OBČINSKA KONFERENCA ZKS O KADROVSKI POLITIKI
Utrjevati prakso samoupravnega odločanja!
Na XI. kongresu ZKJ in VIII. kongresu ZKS so bile z resoludjo in dopolnitvami statutov ZK sprejete osnovne usmeritve za delo članov, osnovnih organizadj, organov ter vodstev zveze komunistov v političnem sistemu, katerega sestavni del je tudi sodalistična, samoupravna in demokratična kadrovska politika.
Večino področij, Id sestavljajo naš poBtični sistem,smo v obdobju priprav na kongrese, na samih kongresih in še posebej sedaj po kongresih ocenje-vaK in preverjali na podlagi sprejetih zaključkov in usmeritev ter se na tej osnovi dogovarjaH tudi za konkretno spreminjanje   in   dopolnjevanje.   Tega pa, gledano celovito, nismo naredili v kadrovsld politiki kljub že nekaj ,    -let uveljavljenemu spoznanju o pomenu kadrovske politike za izgradnjo sodali-stičnega samoupravljanja, družbenoeko-nomskega in kulturnega razvoja, krepi-tve in utrjevanja tradidj in pridobitev sodaHstične revoludje ter mednarod-nega položaja naše države.                  .:    :
Namen konference in vseh kasnejših aktivnosti, o katerih so se člani dogovorili, je bil prav ta, da v vsaki sredini ocenimo, do kod smo prišli pri oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike predvsem glede na usmerit ve kongresov zveze komunistov. Na podlagi stališč in sklepov, ki jih je sprejela občinska in kasneje mestna konferenca ZKS, bo potrebno organizirati ce-lotno politično in strokovno obdelavo odprtih pro-
blemov, odkrivati možnosti za njihovo politično ure-janje, kakor tudi oblikovati konkretne predloge in spodbude za ureditev vseh bistvenih vprašanj naše kadrovske politike.
Na drugi strani pa je pomenila obravnava tudi kon-tinuiteto v prizadevanjih, da tekoče in sproti sprem-ljamo uresničevanje dogovorjene kadrovske politike v občini oziroma v Ljubljani. S primerjanjem gradiva, razprav in stališč, z ugotovitvami, ki smo jih ljubljan-ski komunisti sprejeli pred približno dvema letoma si bomo lahko ustvarili dejansko sliko, kaj je bilo v tem času storjenega.
Delovne skupine, ki so pripravljale gradivo in v ka-terih je sodelovalo preko 50 komunistov, so skušale kar najbolj zajeti ti dve osnovni nalogi. Res je gradivo precej obsežno, vendar je tudi kadrovska politika kot taka in še posebej takšna,kot jo oblikujemo v našem političnem sistemu, izredno široka in razvejana. Gra-divo, dopolnjeno v razpravi po osnovnih organizaci-jah,bo skupaj z družbenim dogovorom o temeljih ka-drovske politike v ljubljanskih občinah predstavljalo zaokrožen dokument in vodilo za uresničevanje ka-drovskopolitične vloge osnovnih organizacij in orga-nov ter vsakega posameznega člana ZK.
Temeljne naloge
Osnovna ugotovitev občinske konference je, da je razvoj kadrovske politike prav tako kot razvoj poli-tičnega sistema kot celote oziroma ponekod v še večji meri, v delnem zaostanku oziroma, da nekatere insti-tucionalne rešištve že prihajajo v neskladje z dose-ženo stopnjo razvoja odnosov in oblik, ki nastajajo in se razvijajo v združenem delu, krajevnih skupnostih, občini oziroma v družbi.
To pomeni, da se bomo morali ob nadaljnji graditvi in utrjfcvanju političnega sistema bolj resno kot do sedaj ukvarjati tudi s problemom idejnopolitičnega in strokovnega usposabljanja do kandidiranja in izbira-nja ljudi za določene dolžnosti in spremljanja in oce-njevanja njihovega dela.
Na seji so se dogovorili za naslednje temeljne nalo-ge:
—  kritično pregledati stanje v kadrovski politiki in sprejeti ustrezne ukrepe za njeno uskladitev s spre-membami  v  družbenoekonomski  in  samoupravni strukturi družbe,
—  razširiti in utrditi demokratične odnose ter d; mokratično prakso samoupravnega in družbenega od-ločanja o kadrovski politiki,
—  jasno in  bolj  konkretno opredeliti  poiožaj, vlogo in način delovan ja subjektivnega faktorja socia-listične družbe v sistemu samoupravne demokratične kadrovske politike in še posebej način in sredstva ure-sničevanja vodilne idejnopolitične in kadrovskopoli-tične vloge ZK.
Posebna odgovornost ZK za ka-drovsko politiko
Za zvezo komunistov, občinsko organizacijo in vse progresivne sile socialističnega ustvarjanja so te na-loge izredno pomembne ne samo s stališča splošnih družbenih interesov, temveč tudi zato, ker se nujno potrebne spremembe v kadrovski politiki v veliki meri nanašajo na položaj, vlogo in način delovanja same zveze komunistov in vseh drugih subjektivnih sil.
Zveza komunistov kot avantgardna sila delavskega razreda in socialistične revolucije ima in mora imeti tudi preko kadrovske politike posebno odgovornost za obrambo revolucionarnih pridobitev ter za svobo-den in neodvisen razvoj naše revolucije na podlagi svobodne in ustvarjalne aktivnosti samoupravljalcev. Zato daje naš politični sistem zvezi komunistov po-sebno mesto, v tem sistemu oblasli pa ima zveza ko-munistov v družbi posebno politično odgovornost, ki jo sicer deli z vsemi drugimi socialističnimi silami, toda pri tem je prav njena vodilna in kohezivna vloga nujno potrebna.
Člani konference so poudarili, da mora zveza ko-munistov takšno odgovornost prevzemati nase in to na vseh ravneh, v TOZD, krajevni skupnosti, občini in mestu, pa tudi na ravni republike ter v federaciji. Če tega ne bi storila, bi se odrekla revoluciji, za katero se bojuje in ki jo je začela, vodila in jo uresničevala, ko je povedla v boj najširše množice, katere so ji v tem boju dale svoje zaupanje.
Od takšne vloge zveze komunistov je odvisna sta-bilnost naše samoupravne socialistične družbe. Zato se moramo še naprej odločno bojevati proti vsem po skusom, da bi kadrovsko politično vlogo zveze komu-nistov oslabili, kajti ni nikakršnega dvoma, da je de-janski učinek poskusov zmanjševati to vlogo, s kate-rekoli strani in kogarkoli, lahko samo eden: spod-kopavati pridobitve revolucije in rušiti sistem sociali-stičnega samoupravljanja v naši družbi.
Kadrovsko poiitična vloga ZK v po-litičnem sistemu socialističnega sa-moupravljanja
Nova ustavna ureditev, s katero se zveza komuni-stov in druge politične organizacije tudi formalno pravno vključujejo v politični sistem kot del delegat-skega in samoupravnega sistema, narekuje potrebo, da se spremene določene metode dela teh organizacij tudi na področju kadrovske politike, da se spremeni sraer in način demokratične komunikacije med druž-benopolitičnimi organizacijami ter samoupravno or-ganiziranimi delovnimi ljudmi, se pravi med njihovimi samoupravnimi skupnostmi (TOZD, KS, SIS, dele-gatske skupščine itd.) in njihovimi samoupravnimi in družbenimi organizacijami in organi.
Ne gre zato, ali naj zveza komunistov obravnava ali ne reševanje konkretnih kadrovskih problemov na vseh področjih družbenega življenja, ampak kako naj obravnava ta problem v razmerah samoupravljanja delovnih Ijudi, se pravi, kako naj progresivno vpliva na sprejemanje družbenih odločitev v pogojih, ko te odločitve sprejemajo delovni Ijudje sami. Očitno je to možno samo, če se zveza komunistov in druge druž-benopolitične organizacije ter drugi dejavniki druž-benega ustvarjanja tudi angažirajo pri demokratič-nem sodelovanju prav s samoupravljalci.
Takšna aktivnost zveze komunistov je možna samo, če bo tekoče spremljala problematiko, ki je na dnev-nem redu delegacij in delegatskih teles ter samou-pravnih organov in če ji bodo njene delegacije in dele-gati redno in kvalitetno prenašali informacije o ka-drovski problematiki, ki jo obravnavajo ta telesa. Samo v tem primeru bo zveza komunistov sposobna, na podlagi teh podatkov napraviti ustrezne sklepe, oblikovati svojo kadrovsko politiko in svoja stališča, ki jih bodo potem njeni delegati in delegacije, kot tudi posamezni komunisti v raznih samoupravnih in dele-gatskih telesih, zastopali v demokratičnem priprav-ljanju in sprejemanju določitev. Socialistična zveza delovnega ljudstva je pri tem ena od najpomembnej-ših oblik stalne demokratične komunikacije z množi-cami delovnih ljudi in občanov, saj lahko predvsem preko nje zveza komunistov spodbudi k realizaciji svojih stališč o kadrovski politiki in posameznih kon-kretnih kadrovskih vprašanjih široke delovne množi-ce.                                            VASJA BUTINA