Terminologija in indikacije za kolposkopski pregled Tatjana Kodrič, dr. med. Zdravstveni dom Lenart v Slovenskih goricah Kolposkopija je subjektivna diagnostična preiskava, s katero odkrivamo lezenske spremembe na zunanjem spolovilu, v nožnici in na materničnem vratu. Zanesljivost kolposkopije je cca. 86%, s citologijo pa je njena zanesljivost 99%. Kolposkopija omogoča odločitve o načinu zdravljenja ter je nepogrešljiva preiskava pri ugotavljanju obsežnosti patološke spremembe. S kol-poskopsko preiskavo izberemo eno ali (biopsijo). Je del presejalnega programa in pomembna pri nadzoru bolnic s predrakavami boleznimi. Zahteva kompleksno poznavanje in vrednotenje citologije in histopatologije. Pri kolposkopiji uporabljamo optični sistem usmerjenega snopa svetlobe z binokularno povečavo tkiva. Za poudarjanje kontrastov uporabljamo zeleni filter, ki poudari žilno risbo na materničnem vratu. Z uporabo 3% ali 5% ocetne kisline prepoznavamo displastične spremembe. Kolposkopske slike dokumentiramo, ker je to pogoj za kakovostno obravnavo žensk kot tudi za zagotavljanje standardov kakovosti na področju odkrivanja in zdravljenja prekanceroz materničnega vratu. Terminologija kolpskopskega izvida se je od 1. 1925 (Hinselmann) spreminjala. Leta 1975 je bila revidirana v Grazu, 1. 1990 je bila sprejeta nova klasifikacija v Rimu. Sedaj uporabljamo terminologijo, ki je bila sprejeta na 11. svetovnem kongresu v Barceloni junija 2002, na podlagi priporočil IFCP (International Federation of Cervical Pathology and Colposcopy). I. Normalni izvid: • ploščati epitelij • žlezni epitelij • normalna transformacijska cona (Tz 1, 2, 3) 10 II. Patološki kolposkopski izvid (Atz) • bel epitelij (Be) • gost bel epitelij (Be*) • nežen mozaik (Mo) • grob mozaik (Mo*) • nežna punktacija (P) • groba punktacija (P*) • jod delno pozitivno (J*) • jod negativno (J-) • atipično žilje (Až) III. Kolposkopsko suspektni invazivni karcinom (Ca) IV. Nezadovoljiva kolposkoskopija • SCJ ni vidna • vnetje, atrofija, trauma • cerviks ni viden V. Posebne zaznamke • kondilom (Co) • keratoza (Ke) • erozija • vnetje epitelija (infl) • atrofija epitelija (atrof) • deciduoza • polip Atipično transformacijsko cono, ki jo sestavljajo levkoplakija, bel epitelij, punktacije, mozaik in atipično žilje moramo prepoznati in zelo natančno ločiti od normalne transformacijske cone. Ocena stopnje displazije temelji na histopatoloških entitetah. Za ločevanje nizkorizičnih displazij od visokorizičnih uporabljamo pri kolposkopski preiskavi dve metodi: 11 1. Reidova metoda kolposkopskega točkovanja je enostavna. Njena zanesljivost je 92% - 97%. Temelji na opazovanju .štirih značilnosti: ocenjuje robove, barvo, žilje ter obarvanost z jodom. kolposkopski znaki 0 točk neravni, nerazločni, nejasni - geografsko razvejani t * robovi I točka i' : in ravni robovi - nazobčani ■ !•-■ Í -::™^. l . J Í . . . ostri periferni * vi kodilomato/na ali mikro papilarna površina robov - satelitske lezijc 2 točki . , Igl - . - zaviham in valoviti robovi notranja barva - svetleča, snežno bela - semi-transparentna - svetleča zmerno bela - umazano siva, temna - temna - gosto bela - nežne punktacijeoz, mozaik - urejeno žile brez dilatacij - majhne interkapilarna dsitance - niahagonij rjavo obarvanje - jod neg. področje nizko rizičnega območja (2 3/6B - rumenkasto obarvanje 6 8 GIN 2, 12 2. Rubin in Barbo uporabljata za oceno abnormnih kolposkopskih slik sistem, ki temelji na opisovanju barve, žilja, robov in površine. Opisni sistem omogoča tudi ocenjevanje normalne kolposkopske slike. Z uporabo tega sistema lahko natančno izberemo mesto za biopsijo. spm : : Sla mm — ■ i mi r i m -: V--.-!} i ------ II ^^i .......... ocena robovi površina CIN 2 - mozaik m ikro invazija rdeča - atipične žile gradus 1 - difuzni - ploščata CIN 1 - snežno bela -makropapilarna gradus 2 - bolj bela - razmejeni - ploščata - izrazito bela - ostri - pridvignjena CIN 3 - jasno razmejeni - grčasta - nežen mozaik - kosmičasti gradus 3 HWHUMH Indikacije za kolposkopsko preiskavo Kolposkopija je po strokovnih kriterijih preiskava, ki se ne uporablja kot presejalna metoda za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu. Uporabljamo jo v skladu s Smernicami za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu 2011. 13 Kolposkopsko preiskavo opravimo: • pri patoloških izvidih BMV, v skladu s kliničnimi podatki pri posamezni bolnici; • pri odkrivanju CIN 1, 2, 3; • po zdravljenju prekanceroz; • v primeru makroskopsko sumljive spremembe materničnega vratu ali nožnice; • pri ženskah z izvencikličnimi, neopredeljenimi krvavitvami ali kontaktnimi krvavitvami; • pri ženskah z imunosupresivnimi boleznimi (zlasti AIDS); • v primeru rizičnega spolnega vedenja; • pri ponavljajočih kolpitisih, pruritusu; • pri makroskopsko vidnih spremembah zunanjega spolovila. Sklep Dokumentiranje kolposkopske preiskave je pomembno zaradi zagotavljanja kakovosti preiskave in zaradi spremljanja zdravljenja in nadzora kakovosti postopkov. Kakovostna kolposkopija prispeva k zmanjševanju napredovanih rakavih obolenj na materničnem vratu in zmanjšuje število nepotrebnih operativnih posegov. Viri Apgar, B.S., Brotzman, G.L., Spitzer, M., Colposcopy, Primcipks and Practice, Saunders Elsevier; 2008. Burghardt, E., Girardi, F., Pickel, H., Colposcopy, Cervical Pathobgy, Thieme, Stuttgart, New York; 1998. Možina, A., Uršič - Vrščaj, M., Rakar, S., et. al. Kazalniki kakovosti in standardi na področju odkrivanja in zdravljenja prekanceroz materničnega vratu, Zdrav Vestn. 2003; 72: 49 - 53. V Smrkolj, S., Citološke in biopsijske tehnike ter kolposkopija v ginekologiji, Medicinski razgledi, 201150/1. Uršič — Vrščaj, M., Primic - Žakelj, M., Kirar - Fazarinc, I., et. al., Navodila za izvajanje programa Zora, 3rd ed., Ljubljana: Onkološki inštitut; 2003. Uršič - Vrščaj, M., et. al., Smernice za celostno obravnavo žensk s predrakavimi spremembami materničnega vratu, Ljubljana; 2011. 14