakopana. Kroži govori* ca, da bodo vsakega, ki ga bodo u* strelili pri nedovoljenem prehodu me* je, zakopali kar tam, kjer je padel. Vse samo, da bi ljudi preplašili in jih tako pridržali v »raju«.
Motorna vozila
Goriška prefektura obvešča vse prizadete, da bodo v septembru za* stopniki inšpektorata za civilno mos torizacijo pregledovali vozila in pri* sostvovali izpitom vozačev vsak pe* tek v Gorici, četrti četrtek v mese* cu pa v Tržiču.
Sprememba predpisov o potnih dovolilnicah
Od 1. t. m. so v veljavi novi predpisi o izdajanju in pregledu potnih dovoljenj za vstop na anglo* ameriško področje Svobodnega tr* žaškega o-zemlja. Novi predpisi omogočajo hitrejše izdajanje vstop* nih dovoljenj potnikom, ki žele obiskati anglo*ameriško področje STO*ja, ker dovoljujejo oblastem izven področja, da v določenih pri* merih po lastni presoji izdajajo vstopna dovoljenja. Novi predpisi določajo tudi, da je italijanskim državljanom, ki prihajajo iz Italije, dovoljen vstop na anglo*amerisko področje STO*ja, če dokažejo, da so italijanski državljani z osebno
20
ZANKE UGANKE
UREDNIK: DOMEN
ČRKOVN1CA
(Domen)
oaDoaDOOoaaaaoaoaDoaaaopoaDDaaooppDPDoncmnoPDPPP
B	•	ž	•	i	•
1	.	n	.	m	.
1	.	e	•	0	•
0	.	a	.	i	•
g		t	.	v	.
oapDapppgppnpappDPPPDPPPPPDDDPPPPPPOPPPPOPPPPPPO
Postavi namesto pik sledeče črke: a, č, e, i, i, j, i, j, m, o, o, o, o, p, s. Dobiš znan pregovor.
21 LAŽ IN RESNICA
(Domen)
_________1	2	34	5_________
CAVHI. S.PIR.TO.ESNI . SKOZI. Š.- KOČ. OS. ILAŽ. GOVOR.0.OVE.KN.NPRE.
09 PREKOTNICI
(M. S)
X	a	m	0	t	a	X
s	X	r	e	ž	X	j
s	j	X	0	X	e	n
P	0	6	X	t	e	k
S	t	X	a	X	e	g
s	X	r	u	g	X	r
X	t	r	a	ž	a	X
Če spopolniš besede, dobiš v j prekotnicah ime pesnika in pisatelja.
C
23 BESEDNA UGANKA
(Domen)
Je v čudni deželi prečudno zares: planine in gore brez trave, dreves -v potokih in rekah ni vode ne rib -in v mestih velikih ne hiš ne kolib -na cestah neštetih ni kamnja, prahu -in v morjih globokih ne vtoneš na dnu — Če v tisto deželo te žene srce, na steni tam v šoli pot najdeš do nje.
izkaznico ali potnim listom. Zato tus« in »Milan«, ki najbolje izvajata
jim ni treba več iskati vstopnih do* voljenj na italijanskih kvesturah.
Odškodnina pričam povišana
Pričam, ki so pozvane pred sodišča na anglo*ameriškem področju Svo* bodnega tržaškega ozemlja, K' povis šana odškodnina do najvišjega zne* ska 300 lir na dan. Povišana je tudi odškodnina za potne stroške prič, in sicer do štirih lir na kilometer.
Kakor lansko lejto bo tudi letos v oktobru skupni shod Marijinih družb v Dolini. Ob tej priliki bo koncert marijanskih pesmi. Pridite!
V
Športni teden
Na italijanskih igriščih so se v ne* deljo odigrale tekme veljavne za nogometno prvenstvo. Prvo kolo je dalo rezultate:
Bari * Genoa 2*0, Bologna * Atalanta 2*6, Como * Palermo 1*0, lntcr*Pa* dova 1*1, Juventus * Fiorentma 5*2, I. ucchese * Lazio 2*2, Novara * T r i e* st in a 1*2, Roma * Pro Patria 2*0, Sampdoria * Milan 1*3, Venezia * To* rino 0*1.
Prisostvovalo je prvorazrednim tekmam okoli 230.000 gledalcev. Sijajno sta zmagali moštvi »luven*
hipermoderno angleško igro. Polni novega življenja so se izkazali tudi igralci »Triestine«, ki so odnesli za* služeno zmago iz Novare. Preseneča zelo visoka zmaga »Atalante« iz Bergama na polju močnega »Bolo* gna«. V Milanu pa so igralci ek‘Pe »Inter« nudili zelo meglen nogomet v tekmi proti šibkejšim Padovancem.
V tretjem razredu je »Pro Gorizia« v otvoritveni igri na domačem terenu visoko porazila Piacenzo (5*0).
TOTOCALCIO 1 2 1 X. 1 X 2 1 2 2 1 -3
V prvem tekmovalnem konkurzu sta baje samo dva igralca dosegla »12« točk. Nagrada znaša 25 milijo* nov lir.
Za tekme prihodnje nedelje sve* tu jemo konkurentom:
Atalanta * Sampdoria 1 ali X, Bari * Bologna 1, Fiorentina * Venezia 1 ali X, Lazio = Juventus 2 ali X, Lucchese * Triestina X, Milan * Como 1. Padova* Palermo 1 ali X ali 2, Pro Patria * In* ter 1 ali 2, Torino * Novara 1.
hif
Ur
Gor
Poš
Cu vedn ki 0 *cjc •talij vens'
10 j
njem
a,
Teda
Mpa
de,
llovii »K ie n en
t
Ikod
Ilove
t/ovt
Hi/
i'rn
i
''nsk Uio o S
.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
M. F. iz Mavhinj daruje v spomin pok. dr. J. Kralju 300; Jamlje prepla* čilo 205— lir.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
šala bele pene, kot bi bili sredi naj* hujše zime.
Od kraja sta stala daleč na razen, a ker je voda brizgala od vseh ‘;tra* ni, sta se pomikala drug k drugemu, dasi se Lolita ni hotela premakniti, dokler ji ni rekel Dominik. Kmalu sta bila drug poleg drugega.
Tedaj vidi Dominik, da je Lolita vsa mokra. Kar sram ga je bilo, da ima površnik, ki ni prepuščal niti kapljic vode. Hitro ga ponudi Loliti, ki je drgetala od mraza, a plašča ni marala vzeti.
»Lolita, prehladili se boste!«
»Dominik, ne bom se, ne! Končno pa mi je že vseeno!«
»Nikar tako ne govorite!«
»Govorim, kakor mislim!«
V	tem hipu velikanski blisk prc* seka nebo. Lolita je hotela planiti k Dominiku, pa jo je ustavilo bobne* nje groma, ki je stresal zemljo in morje.
Vihra je še vedno razsajala, ne da bi naraščala, ker je že dosegla sVoj višek.
Dominik ni spustil Lolite iz oči. Bila je bleda ko zid, ,pod očmi so
se ji poznale temne proge in ustnice so ji drgetale.
»Lolita, ali vas zebe?« jo skrbno vpraša.
»Da, koz do srca!« tiho prizna deklica in sc ne gane. »Toda še en* krat vam rečem, da mi je vseeno!«
Dominiku se je zasmilila. Približal st ji je kakor oče ali brat in ji za* čel brisati lase, obraz in roke. Četu* di se je branila, jo je vendar prisili!, da je popila nekaj kapljic žganja, ki mu ga je bil pustil ujec.
Tako sta stala drug poleg drugega in gledala besneče morje. Obema je prišlo na misel, da tudi v njunih dušah divja taka vihra, k> se, »al, ni* kakor noče in se najbrž ne bo še tako kmalu pomirila.
Za njima je prišel paznik svetilni* ka in ju našel v zaseki. Lolita je bila od napora popolnoma izčrpana in je naslonila glavo r.a Dominikovo ranic, da jo je držal, kot bi jo bil rešil iz vode.
»Jej, jej, kako ti je ta mladina neprevidna!« je mrmral paznik, de* vaje pipo v žep, in se spusiil po istem prelazu, koder je pred nekaj urami splezal Dominik.
DEVETNAJSTO POGLAVJE
Naslednjega dne sc morje še ved* no ni docela pomirilo. Vendar so se izletniki vrnili domov, dasi ;e bila vožnja zelo težavna in neprijetna.
Dominik sc je takoj po obedu od* pravil v »Ker * Mimie«, da vidi, kako je z njegovimi gosti, ki bi bili kma* lu ostali na morju.
Vsi so bili izčrpani in utrujeni, a izleta niso mogli prehvaliti, čeprav jih je nevihta malo zdelala.
»O, da ste le drugi zadovoljni, po* tem moram biti jaz kot gostitelj še bolj! Bal sem se, da se vam bo zdel izlet morda preveč buren.«
»Tega pa ne, tega, gospod Domi* nik!« odvrne Presvesova gospa. »Ne« pozaben večer! Marsikaterega človek pozabi, snočnjega pa se bom sporni* njala do smrti.«
»Lolita, vi tudi?«
Za odgovor mu je boječe podala roko, ki jo je nekaj trenutkov za* držala v njegovi.
Zatem je mladenič pripovedoval, da je ujec moral leči, ker je bil tako zdelan in izmučen, da ni mogel ni pokonci stati. Takoj davi so pokli*
cali zdravnika, ki je naročil, da sme dva dni in dve noči zaužiti le nekaj malega, kar je za ujca najhuje.
Pri odhodu so Presvesovi spremili Dominika do Rdečega zaliva, da bi se prepričali, ali se je jeza »njego* vega veličanstva morja« že potolažila.
Kakšna razlika od snoei! Kako ra* dosten in prijeten je bil sedaj po* gied na morje! Nebo, podobno raztopljenemu srebru, se je na ob* zorju zlivalo z vodo. Iz prozorne in mlečne meglice so pokukovale drob* ne modre ali bele cvetlice — ribiške jadrnice, ki so včeraj bežale pred vihro, zdaj pa so se veselo vračale na stara mesta.
Kdo bi rekel, da je takšno pokoj* no morje pred dobrimi dvanajstimi urami tako hrumelo in divjalo okoli otočka, ki se . je v daljavi kopal v lahni meglici.
Nato so sc poslovili. Dominik in Lo* lita sta se komaj ločila s pogledi.
Ko se je Dominik znebil nadloge, je zavil ob robu široke ravnice proti »Turkizu«. Nenadoma mu pride na* sproti pismonoša, ki je komaji sopel po prašni cesti, katera zlasti poleti ni bila ni najmanj prijetna.
»Bo kaj zame?«
»Mislim, da bo.«
Pismonoša odpre svojo usnjeno torbo in vzame iz nje sveženj pisem.
»Eno vaše pismo je posebno pri11 poročeno! Z lastnoročnim podpisom morate potrditi prejem, sicer vam g* ne smem vročiti; to je že višek nezaupanja.«
»Res? Kaj takega!« je zaskrbelo Dominika.
Takoj je "spoznal Firminovo pi>a* vo. Ilitro se je podpisal v zvezek, k* mu ga je pomolil pismonoša, kat®' remu je dal — ker ni imel drobiž*1 pri sebi — naravnost kraljevsko n«' pitni no.
»Najlopša hvala, gospod Dominik Prvič sem prišel z vami v dotik* pa me že tako obdarujete. Vaš uje*' bogme ni tako darežljiv, četudi sef mu skoraj vsak dan dal kakšno pisni*1 za vas.«
»Toliko pisem prihaja name?«
»Pa vsa so priporočena!«
»Ni mogoče!«
Brez obotavljanja odpre pismo, K1 ga je skoraj tri mesece tako željn° pričakoval, in stoje ob visoki ogr^i1' ki je oklepala teniško igrišče, črt**1'
z;
H
?roč
z
Hi,
"ensj
'tja
Hte ^an »D Na d tost;
w>,
Sc
to s,
Ob
»K
bV' % It J'
S1
»rev
*le$l
!\j<
pil
teri i ji
'isti k -
V
‘One