Fizika v šoli 19 (2013) 2 92 KONFERENCA UČITELJEV NARAVOSLOVNIH PREDMETOV 2013 Z NASLOVOM: OD OPAZOVANJA IN RAZISKOVANJA DO ZNANJA Milenko Stiplovšek Zavod RS za šolstvo Povzetek – Zavod RS za šolstvo je v kongresnem centru Wellnes Park Laško organiziral 19. novembra 2013 konferenco učiteljev naravoslovnih predmetov 2013 z naslovom Od opazovanja in raziskovanja do znanja. Vodilo pri sestavi programa je bilo povezovanje med učitelji po izobraževalni vertikali in razvoj treh komponent nara- voslovne kompetence – znanja, spretnosti in odnosov. Število udeležencev je bilo več kot 400, plenarna in sekcijska predavanja pa je predstavilo 13 povabljenih predava- teljev. Popoldanski del konference je potekal predvsem v znamenju devetih sklopov predstavitev in delavnic. Pri njihovi pripravi in izvedbi je sodelovalo 13 povabljenih pe- dagogov, ki pri svojem delu poučujejo učence, dijake in študente, ter 11 svetovalcev Zavoda RS za šolstvo. Prva tovrstna konferenca je bila prav tako v Laškem leta 2011. Organizatorji upamo, da bo postala tradicionalna in da se bomo na njej vsaki dve leti lahko srečali vsi, ki smo povezani s poučevanjem naravoslovja. NAMEN IN KONCEPT LETOŠNJE KONFERENCE Namen konference je bil: • seznanitev z aktualnimi novostmi in posodobitvami na področju naravoslovnih strok in na področju poučevanja naravoslovnih predmetov ter predmetov z naravoslovnimi vsebinami; • spodbujanje vertikalnega in horizontalnega povezovanja pri poučevanju naravoslovnih predmetov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah; • priložnost za strokovno druženje, izmenjavo izkušenj in predstavitev preizkušenih pri- merov prakse. Vsebinski in izvedbeni koncept je zajemal tri dokaj splošne in široke sklope, ki dobro ustrezajo trem komponentam naravoslovne kompetence: 1. Naravoslovno znanje – razvijanje pojmov in konceptov 2. Naravoslovni, tehnični in tehnološki postopki – razvijanje spretnosti 3. Odnos do naravoslovja in odgovornost do okolja in zdravja S tem smo želeli doseči povezovanje udeležencev in njihovo prijavo na dogodke, ki ne bodo izključevali nikogar – ne glede na stopnjo izobraževanja in ne glede na vsebino, Fizika v šoli 19 (2013) 2 93 s katero se ukvarja. Naslov Od opazovanja in raziskovanja do znanja je spodbujal pogled na pridobivanje naravoslovnega znanja v najširšem pomenu besede, in to od najzgodnej- šega obdobja v OŠ pa do zaključka gimnazije. Verjamem, da je ta pristop pripomogel k dejstvu, da je bilo na spletni strani konference do zaključka prijav, teden pred pričetkom, prijavljenih 413 udeležencev in da smo organizatorji nato še ves čas do začetka konferen- ce dobivali prošnje za možnost naknadne prijave. VSEBINA IN IZVEDBA Konferenco je z nagovorom prisotnih odprl vodja programskega odbora in »lepilo« celotne ekipe za njeno pripravo Samo Božič, vodja predmetne skupine za fiziko na Zavodu RS za šolstvo. Slika 1: Samo Božič z Zavoda RS za šolstvo – otvoritev konference in uvodni pozdrav ter nagovor prisotnih. (foto Igor Lipovšek) Prisotne sta nato pozdravila in nagovorila mag. Gregor Mohorčič, direktor Zavoda RS za šolstvo, in mag. Vlasta Poličnik, v. d. generalne direktorice Direktorata za pred- šolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za znanost, izobraževanje in šport. Prvo plenarno predavanje z naslovom Science for all – engaging children and young people in math, science and technology, je predstavila dr. Maija Aksela, di- rektorica Finland‘s Science education Centre LUMA. V njem je predstavila, kako v več izobraževalnih centrih v različnih krajih na Finskem, ki so združeni pod okriljem LUMA, spodbujajo in razvijajo naravoslovno znanje mladih na vseh stopnjah izobraževanja. Fizika v šoli 19 (2013) 2 94 Slika 2: Dr. Maija Aksela, direktorica Finland‘s Science education Centre LUMA, med svojim predavanjem. (foto Igor Lipovšek) Nadaljeval je dr. Sašo Dolenc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je pred- stavil predavanje z naslovom Kaj je znanost? Predaval je o razvoju znanosti in izmenjave idej v znanosti ter možnostih, ki jih v novejšem času na tem področju ponuja svetovni splet. Opozoril je tudi na vlogo znanosti v družbi in na pritiske ter skušnjave, ki so jim znanstveniki izpostavljeni. Slika 3: Dr. Sašo Dolenc med predavanjem z naslovom Kaj je znanost? (foto Igor Lipov- šek) Uvodnima plenarnima predavanjema je sledil sočasen program v treh prostorih – sekcijska predavanja. Fizika v šoli 19 (2013) 2 95 V sekciji z naslovom Naravoslovno znanje – razvijanje pojmov in konceptov so udeleženci lahko poslušali naslednja predavanja: • Nimaš pojma, kaj je to? dr. Dušan Krnel, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani • Kako ustvariti znanstveni duh v razredu? dr. Gorazd Planinšič, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani • Nepopolne in napačne predstave v naravoslovju mag. Claudio Battelli, Zavod RS za šolstvo V naslednji sekciji z naslovom Naravoslovni, tehnični in tehnološki postopki – razvijanje spretnosti so udeleženci lahko slišali prispevke: • Zakaj se (spet) delimo? Vladimir Milekšič, Zavod RS za šolstvo • Projektno sodelovalno delo za razvoj naravoslovnih znanj in spretnosti dr. Vesna Ferk Savec, Naravoslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani • Učinkovito vključevanje računalniško podprtega realnega laboratorijskega dela v pouk naravoslovnih predmetov dr. Andrej Šorgo, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru V tretji sekciji z naslovom Odnos do naravoslovja in odgovornost do okolja in zdravja so se predstavili predavatelji s prispevki: • Pomen etike za znanost dr. Miro Cerar ml., Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani • Odnos osnovnošolcev do zdravega prehranjevanja dr. Verena Koch in dr. Stojan Kostanjevec, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani • Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj – možnosti in odgovornost učiteljev nara- voslovnih predmetov dr. Barica Marentič Požarnik V popoldanskem delu programa so prevladovali prispevki pedagogov, ki pri svojem delu poučujejo učence, dijake in študente, ter svetovalcev Zavoda RS za šolstvo. Najprej so se uro in pol v devetih prostorih hkrati odvijale delavnice in predstavitve. Njihovo vse- bino in imena izvajalcev si lahko podrobneje ogledate na spletnem naslovu: http://www. zrss.si/naravoslovje2013/ v zavihku PROGRAM. Nato smo v dveh prostorih nadaljevali z bolj neformalnimi in kratkimi petminutnimi predstavitvami primerov iz prakse v obliki, ime- novani TeachMeet. Gre za način kratkih predstavitev, ki smo ga prvič videli na Škotskem Fizika v šoli 19 (2013) 2 96 in nato prilagojenega preizkusili na konferenci SIRIKT v Kranjski Gori. Bilo je zabavno in poučno. Zaključno plenarno predavanje je pripravil dr. Miha Kos, direktor Hiše eksperimen- tov. Naslovil ga je Manj učenja, več navduševanja ter zlasti spodbujanja dvomov. Vsi, ki predavatelja poznamo, smo seveda pričakovali zanimivo in zabavno predavanje, in res je bilo takšno. Velika dvorana kongresnega centra je bila napolnjena kot na začetku konference. Ko je predavatelj prekoračil predvideni čas in vprašal, ali naj zaključi, se je iz publike slišal jasen NE. Mislim, da lahko »ta pojav« mirno štejemo kot eksperimentalni dokaz, da je konferenca uspela. Slika 4: Dr. Miha Kos med zaključnim plenarnim predavanjem – takšen, kot ga pozna- mo. (foto Igor Lipovšek) Konferenco je zaključila mag. Andreja Bačnik, vodja področne skupine NAMA na Zavodu RS za šolstvo, v katero smo vključeni svetovalci iz naravoslovnih področij, ki smo konferenco organizirali. Predstavila je projekt SCIENTIX, ki nudi mednarodno podporo uči- teljem s področja naravoslovja, tehnologije in tehnike ter matematike. Zanimivo ponudbo in možnosti, ki so na voljo, si lahko pogledate na spletni strani http://www.scientix.eu . ZAKLJUČEK Mis lim, da lahko mirno rečemo, da je srečanje strokovnjakov za izobraževanje na pod ročju naravoslovnih znanosti, kot sta ga omogočili konferenci leta 2011 in letos, zelo pomembno. Upamo, da bo podobno konferenco res mogoče organizirati vsaki dve leti in da bo postala tradicionalna, saj so takšna srečanja na dolgi rok gotovo strateškega pomena.