/M4
BtHES T O V |	■■
nhznrmk
/\
/

K ~T~ I XZ ZX
letnik iv
28. NOVEMBRA 1970
ŠTEVILKA 38
V zadnjem času je bila jav-nost informirana, da se je šest slovenskih pohištvenih gigantov odločilo za integracijo. Začetni razgovori o možnostih za integracijo med vodilnimi delavci segajo tja v julij leta 1969. Prvotna zamisel in razgovori so tekli na relaciji Meblo — Marles — Brest. Osnova te trajne integracije je bila v programski usmerjenosti teh podjetij. Meblo proizvaja in haj bi tudi v bodoče proizvajalo visoko kvalitetne spalnice vzmet-nice in delno blazinjeno sedežno Pohištvo. Marlesov program so kuhinje, otroško pohištvo in sta-novanjske hiše. Tudi Marles naj bi ta program obdržal, ga poglobil in povečal. Značilno za Brest Pa je, da proizvaja pohištvo za o-Premo dnevnih sob in jedilnic.
Posebnost pri tej zamisli je, da gre tu za podjetja, ki so na vrhu Svoje ekonomske moči, na vrhu Po svoji tehnološki in organiza-oijski opremljenosti, po obdelo-Vanju sodobnih poslovnih metod
H imm
Letošnji dan republike praznujemo v času, ko se narodi Jugoslavije znova dogovarjajo o funkcijah federacije kot skupnem interesu jugoslovanskih narodov. Obenem pa intenzivno iščejo poti, da bi dosegli gospodarsko stabilnost. Dosežena stopnja gospodarskega razvoja in samoupravnih družbenih odnosov v 27 letih od II. zasedanja AVNOJ omogoča in terja, da izpopolnimo in naprej razvijemo naš družbeno-eko-nomski in politični sistem. Doseženi družbeni odnosi so že presegli institucionarne okvire, sedanja skoncentrirana državna moč v federaciji je že postala ovira za njihov nadaljnji razcvet. To velja predvsem za področje financiranja razširjene reprodukcije, sistema ter za področje financiranja negospodarskih dejavnosti. Gospodarskih tokov ni mogoče zapirati v regionalne meje, in to tem manj, kolikor bolj je gospodar-
spodarsko in družbeno izredno velik kolos, s katerim bo morala slovenska politična skupnost računati. Prav tako nam podatki prikazujejo, da je na vložena sredstva in na zaposlenega gospodarnost v teh podjetjih daleč nad poprečjem Slovenije. Čeprav smo z deležem pri vloženih sredstvih zastopani komaj z 29 ”/o, pa je ta delež pri podjetniški akumulaciji zastopan kar z 39 "/o. Integracija bi morala ta delež še povečati in razkorak še poglobiti.
Marsikdo si bo zastavil vprašanje, na kakšen način. To vprašanje so si prav gotovo zastavljali tudi glavni direktorji šestih podjetij, ko so analizirali, ali sploh obstajajo možnosti za pristop k integraciji. Jamstvo za to je prav
	Lesna ind. Slov.	Združeno podjetje	Delež
Število zaposlenih	24.395	7.643	31 ulo
Vložena sredstva	989	284	29 "/o
Vrednost prodaje	1.856	610	33»/o
Konvertabilni izvoz v $	33	12	37 “/o
Podjetniška akumulac.	211	81	39 "/o
Podatki so iz leta 1969,	zneski	gotovo	v strokovnosti, tehnološki			
so prikazani v milijonih dinarjev,		opremljenosti		in razvojnih		pro-
razen izvoza, ki je v dolarjih.		gramih.				
Že samo iz teh nekaj podatkov		Poglejmo, kako naj bi združeno				
lahko zaključimo, da bo	to go-	podjetje izgledalo do			leta 1973.	
			Indeks v		milijonih din	
				Izvoz v tisoč $		
Zap.					Indeks	
št.	Kategorija	1969	1970	1971	1972	1973	1973/69
1. Število zaposlenih	7.643	8.176	8.358	8.538	8.793	115
2. Celotni dohodek	674	826	1.013	1.196	1.436	213
3. Izvoz	11.954	13.010	17.087	19.825	23.242	194
4. Podjet. akumulacija	68	96	119	148	184	271
Od tega amortizacija	23	36	42	50	60	261
— poslovni sklad	45	60	77	98	124	236
5. Stopnja prod. akumul. v ®/o 10,1		11,6	11,7	12,4	12,8	127
Konec na 6. strani
V prihodnjih dneh bodo sa- navale položaj podjetja, v ka-moupravni organi in politične terem smo se znašli v času organizacije v podjetju obrav- stabilizacijske politike jugo-
Integracija v lesni industriji
dano dopolnjujejo. S proizvodi vseh lahko zadovoljimo še tako zahtevnega potrošnika.
Spoznanje o potrebi po integraciji je pri vseh podjetjih dovolj. Treba je le, da se skozi prakso izoblikujejo najustreznejše in najučinkovitejše oblike proizvodnje. Združeno podjetje bi moralo biti čvrsta homogena celota, ob istočasnem ohranjanju dokaj samostojne individualnosti.
Ne bo odveč, če povemo še nekaj o tem, kaj bo združeno podjetje pomenilo v odnosu na o-stalo lesno industrijo Slovenije.
itd. Ta podjetja so že zdavnaj prešla iz naročilniškega načina proizvodnje na lasten program, ki tako integriran nudi potrošniku komplet stanovanjske opreme.
Pozneje se je ideja razširila. K sodelovanju so bili povabljeni še Javor Pivka, Novoles Novo mesto in Stol Kamnik. Značilno za proizvodni program teh treh podjetij je, razen Stola, da proizvajajo izdelke, ki jih v večini primerov rabi pohištvena industrija. Javor Pivka je eden največjih proizvajalcev vezanih plošč, panelnih plošč in furnirja. Poleg tega proizvajajo tudi vrsto drugih proizvodov iz vezanega lesa, ki jih pohištvena industrija rabi kot polproizvode. Novoles je velik proizvajalec vezanih plošč in stilnega pohištva. Stol Kamnik pa proizvaja pisarniško pohištvo in sedežno pohištvo.
Programi vseh podjetij so tako porazdeljeni in usklajeni, da se s potrošnikovega vidika gle-
slovanskega gospodarstva. Razprave v samoupravnih organih bodo logično nadaljevanje razprave o analizi finančnega stanja podjetja, ki jo je sredi novembra obravnaval kolegij glavnega direktorja, svet za koordinacijo poslovanja in sveta za proizvodnjo in tržišče ter za ekonomiko in finance. Iz analize, ki vsebuje tudi vrsto ukrepov za izboljšanje stanja in zagotovitve nadaljnjega nemotenega poslovnega procesa, povzemamo najbistvenejše ugotovitve.
Brest zaključuje kompleksno rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih kapacitet. Na osnovi investicije se je, oziroma se bo letos povečala proizvodnja nasproti lanskoletni za okrog 36 %>. Znano je, da se prodaja letos ne odvija vzporedno s proizvodnjo, za kar je prav gotovo tudi več objektivnih vzrokov, med njimi je najodločilnejši recesija na ameriškem trgu.
Tako stanje se najizraziteje odraža na razpoložljivih sredstvih, oziroma likvidnosti podjetja. Sprejeti ukrepi Zveznega izvršnega sveta o stabilizaciji gospodarstva so postavili podjetje ne samo v položaj drugačnih pogojev gospodarjenja, temveč tudi v najostrejši položaj na področju obratnih sredstev. Stabilizacijski ukrepi so postavili tudi poslovne banke v položaj, ko ne morejo zagotavljati gospodarstvu niti sredstev deviznih prilivov, niti sredstev po pogodbenih (kreditnih) aranžmajih. Brest bi moral konkretno po sklenjenih aražma-jih prejeti od banke 5,5 milijona dinarjev.
Posledica takega stanja so tudi pritiski nekaterih domačih odjemalcev našega blaga na ukinitev plačevanja blaga z menicami. Menično plačevanje faktur omogoča s pomočjo bančnih meničnih kreditov takojšnje plačilo blaga, medtem ko dobi podjetje denar pri klasični prodaji na odplačil-
Konec na 6. strani
stvo razvito in sposobno svoje protislovne interese uresničevati neodvisno od državnih organov in njihovih neposrednih intervencij.
Naše podjetje je doseglo izreden razvoj, prav sedaj pa je v takem položaju, ko je treba v okviru novih pogojev gospodarjenja dobiti novo trdno pozicijo. Priprave za integrirano produkcijsko podjetje največjih slovenskih lesnih proizvajalcev so v teku.
Dan republike, vseh 27 skupaj in vsak posebej je pomemben praznik mlade suverene državnosti. Praznujemo ga s ponosom, zavestjo in izkušnjo, da je treba za vsak dosežek trdo delati.
Članom delovne skupnosti Bresta in vsem delovnim ljudem čestitamo ob 29. novembru, Dnevu republike.
Cerknica ob prazniku: nova, lepša, razsežnejša ...
Računalnik imamo
V našem glasilu smo vas sproti seznanjali, kako je s pripravami na avtomatično obdelavo podatkov. Predstavili smo vam tudi posamezne enote računalnika z vsemi tehničnimi značilnostmi.
Na sliki vidite, kakšen je naš sistem za avtomatično obdelavo podatkov, ki je bil pred kratkim postavljen. Pred to instalacijo je bilo potrebnih mnogo priprav, temeljito načrtno delo in časovni načrt. Danes lahko ugotovimo, da smo uspeli uskla-
datke lahko hitro in zaradi avtomatične interne kontrole zanesljivo prenašamo iz centralnega spomina na diske in obratno.
Glavni sestavni del enote je izmerljiv paket diskov, ki lahko na 10 površinah sprejme do 7,250.000 Bytes. Pisanje in čitanje omogoča pisalno-bralni mehanizem v obliki glavnika. Hitrost branja je 156.000 Bytes v sekundi.
Magnetni disk IBM 1316 hrani 6 plošč z desetimi delovnimi površinami. Magnetni diski so iz-
dosegli postavljene cilje in začeli prevzemati tekočo obdelavo. To velja predvsem za področje proizvodnje, prodaje in nabave. Vse možnosti imamo, da to dosežemo in da nadaljujemo z organizacijo tudi ostalih področij poslovanja.
Časovni načrt za delo organizatorjev, programerjev in služb, ki pripravljajo podatke, je podrobno pripravljen do konca decembra 1970. Vsak najmanjši izpad bo neugodno vplival na redno obdelavo. Mislim, da bomo, podobno kot do sedaj, v roku uresničili tudi vse priprave za reden potek obdelave.
diti različna dela, tako da so bili pripravljeni prostori za instalacijo, klimatske naprave, pa tudi električne instalacije in drugo. Sistem za avtomatično obdelavo smo uspeli montirati v naprej določenem roku, opravili smo tudi vse preizkusne teste, sedaj pa je v toku obdelava podatkov, se pravi, preizkušanje in testiranje pripravljenih programov za avtomatično obdelavo podatkov.
Elektronska naprava za obdelavo podatkov IBM SISTEM/360 Model 25 je v obnovljenih prostorih stare upravne zgradbe. Sistem ima več enot, ki so med seboj povezane, in sicer:
—	centralna enota,
—	kontrolni pisalni stroj,
—	čitalec in luknjač kartic,
—	printer,
—	enote magnetnih diskov.
Centralna enota upravlja in
usklajuje delovanje celotnega sistema. S pomočjo glavnega dela, feritnega spomina, obdeluje odčitane podatke po instrukcijah, ki so kot program vpisane v glavnem spominu.
Ostali važni deli centralne enote so:
—	kontrolna enota,
—	aritmetika in logika.
Možnosti centralne enote so odvisne od kapacitete feritnega spomina. Kapaciteta naše enote je 32.768 Bytes (bajtov). 1 Byte lahko vsebuje en alfanumerični znak.
Konzolni pisalni stroj je kombinirana vhodno-izhodna enota sistema IBM/360 in predstavlja olajšavo pri testiranju programov, ker omogoča neposredni poseg v glavni feritni spomin.
Citalec in luknjač kartic z rampe za čitanje, v katero gre 3.100 kartic, čita 80-kolonske kartice s hitrostjo 60.000 kartic na uro. Podatki spomina se lahko luknjajo v kartice s hitrostjo 18.000 kartic na uro. Na strani luknjanja se opravlja avtomatična kontrola natančnosti luknjanja.
Printer rabi za izpisovanje neskončnih formularjev s hitrostjo največ 36.000 vrstic na uro.
Pisalni členi, ki tečejo v vodilih, lahko odtisnejo vse črke, številke in 12 posebnih znakov. Printer lahko piše istočasno več kopij. Poleg velikih hitrosti pri pisanju se printer odlikuje tudi po natančnosti vodenja formularjev ter jasnem odtisu.
V našem sistemu imamo dve enoti magnetnih diskov IBM 2311 Model 1. Enota magnetnih diskov omogoča zapis velikega števila podatkov in hkrati hiter in neposreden dostop do njih. Po-
merljivi. Prav zaradi tega imajo enote magnetnih diskov neomejeno pomnilno zmogljivost.
Tudi prvi stroj IBM, o katerem smo vam podrobno pisali v 34. številki Brestovega OBZORNIKA, so v novem prostoru. To so stroji za luknjanje in verificiranje kartic.
Pred prostorom, v katerem je sistem za avtomatično obdelavo podatkov, je montirana sortirka. Ta sortira kartice z 80 kolonami v rastočem ali padajočem vrstnem redu s hitrostjo 60.000 kartic na uro.
Operater lahko izbira različno sortiranje: alfabetsko, numerično in tako naprej.
Na poti je tudi poslednji stroj za obdelavo podatkov, interpre-ter luknjanih kartic.
Stroj za interpretacijo luknjanih kartic prevaja luknjane znake s kartice v črke, številke in posebne znake in jih čitljivo izpisuje na isto kartico. Stroj ima 26 črk, 10 številk in 13 posebnih znakov.
Pisanje teksta na kartico teče s hitrostjo 6.000 kartic na uro.
Omenili smo že, da mora imeti prostor za sistem prezračevalne naprave, kajti temperatura ne sme biti nižja od 20“ in ne višja od 26° C, relativna vlaga pa naj-nižja 45% in najvišja 55%. Zato ureja prezračevanje in ustrezen režim posebna naprava.
Ko pogledamo uresničevanje postavljenih ciljev v pripravah avtomatične obdelave podatkov, lahko ugotovimo, da bo treba pospešiti nekatera dela, na primer zbiranje in pripravo podatkov. Le tako bomo tudi na tem področju
J. Hren
Priprave
podatkov
Z resnimi pripravami na obdelavo podatkov smo začeli šele v začetku letošnjega leta. Takrat smo program obdelave, pa tudi vrstni red za obdelavo posameznih področij na računalniku že določili.
Program obdelave določa, da bomo na računalniku obdelovali naslednja področja:
1.	poslovanje z materiali, polizdelki in izdelki;
2.	poslovanje s kupci vključno z obdelavo naročil, fakturiranjem in vodenjem saldakontov kupcev;
3.	poslovanje z dobavitelji vključno z obdelavo naročil dobaviteljev, likvidacijo prejetih računov in vodenjem saldakontov dobaviteljev;
4.	obračun osebnih dohodkov;
5.	obračun materiala;
6.	obračun proizvodnje;
7.	grobo terminiranje.
To je tudi vrstni red za prednost pri obdelavi posameznih področij. Doslej smo se pripravljali na prva tri področja, ki so med seboj povezana, obenem pa temeljni pogoj za obdelavo vseh ostalih področij.
Priprava posameznega področja obsega naslednje stopnje:
a)	določitev koncepta,”
b)	izdelava nadrobnega projekta, z vso vhodno in izhodno dokumentacijo,
c)	postavitev potrebnih definicij za programiranje,
d)	programiranje,
c) obdelava.
Vse naštete stopnje za področja: poslovanje z materiali, polizdelki, izdelki, poslovanje s kupci in poslovanje z dobavitelji so v zaključni fazi. Delo zaposlenih v sektorju za avtomatično obdelavo podatkov pri obdelavi posameznega področja pa spremlja vrsta del, zbiranje potrebnih podatkov, ki jih morajo opraviti ustrezne službe. Mislim, da smo pri nas ravnali zelo smotrno, ko smo ustanovili posebno skupino pri sektorju za tehonlogijo in proizvodnjo, ki ima nalogo zajemati vse potrebne podatke.
- : 111111
Pozorno kontroliranje podatkov v IBM centru
za obdelavo na računalniku
Skupina je razdeljena v dva dela in sicer skupino, ki obdeluje materiale in skupino, ki obdeluje sestavnice — kosovnice.
Skupina, ki popisuje materiale, je doslej zajela osnovne podatke o vseh materialih, polizdelkih in izdelkih, ki so v naših skladiščih. Ti podatki so osnova za kasnejšo obdelavo. Teh podatkov je kar 37. Predstavljajo pa oštevilčenje posameznega materiala, ustrezne ključe ter podatke kot so: minimalna zaloga, čas nabave, minimalna in maksimalna količina naročanja, planska cena, konto in podobno. Skupina, ki zajema se-
Če pa bodo zbrani vsi podatki, bi z novim letom začeli z naslednjimi obdelavami:
1.	ažurno vodenje vseh sprememb o materialih, polizdelkih in izdelkih;
2.	ažurno vodenje vseh sprememb sestavnic (za tiste izdelke, za katere so sestavnice zajete);
3.	vodenje sprememb o kupcih;
4.	vodenje sprememb o dobaviteljih;
5.	vodenje skladišč z vsemi g1' banji (prejemi-izdajami);
6.	vodenje naročil kupcev za domači trg;
i4'
Glavni računalnik že uspešno opravlja naloge
Posamezni stroji IBM centra delujejo povsem sinhronizirano
stavnice, pa bo zbrala podatke o izdelkih, sklopih in elementih glede na to, kdaj posamezne materiale vgrajujejo v sklop ali v izdelke. Pri zajemanju podatkov za sestavnice ni toliko podatkov, kot pri zajemanju materialov. Je pa to zbiranje podatkov veliko bolj zamudno. Podatki o materialih, pa tudi podatki o sestav-nicah, bodo tvorili dve osnovni datoteki, s pomočjo katerih bomo lahko dajali vse potrebne podatke, ki jih operativne službe rabijo pri poslovanju. Vse podatke dajejo za materiale in sestavnice poasmezne službe, ki obenem odgovarjajo tudi za kvaliteto danih podatkov. Delo pri zbiranju podatkov časovno ne poteka tako, kot je bilo v programu. Vzrokov za to je več, predvsem pa so naslednji:
—	obremenjenost služb, ki dajejo podatke,
—	nekatere nejasnosti pri navodilih za zajemanje,
—	nerazčiščen program proizvodnje.
Ce podatki ne bodo zbrani, ne bodo mogoče obdelave, ki so bile planirane za začetek leta 1971. Če namreč ne bomo imeli osnovnih podatkov o izdelkih, ne bomo mogli obdelovati naročil kupcev, fakturiranja, vodenja blagovnega knjigovodstva, statistik o izdelkih in drugega.
7.	vodenje naročil dobavitelje17 za domači trg;
8.	fakturiranje za domači trg,
9.	želene statistike iz naštetih obdelav.
Vsaka izmed naštetih obdelaj ima štiri do deset programov, od katerih ima vsak svoje posebnosti. Iz gornjega sestavka pridern0 do zelo logičnega zaključka, os je avtomatična obdelava podatkov v Brestu, ki je bila postavljena zelo jasno v poslovni p°h'
tiki za letošnje leto, problem vseh zaposlenih v Brestu, še posebej pa strokovnih služb. Od sodelo/ vanja med posameznimi sektorj1 in sektorjem za avtomatično obdelavo podatkov pa je v velik1 meri odvisno, ali bomo posamez; no področje obdelovali prej ah kasneje.
J. Otoničar
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovor® urednik Danilo Mlinar. Urejal uredniški odbor: Vojko Harnj® ’ Jože Klančar, Janez Lavrenci ’ Danilo Mlinar, Dubrovka	’
Vinko Mahne, Branko Mile*5’ Franc Mulec, Miha Šepec, Fra® Štrukelj, Dušan Trotovšek * Zdravko Zabukovec. Tiska žele* niška tiskarna, Ljubljana
Kot vsako leto ob tem času, tudi letos razmišljamo o proizvodnem programu za leto 1971. Razumlljivo je, da so priprave za proizvodni program tekle že mnogo prej, praktično skoraj vse leto. program smo pokazali tudi na Zagrebškem in Beograjskem sejmu. Potrošniki so dali dokaj laskave ocene o posameznih modelih, zlasti pa o njihovi praktični uporabni vrednosti.
Preden se lotim podrobnejše analize programa, je potrebnih nekaj kritičnih misli ob sedanjem tekočem programu. Na osnovi tega bo bolj razumljivo, zakaj je treba program spremeniti in dopolniti. Trgovci in potrošniki nam očitajo predvsem nefunkcionalnost. Ali imajo prav ali ne, o tem je bilo izrečenih dosti besed, dejstvo pa je, da imajo končno besedo prav oni.
Na osnovi teh ugotovitev je bila zastavljena naloga za pripravo programa za leto 1971. Želje potrošnikov smo v celoti upoštevali in v program vgradili vse tiste elemente, ki jih dosedanji ni imel. To pa je predvsem garderobni del pri dnevnih sobah. Tega dela vse naše garniture, razen Daniele, ki gre tudi najbolj v prodajo, niso imele. Pri sedežnih garniturah dnevnih sob potrošniki obvezno zahtevajo kombinacijo z ležiščem. Tudi ta element smo upoštevali, poleg tega pa smo vse izdelke podvrgli kritični oceni, jih estetsko dopolnili in preoblikovali.
Proizvodni program se za prihodnje leto bistveno menja. Da ne bo napačnih predstav: ne spreminja se glede na kvaliteto, temveč predvsem glede na uporabnost,
Tamara na primer zajema vse sestavne dele, od prostora za bar, televizijski prejemnik, prostora za knjige, sekreterje, do garderobne omare. Poleg tega v določenem delu omar vgrajeno ležišče. V tem primeru sicer odpade garderobni del, po želji pa bo stranka lahko kupila oba.
Polona je izvozni program. V različnih inačicah pa ga bomo Prodajali tudi doma. Za izvoz ga bomo delali predvsem v beli barvi, za domače tržišče pa bo ogrodje belo, fronta pa bo v furnirju, tako da bo mogoče elemente med seboj kombinirati, dokupovati. Polono bomo prodajali kot komponibilni program.
Nov izdelek je tudi Barbara. Prvič smo jo raztavili v Beogradu. Bila je nagrajena z zlato skri-
Dvostranski avtomatični stroj za lepljenje in zabijanje moznikov v tovarni pohištva Cerknica
Obisk g. MORSA
Kakor že vrsto let, nas je tudi letos v oktobru obiskal gospod Morse skupaj s predstavniki EWP, s tovarišem Rakijašem in svojimi sodelavci.
Našemu kolektivu je znano, da je firma MORSE eden izmed naših največjih odjemalcev furniranega pohištva za tržišče Združenih držav Amerike in Kanade.
Glasbene omarice Brestove proizvodnje so s pomočjo podjetja Morse našle potrošnika in odjemalca v vsakem, še tako majhnem naselju Združenih držav Amerike in, kar je najvažneje, prodaja glasbenih omaric se
vkljub nekaterim resnim težavam v ameriškem gospodarstvu in na tržišču nadaljuje v istem oziroma še v večjem obsegu kakor odslej.
Res je sicer, da so problemi prodajnih cen za ameriško tržišče zelo resni, ker vrednost repro-materialov in vloženega dela pri nas raste hitreje kakor cene v ZDA, vendar je važnost posla za ZDA in za konvertibilna tržišča v tem trenutku primarna.
Posli, ki smo jih fiksno sklenili za obdobje šestih mesecev in ki jih še pripravljamo do konca leta 1971, bi dosegli vrednost 2,200.000 dolarjev. F. Turk
njo. Tudi Barbaro bomo proizvajali kot kompombilno, le da bo način obraten Kot pri Poloni. Pri Barbari bo ogroaje furnirano, prednja fronta pa obdelana v ne-Kaj pastelnih barvah, ki se bodo skladno ujemale z barvo ogrodja.
To so novosti, ki jih vnašamo v proizvodni program Tovarne poništva Cerknica za leto 1971. Tolcg tega je v pripravi nekaj modelov iz celotnih programov, ki bodo prikazani na salonu pohištva v Ljubljani, proizvodnja pa bo stekla v letu 1972.
Za program Tovarne pohištva Martinjak m toliko sprememb. Stol Sardan bo ostal še najprej v programu, poleg tega še stol Rak, stol Living in Patricia. To so v glavnem utečeni izdelki in ne predstavljajo neznanke na trgu, niti v sami tehnologiji.
Pri blazinjenem pohištvu pa bo precej sprememb. Sedežno garnituro Daniela bomo črtali iz pro. grama. Ta garnitura ni bila najbolj posrečeno oblikovana, zato ni bila najbolj iskana na trgu. Prav tako bomo napravili s sedežno garnituro Claudia, ki tudi ni bila najbolj posrečena.
Namesto teh bomo dali v proizvodnjo novo sedežno garnituro Sonjo. Ta garnitura je estetsko dovršena, njena prednost pa bo tudi v ceni. Poleg te bosta ostali v proizvodnji še sedežna garnitura Monika in Patricia. Imeli bomo torej tri sedežne garniture modernega stila in sicer cenejšo Sonjo, Moniko kot srednje kvalitetno in Patricio kot visoko kvalitetno in dražjo.
Testno serijo bomo napravili tudi za sedežne garniture SG-069
Dnevna soba Barbara — letošnja nagrajenka na beograjskem sejmu
in 070, ki ju je mogoče kombinirati z omaro Barbara. Te garniture smo prvič razstavili v Beogradu. Z malenkostnimi popravki, ki jih bomo napravili pri blazinah, menimo, da bodo naletele na dober odziv pri potrošnikih.
Od stilnih garnitur ostajajo v programu vse Y-garniture, pripravljamo pa tudi eno ali dve novi.
Obrat stolarne na Marofu se je v drugi polovici letošnjega leta
specializiral za proizvodnjo zložljivih stolov za izvoz. Program proizvodnje teh stolov bomo obdržali tudi v prihodnjem letu. Poleg izvoza bomo skušali prodajo teh stolov razširiti tudi na domačem trgu. Ostali program Marofa bo predvsem v kooperaciji s tovarnama v Cerknici in Martinjaku.
Če na koncu povzamem, ugotavljam, da nam proizvodni program za leto 1971. prinaša precej
napora na vseh področjih, od priprave dela, proizvodnje, do prodaje, da bomo zastavljeni program uresničili. Zato se je treba skrbno lotiti priprav in se zavzeti do skrajnih možnosti. Če se bomo dela lotili tako in ga tudi speljali, potem bo leto 1971 kljub nekaterim težavam (zmanjšana konjuktura) mnogo lažje kot letošnje.
T. Kebe
Oktolra letos najnižji obseg proizvodnje tovarne pohištva Cerknica
v zadnjih treh letih
Podatek, da smo dosegli v oktobru le 60% mesečnega plana ali vrednostno komaj 310 milijonov starih dinarjev, je osupljiv in nerazumljiv vsaj za površnega poznavalca razmer.
V teh vrsticah ne mislim nizati opravičil, ker jih ni in jih ne more biti. Želim pa osvetliti nekaj dejstev, zaradi katerih je bil obseg proizvodnje v oktobru tako nizek.
Praktično se je začelo za nas kritično obdobje že v lanski jeseni s stagnacijo naročil glasbenih omaric za ameriškega kupca. Začelo se je kljub temu, da smo
težili za lastnim programom, za kar pa nismo imeli potrebnih skladiščnih prostorov, še manj pa potrebnih obratnih sredstev za zaloge izgotovljenih izdelkov, iz katerih bi prodajali kupcem.
Pri oblikovanju lastnega programa smo se naslanjali predvsem na »pohvale«, ki so jih dobivali naši vzorci, razstavljeni na sejmih in razstavah, ter na potrošnike z visokimi osebnimi dohodki. Vendar je praksa pokazala drugače, in sicer, da želijo potrošniki od izdelka tudi praktičnost in ne samo lepoto, da poleg tega v naših sosednjih republikah
želijo tudi izdelke, ki so površinsko obdelani na visoki sijaj. O tem pa nas naša »raziskava trga« ni opozorila pri odločitvah in ob pripravah na rekonstrukcijo.
Do teh spoznanj smo se dokopali zelo pozno, kajti proizvodnja je naglo naraščala, prodaja pa je v primerjavi s proizvodnjo močno upadala in skladišča so bila iz meseca v mesec bolj polna. Že v poletnih mesecih je stekla akcija za iskanje naročil in ni slučajno, da smo pristali na naročila z obupno kratkimi roki izdelave. Naj omenim nekaj takih izdelkov: 72, K, GO-343, GO-341. Vsi omenjeni izdelki naj bi bili izgotovljeni že v oktobru, za kar pa nismo imeli pogojev, če upoštevamo, da imajo ti izdelki velik delež v masivnih elementih. Sicer nismo čakali križem rok. Že v drugi polovici avgusta — takoj, ko so bile sklenjene pogodbe, smo bili prisiljeni ukiniti masivni progi vse proste sobote za še preostale v avgustu, septembru in oktobru. Ukinili smo tudi dopuste in montirali še dodatne stroje, vendar nismo uspeli rešiti ozkega grla v omenjenem oddelku tudi še z vrsto drugih ukrepov.
Izpad proizvodnje v oktobru je bil pri naslednjih izdelkih:
Izdelek 72 Izdelek K GO-334 Vitrine L.
kom. S din 333 18,691.290,-1000 55,000.000,-1400 23,800.000,-313 54,693.620,-
rnize Living 836 42,757.220.—
Skupaj	194,942.130,—
Vse to predstavlja 73 % plana.
Samo od sebe se vsiljuje vprašanje, zakaj je bil plan postavljen tako visoko. Odgovor je: Omenjene izdelke smo lansirali brez preštudirane dokumentacije. Tako so bili normativi izdelave, milo povedano, polovični, posamezne operacije izpuščene in podobno. Izračuni so sicer kljub temu še vedno prikazovali preobremenjenost, zlasti masivne proge. Računali smo, da bo po zagotovilih služb vse ostalo ob pravem času pripravljeno, toda temu ni bilo tako. Poleg že tako okrnjenih kapacitet v obdelavi poliestra so prav v tem obdobju zelo intenzivno delali poizkuse z raznimi poliestri in sicer na večjih količinah, tako da je bil tudi na tem področju izpad pro-Konec na 4. strani
Proizvodni program
za lelo 1971
NAŠI LJUDJE
»Tovariš Mikecin, kdaj boste šli danes v banko« sem ga vprašat po telefonu. »Kdaj pnuein tanko k vam na razgovor/«
»Ce ne boš dolg, tahko takoj,« mi je odgovorit Vinko Mikecin.
Našel sem ga za pisalno mizo, ko je urejat finančne listine. .Neprestano ga je klical telefon, pa tudi pogosti obiski uslužbencev so naju motili pri razgovoru. »Veš,« mi je dejal, »najbolje bo, če se za nekaj časa zapreva, sicer se ne moreva pogovarjati.«
»rreobremenj en sem z delom. Tu je dela za dva,« mi je dejal. »Ueiam v prostih sobotah in Se ob nedeljah. Nadomestilo že dobim, pa kljub temu. 6 let sem na delovnem mestu glavnega blagajnika. Veš, to je naporno delo, ki zahteva veliko odgovornosti m doslednega dela.«
Tovariš Vinko Mikecin je star triinšestdeset let. V Cerknico ju prišel pred tridesetimi leti kot orožnik. Premeščen je bil iz Dobrne pri Celju in, kot sam pravi, po kazni, ker se je v Dobrni preveč družil z naprednimi ljudmi. Tu sta ga zatekli vojna in kapitulacija stare Jugoslavije. Tudi po kapitulaciji stare Jugoslavije je ostal nekaj časa v orožniški službi. Ker je imel napredne nazore, se je že v začetku povezal s Cerkničani, ki so organizirali ljudsko vstajo.
Vinko Mikecin je iz Dalmacije. Rodil se je v mestecu Novi grad pri Zadru. Vinkovi starši so bili kmetje. Skromen, toda pomemben vir dohodka je dajal vinograd. Bil je tretji od sedmih otrok.
»Naš Novigrad je prelepo dalmatinsko mestece. V zadnjem času ga povezuje z ostalim svetom jadranska magistrala. Mesto leži ob novigraškem zalivu, ki se zajeda daleč v celino.«
še in še mi je pripovedoval o svojem rojstnem kraju. Čutil sem, kako zelo ljubi rodno mesto. Do podrobnosti mu je znana njegova preteklost. Pripovedoval mi je, kako rad gre domov. Znova in znova obišče svoj rodni kraj in vedno doživi občutek sreče v njem.
Kakor večina dalmatinskih fantov je tudi on nameraval s trebuhom za kruhom v tujino. Zaprosil je za delo v Franciji, toda ni dobil dovoljenja. Zato je iskal delo doma in po nekem poznanstvu je vendarle dobil službo. V Splitu je bil sprejet med orožnike. Kot novinec je bil dodeljen orožniškemu polku na jugo-slovansko-bolgarski meji. V tem času so rovarili bolgarsko-make-donski komiti. To so bile bolgar-sko-makedonske tolpe, ki so se na najbolj grob način borile proti našim oblastem. Po šestih le-
Najnižji obseg proizvodnje v zadnjih treh letih v TP Cerknici
Nadaljevanje s 3. strani izvodnje, na katerega nismo v taki meri računali.
Situacija se popravlja, obseg proizvodnje spet narašča. Glede na stabilizacijske ukrepe Zveznega izvršnega sveta pa je mogoče, da se bo glede obratnih sredstev situacija še bolj zaostrila. Vendar menim, da bomo prebrodili tudi to, saj imamo v programu za naslednjih nekaj mesecev domala skoraj vse za izvoz. Še celo tako je, da za nekatere kupce ne moremo narediti do roka, čeprav so to zelo vabljivi posli.
Omenil sem le nekaj dejstev, zaradi katerih je bila proizvodnja v oktobru tako nizka. Je pa še veliko neomenjenih vprašanj, ki so v zvezi z našo lagodnostjo, pa naj bodo pri delavcu v neposredni proizvodnji, ali pa pri posameznikih na nižjih ali višjih položajih.
Ta šola je bila draga, vendar mislim, da ni bila predraga, če smo se iz nje česa naučili.
T. Bavdek
tih bojev s komiti je bil poslan v podoficirsko šolo v Sremsko Kamenico. Po dveh letih je končal šolo in bil premeščen v Dobrno pri Celju. Tam je ostal štiri leta in bil po kazni, kot sam trdi, premeščen na italijansko mejo oziroma v Cerknico. V Dobrni je tovariš Mikecin spoznal sedanjo ženo, ki je doma s Pragerskega. Po tvegani poti jo je pripeljal v Cerknico, kajti tedaj so ta del Slovenije okupirali Nemci. Leta 1941 pa se je poročil.
Po osvoboditvi leta 1945 je vstopil v ljudsko milico, leta 1946 pa je slekel uniformo in se zaposlil pri obnovi. Že istega leta se je zaposlil kot delavec na obratu Serko in sin v Cerknici. »Izdelovali smo barake in zaboje,« pravi Vinko Mikecin. Leta 1947 so iz tega obrata organizirali podjetje LIP Cerknica. Tovariš Mikecin je bil kmalu vključen v sindikalno delo. Takrat je imel sindikat povsem drugačno vlogo, kot jo ima danes, saj je primanjkovalo vsega, od hrane do obleke. Za vso oskrbo je moral skrbeti takratni sindikat, seveda, kolikor je bilo v takratnih pogojih mogoče. Kljub težkim življenjskim pogojem sta bili morala delavcev in delovna zavest na zelo visoki ravni. Sindikati so organizirali udarniška dela, tekmovanja s prehodno zastavico in podobno. »Če se spomnim nazaj, skoraj ne morem verjeti, da smo to dosegli v tem času. Sedaj imamo vsega dovolj. Samo mi, starejši člani kolektiva, se lahko zavedamo, iz kako skromnega za-
četka je nastalo sedanje podjet je. Starejši delavci smo veliko žrtvovali za razvoj našega podjetja, zato bi nas morali bolj upoštevati.« Zadnji stavek je izrekel glasno, skoraj zakričal je. V tem sem čutil kritične misli ob krivici, ki jo sam občuti.
Tovariš Mikecin je bil kmalu premeščen iz neposredne proizvodnje v pisarno. Odgovoren je bil za obračun osebnih dohodkov, za statistiko, za splošne zadeve. »Takrat ni bilo tako razvite delitve dela kot je danes,« pravi tovariš Vinko.
Veliko let je tovariš Mikecin aktivno delal v krajevnem, pozneje v občinskem sindikatu in v sindikatu podjetja. Skoraj deset let je opravljal tajniške posle v sindikatu. V tistem času so bili tajniki duša sindikata. Predsednikom je bilo treba vse pripraviti in jih o vsem informirati.
Z velikim ponosom mi je povedal, da je za svoje aktivno delo dobil odlikovanje. Za petdeseto obletnico jugoslovanskih sindikatov je bil tudi predlagan za odlikovanje, toda tu se je nekaj zataknilo.
»Saj ne gre za to, da bi se s tem odlikovanjem hvalil, ampak za to, da bi z njim dobil občutek priznanja za dolgoletno delo \ sindikatu.
»Konec leta bom šel v pokoj. Ostal bom v Cerknici, saj že tri desetletja živim tukaj. Tu sem preživel vsa zrela leta, čisto domačina se počutim. Navadil sem se na ljudi, na življenjske navade Cerkničanov in vzljubil ta kraj. Kaj bom počel, ko bom upokojen, ne vem, vsekakor pa si bom poiskal kakšno ustrezno delo.«
J. Klančar
Aktivnost komunistov na Brestu
Sekretariat osnovne organizacije zveze komunistov je na zadnji seji temeljito pregledal, kako izpolnjujejo zaključke aktivi in osnovne organizacije Zveze komunistov na BRESTU. Sprejel je tudi progam dela osnovne orga-
Pred nami so občni
e*.0
zbori sindikatov
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Cerknici je na svoji seji 1. oktobra med drugim razpravljalo tudi o družbeno-po-litični aktivnosti in s tem v zvezi o ciljih slovenskih sindikatov. Posebno pozornost so posvetili prihodnjemu kongresu samoupravljavcev Jugoslavije, ki naj bi začrtal dolgoročne smeri prihodnjega razvoja samoupravljanja.
Kratek povzetek stališč, ki jih je ob omenjenih vprašanjih sprejelo predsedstvo:
—	občni zbor osnovnih organizacij sindikata naj bo do 20. decembra.
—	Predsedstvo daje poseben poudarek programu, ki ga morajo izdelati stari izvršni odbori sindikata in ga predložiti v dopolnitev in sprejem občnim zborom. Program naj temelji predvsem na dokumentih druge konference slovenskih sindikatov. Programi naj zajamejo tudi vsa nerešena vprašanja od zadnjih občnih zborov.
—	Razprave na občnih zborih bi morale po mnenju predsedstva zajemati predvsem naslednja vprašanja:
Izobraževanje. Ocenitev postopka sprejemanja in učinkovitost samoupravnih aktov. Prihodnji razvoj samoupravnega sistema v delovnih organizacijah. Delovanje članov sindikata v samoupravnih organi. Analiza in ocena standarda zaposlenih. Družbena prehrana, otroško varstvo, varstvo pri delu, zdravstveno varstvo, socialno zavarovanje, rekreacija, kulturne dejavnosti in podobno.
— Analizirati je treba sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami v delovnih organizici-jah in predlagati ukrepe.
—• Predsedstvo je bilo mnenja, da je treba posvetiti posebno skrb izbiri novega vodstva osnovnih organizacij sindikata. Glede na to, da je aktivnost sindikata odvisna od izvršnega odbora, so menili, da bi izvolili vsaj 13 starih in aktivnih članov izvršnega odbora.
To je nekaj stališč, ki so jih sprejele vse osnovne organizacije sindikata, da bi bili občni zbori dobro pripravljeni in izpeljani.
Š. Bogovčič
Novi poslovni prostori
Razširitev poslovnih dejavnosti Bresta je zahtevala dograditev novih delovnih in poslovnih prostorov. Te potrebe je zlasti narekovala modernizacija proizvodnje, ki zahteva v svoji perspektivi mnogo več raziskovalnega dela. To delo pa ni mogoče v majhnih in temnih prostorih, temveč zahteva dovolj velike prostore s primerno opremo in tehničnimi pripomočki.
Nujno pa se je pojavila tudi potreba po lastni trgovini s pohištvom. Le-ta je bila ustanovljena pravzaprav že pred tremi meseci, posluje pa tako rekoč v avli prodajne službe. Kupci, ki prihajajo (to število je iz dneva v dan večje), bi zelo radi videli vse naše
izdelke, ki so v prodaji, toda žal jim tega nismo mogli nuditi. Edino, kar je bilo na voljo, so bili prospekti, ob katerih pa se kupec težko odloči za nakup, saj izdelka ne vidi pred seboj v vsej njegovi funkcionalnosti. To možnost pa bodo dobili kupci v najkrajšem času, saj so gradbena dela v spodnjih prostorih nove zgradbe, kjer bo trgovina s pohištvom in kjer bodo razstavljeni naši izdelki, v zaključni fazi.
Nedvomno je nova zgradbe še ena velika pridobitev za Brest, zlasti še, če to pridobitev ocenjujemo s povečano prodajo pohištva v lastni trgovini.
F. Tavželj
nizacije za obdobje november 1970 — marec 1971.
Osnovna organizacija bo v tem času obravnavala zlasti:
—	uresničevanje stabilizacijskih ukrepov,
—■ spremembe političnega sistema,
—	predlog poslovne politike,
—	delitev dohodka in osebnih dohodkov,
—	kadrovsko politiko,
—- rast Zveze komunistov.
Aktivi Zveze komunistov v poslovnih enotah bodo sestavili svoj program dela ter program sprejemanja v Zvezo komunistov. Na seji so posebej poudarili odgovornost komunistov pri izpolnjevanju sprejetih zaključkov ter
dolžnosti komunistov na odgovornih in strokovnih delovnih mestih. Pravočasno bo moralo biti pripravljeno gradivo v političnih organizacijah in v zborih delovnih enot. Sekretariat osnovne organizacije, pa tudi aktiva, mora biti organizator dejavnosti. Komunisti, ki delajo na posameznih področjih, pa so dolžni, da gradivo za sestanke aktivov temeljito pripravijo, tako da bi lahko vsak član aktivno sodeloval pri oblikovanju stališč in pri uresničevanju na delovnih mestih, v krajevnih skupnostih in drugod.
Na seji so sprejeli še vrsto drugih zaključkov, ki bodo aktivom v pomoč pri delu.
J. Hren
PRIJETEN PIKNIK
Proti koncu septembra je sindikalna organizacija v Tovarni pohištva Martinjak organizirala za svoje člane piknik v Ravkov-čevi ogradi nad Martinjakom. Kljub temu, da je tedaj v noči od sobote na nedeljo močno deževalo, je bila udeležba zelo velika. Kmalu po kosilu so se na prireditvenem prostoru začeli zbirati prvi gostje. Organizacija piknika je bila dobra. Vsak je po starem običaju dobil liter vina in kos svinjske pečenke, tako da se je lahko pošteno okrepčal, pa tudi za goste ni ničesar manjka-
lo.	Da je bilo vzdušje še bolj veselo, je Lovko v trio vžigal domače valčke in polke.
Če pogledamo nazaj v zgodovino našega kolektiva, so podobna srečanja članov kolektiva skoraj obvezna vsako leto enkrat, ali celo dvakrat. Pred leti je veljal celo dogovor, da Tovarna pohištva Cerknica organizira delav-
ske igre 1. maja, kar se je tudi obdržalo, TP Martinjak pa naj organizira piknik ob spominskih dnevih 4. ali 22. julija. Ti pikniki so bili organizirani le nekaj časa po dogovoru, potem pa je vse prešlo v pozabo.
Tajnika sindikalne organizacije v TP Martinjak sem povprašal, kaj je privedlo odbor, da se je znova odločil za tako obliko. Odgovoril mi je. da je sprva odbor nameraval organizirati izlet v kakšen pomemben kraj ali morda ogled zagrebškega velesejma. Ker pa je praksa pokazala, da na izlete hodijo predvsem mlajši in le malo starejših članov kolektiva, so soglasno sklenili, da se enkrat v letu zberejo vsi člani kolektiva ne samo pri delu, ampak tudi pri zabavi.
Mislim, da je takšna zamisel pravilna, saj takšna srečanja delovne ljudi poživijo. Posebno starejše.	I. Škrahec
Naša vsakdanja razglednica: delavci ob izhodu
Na startu marketing!
Nedavno je bila v samoupravni« organin Bresta uopomjena organizacija poujetja s siuziso niarKetinga. Z nasieunjo dermlci-jo oom SKUŠal na kratKO opreae-uti vsebino marketing-sistema: »iMarketing je dejavnost, ki organizira taite poslovne ukrepe, ki imajo za cnj presoditi kupno ntoc poirošniKov, poseči v učinkovito povpraševanje po določenem izdelku ali dejavnosti, dobaviti izdelke ali usluge končnemu Potrošniku in doseči vnaprej planirani dobiček ali kakšen urugi viij poajetja\« iz te definicije izhajajo naslednje glavne lumtcije maricetinga:	raziskava tržišča,
imenovanje izdelka ter razvoj iz-neiKa, prodaja, reklama, distribucija in določanje cen. Gotovo je, na večino naštetih funkcij že izvajamo v našem podjetju, vendar so bile doslej te funkcije preveč razdrobljene, izvajane kot občasna dejavnost posameznikov ali siužb ni premalo koordinirane.
Uvedba marketinga je danes bolj kot kdajkoli potrebna Brestu in to predvsem iz dveh razlogov:
f. Danes za Brest ni več primaren problem proizvajati v kvaliteti in kvantiteti, temveč stopa vedno bolj v ospredje vprašanje izdelkov, ki jih bo glede na cilje Podjetja najugodneje sprejelo tržišče.
2. Z dokončano investicijo so Porasle tudi obveznosti podjetja, zato bodo imele nepravilne odločitve lahko veliko večje finančne Posledice kot doslej.
V sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje je uspelo dobiti BRESTU eksperta UN1DA za marketing g. Alana H. Eamesa. Njegova misija je najmanj časovno prispevala, da ima marketing na Brestu prve zasnove.
<-». Eames, ki, mimogrede povedano, vse svoje pogovore najraje zasuče na marketing, se je rad odzval razgovoru za Brestov Obzornik.
Pred razgovorom še kratka Predstavitev: g. Eames ima spričevalo samostojnega svetovalca za trgovino, upravljanje (vodenje) in finance. Pred nastopom svetovalca je imel 13 let praktičnih izkušenj, ki jih je dobil pri eminentnih firmah v ZDA in v Evropi. Po rodu je Anglež, trenutno je zaposlen pri ameriško-nngleški družbi na Dunaju kot samostojni svetovalec za trgovino in vodenje. Tu dela že pet let. “opolnoma obvlada angleški, nemški in francoski jezik, sem pa ?ia pa mu že uide tudi slovenska beseda.
Obzornik: Kaj nam lahko poveste o ciljih oziroma o vsebini de-la UNIDA?
O.	Eames: UNIDO dela v okvi-'11 Organizacije združenih narodov s ciljem pomoči nerazvitim deželam. Doslej je UNIDO nudil Predvsem tehnično pomoč in ta-no sem verjetno prvi ekspert, ki ®em prišel v Jugoslavijo za podaje marketinga.
Obzornik: Proučevali ste organizacijo prodajne službe, zbirali mnenja vodilnih kadrov o kon-CePtu prodaje, usmeritvi, progra-i u itd. Gotovo ste prišli do do-ocenih zaključkov. Kako ocenjujete naše strokovne kadre? y. Eames: Dobro. Lahko rečem, člo zadovoljivo v primerjavi s i adri v zahodnih državah. Ljudje majo zelo slične poglede in prizadevanja za gospodarski razvoj, ante je delo pri vas še posebej animivo, ker sem delal doslej arno na zahodu. Prijetno sem Presenečen, ko vidim, kako zablokirano delajo ljudje. Rezulta-,e vidim že samo iz vaše prodaje, n primerjam leto 1970 z letom (leta 1963 33,6, leta 1970 140 p m j ono v dinarjev prodaje, op.
s V 25 letih ste v Jugoslaviji nalili veliko naredili. Progres je *^asti pri vodilnih kadrih.
Obzornik: Obseg prodaje trezno ne sledi obsegu proizvodni h Predpostavimo da ste vodil-; delavec Bresta na tem področ-■ - Kakšni bi bili vaši ukrepe? u, • Eames: Zaposlil bi ljudi, ki :	raziskovali tržišče, ali pa bi
Vestiral v ljudi, ki jih imate, da
bi delali na marketingu. Sicer pa pri takih zunanjih faktorjih, kot je sedaj npr. omejitev potrošniških kreditov, tudi z najboljšim sistemom marketinga ne bi mogel nič narediti.
Obzornik: In še konkreten odgovor?
G. Eaames: Našel bi velike odjemalce, prek katerih bi prodal velike količine pohištva z najmanjšim profitom.
S ven Kai-Larsen je švedski arhitekt, ki ima svoj projektivni biro, v katerem je zaposlenih 80 arhitektov-projektantov. V skandinavskih deželah ga zelo cenijo, njegovo ime pa poznajo tudi v drugih evropskih deželah. Ta sloves si je pridobil z uspelimi oblikovnimi, tehnološkimi in konstrukcijskimi rešitvami izdelkov, s katerimi so opremljeni boljši hoteli v svetu.
S posredovanjem podjetja Slovenijales je s tem arhitektom tudi Brest vzpostavil prisrčne stike. Ob prvem obisku na Brestu 7. junija letos si je gospod Larsen ogledal proizvodnjo v tovarni pohištva Cerknica in Tovarni pohištva Martinjak in se zelo pohvalno izrazil o proizvodno-teh-nološki ravni Bresta. Tedaj smo se z njim tudi pogovarjali o oblikah in načinu sodelovanja med našima firmama. Dogovorili smo se, da bo Larsen s svojimi strokovnjaki pripravil za Brest program, ki naj za začetek vsebuje predvsem sedežno pohištvo. Osnovna načela, ki naj bi jih upošteval Larsen pri projektiranju programa, so bila strnjena v naslednjih glavnih črtah:
—	program mora biti prilagojen našim tehnološko-proizvod-nim možnostim,
—	predvideti je treba take rešitve v oblikovno-konstrukcijskem smislu, ki bodo zanimive za zunanje in domače tržišče,
—	upoštevati je treba vse o bolnosti, ki vodijo k poenostavitvam, standardizaciji in industrijskemu načinu proizvodnje,
—	program naj bo kombinacija oblazinjenega in lesenega de-
Obzornik: Na Brestu smo se odločili za marketing. Ali naj to pomeni, da obstajajo zadostne možnosti funkcioniranja marketinga glede na razpoložljivi kader, organizacijo poslovanja, možnosti obdelave?
G. Eames: Marketing je relativno novo področje po celem svetu. Razvija se zadnjih 15 do 20 let, aktivno pa kakšnih 10 let. Zelo dosti se o marketingu raz-
la, v konstrukcijskem pogledu pa naj bodo izdelki demontažni,
— našim strokovnjakom, ki delajo na področju oblikovanja, konstrukcij in tehnologije, na bi g. Larsen omogočil ogled nekaj vodilnih švedskih tovarn ter izpopolnjevanje v njegovem projektivnem biroju.
Naj omenim, da je gospod Larsen z zadovoljstvom sprejel naše zahteve. Posebno je izrazil pripravljenost za obisk v švedskih tovarnah in izpopolnjevanje v njegovem biroju.
Ko nas je 23. septembra spet obiskal, se je prestavil s programom sedežnih garnitur — od preprostih in cenejših do bogatejših in dražjih izvedb. Za nekatere je izdelal tudi vzorce ter detajle konstrukcijskih rešitev. Da bi bil program popolnejši, smo se dogovorili, da ga dopolni z novimi garniturami, obenem pa dimenzionalno opremi in predvidi površinsko obdelavo.
Med njegovim zadnjim obiskom pri nas med 13. in 14. oktobrom je prišlo tudi do dokončnega podpisa pogodbe, ki vključuje omenjeni program in prihodnje sodelovanje med Brestom in Kai-Larsenom. Celotni program je tudi patentiran pri ustreznem zavodu na Švedskem.
Od tega trenutka je vse prihodnje delo za čim prejšnjo in čim kvalitetnejšo predstavo tega programa tržišču v Brestovih rokah. Delo pri izdelavi vzorcev in vzporedni tehnični pripravi dela za »nulto serijo« bo precej zahtevno. Za določene detajle bo treba naštudirati ustrezne tehnološke rešitve, vključno investicije,
pravlja na zahodu, doslej posluje tudi na zahodu malo podjetij z marketingom, vendar se ta dejavnost zelo hitro širi. Brest ima sposobne kadre za marketing. Ti kadri pa potrebujejo določenega treninga — izkušenj. Sam jim skušam s svojimi izkušnjami pomagati. Sem optimističen, mislim, da bo imel Brest v enem do dveh letih učinkovito službo marketinga.
Obzornik: Kakšne razsežnosti naj bi po vašem mnenju imela služba marketinga. Ali naj bi obdelovala samo tržišča Jugoslavije, ati tudi ostala tržišča?
G. Eames: Sistem marketinga se bo uporabljal povsod, kjer so možnosti plasmaja. Raziskava trga pokriva vse vrste informacij o tržišču, pa naj si bodo to informacije, ki jih dobimo iz o-Dičajnili razgovorov in kontaktov ali pa, če prejmemo podatke od matematikov (inštitutov). Veliko informacij se dobi npr. pri zbornicah. Na Brestu je na razpolago mnogo informacij, ki pa se ne zbirajo in analizirajo sistematično ter tako niso izkoriščene. Vrednost informacij se lahko ocen siamo s prakso. Taka-razskava ne zahteva veliko denarja. Ko ugotovimo, da rabimo več specifičnih informacij, potem se lahko poslužujemo informacij inštitutov.
Obzornik: Kaj po vašem mnenju še manjka, da postane Cerknica turistični kraj ?
G. Eames: Če hočete ,da bodo prišli ljudje na Slivnico, morate zgraditi vlečnico. Napraviti je treba boljše ceste. Jezero bi moralo imeti hotele, čolne za turiste, skakalnice... Ne bi bilo
Smo v obdobju, ko je navadno vsako leto močna prodajna sezona tudi za prodajo pohištva. Za letošnjo sezono tega ne bi mogli z gotovostjo trditi, saj ni tako ugodne konjukture za pohištvo kot v preteklih letih.
Prav gotovo je eden izmed vzrokov za tako stanje dokaj ekskluziven program, ki seveda ni dostopen vsem slojem potrošnikov. Vendar ugotavljamo, da je
Larsenom
če ne bomo našli izhoda v kooperaciji. čas, ki je za realizacijo programa na trg pogodbeno odmerjen, ne dopušča zastojev ne v pripravi vzorcev, ne v pripravi tehnologije. Skratka, naloga je resna, dela bo precej.
Kaj pa smo s tem programom dosegli? Naš sedanji program smo obogatili z novimi, bistveno drugačnimi izdelki. Če bomo pri obvladovanju tega programa uspeli pridobiti izkušnje, ki bodo pomenile našim strokovnjakom, predvsem tistim, ki delajo na področju oblikovanja novih izdelkov, in konstruktorjem odskočno
Konec na 6. strani
slabo, če bi imeli na jezeru ali v njegovi bližini majhno letališče za lovce, ribiče itd. (G. Eames je navdušen pilot za športna letala, op. p.). Postojna ga ima. Zato je potreben le manjši kos zemlje. Nasploh ima Cerknica kot cela Slovenija od Gorenjske do morja lepo lego. Marketing se lahko zelo koristno uporablja tudi v turizmu.
Obzornik: Kako se počutite v Cerknici?
G. Eames: Doslej sem zelo zadovoljen. Srečen sem, da sem našel dobre kontakte s sodelavci na Brestu. Sicer pa glede družabnega življenja ne morem primerjati Cerknice z Dunajem.
Obzornik: Želite sami kaj izjaviti za bralce?
G. Eames: Všeč mi je ideja za izdajanje časopisa. Sem prijetno presenečen, kajti tudi časopis je del marketinga. Ni dovolj imeti samo dobre odnose s kupci, pomembni so tudi dobri odnosi v kolektivu. Presenečen sem nad dokaj visokim standardom v Jugoslaviji. Več starih avtomobilov sem videl v Angliji in Avstriji, kot pri vas.
Še enkrat želim poudariti, da sem impresioniran nad tem, kaj ste ustvarili v povojnih letih, ko ste začeli iz nič. Manjka vam le potrebnih izkušenj, ki se jih v kratkem obdobju ne da pridobiti.
Dobra lastnost, zlasti vaših vodilnih kadrov, je volja do novih prijemov, do nove tehnike. To o-lajšuje moje delo.
G. Eames je končal z nasmeškom: Edino kar mi pri vas ne u-gaja, je prezgodnja služba. Takrat, ko vi odhajate domov, se ravno dobro razpoložim za delo!
Za Obzornik: D. Mlinar
glavni vzrok vendarle velika negotovost na trgu v tem času.
Akcije v zvezi z napori Zveznega izvršnega sveta za stabilizacijo gospodarstva so prinesle že tudi prve ukrepe, ki so za ustavitev hitro rastoče inflacije sicer nujni, vendar ravno za prodajo pohištva zelo neugodni. Vedno smo poudarjali, da brez potrošniških kreditov ni mogoče uspešno prodajati potrošniških dobrin, ki po svoji vrednosti v maloprodaji presežejo ceno 5.000 ND. Med takšne potrošne dobrine nedvomno sodi tudi pohištvo.
V nastalem položaju sicer nismo dosegli tistih uspehov, ki smo jih pričakovali, vendar nas razmere silijo k izboljšanju in razširitvi prodajnih prijemov.
Vsekakor se bo prodajna situacija še zaostrovala spričo že znanih in napovedanih stabilizacijskih ukrepov. Zato se prilagajamo tržšču, iz katerega upamo v sedanjem trenutku iztisniti čim-
Pogodba s Sion Kai-
Prodaja v oktobru ■ novembru
Ukrepi za dosledno izvajanje nalog
Nadaljevanje s 1. strani m rok, plačilo v dveh do treh mesecih.
Poslovne banke prav tako ne odobravajo novih dolgoročnih, niti kratkoročnih sredstev za investicijska vlaganja oziroma obratna sredstva. Nasprotno, poslovne banke napovedujejo glede na stabilizacijske ukrepe zmanjšanje obstoječih kratkoročnin kreditov gospodarskim organizacijam.
Med trenutno znanimi ukrepi Zveznega izvršnega sveta sta Brest prizadela predvsem dva ukrepa, ki imata verjetno kratkoročni značaj, sta pa vendar uvod v novo politiko gospodarjenja. V mislih imamo ukrep o zmanjšanju limita potrošniških kreditov iz 10.000 na 6.000 dinarjev, ki je že vplival na relativno zmanjšanje prodaje v novembru, glede na dinamiko prodaje v prejšnjih letih in ukrep o obveznem polaganju dinarskega depozita v višini 50 °/o uvoženega blaga za dobo treh mesecev. Z mesecem decembrom bo ukrep o polaganju dinarskega depozita že zmanjšan na 30 ”/0, z mesecem januarjem pa za nadaljnjih 10 °/o.
Napovedani so še novi ukrepi, ki bodo imeli vsekakor odločilen vpliv na težje pogoje gospodarjenja, ki pa trenutno še niso znani. Vsekakor pa je povsem jasna orientacija stabilzacijskih ukrepov, ki ima predvsem za cilj povečanje izvoza in s tem ustrezno povečanje izvoznih stimulacij, zmanjšanje uvoza in s tem v zvezi uvedba novih dajatev na uvoz ter končno uveljavitev likvidnosti gospodarskih organizacij in poslovnih bank na osnovi lastnega kapitala oziroma večjega usmerjanja lastnih sredstev v investicije in predvsem v pokrivanje potreb po obratnih sredstvih.
Brest je leta 1970 dobil od poslovnih bank 31 milijonov dinarjev kreditov za obratna sredstva. 40 % kreditov so dolgoročna, 60 %> pa kratkoročna obratna sredstva.
Splošni položaj, ki je na Brestu zaradi prehitrega naraščanja vseh zalog podjetja še toliko bolj pereč, pa lahko pripelje s stališča finančne likvidnosti, podjetje celo do problema pravočasnega izplačila osebnih dohodkov.
Dejstvo je, da so letošnje zaloge v podjetju porasle za 36,3 milijona dinarjev (razlika med sta-
njem 31. 10. in 1. 1. 1970) ali za indeks 229. Če skušamo opravičiti povečanje zalog gotovih izdelkov z razmerami na tržišču, pa se nikakor ne moremo zadovoljiti s povečanjem surovin in reprodukcijskih materialov, ki so v tem obdobju porasli kar za 12 milijonov dinarjev. Res, da vsebuje ta vrednost tudi sezonsko nabavljeno hlodovino in večjo vezavo sredstev v raznovrstnosti asortimenta v letu 1970, vendar bi bilo mogoče ta znesek z doslednim izvajanjem politike naročanja in stalnega spremljanja zalog bistveno zmanjšati.
Stanje obratnih sredstev in solventnosti podjetja zahteva, da najmanj vodilni kadri poslovnih enot resno preanalizirajo zaloge in takoj ukrepajo v smeri minimalnih nabav oziroma zmanjšanja zalog na minimum.
Povečanje zalog se odraža tudi v odnosu med terjatvami do kupcev in obveznostmi do dobaviteljev. Če vzamemo za osnovo obveznosti do dobaviteljev kot faktor 1, so znašale še konec leta 1969 terjatve do kupcev 1,7, letos
pa znašajo konec oktobra 0,8. To pomeni, da imamo konec meseca oktobra več obveznosti do dobaviteljev kot svojega dobroimetja pri kupcih.
Svet za koordinacijo poslovanja je na predlog kolegija glavnega direktorja že sprejel 21 ukrepov, ki imajo /vsi za cilj predvsem izboljšati likvidnost podjetja in omogočiti podjetju nemoteno poslovanje tudi v novih pogojih gospodarjenja.
Iz ukrepov povzemamo nekaj najbistvenejših:
—- Proizvodnjo v letu 1971 je treba obdržati najmanj na trendu rasti iz leta 1970. S tem bomo zagotovili glede na ukrepe na področju cen primerno akumulacijo.	"
— Povečati je treba izvoz, tako da bomo plasirali v letu 1970 50 % blaga v izvoz.
— Uvoz je treba takoj zavreti, tako da bomo uvažali v glavnem samo surovine in reprodukcijski material, ki ga domače tržišče ne proizvaja.
— vse nove nabave surovin in reprodukcijskih materialov, do
zmanjšanja zalog, je treba podvreči selektiranju direktorja podjetja.
— Zmanjšati je treba nedovršeno proizvodnjo v TP Cerknica in TP Martinjak.
— Dnevno je treba ažurirati evidenco o stanju zalog in terjatev do kupcev preko sistema IBM in permanentno vršiti izterjavo.
— Zagotoviti je treba takojšnjo realizacjo po dispozicijah za odpremo blaga, itd.
Vsekakor zahtevajo novi stabilizacijski ukrepi in položaj Bresta v stabilizacijskem programu dosledno in disciplinirano izvajanje nalog vseh zaposlenih, posebno pa še strokovnih služb podjetja in poslovnih enot.
Dokončno je treba spremeniti miselnost, da obstajajo neizčrpne možnosti pridobitve novih sredstev pri bankah, kajti že dosedanji krediti so bili največkrat vezani na drage devizne aranžmaje. Tako stanje, ali še celo poslabšanje, pa pomeni odrekanje večjemu kosu kruha, ki nam ne more več ostati samo dosegljiv, temveč tudi nujen.
D. Mlinar
Pr a vnik odgovarja
VPRAŠANJE: Ali sme delovna organizacija na zahtevo občinskega upravnega organa, ki je pristojen za finančne zadeve, odtegovati delavcem del osebnega dohodka, in če sme, koliko osebnega dohodka lahko odtrguje?
ODGOVOR: Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo — Uradni list SFRJ št.
Uvožene sanje
Stabalizacijske blodnje navadnega Slovenca
Janez POVPREČNI je sicer zmeraj dobro spal. Le redko po kakem sindikalnem sestanku, ko je prišel domov rahlo razburjen m mu zadeve niso šle v račun, so utegnile biti noči dolge, nemirne, da, celo moreče.
Nocoj ni bil na sestanku, le časopis je prebiral popoldne in radijski dnevnik je poslušal in tako je legel z vzdihom: »No, pa pojdimo spat v božjem imenu s stabilizacijo v srcu!«
Zadremal je in brž so prišle sanje, blage, v barvah, ne črno-bele. Nekje globoko v dnu zavesti je bil hvaležen za takšno idiliko:
Na bogato pogrnjeni mizi se je toplo kadilo iz krožnikov, najmanj češkega, če ne kitajskega porcelana.
Jedilni pribor je bil švedski, prt danski, rože, oblikovane v skladno ikebano, holandske in na Bo-
Avtomatični visokoturni kopirni rezkar WIGO v Tovarni pohištva
Pogodba s Sven Kai-Larsenom podpisana
Nadaljevanje s 5. strani desko za prihodnje delo v razvijanju sprejemljivih oblik sedežnega pohištva, potem je investicija v program še toliko bolj upravičena. Zelo pomembna pa je tudi druga stran takega sodelovanja, ki ima perspektivni pomen za Brest: izpopolnjevanje in pridobivanje takšnih nazorov in osnovnih pravil znanja v arhitekturi oblikovanja, ki nam jih omogoča Sven Lai-Larsen s svojim znanjem in slovesom.
D. Mazij
schevem pomivalnem stroju je tržaški tranzistor japonske izdelave reklamiral naj novejši spray za uničevanje knjižnih moljev, žal v domači proizvodnji, toda po licenci znane švicarske firme.
Samo župa je bila iz debelih kosti slovenskih krav, toda v njej so plavali nemški fritati.
Gospodar in njegova dva gosta so v prijetnem čebljanju srkali imenitne kapljice škotskega viskija iz poljskih kristalnih kozarčkov, gospodinja pa si je v svojem kotu ubijala glavo s tem, ali naj po kosilu postreže z ruskim šampanjcem ali kar s pletenko španske črnine. Spomnila se je namreč, da so francoske že tapete, ki sta jih gosta takoj opazila in razvila debato o ko-
ristnosti in kvaliteti tega uvoženega blaga, medtem ko cene ...
... pa pridivja v sobo sin, ves razgret in pri vsej eleganci bolj viharniško razkuštran, kot bi se spodobilo. Pred štirinajstimi dnevi je z grenkobo spoznal, da je pravzaprav prerasel študij na ekonomski fakulteti, edini, ki sc mu je po maturi zdela vredna današnjih in jutrišnjih dni — in se (nikoli ne bo omenjal, da mu je zadevo čez noč uredil mamin brat, popularni stric iz Exintran-sa) velikopotezno zaposlil pri uglednem uvoznem podjetju.
Zbral je tistih nekaj tisoč mark za avto — ne spodobi se, da bi se vozil v takšno firmo s trolejbusom, tisti časi so mimo, zdaj pa nenadoma — muha v juhi. Juha je dobra in dosti je je in on je lačen, toda zaradi muhe ...
In brez avtomobila — zaradi kredita... za carino. Tisto for-
Integraeiia v lesni industriji
Nadaljevanje s 1. strani
Od vseh šestih podjetij zaključuje rekonstrukcijo Brest in No-voles ter delno Stol Kamnik, o-stal podjetja pa bodo rekonstrukcijo nadaljevala oziroma pričela v naslednjih letih.
Večina zaposlenih se bo vprašala, kakšne koristi bo posameznik ali posamezno podjetje od tega imelo. Težko bi človek že danes točno naštel vse pozitivne strani združevanja. Nekaj pa jih prav gotovo lahko omenimo, ki pa so izredno pomembne:
1.	Večja socialna gotovost vseh zaposlenih.
2.	Neprimerno večji družbeni pomen in vpliv na gospodarske tokove (banke).
3.	Neprimerno večje možnosti za specializacijo, standardizacijo in tipizacijo. Menim, da bo delo na tem področju eno najzahtevnejših in najbolj poglobljenih, pa izredno koristnih za vse.
4.	Cenejše in učinkovitejše delo pri raziskavah in razvoju. Za tako obsežno delo je vsako podjetje zase premajhno in bi raziskav v takem obsegu, kot so potrebne, ne moglo finansirati.
5.	Usklajen in koordiniran investicijski program.
Še bi lahko našteval, vendar smatram, da so te kategorije najvažnejše in na začetni stopnji združevanja tudi najbolj oprijemljive.
Čas in razvoj pa bo tudi na tem področju prinesel svoje. Zato bi bilo še vnaprej omejiti smotre in cilje nesmiselno. Prav gotovo pa je, da je perspektiva v poglabljanju odnosov, ne pa obratno.	T. Kebe
malnost bi že preskočil, dogovoril se je s kolegom v službi in jutri naj bi imel dinarje v roki. Šop rdečih, jih je že videl...
Pogovor za mizo se je obrnil: sin vodi diskusijo. Postajajo glasnejši, viski kopni: kritika: slabi časi, slab denar; socializem, v katerem se človek še zapufati ne more po svobodni volji...
Toda: obrazi se vedrijo, družina vstane, sede k mizi, začne srkati juho v živem pogovoru ...
Zvonki smeh prebrisanega strica, v njem majčkeno hudobnega prizvoka, je dokončno prebudil Janeza Povprečnega. Rad bi še zvedel, kako je falirani smrkavec vendarle prišel do nemškega avta, pa — to je že stvar izvajanja stabilizacijskih ukrepov in ni več razburljivo.
Zaspati pa Janez Povprečni tisto noč vendar ni mogel več.
J. Praprotnik
12/70) v svojem 86. členu določa, da je na osebni dohodek delavca mogoče seči z izvršbo za poplačilo terjatev. Pri tem zakon določa mejo, da se sme seči za terjatve iz naslova zakonite preživnine največ na polovico, za druge terjatve pa največ na tretjino čistega delavčevega osebnega dohodka.
Čisti osebni dohodek je znesek po odbitku prispevkov, ki se obračunavajo od osebnih dohodkov. Otroški dodatek se ne računa k čistemu osebnemu dohodku.
Za vsako izvršbo nasploh in seveda tudi za izvršbo na osebni dohodek, je potreben tako imenovani izvršilni naslov oziroma odločba o dovolitvi izvršbe. Praviloma je to sodna odločba (izvršilno dovolilo) ali izjava delavca, da dovoljuje izplačilo dolga od svojega osebnega dohodka (administrativne prepovedi oziroma odstopne izjave).
Toda o obvezah delavcev odločajo še drugi organi. Odločbe upravnih organov se smejo tudi prisilno izvršiti, vendar le tedaj, ko zakon to izrecno dovoljuje. Tak primer je prav v zvezi s plačilom davčnih obveznosti, kar verjetno vas zanima. Za popolnost odgovora naj navedem še določilo člena 176 temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SFRJ 13/70), ki se glasi:
»Pristojni občinski organ sme za izterjavo prispevka oziroma davka seči s prepovedjo na osebni dohodek iz delovnega razmerja ter na druge terjatve in premoženje zavezanca.«
Naprave za kemično mehčanje vode v kotlovnici Tovarne pohištva
Cerknica
Venček nerodnih
A
Kako lepo je bilo našim prednikom! Se je na primer Ta pa Ta odločil, da bo blizu hiše izkopal vodnjak, jvaj je moral storiti? Vzel je rogovilico mlade mužev-ne vrbe in se sprehodil po dvorišču. Tam, kjer se je vejica upognila navzdol, je pričel kopati. Kmalu se je lahko odžejal s hladno vodo, ki je prinašala zdravje in vitalnost.
Dandanes, bratci, pa so pravila igra drugačna. Najprej asfalt! Lep, črn, debel; tak, da bo vzdržal nekaj let. Potem se spomnimo na vodo. Pozabili smo na hidrante, priključke, ventile .. .Kdo ve, na kaj še vse. V roke vzamemo kramp ali kompresor in pričnemo z »dodatnimi deli« v novi asfalt. Luknje, ki jih izkopljemo, nam ne dajo vode takoj. Zadeti je treba na pravo mesto. Načrti, iz katerih bi lahko razbrali položaj vodovoda, pa so kdo ve kje.
Vrbova vejica je zatajila, zato kopljimo, pa čeprav gre samo za vodo! Tako je povsod, tako mo-
ra biti tudi v Cerknici. Šibe bajalice ni več.
B
Če bi prišel Pavliha s svojo popotno torbo v Cerknico, bi ga verjetno minilo veselje do potovanj. Mislim na nove oznake na
motana kot ta naša — zemeljska. Predlagam, da uvedemo posebno tekmovanje za »grand prix« Cerknice. Prvak bo tujec, ki bo ob prvi vožnji po Cerknici brez oklevanja pravilno prevozil vse ozna-
cestišču na trgu pred cerkvijo. ke na cestišču. Tako. bomo na-Najprej smo jih narisali, nato iz- grado lahko vedno obdržali, obisk brisali, pa spet narisali. Najbrže tujcev in s tem slava Cerknice tudi nebeška pota niso tako za- pa bosta strmo naraščala.
C
Za konec še lepo pravljico.
. Nekoč je bila ozka cesta. Ozka tn zvita in je peljala čez »Videm«.
Prišli so možje s stroji in z mišicami. Tudi načrte so imeli s seboj. Da, tudi denar so imeli možje, da so plačali prostor, kamor Se je širila tista ozka in zvita cesta.
Tedaj se je zataknilo. Pri gnojišču se je zataknilo. Plačati ali ne plačati, je bilo vprašanje. Cesta se je razširila — levo in desno, na sredi te ceste pa je stalo arhaično gnojišče. Muzej? Ne!
(Naj vam na uho povem: menda je bila cena tega zemljišča, imenovanega gnojišča, večja od vseh velikih cen. Približno taka kot v New Yorku.)
Humana akcija mladine na Brestu
7. novembra je imel mladinski aktiv industrije pohištva BREST Cerknica redni sestanek, na katerem so razpravljali o programu dela mladinskega aktiva v naslednjem delovnem obdobju. Med drugim je bil ustanovljen odbor Mednarodnega sklada »Lačni otrok«. Odgovornost za izpeljavo akcije je bila določena iniciativni trojki (Breda Turšič, Tone Kebe in Drago Frlan). Takoj smo navezali stike z generalnim sekretarjem te mednarodne človekoljubne organizacije dipl. ing. Vladimirjem Palečekom. Tovariš sekretar je bil navdušen nad pobudo našega mladinskega aktiva. V razgovoru je posebej poudaril,
da smo prvi mladinski aktiv v naši državi, ki je začel s to humano akcijo. Že čez nekaj dni je dipl. ing. Vladimir Paleček poslal na naš naslov pismo, v katerem so bile poleg spremnega besedila tudi grozljive fotografije iz Biafre in Madagaskarja ter resolucija Mednarodnenga sklada »Lačni otrok«.
Navajam nekatere uvodne odstavke iz resolucije: »V današnjem času, stoletju atomskih bomb in Beatlov umre na leto 40 milijonov ljudi samo za lakoto. Ta grozljiva smrt največ prizadene nedolžne otroke. Umiranje otrok zaradi posledic lakote je težka obtožba današnjega ča-
sa in vsakega posameznika. Svet m lačen zato, Ker nas je preveč, temveč zaraai nrane, ki m gospodar sKo m numano razdeljena, usnovni cilj sKiada do doj prou laKoti otroK vsen narodnosti, ne gieue na raso, Darvo Koze, versko pripadnost m pomično prepričanje. upam, oa do naša resolucija naieteia na SiroK odziv javnosti, poseDno še, Ker za Mednarodni sKiad načni otroK ni in ne do vezana niKakršna politična akuv-nost.
To resolucijo so med drugimi podpisan: aKademik Josip Vidmar, predsednik Slovenske aka-aennjc znanosti in umetnosti, Janez Vipotnik, predsednik KepuD-nske konterence socialistične zveze Slovenije, karmnal Franjo Še-per, prefekt Kongregacije za nauk o ven, Josip Kolar, predsednik skupščine ZagreDa, Veljko tiulajic, ulmski režiser in drugi.
V tern članku apeliram na humanost članov naše delovne organizacije, na Zvezo sindikatov. Zvezo komunistov in na organe upravljanja, da bi podprli to humano akcijo našega mladinskega aktiva, ki je v skladu z načeli socializma m v korist človeštva. 1'oglejte fotografijo otrok iz nekaj mesecev svoDodne, a vedno lačne Biafre, poglejte te proseče oci! Take oči imajo ujete živali m tak pogled imajo ti otroci. Pred seboj vidijo samo pogubo, smrt. Niso krivi, da So na svetu; niso krivi, da so lačni, a vendar morajo živeti. Na njihovih obrazih m prirojene otroške veselosti, v njihovih pogledih ni lepote in srnena. Zakaj? En sam zakaj, pa vendar tako grozljiv in zastrašujoč. Zaradi koristoljubnih in nečloveških teženj posameznikov in držav. Teh otrok ne zanima ideologija, ker od nje ne morejo živeti, čeprav ju prisvajajo. Ti otroci rabijo kruh, sladkor in riž. To pomeni zanje življenje in obstanek. Zato Vam kličem: Ljudje, žene in matere, vse matere sveta — POMAGAJTE! Morda boste rešili otroku življenje.
En dan poštnih pošiljk
Poslovanje nekega podjetja lahko spoznamo na najrazličnejše načine, vcasin tudi na povsem nenavadne. Tudi na videz nepo-memDne in drobne strani namreč razkrivajo, kako poslujejo posamezne poslovne enote m strokovne službe. Tokrat smo poskušali malce pobrskati po vsakdanji pošti in morda tudi brati med vrsticami.
Vsako zgodnje popoldne pride na Brest za celo potovalko pisemskih pošiljk, pa še marsikaj zraven. Po posameznih dnevih je število pošiljk dokaj različno, kar lepo kaže naraščanje in upadanje temperature pri storilnosti. Doslej je bilo letos okrog 15.000 knjiženih podpisov.
Potem je treba pisma razvrstiti glede na to, komu so namenjena. Po tem je videti, koliko ima kdo poslovnih stikov, mimogrede pa je ob vsebini pisem videti tudi ažurnost. Zanimivo je, da je naj višji kupček, skoraj kup pisem za prodajno službo. Žal so med njimi tudi reklamacije. Reklamacije so kaj različne in kažejo tudi, kje v proizvodnji se največkrat zatakne. Reklamacijam je največkrat ugodeno, zgodi pa se, da pride tudi do večkratnega urgiranja ali pa celo do storniranja naročila. Včasih je temu vzrok naša malomarnost, včasih pa tudi silno nenavadne želje ali kaprice potrošnikov. V pismih pa so seveda najpogostejša naročila, kupci se zanimajo za prospektno gradivo, cene in podobno.
Tudi za nabavno službo je vedno dosti pisem. Naročila, dopisi z bank, s carine... pa odmevi na naše urgence pri uvoznih podjetjih v zvezi s količinami in kva: liteto uvoženega blaga. No, včasih tudi naša naročila niso pravočasna.
Zelo zanimiva je pošta za ekonomsko finančni sektor. Čeprav so to v glavnem računi in številke, je moč ob majhni poglobitvi vanje videti celotno poslovanje podjetja — od težav pri na-
bavi mimo ekonomskih učinkov naše proizvodnje, do reklamiranja, pa tudi stroškov za reprezentanco. Skratka, ob suhih številkah — prava pravcata zgodba o našem delu.
In tako lahko brskamo med pismi naprej. Prošnje za štipendije, za stanovanjske kredite, stanovanja, za zaposlitev. Pritožbe, včasih huda kri... Koliko življenjskih usod in upov je za temi prošnjami in pritožbami, pa le malo vemo o njih, saj jih uradni jezik ne more povsem razkriti.
Pa spet prošnje in ugovori, naslovljeni na najrazličnejše samoupravne organe. Ugovori zoper odmero osebnega dohodka, zoper kakšne nepravilnosti. Kakšen nadobudni »yeah-yeah« ansambel prosi za pomoč pri nabavi električnih inštrumentov; neki nesojeni avtomobilski as prosi za pomoč pri nakupu dirkalnega avtomobila, za zameno pa bo reklamiral naše podjetje na vseh veli-
Dolgoletne želje ljubiteljev kegljanja v Cerknici o avtomatičnem kegljišču se bodo verjetno kmalu uresničile. Trgovsko gostinsko podjetje Mercator iz Ljubljane se je prvo začelo zanimati, da bi montiralo avtomatčne naprave in sodobno opremilo buffet. Prvi razgovori med predstavniki Bresta in predstavniki kegljaškega kluba Brest ter med predstavniki Mercatorja so se uspešno konča-
li.	Brest bi dal stavbo kegljišča s sedanjo opremo v najem za do-določeno dobo, Mercator pa bi postavil avtomatične naprave, vzdrževal stavbo ter plačeval porabljeno energijo. Kegljaški klub pa bi brezplačno imel na voljo za treninge in tekmovanja določeno število dni v tednu. Ko bi minila najemna doba, ki naj bi bila predvidena za deset let, pa bi Brest postal lastnik vse vgrajene opreme. Računamo, da bi se v
kih dirkah doma in v tujini... In še marsikaj takega in podobnega bi bilo najti, včasih tudi zabavnega in komičnega.
Seveda tudi brez zasebne pošte ne gre. Razumljivo, da je takih pisem največ za delavce v TP Cerknica, saj jih je tam največ zaposlenih. Zlasti tisti, ki gredo po službeni poti v tujino, se na tujem radi spomnijo svojih delovnih tovarišev z lepimi razglednicami. No, vsi nimajo takšnih navad. Sicer pa po zasebnih stvareh ne smemo brskati.
Še marsikaj bi lahko razkril en sam dan poštnih pošiljk — o našem poslovanju, naših medsebojnih odnosih, o večjih in manjših nepravilnostih, o naših uspehih in neuspehih.. Pa je že tako: poštne pošiljke so pač zastrte z gostejšo ali redkejšo meglo poslovne in zasebne tajnosti.
B.Levec
desetih letih amortizirala vrednost nabavljene opreme za avtomatično postavljanje kegljev in opreme buffeta.
Vsekakor je zanimanje Mercatorja za omenjene investicije zelo zanimivo in vabljivo in, če bo prišlo do najemne pogodbe, bo kegljaški šport brez dvoma znova oživel; in ne samo to, tudi vsi občani in obiskovalci Cerknice se bodo lahko ob prostem času zbirali na kegljišču kot edinem športnem objektu v Cerknici, kjer se bodo lahko rekreirali.
Ob novici, da želi Mercator v Cerknici postaviti avtomatične naprave, so se za Brestovo kegljišče začela zanimati tudi druga podjetja. Uspel bo seveda najboljši ponudnik, če vsi skupaj ne bomo preveč togi in čakali še na nove ponudnike.	F. Tavželj
MORDA KMALU AVTOMATIČNO KEGLJIŠČE
NAGRADNA KRIŽANKA »2 9. NOVEMBER« ,
Program filmov v decembru
CENJENI BRALCI BRESTOVEGA OBZORNIKA
Po daljšem presledku smo vam pripravili malo težjo nagradno križanko, za pravilne rešitve in izžrebane reševalce pa razpisujemo pet nagrad:
1.	ena nagrada	150 din
2.	ena nagrada	100 din
3.	tri nagrade po 50 din
Rešitve pošljite v Splošni sektor SKS industrije pohištva Brest Cerknica do 20. decembra 1970.
IN MEMORIAM V visoki starosti je umrl Brestov upokojenec,
FRANC SEŽUN
iz Martinjaka. Rojen je bil 1. 4. 1876, v Tovarni pohištva Martinjak je delal do 1948, nazadnje na krožni žagi. Sodelavci se ga spominjajo kot pridnega delavca. Dvakrat je bil pred kolektivom javno pohvaljen. Takega se bomo vedno spominjali.
Kolektiv
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža Janeza Srnelja, se najtopleje zahvaljujem sindikalni organizaciji Tovarne pohištva Martinjak za podarjeno cvetje in za organizacijo godbe, ki je dne 24. 10. 1970 s takti žalostink spremljala moža k zadnjemu počitku.
Obenem se zahvaljujem vsem, ki so mi v času težkih ur nesebično pomagali in vsem, ki so spremljali mojega moža na poslednji poti.
Grahovo, dne 4. 11. 1970.
Žalujoča žena Jožefa Srnelj
3.	decembra ob 19.30 francoski film, ŠTIRI DAME ZA ASA. Napeta kriminalka v barvi. V glavni vlogi Silvia Koscina.
5.	decembra ob 19.30 italijanski film NEPREMAGLJIV. Vohunski film z mnogimi zapleti.
6.	decembra ob 16. uri in 19.30 ameriški film KRVAVI PLEN.
7.	decembra ob 19.30 ameriški film SLAVNI FANTJE. Akcijski vvestern.
10. decembra ob 19.30 ameriški film ŠAMPANJSKI MORILCI. Psihološka drama s kriminalnim ozadjem. V glavni vlogi Antony Perkins.
12.	in 13. decembra ob 19.30 ter ob 13. uri in 16. uri ameriški film NEVADA SMITH. Smithu pobijejo družino. Kdo so morilci?
13.	decembra ob 19.30 ameriški film BOSA V PARKU. Zelo uspela komedija. V glavni vlogi Jane Fonda.
14.	decembra ob 19.30 ameriški film POLJUB SMRTI. Skrivnostna zgodba o privatnem detektivu.
17. decembra ob 19.30 francoski film MOŽ ODVEČ. Film prikazuje osvobodilno gibanje med drugo svetovno vojno.
19.	decembra ob 19.30 ameriški film VSAKEMU PO ENO ROŽO. Poroštvo za uspel film je Claudia Cardinale.
20.	decembra ob 16. uri in 19.30 nemški film VRAG VZEMI PROFESORJE. Komendi j a s
pesmijo in smehom v šolskih dneh. V glavni vlogi Uschi Glass.
21.	decembra ob 19.30 ameriški film HONDO IN APACI. Napeta kavbojka, v kateri se glavni junak srečuje z mnogimi nevarnostmi. V glavni vlogi Robert Taylor.
24. decembra ob 19.30 ameriški film TRAJEKT ZA HONG KONG. Napet pustolovski film.
Imamo jezero. Imamo tudi najrazličnejše težave v zvezi s tem naši neukrotljivim jezerom. Ena izmed teh mnogih težav je vprašanje romantičnih ali smrdljivih čolnov. V zadnjih letih se je pojavila tudi dilema, ali naj jezero ostane tako, kot je bilo do sedaj ali ga naj človeška roka spremeni v njivo oziroma morje, čemur pa se jezero očitno zelo uspešno upira. Poleg tega pa nikoli ne veš, kje bo več vode: ali v jezeru ali v luknjah na cesti, ki pelje k jezeru.
Tu pa so še prebivalci vasi Otok, ki se najbolj boje visoke vode, ker jih ta spremeni v prave otočane.Tako je bila vas ob letošnji spomladanski izredno visoki vodni gladini odrezana od kopnega skoraj tri mesece. Nujno je bilo torej treba dvigniti okrog dvesto metrov dolg nasip, ki veže Otok s kopnim (Javornik).
V	glavnih vlogah Kurt Jiirgens in Orson Wels.
26.	decembra pb 19.30 in 17. decembra ob 16. uri francoski film CILJ SANTA KOSTA. Razburljiv film o najrazličnejših katastrofah.
27.	decembra ob 19.30 — TUJEC
V	HIŠI. Film prikazuje dramo nekega advokata, ki se je predal alkoholu. V glavni vlogi James Mason.
28.	decembra ob 19.30 francoski film Z (še živi). Film, ki je dobil pomembna priznanja. V glavni vlogi Yves Montand.
Posla se je lotilo Komunalno podjetje Cerknica. Do tu vse lepo, lepo in prav. Gradnja nasipa pa je poglavje zase. Začelo se je zelo spodbudno z mnogo grmenja (miniranja) v bližnjem izviru Oberha, od koder so vozili material za gradnjo škarpe. Škarpa je bila dokaj hitro postavljena. Po sredi ceste pa je bila praznina, ki je ostala nedotaknjena dva tedna, ker ni bilo nikogar blizu. Končno so začeli polniti ta jarek z odpadnim (?) peskom in to zelo neredno. Danes od zore do mraka, nato pa tri, pet ali še več dni ni bilo od nikoder nikogar. Že takoj na začetku se je škarpa na več mestih začela rušiti, čemur je menda botrovala nepazljivost šoferjev in ne nazadnje tudi nesolidno zgrajena škarpa, napolnjena z mehkim peskom. Vprašanje je, če je pesek res najboljši material za nasip,
Nove informacije
Splošni sektor je začel izdajati mesečne informacije o delu in sklepih samoupravnih organov Bresta, ki so namenjene vsem delavcem podjetja. Menimo, da morajo biti vsi zaposleni seznanjeni s samoupravnim dogajanjem v kolektivu, v centralnih samoupravnih organih in samoupravnih telesih vseh poslovnih enot.
Poleg Brestovega obzornika, Biltena ekonomsko-finančnega sektorja bodo informancije tretji mesečni informator v podjetju.
ki pride vsako leto pod vod o-Najbrž je njegova edina prednost v tem, da se tako poceni gradnja-Tako je ta del ceste že 3. mesec praktično neprevozen, še sreča, da je bilo jezero v suhi jeseni brez vode, tako da lahko vozniki, ki hočejo po vsej sili priti čez, peljejo poleg nasipa po mehkem travniku. Tu jim vozila redno ostajajo v blatu in potem vsi blatni preklinjajo ter bolj ah manj uspešno vzdigujejo in rl' ne j o umazane kočije naprej. P°' leg tega taka vožnja po travnikh povzroča hudo kri pri lastnikih teh zemljišč. Gradnja je v zaključni fazi.
Slišati je bilo govorice, da na; merava prof. Kunaver zahtevat precej visoko odškodnino, ker Je z miniranjem uničena naravna podoba izvira Obrha. Vode pa s torej ne bo treba več bati.
F. Mulec
Cesta na Otok nič več poplavljena