l/l T>AV Ar ŠH *c*v V april9 92 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem krajanom Vipave,Zemona in Nanosa KRAJEVNA SKUPNOST VIPAVA ********** 27. april - DAN UPORA 1. maj - PRAZNIK DELA V počastitev praznika 27.aprila - DAN UPORA, organizirata ZZB NOV in SO Ajdovščina v nedeljo,26.aprila ob 11.oo uri proslavo pred spomenikom padlih (ABRAM) Slavnostni govornik bo dr. Branko MARUŠIČ Odhod bo organiziran z avtobusi, prijavite se lahko pri gospej Zori HREPEVNIKOVI ! VABLJENI ! MISLI PRED REFERENDUMOM V VIPAVI Dne 18.3.1992 je Svet KS Vipava sklenil razpisati v Vipavi referendum zaradi ponovnega posega vojske v prostor KS Vipava, Vrhpolja in Gradišča pri Vioavi. Na referendumu, ki bo 26.aprila 1992, naj bi krajani odločali, ali so za ponovno prisotnost vojske v Vipavi ali pa so proti temu. ker so za drugačen razvoj svojega kraja. Dejstvo je namreč, da so po Sloveniji locirane vojašnice po večjih krajih in občinskih središčih, le Vipava je pri te izjema. Vipavci nismo nikjer podpisali, da se bomo v zgodovini samo vojaško razvijali. Vipava je bila vojaška vas dolgih 80 let. Zato domačini želimo naš kraj razvijati v smeri kulturnega turizma, kmetijstva, obrti in drobnega gospodarstva. Tak drugačen razvoj smo si Vipavci z okolico krvavo zaslužili v obdobju popolne vojaške okupacije od leta 1911 dalje. Tisti, ki so se v Vipavo priselili v zadnjem času. pojem okupacije težko razumejo. Zal je negativen odnos do volje krajanov in do kraja vojska že pokazala, ko z gradbeno mrzlico obnavlja severno vojašnico za vojaški učni center, kljub peticiji občanov in kljub pogovorom z občino Ajdovščina in Ministrstvom za NO v Ljubljani. kjer so predstavniki KS Vipava, Vrhpolja in Gradišča jasno povedali svoja stališča do tega vprašanja. Gradbena dela, ki se že izvajajo na severni vojašnici nas žal spominjajo na še tople tankovske okope, ki jih je v Vipavi gradila bivša JLA ob isti vojašnici, ponoči v dežju in pod reflektorji. Zato se upravičeno sprašujemo, ali je vojašnica v Vipavi locirana po meri "človeka", pa naj bo to na občinski ali republiški ravni. Nam bo ostala spomenik ničevosti pogajanj in rezultat prisvajanja politične moči in nedemokratičnih odločitev občinskih in republiških oblastnikov. Ko si upa nekdo povečati prebivalstvo majhnega kraja za eno tretjino, ni dovolj, da zida novo stavbo, namesti posteljo, poskrbi za kuhinjo in strelski jarek. Vsak človek koristi poleg tega še mnogo več: od kanalizacije do kulturno izkoriščenega prostega časa. Zato razumemo vojaško prisotnost v Vipavi kot zasedbo društvenih, kulturnih, športnih, komunalnih in tudi cerkvenih prostorov, saj bodo med vojaki tudi verujoči. Naša cerkev pa ima že danes pri običajnem bogoslužju zasedena tudi stojišča. Lokacija severne vojašnice se nahaja med župno cerkvijo Sv. Stefana in pokopališčem, kar je zelo neugodno, le sami dejavnosti: tako duhovni, kakor tudi vojaški, ki se bosta izvajali v teh objektih, sta nezdružljivi in se izključujeta. Zato je projekt vojaškega učnega centra za naš prostor nesprejemljiv. Naša skrb za današnji in jutrišnji dan je popolnoma upravičena. Vse navedeno daje vtis. da koriščenje prostora ni v ničemer vnaprej programirano, še manj pa financirano iz vojaških sredstev. Zato je vojaška prisotnost 450 in več (kdo jih bo smel šteti) vojakov prevelika obremenitev za krajane in prostor, ki je še vedno brez čistilne naprave in z vse bolj umazano reko Vipavo. Pri vsem tem res ni važno, kje bodo naši otroci služili šestemesečni vojaški rok. Mnogo važnejše je, kje se bodo šolali, kje zaposlili in v kakšnem okolju bodo živeli. Razgovori z ministrstvom za NO so potekali le s predstavniki občine Ajdovščina. Vipavci z okolico smo bili primorani vanje poseči sami po demokratični poti s peticijo, ki se je javno podpisovala na javnih mestih. Naš poseg v pogovore je bil kljub temu brez posluha z druge strani. Zato nam ostane še zadnja oblika izražanja naše volje, to je referendum. Ta pa naj potrdi, ali si res želimo ponovno vojaško zasedbo ali nam je "vseh kasarn v življenju dovolj". Zato se udeležimo referenduma in zahtevajmo. da se vojska umakne iz Vipave v občinsko središče, kamor tudi spada in kjer si na veliko ogleduje prazne vojaške objekte. Sicer nam bo sledil ponovno le vojaški razvoj kraja, ki bo oopolnoma blokiral gospodarski, kulturni in turistični razvoj. Moč oblasti in enostranskih odločitev ne bi smela zavladati nad voljo ljudstva. Ali si Vipavci vojsko želijo ali jo odklanjajo, pa naj pokaže referendum. April.1992 M.R. ********** Svet KS Vipava zato vabi vse krajane Vipave, da se udeležijo REFERENDUMA, ki bo i/ Vioavi v nedeljo. 26. aprila 1992. kjer boste izrazili svojo voljo na vprašanje PROTI NAMESTITEV ENOT TO SLOVENIJE V SEVERNI VOJAŠNICI V VIPAVI ali ZA Referendu bo uspel, če bo glasovalo proti vojski 51% vseh volilcev vpisanih v volilni imenik. Zato prosimo za 100% udeležbo. V primeru bolezni ali visoke starosti lahko zainteresirani pokličete na tel.številko 65 - 038 in naš član volilnega odbora se bo oglasil pri vas, da boste lahko izrekli svojo voljo. HVALA ! ********** PISMO GOSPODU PREDSEDNIKU PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE MILANU KUČANU Spoštovani gospod Predsednik! Verjamem, da ste že v dnevnem tisku zasledili polemiko okrog naselitve vojske v severni vojašnici v Vipavi. Kljub temu pa vas želimo v nekaj točkah podrobneje seznaniti s težavami, s katerimi se krajani Vipave in okolice v zadnjem obdobju srečujemo. Svet KS je na svoji seji, dne 27.1.1992 sprejel peticijo Zelenih KS, v kateri odločno obsojajo ponovni prihod vojske v našo KS. Peticijo so poleg krajanov naše KS podpisovali tudi krajani sosednjih dveh KS: Gradišča in Vrhpolja. Z njeno vsebino smo seznanili IS SO Ajdovščina in Ministrstvo za obrambo v Ljubljani. 13.2. je sledil razgovor pri oredsedniku IS SO Ajdovščina s predsedniki svetov KS Vioava. Vrhpolja in Gradišča, kjer smo se dogovorili za razgovor pri g. Bogataju na Ministrstvu. Dne 21.2. smo v Ljubljani izvedeli, da se na dogovorih v decembru 91 Ministrstvo za obrambo ni dokončno izreklo, kutera vojašnica se bo uporabljala za usposabljanje vojaških enot, da pa mora biti ena iz občine Ajdovščina, za severno vojašnico v Vipavi se je odločilo naše občinsko vodstvo. Nikakor se nam ne zdi pošteno, da se iS SO Ajdovščina - preden je do takega dogovora prišlo — ni posvetovalo s svetom KS Vipava, ker žal, v IS SO Ajdovščina krajevne skupnosti bodoče občine Vipava nimamo svojega predstavnika, da bi lahko zastopal naše stališče. 27.2. smo na osnovi informacij, ki smo jih prejeli na Ministrstvu, ponovno sklicali sejo sveta KS in predsednike ostalih KS ožjega iniciativnega odbora za ustanovitev občine Vipava, kjer smo sprejeli določena stališča. Z njimi smo seznanili tako IS občine Ajdovščina kot Ministr- stvo za obrambo (priloga dopisa). Z g.Bogatajem smo se pogovarjali 13.3. v Vipavi. Moti nas njegov ignorantski odnos do krajanov, saj nam je kljub vsem našim prizadevanjem, da se vojska v Vipavi ne bi naselila, zamolčal, da so pogodbe med Ministrstvom in gradbenimi podjetji za izvedbo del v severni vojašnici že podpisane. Se več, dela na objektih se od takrat dalje pospešeno nadalju— Jejo. 18.3. smo ponovno sklicali sejo sveta KS, na kateri smo se dogovorili, da razpišemo referendum 26.4.1992, na katerem se bodo krajani odločali, ali so za to, da se v vojašnico naseli vojska ali ne. Želimo Vas seznaniti, da se Vipava z okolico razvija predvsem v tu— ristično, kmetijsko in maloobrtno smer, za kar smo bili ves povojni čas in še prej prav zaradi vojske prikrajšani. Prostorska stiska je velika zaradi naglega razvoja malih podjetnikov, žal pa jim kS nima kaj ponuditi, tako da nam bi ti objekti, ki so namenjeni za vojašnico,še kako prav prišli. Zavedamo se, da se s takšnimi in podobnimi vprašanji pogosto srečujete, kljub temu pa Vsa prosimo, da si vzamete nekaj svojega dregocenega časa in nam stojite ob strani. Prepričani smo, da bi volja krajanov v naši družbi morala nekaj vveljati! S spoštovanjem PREDSEDNIK SVETA KS Ivan PRINCES STALlSCA IZ ZADNJE RAZŠIRJENE SEJE SVETA KS VIPAVA dne 27.2.1992 Na zadnjo razširjeno sejo sveta KS Vipava je bil vabljen tudi ožji iniciativni odbor za ustanovitev občine Vipava ter skupščinski delegati iz KS Vipava. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. Krajani KS Budanje ne dovolijo uporabljati zemljišča nad Budanjami za strelišče.Glavna razloga za to sta bojazen pred onesnažitvijo pitne vode in onesnaževanjem okolja. Obstajajo izmere,da glavna vodovodna žila poteka prav ob tem strelišču. 2. Vipava je trg c cca 1500 prebivalci.brez hotelskih objektov. Namen KS je razvoj v turistični in kmetijski smeri. Predlog za sprejem 450 vojakov je za kraj prevelik zalogaj,še posebno v času, to je dvakrat letno, ko naj bi v vojašnici živelo 800 ljudi. Glede na dotrajanost objektov predlagamo, da sprejme vojsko bivša vojašnica Srečko Kosovel v Ajdovščini, ki bi vsekakor lažje prenesla tako število vojakov glede na njenih 7000 prebivalcev. Pa tudi zaprisega vojakov bi potekala v Ajdovščini na višjem nivoju, saj ima sam kraj (od hotela Planika do privatnih sob, ki bi jih lahko uporabili za prenočitev staršev) mnogo večjo ponudbo in izbiro kot Vipava, pa tudi samo počutje vojakov bi bilo boljše, saj bi ob prostih izhodih imeli večjo izbiro za razvedrilq. 3. IS občine Ajdovščina je od Ministrstva za obrambo v Ljubljani zadolžen za objekte bivše JA. KS Vipava pta nima v IS občine svojega predstavnika, ki bi lahko zastopal interese krajevnih skupnosti bodoče občine Vipava, zato smo sprejeli sklep, da se objekti kot so: stara šola,Zadružni dom, klavnica,Lanthierijev grad, vojašnice in zemljišče, prav tako pa tudi objekti v kS bodoče občine Vipava, ki so sedaj občinska last ne prodajajo, oziroma dajejo v najem brez soglasja KS Vipava. 4. KS Vipava zavezuje IS občine Ajdovščina, da skliče najpozneje do 9.3.1992 skupni razgovor na to temo z Ministrstvom za obrambo Ljubljana v Vipavi. V kolikor do tega razgovora v tem času ne pride bomo v KS Vipava, Vrhpolje, Gradišče in Budanje sprožili postopek za izvedbo referenduma. 5. Zavzemamo se, da se zemljo, ki je last Ministrstva za obrambo Ljubljana odda y najem, kasneje pa odproda bivšim lastnikom. PREDSEDNIK SVETA KS Ivan PRINCES VIPAVA OBČINA BREZ VOJSKE Vipava, 23. februarja □ amestnik obrambnega ministra Miran Bogataj je sprejel predsednike treh gor-njevipavskih krajevnih skupnosti, kjer so krajani s peticijo zahtevali, da v Vipavi, že od stare Avstrije dalje vojaškem mestu, ne bi bilo nameščenih vojakov. Olje na ogenj je prilil vztrajen molk ministrstva o namerah, ki tudi ni demantiralo govoric o učnem centru v sedanjih vojašnicah, niti številk, ki so si jih Vipavci sami izračunali na osnovi časopisnih člankov. Krajani so zahtevali neposredne pogovore z ministrstvo, vodstva KS Vipava, Vrhpolje in Gradišče, ki se pripravljajo, da skupaj z ostalimi gomjevipavskimi KS oblikujejo novo vipavsko občino, pa so na to reagirala z odločnimi zahtevami. Do 23. februarja so zahtevali pogovor z ministrstvom, kjer naj jih vojaške oblasti seznanijo z namerami. Če bi do pogovora ne prišlo, so napovedali demonstracije v Ljubljani, zagrozili pa so tudi, da bodo fizično preprečili izvajanje gradbenih posegov v vojašnicah med tem časom. Kdor Vipavce pozna, jim verjame. Številke, ki so jih predstavniki obrambnega ministrstva povedali Vipavcem, sicer niso tako visoke, kot so jih sami izračunali, je povedal predsednik sveta KS Vipava Ivan Princes, vendar so višje od tistih, ki bi jih Vipava v skrajnem primeru bila pripravljena in zmožna prenesti. Sprejemljivo razmerje je en vojak na štiri domači- ne, pravijo v Vipavi. V krajevnih skupnostih bodo takoj organizirali razprave, po njih pa se bodo razgovori z ministrstvom nadaljevali. Obe strani menita, da je mogoče priti do sporazuma kljub trdim besedam in očitkom, da na Vipavskem ne marajo nove slovenske vojske. (A. U ■ Vojašnica v Vipavi? Nekaj člankov v Slovencu je poročalo o vojašnicah v Vipavi, kamor naj bi se vselila Slovenska vojska V zvezi s tem želim pojasniti nekatere stvari, za katere je prav, da so znane širši javnosti. Kolikor mi je znano, bodo bodoče vojašnice samo v občinskih središčih, ne pa v krajih na podeželju. Edina izjema naj bi bila Vipava. Znano je, da so vojašnice v Ajdovščini, v občinskem središču, bolj primerne, kot vojašnica v Vipavi. Čudim se, zakaj tako nasilje nad Vipavo, kiji hočejo za vsako ceno vsiliti vojsko. Ta bi popolnoma blokirala gospodarski, kulturni in turistični razvoj kraja.? to. kai mislijo krajani, ki so že s podpisi izrazili svoje stališče ih neglede iša referendum, ki bo sledil v teh dneh. Očitno, da odločujočim ni prav nič inar, če~zatntčc)0 določeno naselje in mu onemogočijo kakršenkoli razvoj in napredek.,Vojašnica v Vipavi ima tako lego, ki onemogoča vsako nadaljnjo gradnjo novih objektov. Poleg tega je v neposredni bližini župnijske cerkve in hote ali nehote ovira normalni potek verskih dejavnosti. V Ajdovščini bi takih ovir ne bilo. Čudim se. da občinski možje tega ne vidijo in tega ne upoštevajo pri tako važnih odločitvah. Morda pa tega namenoma nočejo videti. Že več kot 20 let zasledujem, kako občina Ajdovščina ovira vsak razvoj Vipave. Vsak tujec se zgraža, ko vidi, koliko naravnih bogastev je zanemarjenih. To so dejstva, o katerih bom, če bo treba, še spregovoril. Ali je morda zdaj ugoden trenutek, da se dokončno obračuna z Vipavo in bližnjimi naselji in se jim prepreči vsak nadaljnji razvoj. Voiska je terorizirala krai in občane celih gOJct, Komaj smo čakali, da bi ta Damoklejev meč odstranili in spet normalno zaživeli. Ne vem, ali je še kje katera napredna in demokratična država, ki bi imela v razmeroma tako majhnem kraju toliko vojske, kot jo je imela Vipava in jo bo še imela, [šdo jih bo smel šteti? Za manjši kraj pomeni vsaka prisotnost vojske tudi udarec v moralnem pogledu. Če trezno sodimo, moralno stanje bodoče vojske ne bo boljše, kot je bilo doslej. Tako bo Vipavi zadan še udarec na moralnem področju. V večjih središčih pa vojska nima tako pogubno-moralnega vpliva. Vsi, ki smo odgovorni za določen kraj in ljudi, smo dolžni, da opozorimo slovensko javnost nad nepremišljenimi odločitvami, ki so jih sprejeli »odgovorni«, ne da bi pomislili na posledice. Vsi krajani Vipave in bližnjih naseljjji smo dolžni zastaviti vselile in preprečiti prihod vojskp v vipavske vojašnice. Slovenska vojska bo našla boljše in bolj ugledno mesto v"SJdoV5čTni kot v Vipavi. Upam, da odgovorni ne bodo ravnali po načelu »Pereat mundus, vivam ego«. Nujno je, da si nastali položaj ogledajo tudi prvi možje slovenske vlade, zakaj tisti, ki so doslej odločali, so odločali pristransko. Franc Pivk, Vipava Vipavci prodrli na obrambno ministrstvo Mesto vojakov VIPAVA (al) - Obrambno ministrstvo se je odzvalo na resno mišljeno akcijo treh gor-njevipavskih krajevnih skupnosti, v katerih so krajani podpisali peticijo proti namestitvi vojske v Vipavi in predsednike krajevnih skupnosti povabilo na razgovor v Ljubljano. V začetku so padle tudi trde besede očitkov, da Vipavci ne dovolijo fantom služiti vojske doma, in da ne marajo slovenske vojske, je povedal predsednik KS Vipava Ivan Princes. Predstavniki obrambnega ministrstva so navedli številke o bodočem vojaškem sestavu v vipavskem okolišu, ki so sicer nižje od tistih, ki so jih Vipavci sami izračunali, pa kljub temu previsoke, da bi jih Vipava lahko absorbi- rala ne da bi dobila izgled tipičnega vojaškega mesta. Generacije bi se občasno tudi prekrivale. Številke ne smemo objaviti, za Vipavce sprejemljivo raz-metje pa je en vojak na štiri domačine. Vipavci so sprejeli predstavljeni koncept obrambe, ki vključuje tudi njihov kraj. vendar bodo takoj organizirali razpravo v krajevnih skupnostih, po teh pa se bodo razgovori v Ljubljani ali Vipavi nadaljevali do sporazuma. Vojaški objekti, ki jih ne bo potrebovala vojska, bodo prešli v upravljanje občin. Zaenkrat bo ajdovski izvršni svet sodeloval z od Vipavcev pooblaščenima organizacijama IBT in Omega pri pripravi prvih osnov za izgradnjo ekonomske podlage bodoče vipavske občine. Brez vojske VIPAVA - Včeraj (13. februarja) je ajdovski občinski izvršni svet obravnaval peticijo proti po novni vojaški zasedbi Vipave, k, so jo pripravili v krajevni skup nosti. Vipavci želijo živet, od kmetijstva, turizma in okolju prijazne industrije. protestirajo pa proti izločenosti prebivalcev .z dogovorov o usod. vojaških objektov. Njihova peticija zahteva, naj mesto ostane brez vojakov, ki Jih prenašajo še Iz stare Avstrije Po 78 letih so siti zelenih vojaških uniform (De)okupacija Vipave VIPAVA - Z« Vipavo je predvidenih 450 vojakov preveč, o njihovi namestitvi naj razmislijo Ajdovci, strelišča v Budanjah ne bo, predstavnik obrambnega ministrstva pa naj še ta teden pride v Vipavo. To je bistvo sklepov, ki so jih v četrtek (27. februarja) sprejeli predstavniki krajevnih skupnosti Vipava, Vrhpolje in Gradišče na skupnem sestanku o prihodnosti središča zgomjevipavske doline v Vipavi. Če z oblastmi ne bo razumnega dogovora, bodo v teh krajih pripravili referendum o (ne)prisotnosti vojakov. Zelo burna dvourna razprava v Vipavi je pokazala, da se domačini po sestanku na ministrstvu za obrambo, ki je bil 21. februarja, niso niti pomiriti. Se manj pa sprijaznili s predvidenim učnim centrom teritorialne obrambe v severni vipavski vojašnici. Že uvodoma ni manjkalo mnenj, da si Vipava po 78 letih pol vojaškega življenja zasluži demilitarizacijo. Prep>lavtjeno8t z uniformami in spremljajočim načinom življenja naj bi tudi krepko za vrla gospodarski napredek kraja - posebej še turizem v mestecu kategorizirani spomenikov. Sodeč po pojasnilih ajdovskega občinskega vodstva na sprejemu za novinarje, ki je bil v sredo (26. februarja), nag bi po formalni plati bile zadeve o ptri-hodnosti vojašnic na Ajdovskem takorekoč končane. Severna vipavska vojašnica bo do poletja postala učni' center za drugi, specialistični trimesečni ciklus šolanja 450-članskih generacij vojakov. Zapioslenih bo 70 starešin, po neuradnih ocenah pa naj bi posredno dobilo delo vsaj ie toliko ljudi zunaj in znotraj »obzidja«. Južna vojašnica je na voljo gospiodarskim pobudam, večji del zemljišč - zanimivih je zlasti 140 hektarjev kmetijskih - bo teritorialna obramba kmalu dala na voljo. Obrambno ministrstvo je predvidelo, da bo v eni od zgradb osrednje ajdovske vojašnice območno poveljstvo slovenske vojske, eno bo potrebovalo še notranje ministrstvo, vse ostalo pa je na razpolago gospodarskim pobudam. Ajdovska občinska uprava hiti z načrti in pripravami na oddajo razpoložljivih zgradb, kar ji Vipavci močno zamerijo. Krajevni voditelji namreč menijo, da se »prestolnici« v izvršnem svetu 6000 prebivalcev zgomjevipavske doline nima predstavnika. Veliko pričakujejo od obiska predstavnika ministrstva za obrambo. Če ga do konca tega tedna v Vipavo ne bo, se bodo Vipavci in okoličani z referendumom opredelili do prihodnosti dela vojske pa njihovih tleh. Pri vseh nadaljnjih pogovorih o teh vprašanjih želijo imeti pri oblasteh svojega človeka. Krajevni voditelji so opozorili še na demagoškost nekaterih argumentov iz Ljubljane. Tako sel k« rČlcT *Ter"° vip*vsko v<»i»šuk® poleti spet prepovedan? < mudi oddati prostore, ker bi s tem preprečila pionovcn prihod zelenih uniform v Ajdovščino, hkrati pa vse breme prevalila na že tričetrt stoletja preobremenjeno Vipavo. Predsednik sveta vipavske krajevne skupnosti Ivan Princes sc je moral krepko potruditi, da je čustvene razprave sogovorni kov oblikoval v jasna stališča in zahteve. Domačini še vedno dvomijo v javnost in nepristranskost dela občinske vlade, saj ne strinjajo s trditvijo, da je vojska kot dober potrošnik vzpodbuda za napredek kraja. Vipava je proti Ajdovščini vsa leta izgubljala. Domačini niso proti slovenski vojski. Med vojno za Slovenijo so se mnogi usedli pred tankovske gosenice. Severna vojašnica je za stroko perspektivna, kraj pa bo kljub temu preplavljen z rekordnim številom uniformirancev na število prebivalcev v Sloveniji. Tudi zanje bo pretesno. , , IGOR MUŠIČ FINANČNO POROČILO ZA LETO 1991 PRIHODKI: - presežek prihodkov iz leta 1990 - prihodki od družbenih sred. kom.dej. - prihodki od najemnine - prihodki od obresti—avista sredstva - drugi prihodki- cerkvena hiša DOZ za reklamo Agroind občina iz samoprispevka prispevki Zemono Kooperacija ZB ukinitev IR 54.237.20 303.867,00 11.150.00 25.442,40 52.473, 70 5.000.00 53.400.00 48.218.20 22.100.00 7.000.00 7,10 SKOPAJ PRIHODKI 582.895,60 ODHODKI: pisarniški material 829,40 porabljena energija 2.088,60 telefon in pošta 2.995,50 odvoz smeti 374,70 delo po pogodbi 75.000,oo cerkvena hiša 52.473, 70 Zemono 39.803,20 robniki pri cerkvi 18.124,00 zunanja ureditev 48.218,20 oopravilo JR 44.203,60 čiščenje kipov na trgu 119.517,10 Nanoška cesta 65.910,oo razno - trava 1.309,00 najemnina poslovnih prostorov 14.378,80 gostinske usluge 3.155,00 amortizacija 1.561,00 naročnina raznih revij 3.220,oo bančne storitve 1.434,00 zavarovalne premije 401, 70 davki za delo po pogodbi 9.450,00 SKUPAJ ODHODKI 504.447,50 Razlika med prihodki in odhodki za prenos v naslednje leto 78.448,10 Po sklepu Sveta KS Vipava se bo ostanek sredstev v višini 78.448,10 namenil za ureditev razsvetljave v zaselku Zemono. FINANČNO POROČILO SAMOPRISPEVKA 1991 PRIHODKI: presežek iz leta 1990 dotok sredstev v letu 1991 obresti 496.060,oo 1.624.59J.90 257.866, 70 SKUPAJ PRIHODKI 2.578.520.60 ODHODKI: odvod na združena sredstva bančne storitve 1.112.577,70 5.684,50 SKUPAJ ODHODKI 1.118.262,20 Razlika med prihodki in odhodki za prenos v naslednje leto 1.260.258,40 od tega: - vezava pri VIPI - stanje na računu 5.046, 70 1.154.550,00 102.661,70 SESTAVILA Milka PODGORNIK ********** OBVESTILO NAŠIM BRALCEM Gospa Vera PONIZEVA je urejala Vipavski glas osem polnih let. Z njenim uredniškim delom je zagledalo luč sveta 19 številk tega krajevnega glasila. Svoje delo je opravljala zelo vestno, odgovorno in strokovno ter temu namenila veliko prostega časa. Zato se ji delavci v uredništvu iskreno zahvaljujemo in prosimo, da bi z nami še naprej sodelovala kot članica uredniškega odbora. UREDNIŠKI ODBOR Prav tako gospa Vera zapušča tudi opravljanje del v KS Vipava, ki jih od 1.1.1992 opravlja gospa Mirjam GRAOVAC. Za njeno dolgoletno delo i/ KS se ji iskreno zahvaljujemo. Obenem obveščamo naše krajane, da se lahko o različnih krajevnih ali osebnih zadevah oglasite na sedežu KS Vipava vsako sredo od 17.oo do 19.oo ure. SVET KS VIPAVA SOGLASJE KS VIPAVA KONFEKCIJI ELEGANCE d.o.o. VIPAVA Glede na netočne navedbe posameznih vodilnih v Konfekciji Vipava in glede na govorice, ki se širijo, da KS ni dala soglasja za uporabo pritličja stare šole v Vipavi za zaprošeno obdobje osmih mesecev, želi Svet KS Vipava seznaniti krajane s sledečim: Z dopisom JO.1.1992 je Konfekcija Elegance Vipava zaprosila KS 2 Vipava, naj ji pomaga poiskati ustrezne prostore v izmeri cca 200 m za oprvljanje svoje dejavnosti. V KS smo se potrudili in edine razpoložljive prostore v željeni izmeri ponudili - to je pžitličje stare šole na trgu Pavla Rušta. 11.J.1992 smo od iste d.o.o. prejeli dopis s prošnjo za soglasje za uporabo teh prostorov, še istega dne je kS Vipava izdala soglasje za uporabo pritličja stare šole v Vipavi - brezplačno, saj srrro v KS še kako zainteresirani, da bi Konfekcija Elegance v naši krajevni skupnosti ostala. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI ********** UREJENOST POKOPALIŠČA Tudi urejenost pokopališča, tako grobov kot splošen vtis, sodi med oceno o kulturi občanov. Res je, da najemniki grobov plačujejo najemnino in je za splošno urejanje pokopališča zadolžen tisti, ki najemnino pobira. Lastniki gorobov pa so dolžni skrbeti za grobove in tu— di odstranjevanje starega cvetja, izgorelih sveč in drugih zavrženih predmetov v za to namenjen zabojnik pred pokopališčem, nikakor pa ne na konec pokopališča in čez zid na vojaško pokopališče, kar se v zadnjem času pogosto dogaja. Peter VRČON ********** V sklopu tega opozorila vabimo vse krajane na ČISTILNO AKCIJO V VIPAVI v soboto, 25.aprila 1992 pod geslom "ZA LEPŠE OKOLJE" O NEDELJSKEM IZLETU K CERKVICI SVETEGA MIKLAVA Kaj storiti v nedeljo? V toplem prostoru, zleknjen v naslonjač, s oivom in slanimi paličkami uživati "zasluženi počitek" ali pa obuti tople gojzarice in se podati v naravo. Nedeljsko jutro se prebuja v megli in razmišljam, kam bi se odpravil tega turobnega dne. V glavi se mi porodi misel na nekdaj zapuščeno cerkvico Sv.Miklava, ki jo danes obnavljajo - to ime se je prijelo med ljudmi. Uradno pa se ji reče cerkvica Sv.Nikolaja. Peš se odpravim od doma in oot me pelje skozi vas Gradišče do konca asfaltirane ceste. Tu me opozori smerokaz z napisom Sv.Miklav. Vzpnem se malo po pobočju in pridem do vznožja Gradiške Ture. Nad dolino se razprostira megla, a tu je prijetno sončno in toplo. V skalah Gradiške Ture kar mrgoli plezalcev, ki se trudijo preplezati stene. Od daleč se jih vidi kot oajke v pajčevini. Od tu nas pot pelje v Klajnike. Ob zemljiški odvezi je bilo treba to gmajno razdeliti, da je vsaka hiša dobila vsaj košček. Klein,klein (majhno,majhno) so dopovodelovali nemškemu geometru, ki' je odmerjal in domačini so potem te "klein" parcele imenovali klajni-ki. Pot nas vodi ob vznožju Gradiške, Podraške in šembiške Ture sko— zi hrastov gozd. Se zadnji majhen vzpon in pred očmi zagledamo cerkvico Sv.Miklava. Cerkvica stoji na 450 m nadmorske višine ob vznož— ju Podraške Ture. Cerkvico obnavlja župnija Podnanos, kamor ta cerkvica spada. Obdana je z gradbenim odrom, streha je narejena in zunanji zidovi so ometani. Zdaj čaka na obnovo še notranjost. Iz šembiške strani je na novo speljana precej široka pot. Dostop je možen tudi z avtomobilom. Od tu nam seže pogled na Podnanos, Manče, Lože,Goče - na vso zgornjo Vipavsko dolino. Nekoč, nedolgo tega. so zidovi cerkvice dajali zavetje romarjem, ki so se vsaj enkrat v letu zbirali na tem prostoru. Blizu Sv.Miklava. v dolinici, je taboril med vojno tudi IX.Korpus. Prizadevnim Šembidcem gre priznanje, da bodo rešili propada eno du— hovno in kulturno znamenitost tukajšnjega kraja. Nisme nameraval napisati česa posebnega, hotel sem le katerega izmed vas vzpodbuditi, da bi si Sv.Miklava v nedeljskem izletu ogledal. P.S. Za vsa smo planinci PLANINSKEGA DRUŠTVA VIPAVA očistili in markirali pot od Gradišča do Sv.Miklava. Leon KODRE PRISPEVKI ZA "VIPAVSKI GLAS" zbrani od januarja 1992 - 13.4.1992 1. Milan PLEŠINAC Goriška 9 500,oo 2. Jurij PREMRL Na Produ 5 1.000,oo 3. Anton CIZARA Pod gradom 16 500,oo 4. Leon KODRE Beblerjeva 35 200,oo 5. Pepina FERFILA Titov trg 4 1.000,oo 6. Francka FERJANČIČ Na Hribu 20 200,oo 7. Ivan PAVZ IN Šempeter 3.000,oo 8. družina KEBE Trg P.Rušta 4 500,oo SKUPAJ 6.900,00 SLT VSEPI SE NAJLEPSE ZAHVALJUJEMO ! Steklarstvo STEGOVEC Zmago, Ob Beli 3 je za objavo oglasa prispevalo 3.000, oo SLT. ********** "VIPAVSKI GLAS" - glasilo KRAJEVNE SKUPNOSTI VIPAVA, april 1992 470 izvodov PRI PRIPRAVI TE ŠTEVILKE SO SODELOVALI ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA: Magda RODMAN, Vera PONIŽ, Nada KOSTANJEVIC, Cijan ŠTOKA, Peter VRČON. Ivan PRINCES, Mirjam GRAOVAC in Marija CEKET - lektorica. NASLOVNO STRAN je pripravil Branko TOMAZlC Tisk: J.SEDMAK, Ajdovščina ■ ■ ■ \ - '„J ai fl -'1-- 'V • / L STEGOVEC ZMAGO VIPAVA, OB BELI 3 065 61-234 {B iv £ a veterinarska posta j a) V MOVI TRGOVINI V VIPAVI VAM NUDIMO: - STEKLO - OGLEDALA - OBLOGE: STROPNE, ZIDNE, TAL - PLOSCE: IVERNE, PANELNE IN - ROČAJI, MOZNIKI - LETVICE: OKRASNE, VOGALNE, - LAKIRANJE LETVIC - PO ŽELJI VAM DOBAVIMO TUDI VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE. POSKUŠALI VAM BOMO USTREČI HITRO, KVALITETNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. OBRATOVALNI CAS: 9-12 «4- - 10 SOBOTA 9-13