Slo/entki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevni ♦ Naročnina Din 20'—, za nečlane Din 30—; posamezna številka Din 2*— ♦ Uredništva la uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto IV	Celje, dne 29. decembra 1933	Štev. 26
Savinjski:
In sezona 1933?
Leto 1933 že tone v večnost in tudi letošnja hmeljska sezona je v glavnem končana, četudi se je precej zavlekla. Pridelek 1933 je prodan in je le največ tisoč stotov še v rokah producentov, ki še čakajo in računajo s posezonsko kupčijo; ta pa le redko pride še pred božičem, temveč navadno šele v začetku prihodnjega koledarskega leta Kako pa smo torej letos kaj prodajah in kako se je razvijala sezona? Prav je, da jo, kakor tudi vedno doslej, pregledamo in tako zopet obogatimo naše izkušnje za bodoče.
Kakor vsaka se je tudi sezona 1933 razvijala docela svojevrstno. Res se trdi, da se v življenju vse ponavlja, toda glede hmeljske kupčije bo to pravilo komaj držalo. Sicer pa že stari hmeljarji in še bolj trgovci, ki že mnoga desetletja preganjajo le hmelj, trdijo, da ima vsaka hmeljska sezona vedno nekaj novega, svojevrstnega in popolnoma nepričakovanega ter se zato ne more primerjati z nobeno iz prejšnjih let. Še prav posebno pa velja menda ta trditev o sezoni 1933.
Pred obiranjem se je splošno računalo, da bodo cene zopet enkrat razmeroma dobre in da bo sezona precej živahna. Takole s 50—60 Din za kilogram se je pač računalo, višje pa tedaj, resno vsaj, nikdo ni gledal. Radi tega optimizma so hmeljarji predprodaje, sklenjene že spomladi po 20 do 25 Din za kilogram na podlagi tozadevnega zakona pridno razveljavljali, v kolikor so seveda zmogli potrebno gotovino za povračilo predplačila. Še pred, zlasti pa med obiranjem, torej koncem julija in začetkom avgusta, se je iz trgovskih krogov ponovno pojavilo prav živahno zanimanje za predprodajo in se je plačevalo po 30—40 Din
Prav veselo, srečno in zdravo
Novo leto
ter visoke cene hmelju želita
Uredništvo in uprava.
in nazadnje že tudi po 50 Din za kg. Nekateri so tudi preprečevali razveljavljenje spomladi po 20 do 25 Din sklenjenih predprodaj na ta način, da so povišali ceno na 30, pa na 40 in nazadnje tudi že na 50—55 Din za kilogram. Najbolj prepričani, da bodo predprodaje držale, pa so bili tisti, ki so sklepali tedaj nove ali predrugačevali že prej sklenjene v tem smislu, da niso ustanovili nobene določene cene, temveč najvišjo dnevno ceno določenega dne meseca avgusta ali tudi šele septembra. Na ta način je bilo sklenjenih največ predprodaj tedaj, ko se je že vršilo obiranje in celo tudi nagibalo že h koncu ter je bil hmelj le deloma še na lesah in se je polagoma že pričenjala prava kupčija, kakor bi rekli, iz rok v roko; zato pa je tudi tedaj v omenjenem smislu sklenjene prodaje bilo komaj še mogoče smatrati za predprodaje.
Obiranje letošnjega pridelka je pričelo v drugi polovici meseca avgusta ter je bilo pri razmeroma ugodnem vremenu do konca meseca večinoma že tudi končano. Nasadi so pred obiranjem mnogo trpeli radi jake in dolgotrajne suše. Šele zadnji čas, ko se je semtertja že pričelo obirati, namreč 20.—22. avgusta, je izdatno deževje preskrbelo nasadom zopet potrebno vlago ter so si tisti, ki so šele h koncu meseca in pozneje postali žrtev obiravk, tudi še precej opomogli. Vprav radi dolgo-
trajne suše v mesecu juliju in avgustu je bil pridelek glede množine nekoliko pičel in je znašal le kakih 12.000 stotov. Glede kakovosti pa je bil pridelek splošno prvovrsten, sicer nekolko lažji kakor navadno, zato pa zelo finih in enakomernih kobul, blage in izdatne arome ter izredno lepe, gladkozelene in trajne barve; grobo in lisasto blago je bilo letos silno redko in le izjemoma kje na periferiji mogoče najti.	(Dalje prih.)
Še skupno vnovčenje hmelja in zakonita omejitev površine nasadov
Hmeljarjem v Nemčiji se pa res dobro godi in menda dosežejo prav vse, kar si v zaščito svojih interesov sploh zaželijo. Zadnji tak ukrep so bile minimalne cene za letošnji pridelek. Hmeljska kupčija se namreč v Nemčiji kar ni mogla prav razviti in cene so po prvih nakupih, polagoma sicer, vendar stalno nazadovale. Bati se je bilo, da bodo postali hmeljarji preveč popustljivi, pa naposled celó malodušni in da bodo cene; končno kar strmoglavile navzdol. Da se to prepreči, je bila z veljavnostjo z dne 26. oktobra 1.1. izdana uradna naredba, s katero so se določile obvezne najnižje cene za letošnji pridelek, in sicer na 3-60—5 60 RM (63—98 Dn) za kg; uredba razločuje namreč tn kakovostne razrede hmelja ter po razredih in proveniencah različno določa najnižje cene. Te cene so obvezne za kupca in prodajalca in vsakomur, ki bi prodajal ali kupoval letošnji pridelek ceneje, preti disciplinsko postopanje.
Splošno se je računalo, da bo navedena naredba povzročila hausse ali vsaj živahno kupčijo v Nemčiji ter odjeknila tudi drugod. Pa ni bilo nič takega. V Nemčiji je ostalo skoro prav tako mirno, kakor' je bilo poprej, na drugih tržiščih pa tudi ni bilo znatnega odmeva. Trgovina je pač iskala in tudi našla razne zasilne izhode — in tlačila ceno dalje. Plačevale so se le obvezne cene najnižjega razreda tudi za najboljše blago, plačevalo se je celó izpod obveznih cen, češ, da je hmelj preslab in ne spada pod noben razred naredbe, da je hmelj samo za izvoz itd. Obvezne cene so bile pač zavora padanju cen, nikakor pa ne nepremagljiva zapreka. Tako se je kmalu pojavila nevarnost, da zavora sploh popusti in cene vendarle strmoglavijo navzdol. Toda zaščitniki hmeljarjev v Nemčiji so bili budno na straži in zadnji čas zopet energično posegli vmes.
Že dne 6. decembra je stopila v veljavo nova naredba, ki določa, da morajo producenti ves še
neprodani letošnji hmelj prodali izključno le nemški hmeljski prometni družbi (NHPD) v Nlirnbergu; le s hmeljem, ki ga NHPD izrečno odkloni, sme producent tudi še nadalje svobodno razpolagati. Producent, ki bi vzlic tej naredbi prodal svoj letošnji pridelek preko, odnosno mimo NHPD, se kaznuje z globo do 200 RM (3520 Din) za vsak stot tako prodanega hmelja. Naredba s tozadevnimi predpisi je stopila dne 15. t. m. v veljavo. Ves letošnji pridelek, ki se že nahaja v prvi roki in ki se ceni na okrog 20.000 stotov, bodo občine popisale ter popise izročile NHPD. Kakor hitro dobi producent tozadevno potrdilo NHPD, gre k najbliž-nji njeni poslovalnici, ki mu takoj izplača na roko po 1 RM (17-60 Din) za kg hmelja. Večjega predplačila ne dovoljuje krediini zavod rentne banke, ki financira celo akcijo NHPD. Nakupovalci NHPD bodo nato hmelj prevzeli ter pri tehtanju tudi že določili, v kateri razred v smislu najnižjih obveznih cen dotično blago spada. Ostali del kupne vsote bo dobil hmeljar v enem ali tudi več obrokih izplačan šele potem, ko bo NHPD hmelj vnovčila. Vsem producentom ene in iste provenience ter enega in istega razreda blaga se bo plačal pridelek po enaki povprečni ceni.
Da krije morebitno izgubo pri prodaji hmelja za izvoz, je NHPD določila za hmelj, ki se porabi v domačih pivovarnah, za 0-80 RM (15 Din) pri kilogramu višjo ceno, kakor pa prodaja hmelj za izvoz.
Namen skupnega vnovčenja hmelja pa nikakor ni uničiti odnosno izločiti trgovino, temveč le osredotočiti vso ponudbo v eno samo roko. Prodajo pivovarnam še vedno lahko posreduje trgovina, ki seveda mora kupiti hmelj pri NHPD, katera ga bo naravnost pivovarnam prodajala te izjemoma. Tudi producenti sami lahko prodajo hmelj naravnost pivovarni, ako dokažejo, da so tako delali tudi doslej, da so s pivovarno že v pogajanjih in če pivovarna plača določene obvezne najnižje cene.
Če velja naredba s tozadevnimi podrobnimi predpisi samo za pridelek 1933 ali pa tudi za bodoče, zaenkrat še ni določeno.
Kako se bo obneslo skupno vnovčenje hmelja v Nemčiji v smislu navedene naredbe, se bo kmalu pokazalo. Vsekakor so hmeljarji rešeni skrbi, kdaj in komu bodo prodali, pač pa jim še vedno ostane skrb glede cene. Naredba o obveznih najnižjih cenah gotovo svojega namena ni dosegla in ji je zato morala slediti sedaj še naredba o skupnem vnovčenju pridelka. Ta pa je posneta skoro docela po angleškem vzorcu, no in v Angliji se je
obvezno vnovčenje hmelja že dvakrat naravnost sijajno obneslo.
Prav tako tudi dosedanja naredba o zakoniti določitvi in omejitvi površine hmeljskih nasadov ni dosegla zaželjenega uspeha. Naredba namreč ne zabranjuje saditi hmelj na novo, temveč le določa, koliko sme znašati površina rodnih nasadov. Tako je bilo letos na novo zasajenih s hmeljem nad 2500 ha brez predhodnega dovoljenja, ker tega naredba ne zahteva. Sedaj pa merodajni činitelji vidijo, da jim celo vnovčenje hmelja s sedanje površine rodnih nasadov dela velike preglavice in zato nikakor ne kaže površine še povečati za 2500 ha. Zato bo tudi naredbo o omejitvi površine treba spremeniti v tem smislu, da bo že za saditev hmelja treba predhodnega dovoljenja.
Zaenkrat pa gre predvsem zato, kaj storiti z novimi nasadi. Zastopniki producentov, trgovcev in konsumentov so na tozadevni anketi dne 17. t. m. v Berlinu sklenili, naj se skrči toliko starih nasadov, da se bo skupna površina povečala za največ 800 ha, in sicer na Bavarskem za 563 ha, v Wiirttembergu za 155 ha, v Badenu za 70 ha, v Prusiji za 11 ha in v Thiiringenu za 1 ha; na Bavarskem bi odpadlo na Hallertau 150 ha, na Spalt 100 ha, na Hersbruck 200 ha, na Jura 22 ha, na Aischgrund 45 ha in na Rheinpfalz 6 ha novih nasadov. Za ostalih 1700 ha novih pa bo treba prav toliko starih nasadov enostavno uničiti. Pri povečanju nasadov bodo imeli prednost mali hmeljarji, predvsem tisti, ki dosedaj niso imeli nad 500 sadežev. Hmeljar, ki je nasade tako slabo obdeloval, da ni dosegel niti povprečnega pridelka, dalje tisti, ki nima lastne sušilnice in lastne škropilnice (sam ali skupno s sosedom) za zatiranje škodljivcev, ne bo dobil dovoljenja za povečanje nasadov.
Brez dvoma ne bo šlo skrčiti 1700 ha hmeljskih nasadov brez zamere in godrnjanja, pa v Nemčiji se zato malo zmenijo in gredo odločno naprej po začrtani poti, ker se zavedajo, da vsem pač nikdar ni mogoče ustreči. Vsi se bodo pač morali tolažiti z upanjem, da bo zato vnovčenje hmelja v bodoče lažje ter hmeljarstvo rentabil-nejše in da je od dveh žrtev vedno bolje izbrali manjšo.
Pri vsem tem pa ostane odprto vprašanje, če se dosedaj še kolikor toliko svobodno gospodarstvo res da pravilno urediti s samimi zasilnimi ukrepi. Zaenkrat se je le izkazalo, da dosedanji ukrepi niso dosegli vedno zaželjenega uspeha, da niso bili dobro premišljeni in jih je zato treba iz-preminjati. Prav tako je vprašanje, ali bo inozemska konkurenca radi utesnitve gospodarstva v
Nemčiji imela škodo ali korist. Na vsa ta in slična vprašanja pa bomo našli odgovor že v najbližji bodočnosti. Zaenkrat moremo le ugotoviti, da se v Nemčiji za zaščito hmeljarskih interesov dela s polno paro.
J. B a r t h & S.:
O hmelju 1932/33
(Dalje.)
Radi splošnega pomanjkanja hmeljarji svojih nasadov niso gojili tako skrbno kakor prejšnja leta. Tudi precej medsadežev, zlasti krompirja in repe, je bilo opaziti v nasadih.
Obiranje je pričelo 18. avgusta in trajalo do
3.	septembra. Vreme je bilo sicer ugodno, vendar so bile razne težave z obiravci radi prenizke plače, stavk itd.; dočim je še prejšnje leto nabrala nabi-ravka po 22 korcev dnevno, je v letu 1932 radi slabe letine komaj 12—14 korcev po 1'20 Kč (2-64 Din).
Pridelek 1932 je kvalitativno precej zaostal za prejšnjim letom, ker je peronospora z rdečim pajkom povzročila povsod predčasno obiranje. Ža-teški pridelek glede barve večinoma ni zadovoljil; pri redkih partijah zelenega blaga pa so bile kobule zelo neenakomerne, dokaz predčasnega obiranja. Tudi v Ušteku in Roudnici se je radi deževnega poletja zelo širila peronospora, katere niti suša v avgustu ni mogla popolnoma ustaviti. Tik pred obiranjem se je splošno širil rdeči pajek. Obiranje je trajalo od 20. avgusta do 20. septembra; vreme je bilo ugodno, pač pa je zelo primanjkovalo obiravcev. V Ušteku je 104 ha nasadov ostalo brez opor in jih tudi ni bilo treba obirati. Kakovost pridelka je radi nezadostnega gnojenja bila slabša kakor prejšnja leta in tudi v barvi ni odgovarjala. Medsadeži znatno ovirajo zatiranje peronospore. V Roudnici je 117 ha nasadov ostalo zapuščenih, novih nasadov v letu 1933 pa je komaj \%. V Dubi kultura poznega zelenca zelo pojema; 70 ha nasadov je ostalo brez opor, 10% nasadov pa ni bilo obranih.
Ugodno vreme v avgustu je povečalo pridelke v vseh okoliših in tudi zboljšalo kakovost, zlasti v pozno obranih nasadih; dviganje cen med obiranjem je povzročilo še naknadno obiranje tudi v barvi deloma slabega hmelja.
Posvetovanja o izpremembah in dopolnitvah hmeljskega provenienčnega zakona z dne 12. avgusta 1921 še niso končana. Namen je, obvezno znamkovati tudi hmelj, ki se porabi v lastni državi, ter uredili in nadzorovati površino nasadov na ta
način, da bo za vsak nov nasad treba posebnega dovoljenja kmetijskega ministra. Obvezno znam-kovanje hmelja tudi za domačo porabo bi najbrž težko prizadelo postranske okoliše kakor so Duba, Moravska, Slovaška itd.
Povečanje nasadov v žateškem okolišu znaša 5%, v Ušieku je k 1265 ha zasajenih nadaljnjih 33 ha, v Roudnici pa je ostala površina nasadov nespremenjena.
Kakovost češkoslovaškega hmelja 1932:
	prima	srednji slab
Zateč in Uštek		. 10%	60% 30%
Duba 		—	60% 40%
Roudnice		. 5%	55% 40%
Uvoz in izvoz hmelja	v odnosno iz Češko-	
slovaške:	UVOZ	izvoz
1. IX. 1930 do 31. Vlil. 1931 .	11 stot.	90.658 stot.
1. IX. 1931 do 31. Vlil. 1932 .	— stot.	93.979 stot.
1. IX. 1932 do 30. IV. 1933	— stot.	55.085 stot.
V Franciji so nasadi v neugodnem vremenu maja in julija mnogo trpeli radi bolhačev, uši, peronospore in nazadnje še rdečega pajka tako, da so dali v vsakem pogledu prav slabe pridelke, tembolj, ker so se hmeljarji bolj malo brigali za svoje nasade. Obiranje je pri ugodnem vremenu trajalo od l.do 15. septembra. Četudi se je obralo mnogo zelo lisastega hmelja, je ostala še vedno skoraj polovica pridelka neobranega, ker je bil popolnoma pokvarjen.
Večina pridelka je bila prodana po 1 — do 1-40 frcs (2-89—4 Din) za kg; do meseca maja so se cene dvignile na 3 frcs (8-67 Din) za kg. V letu 1933 se je zopet kultiviralo zapuščenih 5% nasadov, na novo pa se je zasadilo v Alzaciji 350 ha.
Francija je dovolila tudi v tem letu Češkoslovaški uvozni kontingent za 8000 stotov hmelja po znižani carini 2 frcs (5-78 Din) za kg in pod istimi pogoji na novo tudi Poljski za 1500 stotov. Ker pa Poljska še nima nobene podlage za znamkovanje hmelja in je znižana carina dovoljena le za znam-kovan hmelj, se zaenkrat te ugodnosti ni mogla poslužiti.
Uvoz in izvoz hmelja v odnosno iz Francije:
uvoz	izvoz
leta	1930 ............. 20.485	stot.	14.109	stot.
leta	1931 ............. 38.145	stot.	1.596	stot.
leta	1932 ............. 16.059	stot.	383	stot.
Kakovost francoskega hmelja 1932	je bila:	20%
prima, 50% srednja- 30% slaba. (Dalje prih.)
Razno
Mednarodno razstavo vina in piva v New Yorku priredi New York Expositions Corporation dne 19. do 24. februarja 1934 v palači Grand Central. Menda se tudi vinarji in pivarji iz Evrope s svojimi izdelki udeleže te razstave.
Zagrizenost ali doslednost v Nemčiji ne pozna nobene meje, niti pri hmelju ne. Kakor znano, rabijo v Nemčiji za gotove vrste piva neobhodno tudi žateški hmelj, katerega zato tudi dovolijo gotovo količino letno uvažati po znižani carini. V žateškem okolišu pa je polovica hmeljarjev češke, polovica pa nemške narodnosti. Pri nakupovanju hmelja za izvoz v Nemčijo pa se je letos kupoval pridelek v prvi vrsti oziroma skoro izključno le od producentov nemške narodnosti. Žateški producenti češke narodnosti so radi tega seveda zelo ogorčeni in zahtevajo represalije. Obenem pa dolžijo svoje tovariše nemške narodnosti, češ, da je to v prvi vrsti njihovo maslo.
Nov hmeljski zakon v CSR. Češkoslovaškemu parlamentu je predložen načrt novega hmeljskega zakona o obveznem signiranju hmelja in zakoniti omejitvi nasadov. Načrt predvideva obvezno signiranje hmelja tudi za domačo .porabo (dosedaj le za izvoz), dalje obvezno članstvo vseh hmeljarjev pri strokovnih organizacijah, zakonito ureditev in omejitev površine hmeljišč, uravnovesenje produkcije ter obvezno prijavo vseh zalog hmelja na dan 1. avgusta vsakega leta. Podrobneje o novem zakonu bomo poročali, če in kadar bo predloženi načrt tudi dejansko uzakonjen.
Pivovarne na Angleškem so z bilanco za zadnje pivovarsko leto prav zadovoljne, ker so računski zaključki izpadli precej bolje kakor prejšnje leto. Tako je izkazala n. pr. »Bas. Ratcliff & Greton Mtd. in Bur-ton-on-Trent« sedaj 162,933.674 Din čistega dobička, dočim ga je imela prejšnje leto za 5,852.684 Din manj; zato pa je tudi zvišala dividende od 14 na 15%. Izboljšanje v pivovarski industriji v Angliji je v prvi vrsti posledica znižanja davka na pivo, ker je na ta način postalo pivo znatno cenejše in se je konsum takoj dvignil. Zato pa je slično kakor omenjena odrezala bolje tudi večina ostalih angleških pivovarn.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je vladalo zadnjih štirinajst dni skoro popolno zatišje ter ni bilo nobenega zanimanja in tudi ne prometa. Šele po praznikih se računa, da bo postalo zopet živahneje. V prvi roki je neprodanega le še največ 1000 stotov letošnjega pridelka.
Vojvodina: Tržišče je mirno, brez zanimanja in prometa.
Češkoslovaška: Pri nadalje mirnem razpoloženju se kupuje letošnji pridelek srednje kakovosti za domačo porabo ter boljši za izvoz. Pri nakupu iz prve roke se plačuje 57 — 66 Din, na tržišču pa 60 do 95 Din za kg. Znamkovanih je dosedaj 1600 bal letošnjega žateškega pridelka v skupni teži 20.000 stotov. Hmelj iz Ušteka in Roudnic notira 60—70 Din, zeleni iz Dube pa 44—57 Din za kg; za prvovrstno blago teh provenienc je zadnji čas zopet več zanimanja.
Nemčija: Končno je na tržišču v Niirnbergu le postalo živahnejše razpoloženje in je tudi prometa precej več. Kupuje se predvsem za izvoz in Hallertau-ski hmelj notira sedaj 70—83 Din, gorski 68—76 Din, Tettnang 96—99 Din, Württemberg 72 Din in Rheinpfalz 68 Din za kg, izbrano prvovrstno blago tudi več. Cene so se učvrstile in je tudi zaključna tendenca prav čvrsta. Vsekakor je živahnejša kupčija in čvrstejša tendenca v prvi vrsti posledica uvedbe hmeljskega monopola. V času od 6. t. m., ko je bila objavljena mo-nopolska naredba, pa do 17. t. m., ko je stopila v veljavo, je bila silno živahna kupčija iz prve roke v vseh okoliših ter so se večje partije zaključevale kar brzojavno in telefonsko tako, da je bilo v teh dneh prodanih iz prve roke več tisoč stotov letošnjega pridelka.
Francija: Tržišče je mirno, vendar se cene drže in letošnji pridelek notira 52—58 Din za kilogram.
Poljska:	V kupčiji je tendenca mirna ter je
povpraševanje in zanimanje popustilo. Neprodanih iz prve roke je največ še kakih 4000 stotov letošnjega pridelka. Za srednje dobro blago v Wolhiniji se plača sedaj 37—47 Din, za prvovrstno v Lublinu pa se zahteva 58—62 Din za kilogram.
Belgija: Tendenca je mirna in prometa malo. Letošnji pridelek notira Poperinghe 45 Din-za kg.
Anglija: Vse zaloge Marketing Boarda so že v rokah konsumcntov in producenti so dobili že izplačanih 90% kupne svote iz skupnega vnovčcnja. Tržišče razpolaga le še z malenkostnimi ostanki letnika 1929 ter 1930 in 1931. Tudi za te je stalno zanimanje in sc
plačuje po 2—26 Din za kg. Cena za prvovrstno blago je čvrsta in tendenca živahna.
Amerika: Vsa poročila zakasnila.
Najvišje cene, plačane zadnjih štirinajst dni za hmelj raznih provenienc, so bile naslednje:
Nemčija (Tettnang)........................99	Din	za	kg
Češkoslovaška (Zateč).....................95	Din	za	kg
Anglija (Golding).........................75	Din	za	kg
Jugoslavija (savinjski)...................72	Din	za	kg
Francija (alzaški)........................69	Din	za	kg
Poljska (Lublin)..........................62	Din	za	kg
Belgija (Poperinghe)......................45	Din	za	kg
Amerika...................................40	Din	za	kg
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Ziirichu.
Za razvedrilo
Statisti.
Jerica: »Očka, povej, kaj so to statisti?«
Oče: »To so igralci na odru, ki pa nič ne govore.«
Jerica: »Aha, sedaj pa vem, zakaj mi je mamica rekla, naj tebe vprašam.«
Vesten obrtnik.
Žepar lista v kavarni po modnih časopisih. Tovariš ga gleda in se končno ujezi: »Pa sem res radoveden, kaj ti časopisi tebe zanimajo?«
Žepar: »Kaj se boš čudil, moram vendar pogledati, kje so v tej sezoni našiti žepi na obleki.«
Srečno in veselo novo telo Í934 želijo:
VEGI & BEVC
CELJE, Glavni trg 10
MODNA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA
Josip Jagodič
Celje, Glavni trg
Podružnica: Matija Gubčeva ulica •w
Trgovina s špecerijo in železnino / Nakup deželnih pridelkov
Antonija
Pongračič
(5)(e)
STROJNA PLETILNICA Celje, Glavni trg
Elektrotehnično
podjetje
Karol Florjančič
Celje
MAKS		Celjska tovarna
		kvasa in slada izdeluje prvovrsten kvas in prima slad
		
f§£		Priporoča se
SV. JURIJ		Josip Kirbiš
OB TABORU		Celje
ANTON		JULIUS ŽIGAN-a naslednik
ŠINKOVEC		JOSIP
Gelje, ¿Dečkov trg		TIRŠEK
JCupujte pri njem		TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
vse		IN HMELJEM
vrvarske izdelke,		—
koce, slamnjače		POLZELA
Celje,Vodnikova ulica
SZočna defa, voha in prediiskarija
DRAGO GAMS
CEUE, MARIBORSKA C. 16
PODRUŽNICA: PREŠERNOVA UL.16
Trgovina s kolesi in šivalnimi stroji
Mehanična delavnica
ERflNC
MEŠKO
Modni
salon
za gospode
CELJE
flLEKSflNDROUft ULICA 3
KONRAD
GOLOGRANC
MESTNI STAVBNIK
CELJE
GABERJE
FRANC
DOBOVIČNIK
CELJE
GOSPOSKA ULICA
MANUFAKTURNAin MODNA TRGOVINA, INDUSTRIJA PREŠITIH ODEJ IN PERILA
J. Jellenz
Celje
Trgovina s kožami in usnjem. Zaloga čevljarskih, sedlarskih in tapetniških potrebščin
Podružnica
Slovenjgradec
sz
Sá
M
I
y
I
u
p
HOTEL
VROPA
RESTAVRACIJA — KAVARNA
CELJE, ALEKSANDROVA ULICA
M
n
n
sä
n
M
Anton Fazarinc
Špecerija_____
Koloniale_____
Delikatese
Celje
Kralja Petra cesta 20
Ivan Mastnak
SManufakturna in konfekcijska trgouina Velika zaloga usnjenih sukenj
Celje, Kralja Petra cesta 15
FRANJO
KALAN
CHLJF
mr
T rgovina premoga in drv
Ivan
Ravnikar
Celje
Umetna gnojila, semena, barve, špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah
DROGERIJA
»CENTRAL«
CELJE

VAN
REBEK
KLJUČAVNIČARSTVO Celje, Mariborska cesta 1
MOHORJEVA TISKARNA V CELJU
ULICA ŠT EV. 17
KNJIGARNA / KNJIGOVEZNICA / PAPIRNICA
Agrikulturno kemički ured za kalijevo gnojenje
ZAGREB / Trg Georgea VVashingtona 3/II
Brz. naslov: AGRICOLA ZAGREB / Telefon 56-70
Zanesljiva, podrobna navodila za pravilno in dobičkonosno gnojenje hmelja ter drugih kmetijskih kultur brezplačno
Za božič inmnovo leio
aiMk.
boste zadovoljni le
če nakupite razna darila Vašim dragim v naši znani domači manufakturni in modni trgovini
VALENTIN HLADIN V CELJV
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo
Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje
(nasproti pošte) Cankarjeva ul.
prej Južnoštajerska hranilnica	Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji
Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
___________♦___________
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
m.
__________♦__________
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka — Stanje vlog nad 100,000.000 dinarjev
♦
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake
vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	~
2.	proti razbitju in razpoki: zvonove, steklo;
3.	v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške
dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«;
4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in
v Mariboru
na gosp, Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.