m sm? 'ffffa C. .....x M »D " Selfie brez retuše, 2016, Vinci Vogue Anžlovar Anže Okorn Selfie brez retuše Na požarnih stopnicah newyorškega bloka si po filmsko prižge cigareto in globoko vdihne: »Preden začnem guvort, bi rad neki pove d u...« Tako starta avtoportretni dokumentarec VincijaVogua Anžlovarja Selfie brez retuše (2016). Glas v offu postavlja na laž fotke na prvi pogled srečne tričlanske familje ob fiatu 850. Tomaž Anžlovar; rojen 19.10.1963 v Ljubljani; prvi spomin: z očetom zaklenjen v sobi... mama se vrže skozi steklena vrata ... vsa porezana: »Na začetku naj povem, da meje njegov oče zlorabljal.« Zaljubila seje v nekega češkega filmskega režiserja in z njim zbežala v Ameriko, zato je moral Tomažek v rejo k dedku in babici. Prvi je bil več kot v redu, druga pa »psihopat«. Vrnci je moral redno vzgojno klečati na koruzi, k pouku je prihajal s podplutbami. Nekoč je prespal v votlem kostanju na Kodeljevem. Ko je pri sedemnajstih letih vanj priletel pepelnik, seje odločil za osvoboditev. Vincijevo pripovedovanje v tretji osebi prekine Gorazd Mrevlje, strokovni sodelavec s področja psihiatrije, ki govori o borderline osebnostni motnji. Ves hardcore opisanega in način, kako je zmontiran s slikovnim in posnetim gradivom, asociira na začetek prvenca norveškega režiserja JoachimaTrierja Repriza (Reprise, 2006), v katerem mlada pisatelja Erik in Phillip vržeta v poštni nabiralnik vsak svojo kuverto z romanom. V hitrem tempu se potem v nekaj minutah ob fotografijah in kratkih prizorih odvije njuna usoda nadaljnjih nekaj let, ki jo kasneje bolj ali manj zvesto, se pravi z določenimi »korekturami«, ponovi še glavnina filma. Med uvod in »reprizo«Trier vstavi prizor, v katerem se pisatelja odtujena sprehodita v množici povorke norveškega državnega praznika, pomenljiva pa je glasbena spremljava: New Dawn Fades skupine Joy Division: »Sprememba hitrosti, [...] stila. Sprememba scene, brez obžalovanja.« »Who the fuck is Vinci?« se - vsaj kar se vizualnega aspekta tiče-nadaljuje z vsemi drugimi, samo z njim ne ... Kot bi želel v času selfiejev, katerih funkcija je nabiranje všečkov ali še bolje samovšečkov, dekonstruirati samopodobo s portreti drugih, ki jim prepusti besedo... Zaveda se, da je VSE selfie; vsi njegovi komentatorji in komentatorke postajajo Vinci... Narcisi? Kot bi želel - veliki samoljubnež, ki ves čas išče pozornost ter fotografira in slika samega sebe, zdaj pa bo o istem motivu posnel še film, kot pravi »legenda oglaševanja« Jernej Repovž - reči: Evo, prijatelji, ob kakršnih človek sovražnikov sploh ne potrebuje, opravljajte me - moj selfie stick pa si vtaknite v rit! Igralec Bojan Emeršič pravi, da je Vinci težak človek. Jonas Žnidaršičga je spoznal, ko še ni čisto dobro vedel, kaj bi bil, pa je bluzil tam nekje okoli Radia Študent. Na tapeti je Marcus 5, »doberfunk band«, v katerem je igral tudi Jani Hace »izSidharte«. ¿1-0 ekran november, december 2016 -januar 2017 Avtoportretista je baje glede glasbe bolj zanimalo šminkiranje kot kitara. So pa »potentni mladci« prepričali tudi Igorja Vidmarja! »Borderline ni prava duševna bolezen,« pravi strokovni sodelavec s področja psihiatrije. Daje sploh še živ, je po vsej verjetnosti zaslužen Miha Hočevar, ki ob Vincijevi ideji, da bi v Mostarju skočil z mostu, ni rekel: Jebiga (2000). Vinci ni srečen, če ni nesrečen... Na sprejemcih za režijo na AGRFT je na Igorja Koršiča naredil velik vtis z osebno in »žestoko« zgodbo, kijoje prinesel na roko napisano zVELIKIMITISKANIMI ČRKAMI. Pravi umetnik, ki se ne boji iti do roba in ves čas Izziva! »Takšne družinske razmere in otroštvo bi lahko vodile v katastrofo.« MiaŽnidarič-z najbolj poetično izjavo dokumentarca-je »kelnarila« v Mestni galeriji; zlomljena zaradi fanta, kije takrat ravno postal bivši, je ob spremljavi Billie Holiday Vinciju postregla z viskijem, v katerega ji je kapnila solza, dve, tri ...Tolažil jo je; da ve, kako lepo poje, ter da bo njen glas rdeča nit njegovega filma. »Kreten,« je pomislila, potem pa je »zanjo naredil vse«! »IWantAll of you [...] I'm all yours!« Peter Bratuša na prizorišču naslovnega kadra filma Babica gre najug (1991), kije bil prvi filmski hit v samostojni Sloveniji! »Pravi oddih od slovenskih 'umetniških'filmov,« pove Duraler da je v ogledu neznansko užival. Emeršič potoži, da ni bil prva izbira za glavnega junaka, da najbrž tudi ne druga ... Nataša Matjašec ni smela »na setu niti prdnit brez ukaza«, kar je, kot pravi, popoln kontrast Selfieja brezretuše. »Vinci je bil važič, kar pa režiserji itak morajo bit.« Leon Magdalene se spomni trenutka, ko je Vinci »prvič, ampak res prvič res pametno govoril«. Spet Bratuša: »Japonci so nakazali denar v celovško banko, ker je bila pri nas vojna [...] dva dolgolasca, torba, dvesto tisoč dolarjev, Auf Wiedersehen! - in smeh do Ljubljane.« Emeršič z njim ni imel problemov, razen zajebavanja glede telesne višine, Nataša Matjašec pa si zaradi njega brije noge. Utiral je pot slovenskemu filmu. Kljuboval omejenim sredstvom. Pionir. Skupaj so bilr »entuziasti in fantastično zaljubljeni v film«, jih je pa znal razkurit. Vinci in rumeni mediji oziroma tablodi. Je bil žrtev, izkoriščevalec ali oboje hkrati? SinätyjevskiYeHow Bastard, ki ga imaš neizmerno rad ali pa ga sovražiš! Vogue postaja Burda. »Kompenzacija,« pravi strokovni sodelavec s področja psihiatrije. Gypsy Eyes (1992}. »Čudna produkcija,« pravi Cavazza starejši; da so bili cigani kot iz operete. Svinjska megla. Producenti, kljub dogovorjenemu, niso dovolili popravkov. Pravijo, da se mora režiser v glavno igralko zaljubiti-»Claire Furlani, kije kasneje naredila lepo kariero« -, Vinci se pa ni, še zdaleč ne! »Zanalašč jo je snemal samo v rit!« »Nalivi, nekaj kubikov vode na sekundo pa to. Krave plavajo...« Klofuta kulturnemu ministru - »simbolni začetek sranja ... potem je šlo v samostojni Sloveniji vse samo še navzdol!« Ministrstvo za kulturo se od takrat naprej zaklepa in ima nadzorno kamero, pove Simon Kardum. »Pomanjkanje empatije [,..] vselej center sveta [...] za vse krivijo druge,« pravi strokovni sodelavec s področja psihiatrije. »Vinci čuti potrebo po prisotnosti v srcih vseh ljudi na svetu.« »Je neizmerno produktiven, poetičen, ampak hodi ves čas sam sebi po nogah.« Z mediokritetami se ne rokuje! Z Leonom Magdalencem sta snemala njegove zgodbe, za katere še danes ne ve, ali so resnične ... Gotovo pa ni samo šminker in človek ekscesov... Kolerik, ki teži do nezavesti... Poker {2001). Produkcijsko zahteven ... Skoraj vse je delal sam! Nemogoče razmere in malo denarja. Magnifico: »Temačen, surov film ... nisem štekal, zakaj so vsi tako zajebani.« Poskus preseganja šablon in konvencij. Igorju Vidmarju seje zdel »bizaren, da ne rečem grozen«. Pompozno, z glavo v zid, brezkompromisno! Čudno stanje duha. Ni nujno, da si res zadet, zato pač obstaja igralska šola. »A povem to?« reče Jonas, »čisto vsi so snifali razen mene!« Vinci naj bi se s Pokrom hvalil, češ, poglejte, kako sem dober, kako znam režat. Z montažo naj bi šel film v p.m.! Cavazzi starejšemu je pa všeč, kerje po njegovem mnenju »v njem velik Vincija«. »Osebnostna mejna struktura ... Jung ... Kdor ne gradi, ta ruši!« pravi strokovni sodelavec s področja psihiatrije. »Prvostopenjska odgovornost malo šepa ...« » S svojim žarom in širokim nasmehom ...«»...je pavijan!« »Vincije mejen,«taki pa Durota zanimajo! Ravno pravšnji za Našo malo kliniko? Vampir z Gorjancev(2008). Vlado Novak: »Je pač poseben, ne vem, kaj imajo proti njemu.« Plesalec Gregor Luštek: »Vedel je, kaj hoče ... mu grejo pa počasneži na kurac.« »Inti [Šraj], če se bova pogovarjala, boš postala človeška!« »Z njim se da pogovarjat o vsem!« Na snemanju Pokra seje razglasil za kralja, v resnici je pa »en tak Mali princ, ki ometa vulkane in povsod pozablja vrtnice«. Človek brezen in gradov v oblakih. Vinci zaključi z dinozavri, mivko, stopinjami, spomini, klovni in prazninami... Pove še, da filmi zahtevajo denar: »Vse, kar je posnel do zdaj, so bile le skice ...« 5e moje skromno mnenje: Vinci je tip človeka, ki natakarja vsakič napizdi, da mu je prinesel razredčen viski, kerspregleda, da gaje s solzo, dvema, tremi sam ... Vinci se upraviči. P.S. Selfie brez retuše »je posvečen in v spodbudo vsem, ki so ali bodo začeli svojo ustvarjalno pot iz emocionalnega in/ali materialnega deficita. Srečno!« ¿1-0 ekran november, december 2016 -januar 2017