/ amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag«! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 29. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. FEBRUARJA — SATURDAY, FEBRUARY 11, 1928. LETNIK XXXVIL JUGOSLOVANSKI "UPORNIK" DOBIL NALOGO ZA SESTAVO VLADE. — ŠE N I DOLGO TEGA, KO JE BIL RADIČ ZAPRT RADI IZDAJSTVA, KER SE JE BRA-TIL Z RUSKIMI KOMUNISTI. Dunaj, Avstrija. — Na svetil pa res ni več nič nemogočega. Semkaj je prišlo poročilo, da bivši jugoslovanski ministrski predsednik Vukičevič, ko je s svojim kabinetom odstopil, ni več hotel na prigovarjanje kralja Aleksandra, sprejeti mandat za sestavo nove vlade. Priznal je, da ni kos nalogi, zato je bolje, da se tega več ne poloti. Ko je bil Vukičevič razrešen službe, je kralj takoj pozval k sebi Stjepana Radiča, voditelja hrvatske seljačke stranke. Eno uro je bil Radič pri vladarju. Ko pa je prišel zopet ven, mu je obraz kar žarel od radosti. Časniški poročevalci so ga mahoma obkolili, rekel jim je, da mu je kralj poveril mandat za sestavo nove vlade. Kratek molk — poročevalci sprva niso verjeli, mislili so, da se norčuje. Nato pa je postal Radič resen in potrdil, kar je rekel. Minulo je šele par mesecev, ko je bil Radič zaprt radi izdajstva, danes pa je na čelu kabineta. To ni šlo v glavo poročevalcem, pa tudi ne drugim ljudem v Jugoslaviji, ko so zvedeli to novico. V ječo so ga vrgli, ko je prišel iz Moskve, kjer se je bratil s komunisti. Stjepan Radič je voditelj druge največje politične stranke v Jugoslaviji. Torej kot tak, ni nič čudnega, če postane predsednik vlade. A Radič je človek, ki menja svojo politično prepričanje tako pogosto, da mu nihče več ne zaupa in je politikom le v posmeh. Menda ga ni človeka v Jugoslaviji, ki bi verjel, da bo Radič v stanu sestaviti kabinet. Splošno mnenje je, da se je kralj s tem le hotel nekoliko prikupiti Hrvatom, ki se vedno pritožujejo, da jih Srbi potiskajo v ozadje. IZJAVA GUVERNERJA MC MULLENA. Farmarji srednjega zapada hočejo, da bo na republikanski konvenciji izvoljen kandidat po njihovi volji, če ne so bodo pridružili demokratom. —o— Lincoln, Neb. — Gov. Adam McMullen je v sredo izjavil, da morajo republikanci nominira-ti takega predsedniškega kandidata, ki bo podpiral zahteve farmarjev srednjega zapada, drugače bodo podpirali demokrata, kateri se bo zavzel za njihove interese. McMullen je pristaš bivšega guvernerja Frank Lowdena, je pripravljen podpirati senatorja Geo. W. Norrisa iz Nebraske, če bo kazalo, da bi se izplačalo. Predvsem, tako pravi McMullen, se on poteguje za zboljšanje stališča poljedelcev, zato pa hoče podpirati kandida-, ta, ki bo pokazal, da je resnični prijatelj farmarjev, o ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" PROTESTI PROTI ITALIJANSKI VSILJIVOSTI. Albanci protestirajo, ker so se Italijani popolnoma polastili dežele, kjer gospodarijo, kakor se jim poljubi. —o— Berlin, Nemčija. — V Albaniji z vsakim dnem narašča sila nasprotnikov proti vladi, ki je naklonjena Italiji. Vedno se slišijo hujši protesti, a to Italijane ne zadržuje, da ne bi v deželi gospodarili, kakor se jim poljubi. Prizadevajo si na vse mogoče načine, da bi svoj vpliv v Albaniji še povečali. Te dni je prispel v Skader oddelek italijanskega Rdečega križa, kateremu na čelu je Dr. Bonfiglio. Pod zastavo Rdečega križa je razdelil med revno ljudstvo več ton moke, mesa, riža in drugih življenskih potrebščin, kakor tudi obleko, blago in čevlje. Italijani so pa zviti kakor kače, to je splošno znano. Zato pa si nekateri to tolmačijo tako, da bo Bonfiglio le mali del blaga in življenskih potrebščin razdelil, večji del pa bo imel spravljeno kot rezervo, zakaj, ni težko uganiti. Italijani so tudi pričeli z delom pristanišča v Draču, kjer bodo potrošili okrog $1,600,-000, katere jim bo Albanija morala vrniti v 50 letih. Podaljšali bodo tudi železniško progo od pristanišča do Tirane. Gradili bodo tudi nove ceste; vse to delajo Italijani s svojim denarjem, ker upajo, da jim bo v doglednem času prinesel velike obresti — pa tudi ni izključeno, da bi namesto obresti, jih dobili po prstih. OTVORITEV NOVEGA HOTELA V AURORI. Aurora, 111. — V četrtek je bila tukaj slovesna otvoritev najvišjega poslopja v državi Illinois, izven Chicage. To je novo 22 nadstropno hotelsko poslopje, ki je stalo $1,500,-000. / PREMOGARSKE VESTI. Prizadevanje za sporazum med illinoiškimi unijskimi premogarji in lastniki premogovnikov ni prineslo uspeha. Chicago, III. — V sredo se je vršila zadnja seja med zastopniki unijskih- premogarjev in lastnikov premogovnikov, za ureditev mezdne lestvice in delavskih pravil, ki pa se je končala nepovoljno, ker niso prišli do sporazuma. Začasna pogodba, ki je zdaj v veljavi, bo veljavna še do A. aprila. Torej, kakor kaže, se bo potem nadaljevalo s stavko, ki-se je začela aprila 1927 in končala septembra. Poročilo pravi, da zahtevajo operatorji redukcijo mezde od $7.50 na dan, na $6.00, hočejo tudi, da bi se premogarji zadovoljili s 84 centi od tone. Tozadevna pogodba naj bi bila veljavna od enega do pet let.^ To so seveda zastopniki premogarjev zavrnili in vztrajajo pri svoji zahtevi, da se obnovi lestvica, po kakršni delajo zdaj, to je dnevno po $7.50 in od tone po $1.08. Lastniki premogovnikov pa s tem' niso zadovoljni. FINSKI PREMIER. SANDINOVA NOVA ARMADA ŠTEJE 1000 MOŽ. Managua,' Nicaragua. — U-gotovili so, da je dobil uporniški general Augustino Sandino ojačenja in razpolaga z armado broječo nad 1000 mož, ki so vsi dobro" preskrbljeni z vsem potrebnim'. ŽRTEV POKLICA. Na sliki vidimo Dr. Juho Sumila, novega ministrskega predsednika na Finskem. Sumila je voditelj agrarcev v parlamentu. HICKMAN SPOZNAN KRIVIM UMORA. POLITIČNE YESTI. Los Angeles, Cal. — Porotniki, štiri ženske in osem moških so v četrtek prišli do sklepa in pronašli Williama Hick-mana, ki je umoril 12 letno Mariano Parker, krivim umora, ker je izvršil zločin pri zdravi pameti. Mladi morilec bo najbrže obsojen na smrt, ali pa v dosmrtno ječo. NOVA ŽRTEV PIJANEGA AVTOMOBILISTA. Chicago, 111. — Začetkom tedna je bilo poročano, da je Peter Zukaz v pijanem stanju zavozil v gručo ljudi. Tri osebe so bile na mestu ubite, tri pa ranjene. Zdaj poročajo, da je tudi ena izmed ranjenih umrla, torej je Zukas odgovoren za štiri smrtne žrtve. Dva izmed ranjenih se nahajata še v bolnišnici. Logansport, Ind. — Vlak je zadel v tukajšnji bližini v avtomobil; ol? življenje je prišla 28 letna Verna Trawin in njen oče, star 68 let. Edna Trawin, ki je šofirala, je zadobiTa težke poškodbe. Chikaški župan in Small sklenila prijateljstvo, kar pa je povzročilo, da se je vladajoča republikanska stranka razdvojila. —o— Springfield, III. — Guverner Small se bo torej potegoval, da bo ostal na guverner-skem stolu, kjer sedi že 2 termina. Kakor znano, ni sedel bogzna kako udobno ves čas svojega službovanja, kajti ob-dolžen je bil nekaterih nered-nosti v njegovem poslovanju. Že je bilo rečeno, da bo odstavljen ali da ga bodo prisilili, da bo moral resignirati, vendar se je vse z lepim' poravnalo. Chikaški župan, William Hale Thompson, je bil tudi v taboru Smallovih nasprotnikov. Zdaj pa je sklenil z guvernerjem prijateljstvo in-je že dal besedo, da ga bo podpiral in mu pomagal, da bo še nadalje ostal na guvernerskem mestu. To pa je imelo slabe posledice za vladajočo republikansko stranko,- kajti radi tega se je razdvojila — ena za in druga proti Smallu. Skupine, ki nasprotujejo Smallu so se že začele gibati in je pričakovati še hudih bojev. -o- DRZEN BANČNI ROP. Kansas City, Mo. — Pet banditov je napadlo v tukajšnjem mestu Twelfth Street banko, z revolverji so ustrahoval! uradnike !n pobegnili s plenom $4,000. KRIŽEM SVETA. — London, Anglija. — J. A. Spender, bivši urednik Westminster Gazette, namerava po-setiti Združene države. Ko so ga vprašali, kaj misli o tem, ko nekateri pravijo, da bo prišlo do vojne med Ameriko in Anglijo, je rekel, da je Stric Sam preveč zaposlen z notranjimi zadevami, nima časa, da bi mislil na vojno. — Calexico, Cal. — Harry Bush je na svoj 104 rojstni dan napravil daljšo turo z avtomobilom, končala se pa je za njega s smolo. Nekoliko ga je "cuknil" in krmilo se ni po njegovi volji obračalo. Zavozil je v graben, odkoder so nepoškodovanega pripeljali pred sodišče.' Ko je plačal par dolarjev kazni radi neprevidnosti, je rekel, da je prvih sto let najhujše, potem pa že gre. — Morris, 111. — Mildred George Mckeen, stara 22 let, mati pet mesecev starega otroka, si je iz neznanega vzroka pognala kroglo v prsi, bila je na mestu mrtva. — Orange, Tex. — V Oran-gefieldu, šest milj od tukaj, je vladal silovit vihar in deževalo je ter skozi dvajset minut padala debela toča. Škoda je velika na napravah, kjer produ-cirajo olje in več privatnih poslopij je poškodovanih. — Tokyo, Japonsko. — Sneženi zameti so divjali v severnem delu Japonske; trinajst o-seb je prišlo ob življenje. Tudi večje število ribičev pogrešajo, najbrže so utonili. Gasilec ubit od električnega toka, drugi je zadobil težke poškodbe pri gašenju. — O-genj n? povzročil velike škode. Chicago, III. — Ogenj je izbruhnil v kleti na 5521 Wabash avenue ,katerega so pa gasilci naglo pogasili in ni po-jvzročil velike škode. Pri gašenju je pa nesreča hotela, da se je gasilec, Joseph Fell, dotaknil električnega voda in je bil na mestu ubit. Njegov tovariš, John Lenahan, je pa zadobil težke poškodbe, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa imajo upanje, da bo okreval. Tudi par drugih gasilcev je zadobilo lahke poškodbe. Kako je ogenj nastal, ni znano. Ogenj je tudi nastal v poslopju na 1301 West Chicago ave., kjer je bilo več družin v nevarnosti, katere pa so še pravočasno rešili. ČIGAVO JE OROŽJE? KNJIGE! Goriške Mohorjeve družbe so ravno kar došle! Stanejo samo $1.00 in poštnina 10c. Čitajte tozadevni oglas na tretji strani tega lista. Pomagajte Goriški Mohorjevi družbi vzdržati slovenstvo s zasedenem ozemlju"! Naročite knjige takoj! Nihče noče orožja, ki je ne zdaj v železniških vozeh na obmejni postaji v St. Go-thardu. Budimpešta, Ogrsko. — Kakor je bilo že poročano, zaklada Italija Madjarsko z orožjem. Temu so prišli na sled na madjarsko avstrijski meji, kjer so našli strojne puške v tovornih vozeh, ki so bili o-premljeni z listinami, katere so značile, da se nahajajo v vozeh deli za stroje. Vozovi zdaj stoje na obmejni postaji v St. Gothard,.med Avstrijo in Madjarsko. Kakor bi bili sami peklenščki v teh vozeh, tako se jih vsi bojijo. Madjarska jih noče, trdi, da ni od nikjer naročila strojnih pušk. Poljska odločno zanikuje vsako trditev, da bi bile puške zanjo. Italija seveda je pri tem popolnoma nedolžna in tudi ne ve, čigavo je orožje. Ko je neki ameriški poročevalec hotel dobiti o zadevi bolj natančne informacije, je šel sam na lice mesta in prišel v dotiko z raznimi osebami, ki zastopajo višja mesta. Zvedel je pa toliko, kar je vedel že poprej — nič. Eno in isto vprašanje je stavil sedmim možem, dobil pa je sedem različnih odgovorov. Vendar je iz vseh podatkov prišel do zaključka, da je morda to kaj v zvezi, ker se nekateri potegujejo, da hočejo za vsako ceno vzpostaviti na Madjarskem habsburško monarhijo. Iz neodrešene domovine. " j PROGRAM FAŠIZMA JE, DA MORA IZGINITI VSE, KAR JE SLOVANSKO, ZLASTI PA ZADRUŽNIŠTVO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. * — Dijon, Francija. Tukaj živi ženska, stara 104 leta, ki se še nikoli ni peljala v vlaku, kaj še v avtomobilu ali.ae-roplanu. Razpuščeno zadružništvo. Vest o razpustu istrske posojilnice tudi goriške javnosti ni presenetila. Izginiti mora kratko vse, kar je slovansko, pravi fašizem, zlasti pa zadružništvo, ki je opora slovenskemu kmečkemu prebivalstvu. To je program fašfzma, ki se, na kar hočemo danes posebno opozoriti, krije tudi s programom italijanskih kapitalistov in velebank. Fašisti so namreč uničili tudi vse italijansko zadružništvo, ker so ga smatrali za preostanek opozicionalnih strank. Finančni minister Vol-pi je odločen nasprotnik zadružništva in je v raznarodo-valnem cilju uničil tucli zadružništvo na južnem Tirolskem. Razpust zadružništva v Istri je že dolgo pripravljal. — Puljski prefekt Cavaglieri in fašistovski tajnik Mrach sta vabila v Istro bankirje iz Benetk in Trsta, da akcijo sporazumno z velekapitalom nadaljujejo. V Istro naj pride italijanski kapital, za Istro naj se ustanovi nova italijanska zveza, a slovenske in hrvatske posojilnice naj se odcepijo od Zadružne zveze v Trstu, mesto izvoljenih odborov pa naj se povsod postavijo komisarji. — Omenimo naj še, da je bila Istrska posojilnica ustanovljena 1. 1891 po dr. Laginji. V Pulju je imela lasten narodni dom, katerega so fašisti zažgali. Hranilnica je škodo 3 milijonov lir sicer prenesla, a sedaj je prišel nov udarec. Druga okolnost, na kateremo hočemo tudi opozoriti: Kadarkoli so šle govorice o pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, so bila zločinstva nad Slovani v Italiji na dnevnem redu. Ko so šla n. pr. pogajanja za ratifikacijo nettunskih konvencij, so bile razpuščene vse prosvetne organizacije. Ko se govori o novih pogajanjih z Belgra-dom, je razpuščeno tudi zadružništvo. — Jugoslovanska vlada pa naj pri teh pogajanjih stavi kot prvi predpogoj zbližanja zahtevo, da se slovenskemu življu na Primorskem zagotovi svobodno življenje. -o- Brezposelnost v Istri narašča. V zadnjem času je bilo iz krapanskega rudnika odpuščenih veliko delavcev. Splošno se ceni, da število odpuščenih delavcev presega tisoč. Kopanje premoga v Istri se radi mednarodne konkurence in kvalitete ne izplača več. 3000 delavcev in družin gleda s strahom v bodočnost. Vojna napoved ital. dijakov Slovanom. Ob priliki proslave 40 letnice smrti Viljema Oberdanka so italijanski dijaki delili med di-jaštvo letake, v katerih odkrito poživljajo,, da je treba na= praviti vsem Slovanom brutalen konec in odvzeti vsem slovanskim zaposlencem kruh ter imeti vedno na vidiku tudi italijansko Dalmacijo. ! Rastoče nezadovoljstvo med j italijanskimi delavci. Vedno težje življenske razmere so vzbudile med italijanskimi delavci silno nezadovolj-stvo. Brezposelnost raste in je danes že pol milijona delavcev brez vsakega zaslužka. Draginja ne odneha, plače pa so bile zmanjšane in napovedujejo se še nove redukcije plač. Na novoletni dan je prišlo zato v Turinu, italijanskem industrijskem središču do glasnega izraza tega nezadovoljstva. Na tisoče letakov je krožilo po mestu in v njih se je pozdravljalo.novo leto. kot leto prebujenja italijanskega naroda. Fašisti so takoj pričeli te letake pleniti in izvršili več hišnih preiskav. Več sto delavcev je bilo tudi aretiranih in zaprtih kot represalije na izdane letake. Novo nezadovoljstvo je nastalo, ko so hoteli plačati industrijalce delavce mesto z gotovim denarjem z boni. Odpor delavcev je bil splošen in nato so morali industrijci opustiti svojo namero. Trde pa, da je plačevanje z boni samo odloženo. ne pa pokopano. Obenem se opaža veliko nezadovoljstvo z voditelji fašistovskih strokovnih organizacij. Delavci trde. da je večina od njih od industrijalcev podkupljena. Glavni centri nezadovoljnega delavstva so v Cenovi, Spezziji, Turinu, Milanu. Trstu ter v industrijskih krajih. — Niso pa zadovoljni niti industrijalci, ker morajo plačevati prevelik strankarski davek. V Modani so zato nekateri trgovci in industrijalci izstopili iz "fascia". -o- Italijanska podivjanost. Za praznike so fašisti pri Snežniku enostavno ustrelili nekega Jugoslovana, ne da bi dali pri prestopu meje svarilna znamenja. Ko so videli, da je nesrečnež padel smrtno zadet, so začeli streljati v zrak, truplo pa odvedli daleč stran od vasi v gozd, da bi tako zabrisali svoj zločin. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" 0ENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna poiiJjatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din .....................$ 9.40 1,000 Din _________________ 18.50 2,500 Din__________ 46.25 5,000 Din_______92.00 10.000 Din____________ 182 00 - 100 Lir ...........................$ 6.10 200 Lir.........................$11.90 500 Lir ________________$28.75 1000 Lir ...........................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnoati cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK A ČESAR*:, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y, t i &#B£XKA143KI SKOVEMEC AMER1KAN5KI Sobota, 11. februarja 1928. "vi" feri i* !Mg»twj« tlorauki Ii»t v AfltftrUd, teta m Izhaja vsak dan raso* aadaU, fcjjllfto* jp »>WT po praznikih. po- Zadaja in tiska: g|)INQ$T PUBLISHING CO. itra in uprave: K Zind Si., Chicago, I1L TTeMob: CANitL 0098 Nfcro&ii&a: 45.00 - 2.50 g>w» mo skupaj delovali in se ne ozirali na nobeno nasprotstvo in strankarstvo, bo uspeh gotovo povoljen. Jaz sem pri volji dati prostor za veselico in tudi zadnji vinar za revne družine in njih nedolžne otroke. Nihče naj ne misli, da gre to v korist meni. Pravim, da sem pripravljena dati sama zadnji vinar, čeravno sama potrebujem. — Kajti mi še ne vemo, kaj ie revščina in kaj je hudo. Kajti zdravi smo in ne lačni, ne žejni, kot so oni po štrajkurskih naselbinah. Raztrgani, lačni, obupani, premrti od mraza kličejo in prosijo otroci: mama, mama — kruha! A revica sama lačna, nima da bi dala o-tročičku niti skorjico kruha.— Oče obupan, raztrgan in sam lačen — nima dela. Tam v jami pa koplje in dela umazano stavkokaško delo morda njegov lastni rojak in mu jemlje kruh njemu in otrokom. Sam v prav veliki revščini vztraja in se premaguje, morda že ves sključen od težkega dela, lačen, raztrgan in otroci se mu ovijajo okrog vratu. Ga prosijo kruha, mleka itd. Bi se ti mar ne otopilo srce od žalosti, ko bi te lastni otrok klical in prosil kruha. Pomisli rojak, bi te ne bolelo srce? Da, že misel na to ti mora krčiti srce, kaj šele oni, ki vse to trpe in gledajo z objokanimi očmi svoje male nedolžne malčke. Zato, dragi rojaki, ste vabljeni vsi na dan 18. februarja zvečer k Mr. Oblaku, da po svojih močeh pomagate in se udeležite zabave. Pobiralo se bo tudi obleko in obuvalo. Vse bo z veseljem sprejeto in se potem po določenem odboru poslalo na kraje. Ker so v resnici potrebni, zato se ne bo gledalo na nobeno strankarstvo ali versko prepričanje, ampak se bo razdelilo med one, ki so najbolj potrebni. Upam, da ne bo rojaka. ki bi bil proti tej ideji. Po veselici se bo objavilo vse, kaj se je dobilo in kam se je poslalo. Prosijo se naselbine, kjer so v resnici revni in potrebni, da se zglasijo na podpisani odbor. Toliko za danes. Mary Oblak, R.R. 5, Box 65, Elkhart, Ind. AMERIŠKI AVTOMOBILI ZA EVROPO. Če prav se veliko avtomobilov naredi v Evropi, vendar se ameriških "kar" veliko izvozi tja. Tekom šestih mesecev so Američani prodali v Evropo za $225,000,000 avtomobilov, to je 21 odstotkov več, kakor prejšnje leto. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! se mož zanima tudi za razmere med ameriškimi Slovenci. Vse je hotel vedeti. Kako gospodarsko napredujemo? Kakšne so naše organizacije? Kako napredujejo naše župnije, naše slovenske šole? In ko sem mu povedal tudi, kako hitro tone narod v ameriškem morju, se mu je na obrazu videlo, kako ga je to zabolelo. "Torej Slovenci v Ameriki za nas izgubljeni?" — "Gotovo! Popolnoma. Drugi rod se čuti že Amerikance in slovensko le slabo govori. Pogosto pa že sploh slovenskega več ne zna!" "Torej je vse delo za narod tam izgubljeno?" "Ako vzamete to za narodno prihodnost, kot narod, da! Popolnoma« Naše delo je samo ga versko ohraniti, da moralno ne propada in si tako more gmotno zagotoviti svojo boljšo prihodnost." Govorila sva tudi o našem državnem vplivu v ameriški javnosti. Potožil sem mu, da se v tem oziru vse premalo stori bodisi od strani države, bodisi pa tudi od strani cerkve. Kako malo čitamo v ameriškem časopisju, bodisi političnem, bodisi katoliškem o Jugoslaviji! Kako kriče nasprotniki! Kako Italija kriči! Pri nas vse tiho. Katolški informacijski biro "National Catholic News Service", oddelek N.P.W. Conference v Washingtonu ima tudi za jugoslovanske katoliške novice poročevalca na Dunaju, neki dr. Funder, torej Nemec. Da niso vse novice, katere poroča, pravilne in točne, je jasno. Posnemati ga mora samo po nemških sovražnih poročilih. Tako pridejo v časopisje tudi lažnjiva in krivična poročila. Tako se je zgodilo n. pr. v poročilu o našem škofu dr. Karlinu pred nekaj lejti. Naenkrat smo čjtali v vseh vodilnih časopisih strupen članek proti škofu Karlinu in primorski slovenski duhovščini. Tudi kat. dnevnik Daily American Tribune iz Dubuque ga je priobčil. V tem članku se pa slika škof Karlin kot velik narodni fanatik in preganjalec "ubogih" Italijanov. Da, tako velik fanatik je baje, da ga je morala sveta stolica odstaviti. Kako velika krivica, ko je ravno nasprotno res. Saj se je morala sama sveta stolica v posebnem pismu zavzeti za ubogo preganjano slov. duhovščino proti krutemu nasilju fašizma. In da bi ameriško katoliško javnost "na-farbali" so Italijani poslali ta nesrečni članek. Seveda nisem k temu molčal. Iz-strigel sem dotični članek, ga prevedel na slovenščino in ga poslal škofu Karlimi, ki je takrat bival že v prognapstvu v Sloveniji. Prosil sem ga, naj odgovori na te vne-b o vpijoče krivice. Gospod škof je z veseljem odgovoril v slovenščini. Članek je krasno prevel na angleščino g. dekan Šavs in razposlali smo ga. Sobota, 11. februarja 1928. ŽENSKI SVET ************************* _prejiME MFannie Jazbec. _ MATI, YZGOJUJ OTROKA VERSKOT- m. Čednosti, ki naj jih mati skuša vcepiti otroku v srce. 1. Ljubezen do Boga. V življenju sv. Alojzija čitamo, da so bile prve njegove besede, ki jih je i^pregovorij, imeni Jezusa in Marije. Naučila ga je mati. V najnežnejši dobi njegovega ziyljenja je začela netiti ogenj ljubezni božje v njegovem srcu. Trud ni bil brezuspešen — vzgojila je Cerkvi Svetnika, vzornika mladine. Ko bi jo naše matere posnemale J Ko bi se zavedale, kako velike važnosti je to, da vcepijo že malemu otroku ljubezen do Boga v njegovo mehko srce, ki je tako sprejrmljivo za vse vtise. Kako naj začnejo to vele-važno delo? Kakor hitro bo otrok zmožen razumeti, mu naj mati pripoveduje zgodbe sv. pisma, ki jih otroci ljubijo nad vse pravljice in basni. "Bed time Stories" kot jih najdete dandanes po vseh ameriških časopisih, so primerne za otroke brezver-skih staršev, katoliška mati zna razveseliti svoje malčke z veliko bolj privlačnimi resničnimi povesticami o Betlehem-skem Detetu. Kako je bil ro-' jen, kako so Ga pastirčki in angelčki molili. Pripoveduj mati otroku, kako je bil mali Jezu-šček priden v Nazaretu, kako se je enkrat izgubil itd. Pripoveduj mu o njegovem trpljenju, razloži mu, zakaj je hotel umreti. O, kako bo otrok poslušal! Kako bo vzljubil Boga'. — Kako se bo bal razžaliti tako dobrega Boga! Pripoveduj o-, troku o dobrotah božjih. Q,l mati, toliko snovi imaš, s kate-j ro boš lahko blažila otroško srce in ga vodila k Bogu. Pa po-vestic o angelčkih in zgledov dobrih otrok tudi ne smeš pozabiti. Sploh je dobro, da vple-teš vsak nauk, katerega hočeš, da si otrok zapomni, v pove-stico. , Mala Terezija piše, da je že v zgodnji mladosti zelo ljubila Boga; bala se je, razžaliti Ga. Vsak večer predno je zaspala, je vprašala mamo, ako je angelček zadovoljen z njo. Če bi odgovor ne bil "da", bi ne bila spala vso noč. — Če mati vcepi otroku ljubezen božjo v srce, potem ji ne bo treba rabiti šibe, vzgoja bo lahka. Mati mora zgodaj vcepiti o-troku veselje do molitve. Moli naj pobožno, moli, da otrok lahko vidi, kako treba moliti. Nikdar naj ne pozabi molitve pred jedjo in po jedi. Nobeno jutro brez križa iz postelje, noben večer brez molitve k počitku. Na to mora navaditi otroke, saj bodo radi storili. Kakor hitro bodo znali govoriti, naj jih nauči kratkih molitvic, kakor: Jezušček moj, bodi z menoj! — Kako ljubek je pogled na dete, ki že zna pokazati "kje je Bogec" in skuša narediti križ. Predno začnejo otroci hoditi v šolo, morajo že znati Oče naš in Čežčeno Marijo. Poznam neko mater, ki ima 4 in pol leta staro deklico, Ysak teden jo pošilja v plesno šolo, da se nauči raznih korakov, ki jih bo nekdaj rabila, ko bo ple- salka. Vprašala sem dete, če zna narediti križ. Seveda me je nedolžna stvar prav čudno pogledala, menda še ni nikoli videla, kako se to naredi. Neka konvertitinja, ki je sedaj redovnica, je bila vzgojena v protestantski družini. Sama pravi, da so bili najslajši tre-notki njenih mladih dni takrat, ko jo je zvečer mati spravila v mehko posteljo in ji narekovala, sklonjena nad njo, Oče naš. "Kako rada sem • izgovarjala besedo za besedo. O, ko bi matere vedele, kako je nedolžno otroško srce srečno, kadar moli, čeprav odrasli o tem niti ne sanjajo. Jaz pa tO vem iz lastne izkušnje." Mala Cvetka tudi piše, kako lepo je bilo, kadar je mati z njo molila. Ko je morala med materino boleznijo čez dan k tuji družini, je najbolj pogrešala mame pri molitvi. Matere, če hočete imeti otroke, ki bodo ljubili molitev, molite same z njimi! Ko je otrok v prvem ali drugem razredu šole, že navadno t "'ie k sv. spovedi in sv. obhajilu. Vsaka mati bi se morala takrat potruditi, da pripravi o-troka na te velepomembne dneve, na najlepši dan njegovega življenja. Večkrat naj o-pomni otroka, da mora biti v času priprave posebno priden; naj mu pomaga k gorečnosti, naj ga navdušuje. Pametna mati opusti brezpotrebno govorjenje o krasni obleki, ki mu jo namerava kupiti. Otrok se mora veseliti prihoda Gospodovega, ne pa obleke. Če bi otrok po prvem sv. obhajilu rad šel večkrat k angelski mizi, mu mati ne sme braniti. "Pustite male k meni!" Sv. obhajilo je tisti pripomoček vzgoje, ki bo otroka ohranil dobrega; sovražnik ne bo mogel zasejati plevela greha v njegovo srce. Tudi v cerkev k sv. maši pošilja dobra mati svoje otroke redno, ali še bolje, sama gre z njimi. Tam se bodo otroci naučili ljubiti Boga, ki jih bo blagoslavljal in utrjeval v dobrem. Sv. maša, sv. obhajilo, molitev, zgledi Gospoda in svetnikov so sredstva, zmožna vneti nežno otroško srce, da vzljubi dobrega Boga. Pa še eno sredstvo vem: Jaslice o božiču. Saj se še spominjate same, kako srečne ste bile pri njih. Naklonite tudi vašim malim to srečo — napravite jaslice doma in tudi k jaslicam v cerkvi jih privedite. Jaslice z malim Jšzuščkom imajo čudovito vzgojno moč; otroci se kar ne morejo nagledati božjega Deteta, radi Ga imajo. Videla sem nekoč otroka, ki ga je morala mati dvigniti, da je poljubil Jezuščka. Morda bo otrok kdaj zabredel, a spomin na jaslice in srečo, ki jo je užival pri njih, ga bo pripeljal nazaj k "Betlehemskemu Detetu",'k njegovi prvotni ljubezni. NA DELO ZA PRVO KNJIGO SLOV. 2EN5KC ZVEZE! Zadnji tadgn je gl. tajnica, sestra Gottlieb, apelirala na članstvo, da se potrudi za nabiranje oglasov za našo knjigo, K temu se še jaz pridružujem ter opozarjam vse članice, da naj se požurijo s tem delom, ker čas mineva. Po mojem mnenju, če kdo lahko dobi o-glase, jih lahko ženske, oziroma gospodinje. Me kupujemo skoraj vse, kar je treba za hišo in dom. To dobro vedo vsi trgovci, zato so jako previdni, da se ženskam ne zamerijo. Če to-raj podvzamete pravo taktiko pri nabiranju oglasov, boste gotovo uspešne. Opozorite trgovce, od katerih kupujete vse potrebščine, da, če Vi podpirate njegovo podjetje, je njegova dolžnost, da podpira tudi on naše delo. Na ta način boste dobile dosti oglasov ter se bo vam le malokateri izmuznil. Čas za oglase nabirati je do 1. 'marca. Toraj že bolj kratek termin, zato vse na deio! Apeliram posebno na vse gl. uradnice, da se pokažejo, kaj znajo napraviti. Vaša dolžnost je kot gl. odbornic, da se prve za-vzamete in s svojim dobrim vzgledom privabite še druge za delo pri naši prvi publika-jcaji. Pošebna dolžnost pa je še članic prosvetnega in publika-pijskega odseka, da se za to stvar zavzamejo. Pravila pišejo, da ta dva odseka skrbita za vso literaturo, ki jo bo izdajala Ženska Zveza. Toraj sestre, dolžnost vas kliče. Potrudite se! Ravno tako je dolžnost zlasti uradnic lokalnih podružnic, da storijo kolikor morejo v ta namen. Odbor ima največ vpliva pri članstvu, je toraj tudi na njem ležeče, da se zanima za ves napredek pri organizaciji. Ker pa naše članice poznam kot delavne in za dobro stvar vnete, vem, da bo ta naša knjiga ogledalo vsega ameriškega slovenstva. Vsak kolikor zaveden trgovec in podjetnik bo hotel imeti svojo trgovino označeno v prvi knjigi ženske organizacije. Ravno tako se priporočamo številnim organizacijam in raznim društvom za oglase. Naše članice so gotovo tudi včlanjene v eni ali drugi pod- AMERIKANSK1 SLOVENEC ■ i i gggg Strast porni Jednoti in gotovo pričakujejo, da te priznajo delo, ki ga njene članice vršijo. Najbolj se bo to videlo pri nglasih. Potem pa še vsaka podružnica naj naroči oglas v tej knjigi; da ja ne bo katere manjkalo. Ta knjiga bo še poznim rodovom za spomin ohranjjena in bi bilo škoda, da bi vseh podružnic ne bilo zastopanih. Tudi naj vsaka podružnica pošlje kratko spisano zgodovino ustanovitve in imena usta-novnic. Koliko je imela članic pri' ustanovitvi in koliko jih ima, ko pošilja poročilo. V tej knjigi bodo tudi na častnem mestu omenjene one podružnice in posamezne članice, ki bodo največ storile za to knjigo. Toraj žene in dekleta, pokažite svoje zmožnosti! Marie Prisland, predsednica. IZ URADA PODRUŽNICE S.Ž.Z. ST. 12. Milwaukee, Wis. j Na zadnji redni mesečni seji smo sklenile, da bomo šle , krepko na delo za podružnico (št. 12, in sicer tako se bomo potrudile, da bomo "bitale" vse druge podružnice. Pokažimo, da smo neustrašne in se prav nič ne bojimo, tudi najhujših nasprotnikov ne. Torej, drage sestre — na delo! Pokažimo, da nismo tukaj tako nazadnjaške, da bi ne znale ceniti velikega pomena naše ženske organizacije. Sosestre, kar smo obljubile, moramo storiti. Na prihodnjo sejo naj vsaka pripelje par svojih prijateljic, ki še niso pri naši podružnici. Če ne več, vsaj pet vsaka, katera pa tega ne more, pa vsaj eno. Ko sledim razvoju naše mlade organizacije, jo moram primerjati nežni mali cvetki, ki se razvija v lepo cvetlico. Kako lepo je že razcvetena. Tudi naša podružnica je šele v razvoju, zato pa, sestre, pomagajte, da se bo tudi ta razcvetela v krasno cvetlico, ki bo ponos naše slovenske naselbine v Milwaukee. Sesterski pozdrav, Fannie Gregorich, tajnica. -o- VABILO. Pueblo, Colo. Kakor je bilo že poročano, je kupilo dr. sv. Ane kip Male Cvatka in smo ga slovesno blagoslovili 29. januarja pri 10. maši in zvečer smo imele veliko farno veselico, tako smo jako dobro napravile. Največja hvala gre častitim sestram, ker so tako lepo uredile in okinčale Jrip in pripravile toliko otrok za sprevod, tako da je imel vsak boter in vsaka botra mal par, kar je bilo jako lepo. Naznanjamo tudi, da bomo imele zopet veselico 14. februarja zvečer \ dvorani sv. Jožefa na Grovu in vabimo vse Slovence in Slovenke, da se je obilno udeležite, ker bomo imeli nekaj posebnega, da se bo vsak dovolj nasmejal. Posebno bomo imeli, da pridete, ako morete, oblečeni po stari modi, in plesali bomo štajeriš, potovčena in vse drugo. In tisto posebno, kar bomo imeli, pa ne smemo povedati, le sami pridite pa bote videli. Torej na svidenje na 14. februarja zvečer. Spoštovanjem, Mary Germ, predsednica, Frances Ra*pet, tajnica, Mary Kolbe|zen, blag. VZGOJNE ISKRICE. Mati, v vseh rečeh bodi otroku vzor! Grehi staršev so poguba otrok. Sv. iCrizostom. * Po potih, ki otrok naj tvoj jih hodi, O mati, ti mu vodnica bodi! Otroška srca so kakor gredice na vrtu, kjer rasto najrazno-vrstnejša zelišča. Oče in mati, ki jih negujeta, naj ne pozabita božje pomoči, ki je potrebna za to delo. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! POJASNILA 0 POTOVANJU YLURD IN STARI KRAJ. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F, WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt ccsti CHICAGO, ILL. Mri-gvirirsn r?yr;ri^>v; ^rsvi r^^rrsM ržar. rr^.ir/av: r?^ Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "AiQerxkanskeni Slovencu!" ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Vbovt: CANAL 5903 JOSEFJH PAVLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POQ£££|«*$ V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois $e priporoča Slovencem ob časa pogrsbov. — Mrtvašnica na IHff^mt — Atrfrarrftiti » y## »ha£aj«, kakor ženit o vanja, krste $B POjTfha -J M« mapolifo V«*m noč in dsn. O NASI TEKMI! Minil'je prvi teden naše tekme. Pokazalo se je živahno zanimanje za to tekmo in od vseh strani nam dohajajo poročila, povpraševanja in tudi že lepo število tekmecev imamo priglašenih. Na podrobna vprašanja smo vsakemu posamezniku posebej odgovorili. V splošnem omenimo le toliko, da je cela stvar popolnoma enostavna. Načrt cele tekme na kratko je ta-le: PRIDOBI NAROČNIKA, POŠLJI NAM NJEGOV NATANČNI NASLOV IN NAROČNINO, KATERO JE PLAČAL NOVI NAROČNIK. OB KONCU TEKME DOBIŠ KOT NAGRADO POLOVICO OD VSEGA DENARJA, KI SI GA NAM POSLAL ZA NOVE NAROČNIKE. KDOR POŠLJE NAJVEČ NOVIH NAROČNIKOV, DOBI ŠE POSEBEJ NAGRADO, KAKOR OZNAČENO V OGLASU. To je vse, kar si je treba zapomniti. Kakor kaže začetek, bo to ena najuspešnejših kampanj, j kar smo jih še dosedaj imeli. Mr. Frank Ursich iz Milwaukee, i Wis., ki je prvi poslal noyega naročnika in s tem stopil v vrsto ' tekmecev, piše: Tu Vam pošljem enega novega naročnika, pa upam, da jih bom še veliko pridobil. Nekaj dni pozneje je poslal drugega in tako upamo, da bo nadaljeval. KORAJŽA VELJA! — NAJ BO GESLO TE TEKME. Mr. A. Zakrajšek iz Kansas City, Ka»s.f je sledi) Mr. Ursichu. Podal je tudi enega celoletnega naročnika in pravi: Upam, da čem le katerega dobiti in upam tudi, da bo vsak Slovenec, kar nas je v U.S. in Kanadi, dobil enega novega naročnika za Amer, Slovenca, pa vemo, da smo za 100 procentov napredovali. Listu pa želim dosti naročnikov, da nas bo najmanj 260,000 (dvestopetdeset tisoč) ob koncu leta 1928. Živela korajža! — Za tem so se oglasili Pueblo, Colo., Rock Springs, Wyo., Lorain, O., West Altis, Wis., Canada, Minnesota, Sheboygan, Wis. Tu so prvi tekmeci, ki so se priglasili do 8. februarja: Kredit: Mr. Frank Ursich, Milwaukee, Wis., 1 poll., 1 celol. šteje____3 Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo., 3 polletne..........3 Mr. Anton Zakrajšek, Kansas City, Kans., 1 celoletni......2 Mrs. U. Ivšek, Rock Springs, Wyo., 1 celoletni_____________2 Mrs. Mary MftMicfe, Lorain, O., I celoletni..... ........2 Mr. John Tisel, West Allis, Wis., 1 celoletni..............2 Mr. Jos. Zsalig, Caigari, Alta., Can., 1 polletni...........1 Mr. Tw» Peiemell, Rice, Mina., 1 polletni.............. . 1 Mr. Jacob Prettor, SheJbpygaji, Wis., 1 polletni............1 Pozdravljeni prvi tekmeci in živeli naslednji! Vsem onim', ki so mi zadnje čase pisali glede potnih listov naznanjam, da vsak ^potnik mora imeti potni list, oni rojaki iz Jugoslavije — jugoslovanskega. — oni iz italijanskega ozemlja — italijanskega, in ameriški državljani morajo imeti ameriški potni list. — Jugoslovanski potni listi se dobe pri jugoslovanskem konzulu. kateremu je treba predložiti kakšno uradno listino, iz katere je razvidno, kje je potnik doma. Take listine so: Domovinski list. stari potni list, (jugoslovanski ali austrijski), krstni list. vojaške knjižice, delavske knjižice, ali kaj slič-nega, ki označuje, kje ste do-jma, rojeni itd. Obenem se mo-j ra predložiti 2 sliki v velikosti 3x3 palcev. Ako kdo potuje s ženo in otroci, tedaj morajo biti na sliki tudi žena in otroci. Ameriški potni listi se pa dobe iz Washington a. toda vsak potnik mora narediti prošnjo na sodniji. pod katero spada. Kadar gre vložit prošnjo za j potni list, mora prinesti seboj svoj drugi državljanski papir, dve slike in eno pričo, ki je tudi ameriški državljan. Slike iste velikosti, kakor zgoraj. Ameriški potni list se dobi nato v 10 ali 15 dneh. Vsem onim potnikom, ki niso še ameriški državljani in se nameravajo vrniti v Združene države, je potrebno, da dobijo pred odhodom posebno povratno dovolenje (Return permit) iz Washingtona. Prošnjo zanj je treba poslati v Washington kakih (i tednov pred odhodom. Vsak nedržavljan se naj torej čim prej prijavi, da mu bomo v stanu preskrbeti ta permit do njegovega odhoda. Obenem je potrebno za vsakega potnika dobiti dovolenje (vizom) tudi od konzulov onih držav, skozi katere kdo potuje. Tudi te bomo poskrbeli nj. Naše potovanje se vrši, kakor sfrno že zadnjič omenili sredi meseca maja. Potovali bomo s parnikom "lie de France", ki odpluje iz New Yorka dne 19. maja. Naša skupina bo potovala kot že večkrat omenjeno in o-znanjeno s parnikom "lie de France", ki odpluje iz New Yorka dne 19. maja zjutraj. To ostane za skupino, s katero bo potoval podpisani nepreklicno. Kakor je izjavil za'dnje dni in objavil svoje pojasnilo Itev. P. B. Winkler v "Glasilu K. S. K. J." da želi obhajati s svojimi farani 25 letnico fare in 35 letnico dr. sv. Florijana v mesecu juniju mu torej ne bo mogoče potovati z našo skupino meseca maja. Važni opravki doma ga zadržujejo. Važni in pomenljivi dogodki, ki se bodo slavili v Southchicaški župniji v mesecu juniju, seveda zahtevajo na vsak način župnikovo prisotnost doma in s tem onc-mogočujejo č. g. potovati z nami. kar je nam prav žal. ker bi prav radi imeli imenovanega gospoda v svoji sredi. Ipr-mo, da se pa potem snidemo zdravi in veseli s Southchica-škim č. g. župnikom in njegovo skupino v stari domovini. Vendar vsled tega se načrt skupine, s katero bo potoval podpisani prav nič ne spremeni. Naše potovanje se vrši meseca maja. Zato kdor hoče in želi potovati z našo skupino v lepem majniku se naj priglasi na podpisanega. Kdor pa želi potovati pozneje z imenovanim gospodom se lahko priglasi njemu. John Jerich. 'mm/mmimmjsfBJ Dobili smo ZALOGO KNJIG Goriške Mohorjeve Družbe ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Vaš jezik vam pove! Te/, i k ji- ogledalo va^etra želodca. \ 1:'» ie želodec i/ r»-< I a. ako ^o ore v a /'.'■.banana ali vnela. jezik vam (<< nove. in potem vote. da je potrebno \ rediti želodčno nerednost s Triiier-i- vim grenkim vinom. Od leta 1 S«J > zdravilo slovi kot naizjuioliivci^a odvajalna tonika v slučaju neprebav-:iosti. zaprtnice. >iahcga apetita in »linov. V vseh lekarnah. 1'išite na (o-. Triuer Co.. l.vv> S. Ashland Ave.. Chicago. 11!.. po HRKZPLAČN i VZORKC, priložite 10c /a pošiljalve-ne truške. ZA LETO 1928. Knjige so sledeče: KOLEDAR. ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM, družinska vzgojna čitanka, F. Terčelj. OB SREBRNEM STUDENCU, povest F. Jaklič. ZGODBE SV. PISMA STARE ZAVEZE. OČE BUDI VOLJA TVOJA, povest, Dr. Pregelj (Kdor želi, lahko dobi mesto te zadnje povestne knjige: Dr. A. Ravnik: Kako zdravimo živino.) Cena peterim knjigam skupaj je in 10c ta poštnino. Te knjige smo naročili od Goriške Moherjeve Družbe pred vsem zato, da podpiramo to družbo v njenem plemenitem namenu, vzdržavati in gojiti slovenski jezik med Slovenci*pod italijanskim jarmom. Zato smo prepričani, da bodo ameriški Slovenci pridno segli po teh knjigah in s tem pokazali svojim zasužnjenim bratonj, da sočustvujejo z njimi in so jim pripravljeni po možnosti pomagati. Nas bi jako veselilo, ako bi mogli vse knjige hitro razpečati in družbi poslati znatno pomoč, ter za prihodnje leto naročiti najmanj 5000 izvodov. Od odziva ameriških Slovencev bo to odvisno, zato vsi sezite po teh knjigah, ki so vredne najmanj dvakratno ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec CHICAGO, ILL. Kupon za brezplačni vzorec Ime ............L.................................................. Naslov ......................................................... Mesto .......................................................... UGODNA PRILIKA ZA SLOV. DRUŽINO! Proda se po ugodni ceni dvonadstropna zidana hiša z dvema stanovanjema v vsakem po pet sob. Hiša se nahaja samo pol bloka od slovenske cerkve in šole. V hiši je elektrika, plin, kopalne in vse udobnosti. Pod hišo izvrstna cementirana klet. Oba stanovanja prenovljena. Eno stanovanje je ravno prazno in se kupec lahko takoj priseli v hišo. Je kakor nalašč za kako slovensko družino, ki ima za pošiljati otroke v šolo. Kupi se jo lahko, če ima kupec le $2000.00 gotovine, ostalo pustim rad na vknjižbi. Prilika, kakoršne ni vsak dan. Za podrobnosti in ceno vprašajte pri lastniku: John Jerich, 1925 West 22nd Place, Chicago. PREVOZ - DRVA - KOLN 1846 WEST 22nd STREET, Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place, Chicago, III. Stran A AMERIKANSgl SLOVENEC Sobota, 11. februarja 2028. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. Kateri narod na svetu bi sovražniku pomagal, da zasede njegovo lastno zemljo? Kdo bi tako zapustil kralja, a ne radi tiranstva, ne radi slabih dejanj, temveč radi tega, ker je prišel močnejši? Kje so taki, ki bi bolj ljubili svoje zasebne stvari, javne zadeve pa teptali z nogami? Kaj imajo oni, ekscelen-ca?. . . Naj mi kdo omeni samo eno vrlino: stanovitnost, razum, prebrisanost, vztrajnost, možatost? Kaj imajo? Dobro konjenico7 Da! In drugega nič. . . Saj so tudi Numidi sloveli po svoji konjenici in Galci; kakor lahko čitamo v rimskih zgodovinarjih, imeli slavnega vodjo, a kje so? Izginili so, kakor morajo tud\ ti izginiti. Kdor jih hoče rešiti, ta samo izgublja čas, zakaj oni sami se nočejo rešiti!. . . Samo blazneži, svojevoljneži, zlobneži in podkupljivi ljudje stanujejo na tej zemlji!" Vreščovič je poslednje besede izgovoril z resničnim izbruhom sovraštva, čudnim za tujca, ki je našel kruh med tem narodom; toda Lisola se ni čudil. Izkušeni diplomat je poznal svet in ljudi; zakaj vedel je, da kdor ne zna plačati svojemu dobrotniku s srcem, La tem marljiveje išče pri njem napake, da bi skril z njimi svojo lastno nehvaležnost. Sicer pa je morda tudi priznaval upravičenost Vreščovičevih izjav, zato ni ugovarjal; naenkrat pa je vprašal: "Gospod Vajkard, ali ste katoličan ?" Vreščovič je bil v zadregi. "Da, ekscelenca!" je odgovoril. "V Velunju sem slišal, da nekateri nagovarjajo Njegovo veličanstvo Karola Gustava, da naj zasede jasnogarski samostan. . . Ali je to res?" "Ekscelenca, samostan leži blizu šleske meje in Jan Kazimir lahko dobi od njega izdatno pomoč. Moramo ga zasesti, da to preprečimo. . . Jaz sem prvi opozoril na to in radi tega mi je Njegovo veličanstvo tudi poverilo to nalogo." Tu je Vreščovič naglo vstal, spomnivši se Kmitica, sedečega v drugem kotu izbe. stopil k njemu in ga vprašal: "Gospod vitez, ali razumeš nemško?" •'Niti besede, tudi če bi mi kdo zobe drl/ je odgovoril gospod Andrej. "Škoda, sicer bi te povabili, da bi se raz-govarjal z nami." Po teh besedah se je obrnil k Lisoli: "Tu je tuj vitez, a ne razume nemško, zato se lahko svobodno razgovarjava." "Jaz nimam nikakršnih tajnosti," je odgovoril Lisola. "Ker pa sem tudi katolik, ne bi hotel, da bi se zgodilo svetemu mestu kaka krivica. . . Ker pa sem prepričan, da je najjasnejši cesar istega mnenja, tedaj bom prosil Njegovo veličanstvo, da prizanese menihom. Vi pa, gospod, ne žurite se preveč, dokler ne dobite novih navodil." "Imam določena, dasi tajna navodila; vaši ekscelenci jih ne tajim, ker hočem cesarju, svojemu gospodu, vdano zvesto služiti. Vendar morem vašo ekscelenco v tem' pomiriti, da se sveti kraj nikakor ne bo oskrunil. Jaz sem katoličan. . ** Lisola se je nasmehnil in, ker je hotel iz manj izkušenega človega zvedeti resnico, je vprašal šaljivo: "Toda zakladnico boste menihom prebrskali ? Brez tega pač ne bo ? Kaj ?" "To se utegne pripetiti," je odgovoril Vreščovič. "Presveta Devica ne potrebuje tolar- jev v priorjevi skrinji. Če plačajo vsi, naj plačajo tudi menihi!" "In če se bodo branili?" Vreščovič se je nasmejal: "V tem kraju se ne bo branil nihče in danes se sploh ne more nihče braniti. Zato so imeli čas poprej!. . . Sedaj je prepozno!" "Prepozno," je ponovil Lisola. S tem se je končal pogovor. Po večerji so odšli. Kmitic je ostal sam. To je bila zanj najhujša noč od vseh, ki jih je preživel po svojem odhodu iz Kejdanov. Ko je poslušal besede Vajkarda Vreščo-viča, se je moral z vsemi silarfii krotiti, da mu ni zakričal: "Lažeš, pes!" in skočiti nadenj s sabljo. In če ni storil tega, ga je oviralo v tem spoznanje, da je čutil in spoznal resnico v tujčevih besedah, strašno, žgočo kakor o-genj, a pravo. "Kaj bi mogel reči?" si je dejal. "S čim bi ga mogel zavrniti razen s pestjo? Kakšne protidokaze bi mu mogel navesti?. . . Resnico je lajal. . . Da bi ga ubili!. . . A tudi oni cesarski statist mu je priznal, da je po vsem tem vsaka obramba prepozna." Kmitic je pa največ morda radi tega tako trpel ,ker ono "prepozno" je bilo usodepol-no ne toliko za domovino, marveč tudi za njegovo zasebno srečo. In vendar je imel te muke že dovolj; že mu je zmanjkalo tudi moči, zakaj po cele tedne ni nič drugega slišal kakor da je vsega konec, da ni več časa. da jo že prepozno. Noben žarek nadeje mu ni padel v dušo. Potoval je radi tega neprestano dalje, radi tega se je tako žuril. potoval je podnevi in ponoči, da bi ubežal tem prerokovanjem, da bi naposled našel kakšen kraj, kakšnega človeka, da bi mu ulil vsaj kapljico nadeje. Medtem so Vreščovičeve besede napolnile ta kelih grenkosti in žolča: pokazale so mu jasno to, kar je do sedaj samo čutil, da niso toliko Švedje, teptemtrioni in Kozaki vzrok pogina domovine, kolikor .narod sam. "Bedaki, svojevoljneži, hudobneži in izda-jice stanujejo na tej zemlji," je ponavljal za Vreščovičem gospod Kmitic, "drugih ni . . . Kralju niso pokorni, sejme teptajo z nogami, davkov ne plačujejo, sovražniku sami pomagajo, da si lasti to zemljo. Morajo poginiti!" "Za Boga! Če bi mu mogel vsaj eno trditev zavrniti! Mar res ni pri nas razen konjenice nič dobrega, nobene vrline, temveč samo zlo?" Gospod Kmitic je iskal v svoji duši odgovora. Tako je že bil utrujen od poti in trpljenja in od vsega, kar je preživel, da se mu je začelo v glavi mešati. Zdelo se mu je, da je bolan, in objel ga je smrtni strah. V možganih je čutil čimdalje večjo zmedenost. Pred očmi so mu mrgoleli znani in neznani obrazi, oni, ki jih je nekdaj videl, in oni, ki jih je srečaval na potovanju. Ti obrazi so razpravljali, kakor bi bili na sejmu, navajali razne izreke in vedeževanja, a vse se je sukalo okoli Olenke. Ona je pričakovala rešitve od gospoda Kmitica, toda Vreščovič ga je prijemal za rame, mu zrl v oči in ponavljal: "Prepozno! Prepozno! Prepozno!" Zgrabili so Olenko in izginili nekje v temi. Kmiticu se je zdelo, da sta Olenka in domovina isto in da je obe izgubil in ju dobro-voljno izdal Švedom. SIROM JUGOSLAVIJE. S kropom se je polila. V Zagrebu se je v kuhinji železničarske menze pri pre našanju večje posode vrele vode polila Slovenka Malči Jere. Ko je nesla vodo, se je spodtaknila in padla. Vrela voda ji je povzročila na rokah težke opekline tako, da je morala takoj v bolnišnico. Smrt na železniški progi. Mizarja Jakoba Vršca so na železniški progi Poljčane-Li-povljani našli mrtvega. Truplo je bilo čisto razmesarjeno. Vršeč je najbrže hotel skočiti iz drvečega vlaka, ali pa je po nesreči padel iz vagona in prišel pod kolesa, ki so ga razkosala. * : -o- Hercegovci se izseljujejo. Ker vlada v Hercegovini veliko pomanjkanje ter ni dela, se mnogo kmetov in obrtnikov pripravlja, da se na pomlad izselijo iz Hercegovine v inozemstvo za kruhom. Največ jih namerava oditi v Turčijo, kjer upajo, da najdejo dober zaslužek. --o- Nesreča v stanovanju. Lah Ana, žena državnega nameščenca je v svojem stanovanju v Mariboru tako nesrečno izpodrsnila, da si je pri padcu zlomila levo nogo. Prepeljana je bila v bolnišnico. -o- Nesreča. V četrtek, 6. jan. zvečer, se je vpokojeni učitelj Karel Trost v Ljubljani spodrsnil na oledenelih tleh Dalmatinove ulice in tako nesrečno padel, da si je težko poškodoval čelo ter onesveščen obležal. Poklicana je bil*tJrešilna postaja, ki je poškodovanca prepeljala v javno bolnico. -o- Lep uspeh lova. V Taraku pri Vršcu je tamkajšnje lovsko društvo priredilo velik lov, katerega se je u-deležilo 24 lovcev. Ustrelili so 364 zajcev. Na lov je bil povabljen tudi ministrski predsednik Vukičevič, ki je pa bil zadržan. PALACZEV POGREBNIŠKI DOM %m ¥' .Me* & FRANK E. PALACZ Direktor. 1916 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Privatna ambulančna postrežba. — Avtomobili za vse slučaje. Mrliče odvažamo iz vseh delov mesta in iz dežele v našo mrtvašnico. To je v našem načrtu, da cena pogrebu ni previsoka, ker tudi ničesar ne računamo za vporabo mrtvašnice. PROSTA UPORABA MRTVAŠNICE. Telefonska služba noč in dnn: Canal: 1 J(»7 — Stanovanjski: Kockwi.ll: 4SSJ in S7-40. LOUIS J. ŽEFRAN Embalming Apprentice. Mington Studio JOHN F. GLOMB, Prop. FOTOGRAFSKI ZAVOD 2006 West 22nd Street (Near Rcbey St.) Phone: Canal 1807. Izdeluje vsakovrstne umetniške slike, ročno slikanje in povečanje. * ~ A. WENCEL'S DAIRY I mlekarna. pasteurized Milk and Cream WHOLESALE and RETAIL 1818 W. 22nd Str., Chicago, 111. Phone Roosevelt 3673 Steklenica MLEKA pomeni stcklcnieo dobrega zdravja. N*nšo p mleko je iz Ehvood farm, kjer so krave preiskane od /ivinozdravnikov. v^ kakor zahteva zakon. Ni zdravejše pijače 11a svetu, kakor je mleko. Posebno sveže mleko za dojenčke od "Guernsey" krav, ki so pomolze-ne zjutraj, opoldne se že mleko prodaja. Naša specijaliteta: DOMAČE SIROVO MASLO in SIR. s TISKARNA AMERtKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKl SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenosti MATH KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd St. Phone: Canal 6319. Chicago, I1L 000<)0000<><>^00000<>0<><>