GLASILO DELOVNEGA KOLENI V LITOSTROJ Leto II. LJUBLJANA, JUNIJA 1961 Se o juvedbi 45-urnega tedenskega delovnega časa ar različnih mnenj Nekatera ipodjetja v Jugoslaviji so ze prelomila s tradicijo Osemurnega delavnika — pri nas prevladuje mnenje, da prideta za skrajšanje delovnega tedna v poštev dve osnovni VARIANTI — MNENJA OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV — VSE PREVEC govorimo o skrajšanju delovnega tedna, premalo pa o tem, KAKO BOMO DVIGNILI PROIZVODNJO v prejšnji številki našega lista smo v sodelovanju s Centralnim in obratnimi [delavskimi sveti sprožili razpravo, ki je povzroči-' 'a v kolektivu pravi vihar različnih mnenj in predlogov. Ne le ‘Uradno«, ampak tudi med kolektivom je v zvezi s tem mnogo tovorjenja in iskanja najustreznejših rešitev. Za primer in litodbudo pri naših poznejših i 'dločitvah o tem vprašanju naj Uvedemo samo nekatera podjet-h, ki so doslej že pričela skrajše-vati delovni čas. Najbolj znan je primer zagrebške tovarne »NADA piMlO«. V tem podjetju so dejati po pet dni v tednu, vsak dan ia minut več, v soboto in nedeljo Pa so bili prosti. V »Topru« v Ce-jiu imajo delavci vsako drugo soboto prosto, zato pa je dnevni ^elovni čas podaljšan za pol ure od 5. do 13.30 ure in druga iz-ena od 13.30. do 22. ure. Pri Službencih v upravi je nekoliko Irugače: vsak dan delajo četrt 'te več, v soboto zaključijo ob •30. Vendar menijo, da bi se tu-tu dalo urediti tako, da bi ime-vsako drugo soboto prosto, vsaj enoma prva polovica usluž-toncev en teden, druga polovica U drugi teden (v Nadi Dimič je "a primer vsa tovarna vsako d ruto soboto zaprta). Preden so prešli na to ureditev, !» v »TOPRU« tri mesece poskusil skrajševati delovni čas v *Veh obratih. Menijo namreč, da tiekt enega tedna ali 14 dni ne Sore biti merilo. Ko pa se je v Uketi 98 odstotkov zaposlenih Jdločilo za novourejeni delovni Us, so ga uvedli, normo pa prila-'°dili podaljšanemu dnevnem dednemu času. Delavci so se tako navadili, da P*kakor ne marajo odstopiti od l>,toste sobote. Pravijo, da je ne ZaUienjajo za »noben denar«. V »TOPRU« menijo, da imajo možnosti za skrajšanje delovna časa. Tokrat predlagajo, da i skrajšali delovni čas tako, da i zjutraj začeli delati kasneje menijo, da bi bilo to še posebej •oristno, saj morajo nekatere de-avke vstajati ob štirih zjutraj in to prej) in šli zvečer prej domov. V Tovarni pohištva v Novi Gojki poskušajo krajšati delovni toden tako, da imajo deveturni tolavnik, vsako soboto pa imajo 'fosto. Pred kratkim so o skrajšanju lovnega tedna razpravljali tudi Uši ODS. Objavljamo le njihove ^*avne misli in predloge. Zavzemamo se za petdnevni dežnik po 8 ur, v soboto pa naj 1 delali do 10,30 — brez odmora. , V soboto delajmo do 10,30. Preku pa bi prešli na to, bo potreb-0 razpravljati o transportu, dvo-Uhenskemu delu, o obračunu domkov in o dvigu proizvodnosti. je pri današnji proizvodnji skoraj nemogoče. To bi lahko dosegli le z boljšo produktivnostjo in boljšim načinom dela. Izgubljene ure bi morali nadomestiti tudi z večjim obračanjem finančnih sredstev. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da je potrebno po vseh delavnicah in oddelkih sklicati sindikalne sestanke, na katerih naj bi bil vsak član kolektiva seznanjen s tem, kaj mora prispevati k povečanju produktivnosti. SN Poskušajmo krajšati odmor za 6 minut, v soboto nehajmo delati ob 11. uri, v ponedeljek pa pričnimo delati ob 7. uri. Skrajšanega odmora ne plačujmo posebej. MO Delali naj bi tako, da bi bilo omogočeno tudi izmensko delo. Menijo, da bi bilo najbolje, če bi delali ves teden od 6. do 14. ure, v soboto pa bi delali brez odmora do 10.30. V tej ekonomski enoti se ne bojijo, da bi proizvodnja zaradi tega upadala. Predlagajo, naj bi omejili število nadur. Kadrovski sektor Če hočemo skrajšati delovni čas od 48 ur na 45 ur tedensko, moramo vsekakor poostriti delovno disciplino, odpraviti zamujanje ob prihodu v službo in podaljševanje malice, zmanjšati izmet in podob-bno. Potrebno je povečati efektivno delo. Če zmanjšamo število opravičenih in službenih izostankov, dobimo že V< izgubljenega časa, z efektivnejšim delom pa še ostale s/i. Delavcem, ki bi neopravičeno zamujali in predčasno odhajali z dela, bi plačali le 45 ur in ne 48 ur, kot ostalim. Povečati je treba faktor produktivnosti, ki se najbolj odraža na naših osebnih dohodkih. Vse naloge je potrebno hitreje izvršiti, skrajšati čas izdelave, s čimer se poveča delovna storilnost in produktivnost. Če bi prešli na deljeni delovni čas in delali po 9 ur dnevno, bi bila prosta vsaka sobota. Deljeni delovni čas bo verjetno potrebno uvesti v ambulanti, administrativni in servisni službi. Utemeljili so tudi varianto, da bi bila prosta vsaka tretja sobota, dan pred 1. majem in 31. december. Za te proste dni bi odpadli vsi stroški prevoza, delavci pa bi lahko opravili svoje privatne opravke. Pri varianti za delo ob sobotah do 11. ure pa ostanejo še vsi stroški prevozov, efekt 5-urnega dela pa najbrže ne bi bil velik. Prva izmena naj bi delala od 6. do 14. ure, v soboto od 6. do 11. ure. i prosta. DS smatra, da je za PE PK ta varianta zelo ugodna. V kolikor ne bi prišla v poštev, potem smatrajo za najugodnejšo tisto, ki bi jim omogočila odhod z dela v soboto ob 11. uri. TS Delajmo 46 ur, vsaka tretja sobota pa naj bo prosta. Za ta predlog se je DS TS odločil iz tega razloga, ker bi takšno skrajšanje delovnega tednika povzročilo najmanj motenj, pa tudi z ekonomskega vidika bi bilo najbolj racionalno, ker bi v prosti soboti odpadli vsi neracionalni stroški. Morebitno skrajšanje tednika na 45 ur je izvedljivo tako, da bi bila prosta vsaka druga sobota. Ob uvedbi skrajšanega tednika bi bilo potrebno uvesti strožji režim glede zamujanja ali predčasnega odhajanja z dela, s primernimi disciplinskimi in finančnimi sankcijami. Prenehajmo delati po občutkih Iz zapisnikov ODS -PE in iiz »neuradnih« razgovorov je bilo razvidno, Ida so bile razprave o zmanjšanju delovnega tedna na 45 ur za kolektiv zelo zanimive. Zdi pa se mi, da .so vsi ODS razpravljali preveč samo o variantah, kdaj bomo izkoristili zmanjšanje treh ur -tedensko, premalo pa, kako bod-o nadomestili ta čais, da se ne bi zmanjšala proizvodnja in s tem tudi naši prejemki. Skoraj vsem ODS PE se ni zdelo v zapisnikih potrebno navesti rešitev vprašanj, ki -so se nanašala na večjo produktivnost, zmanjšanje -izmeta, zmanjšanje izostankov, izboljšanje organizacije dela, normativov, izboljšanje HTV službe, o višini prejemkov in podobno. Videti je, da je zanje ta problem »že rešen«. Vse člane kolektiva je potrebno seznaniti s -tem, da ni kje vzeti dena-rja za izplačilo 48 ur, če naredimo samo za 45 ur. V podjetju tudi nimamo nobenega rezervnega sklada, iz katerega bi nadomestili to razliko. Vsi ti činiteiji nas silijo, da .se reševanja skrajšanja delovnega tedna lotimo z vso resnostjo in upoštevamo pri tem vsa dejstva, ki 'so jih navedli v zadnji številki »Litostroja« glavni -direktor, predsednik DS, sekretar TK ZKS in ostali vodilni -delavci našega kolektiva. Samo administrativno zmanjševa- L.y tej ekonomski enoti so nagla-lli, da bi bili v primeru skrajšala delovnega tedna potrebni totveno večji napori kolektiva, N bi morali izvršiti plan name-0 v 12, v 11 mesecih — kar pa Tone Erman: Buči, buči morje Adrijansko (Upajmo, da bo med našimi dopusti bučalo v žarkem soncu) nje delovnega tedna, ne pa tudi konkretna določitev, kako bomo to nadomestili, ije preuranjeno. Mnenja serft, da bi morale obravnavati to vprašanje predvsem sindikalne podružnice na svojih množičnih sestankih in osnovne organizacije Zveze komunistov, ki ihi morale biti- pri -reševanju ,in dokončni -rešitvi -tega problema tiste, ki bi -tok razprav usmerjale v tako smer, ki bi v navečji -meri koristila ljudem samim in večii proizvodnosti podjetja. Res je, da s-o te zamisli izražene v nekaterih zapisnikih ODS 'PE, vendar se mi zdi, da so vsi ostali, o vseh zgoraj navedenih činiteljih in predlogih za uvedbo skrajšanega delovnega časa, .razpravljali premalo. Kar se-tiče -raznih -variant', ki s-o jih prdelia-gali ODS PE, se mi zdi najprimernejša tista, ki prav-i, da bi končali delati vsako soboto ob 11. -uri. S takim načinom skrajšanja delovnega časa bi lahko zmanjšali različne sobotne izostanke, ki jih je v tovarni precej, razen tega pa lahko .tretja izmena konča delo -vsako soboto že ob 21 namesto ob i6. uri zjutraj naslednjega dne. Kar se tiče vsake tretje proste sobote, sem -mnenja, da je razmak med prostimi sobotami predolg in ne [bi bil morebiti zaradi tega efekt dela večji, razen tega pa bi se nam utegnilo zgoditi, da bi se že petki spremenili v sobote. Menim, da prihranek na vožnjah, -kurjavi in drugod, ne bi bistveno vplival na zmanjšanje režijskih stroškov. Podjetje Ljub-ljana-Transport nam verjetno ne bi obračunavalo neizrabljenih voženj. I-sto bi se nam pojavilo pri kurjavi v podjetju, saj moramo zaradi stroj-ev v -vtsakem primeru stavbe ogrevati. Sicer je treba vse stvari v 'zvezi s skrajšanjem delovnega tedna (pa 'tudi druge odločitve, od katerih -zavisi v novih pogojih gospodarjenja usoda n-ašega podjetja) -tehtno .premisliti in se na podlagi analiz dokončno odločiti1 za eno izmed predlaganih variant. Menim, da moramo čimprej nehati delati »po občutku«, ampak moramo pri vsaki naši pomembnejši -odločitvi vzeti v roke računalo in se na podlagi najugodnejših pokazateljev odločiti za naslednji korak, ki ga mislimo storiti. Vinko Kožuh — predsednik upravnega odbora ŠTEVILKA 6 Hitro, kvalitetno in ceneno Ko smo v začetku letošnjega leta in ob prvih četrtletjih sprejemali letošnji proizvodni plan, se je kolektiv že zavedal težav in nalog, prav tako pa tudi odgovornosti, saj perspektiva v celoti ni dajala jamstva, da bomo ta plan povsem izpolnili. Še danes je kljub naši -dobri volji in rezultatom mnogo objektivnih in deloma subjektivnih težav, ki pa jih bomo morali kot pogoj za izpolnitev plana še odpraviti. Temeljni problem danes niso več naročila, temveč stopa pri povečani proizvodnji v ospredje problem omejitve obratnih sredstev, ki je pričel resno ogrožati povečani tempo -proizvodnje. Analize nedovršene proizvodnje, izterjava naših kupcev, hitrejša finaiizacija, boljše izkoriščanje delovnega časa so prav v zadnjem času aktualne akcije, ki nam morajo omogočiti in zagotoviti .nemoten tok proizvodnje. V proizvodnji se spričo ostrih ekonomskih pogojev v gospodarstvu in močne konkurence na tržišču vsak dan močneje uveljavljajo osnovna načela za uspešno delo podjetja, ki se izražajo v naslednjem: Produkcija mora biti: hitra, s kratkimi -dobavnimi roki, kvalitetna in cenena. Da bi to dosegli, bomo morali, kakor vemo, še marsikaj storiti, saj nas prvi pokazatelji uspeha še ne smejo zadovoljiti. Vendar pa se mi spričo našega bodočega dela zdi vseeno prav, da se za hip ustavimo pri doseženih rezultatih letošnjih prvih štirih mesecev in jih skušamo primerjati z rezultati prvih štirih mesecev preteklega leta, ker nam . ti rezultati jamčijo, da smo na pravi poti. Proizvodnja -prvih štirih mesecev letošniega leta nasproti proizvodnji -prvi-h štirih mesecev lanskega leta je porasla za 43,8 odstotka. Finančna realizacija ob tej proizvodnji za isto razdobje je večja za 55,7 odstotka. Porast -delovne sile v -tem razdobju je 17,6 odstotka. Produktivnost -dela se je v tem obdobju povečala za 22,3 odstotka. Izplačanih neto plač pa je bilo več za 40,5 odstotka. Zasledovanje izpolnjevanja količinskega plana nam je ob zaključku prvega četrtletja dalo tole skupno sliko: PE MO......................108,8 %> PK.....................121,4 % HS......................72,1 %> SN......................79,4 %> DT......................70,0 °/o OO.....................106,5 %> Skupaj podjetje . . 95,6 %> Prvo četrtletje je bilo glede količinskega -plana izpolnjeno s 4,4 odstotka manj kot stoodstotno. V -mesecih aprilu in .maju se je položaj močno popravil, tako da smo že v aprilu dosegli skupaj 100,52"/», v maju pa celo plan presegli za 2,3 °/». Rezultati dosežene proizvodnje v aprilu in maju so količinsko in kumulativno -pokazali (v odstotkih): April Kumulativa PE MO 112.65 110,03 PK 121,97 125,51 HS 136,61 81,19 SN 95,83 81,59 DT 214,20 81,27 OO 128,36 111,36 Skupaj 120,52 100,52 (Nadaljevanje na 4. strani) Za koristno idejo priznanje Naš novi dom v Fiesi je dograjen Čeprav je bila v našem podjetju že pred leti ustanovljena strokovna komisija za ocenjevanje in nagrajevanje tehničnih izpopolnitev in koristnih predlogov, člani kolektiva niso v večjem štve-vilu prijavljali koristnih idej in predlogov za izboljšanje tehnoloških napotkov v prid cenejše in boljše proizvodnje. Vzroki za to so brez dvoma tudi v tem, da dolgo časa nismo imeli ustreznega pravilnika o nagradah za tehnične izpopolnitve in koristne predloge, z druge strani pa tudi delovodje niso bili dovolj seznanjeni z načinom, kako spodbujati posameznike, da bi brez pomislekov razvijali svoje ideje, oblikovali predloge in jih poslali v obravnavo komisiji. Tako stanje pa se je bistveno izboljšalo v pričetku lanskega leta, ko je na podlagi sklepa delavskega sveta izšel »Pravilnik o nagradah za tehnične izpopolnitve in koristne predloge«. Čeprav je le-ta obdelan zelo izčrpno, predvideva poleg točne skale za določanje nagrade še razna druga merila in možnosti stranskih činiteljev. Kljub temu pa bodo potrebne še nekatere spremembe. Temeljna odločba k izpopolnitvi nagrad za prispevke se glasi: Za prispevek k izpopolnitvi tehničnih postopkov in k izpolnjevanju proizvodnih nalog z iznajdbami, tehničnimi izpopolnitvami in izboljšavami; Za racionalizatorske predloge, ki vplivajo na višjo produktivnost, prispevajo k večjemu varčevanju z materialom, energijo in delovno silo ter z druge strani zmanjšujejo izmeček in odpadke; Za prenos delovnih izkušenj iz drugih panog z boljšo tehniko in organizacijo dela, iz strokovne literature in podobno na svoje delovno mesto z namenom, da se s tem pospešuje ali izboljšuje proizvodnja; Za uvedbo in uporabo osvojenih izboljšav in izpopolnitev v podjetju na način, ki omogoča njihovo hitro in uspešno uresničenje; Za neposredno pomoč — glede na stopnjo udeležbe — pri uresničitvi zamisli za iznajdbe ali tehnične izpopolnitve, ki jih je podjetje že osvojilo. Pripominjamo, da se za iznajdbo, izboljšave oz. izpopolnitev, ki je delo dveh ali več oseb, prizna načeloma enotna nagrada, ki si jo predlagatelji dele sami; Na predlog komisije DS za nagrajevanje koristnih predlogov je upravni odbor podjetja v 1. 1960 odobril petnajstim članom kolektiva nagrade v skupnem znesku 820.000 dinarjev; V V letošnjem letu so v podjetju bila odobrena naslednja pomembnejša izplačila nagrad: 1. Jože Komar in Anton Zelnik — skupna nagrada 6.000 dinarjev a) Pripomoček za rezkanje raznih oblik s prstnimi rez-karji na rezkalnem stroju »MAAS« v orodjarni, in za pripomoček za premočrtno skobljenje utorov. b) Način prireditve stroja za kopirno rezkanje ključev, skupna nagrada 3.000 dinarjev. c) Naprava za kopirno skob-bljenje na orodnem stroju »Deckel« — skupna nagrada 3.700 dinarjev. 2. Jože Komar nagrada 9.500 dinarjev za predlog: Sprememba tehnološke obdelave šestoglatih valjastih in stožčastih držal in sekačev za pnevmatska kladiva. 3. Stane Koprivnik dobi nagrado 45.000 dinarjev za uspešno izboljšavo brušenja vodilnih lopatic vodnih turbin. Vsem nagrajenim tovarišem čestitamo za njihove izvirne izboljšave, ki prispevajo k dvigu naših planskih nalog. Dne 9. junija smo v Fiesi proslavili dograditev novega doma, ki stoji tik ob sedanii zunanji jedilnici in ima izredno lep razgled na sladkovodno jezero in plažo ob morju. Zgradba je ipaviljonska in ima 20 sob, v katerih so po tri ležišča. Počitniški dom, ki -ga gradi podjetje Slovenija ceste, bo z vsemi drobnimi deli dokon- STARO IN NOVO V NAŠI ZDRAVSTVENI SLUŽBI Zdravnik ali uradnik OTVORITEV SEZONE V NAŠIH POČITNIŠKIH DOMOVIH Z obiskom naših vodilnih funkcionarjev v Moščeniški Dragi se je dne 4. IV. začela sezona v naših počitniških domovih. Gostje so si ogledali splošno ureditev doma, se zanimali za organizacijo delavskega turizma in se seznanili s problematiko našega letovanja. čan prvega avgusta, ko bomo p* vil j on že uporabljali. P 12:1 . |tr Dvanajst litostrojskih fantkon i in ena deklica, stari od 4 do len let, so preživeli od 1. do 10. junijfod prav lepe dni v našem počitneb: škem domu v Fiesi. Otroci so fefec ves čas bivanja ob morju zdravju veseli in zadovoljni, za kar g1?) zasluga predvsem skrbni in ves|op ni vodnici Joži Poreber. Moramo reči, da je prva kok[ nija predšolskih otrok uspela da 'bomo ;z njimi tudi v bodo nadaljevali. PRIZNANJE ZDRAVSTVENEMU DELAVCU V dneh od 3. do 11. d unij a t.l.jriij i mednarod1? si. 'e. Turinu Italiji mednaru“‘.ls], kongres zobnih tehnikov, ki se ga Jf :1 Zadnje čase je bilo veliko govoric in razprav o spremembah v zdravstvu. Verjetno pa naši ljudje še ne občutijo, da se je kaj spremenilo. Moramo takoj povedati, da je to tudi res, vendar je to samo po sebi umevno. Zakaj, bomo povedali takoj. Za sedaj je še tako, da občutijo spremembe samo naši zdravstveni delavci in kolektivi. V zvezi z novim zakonom bo treba izdelati še razne načrte, programe in podobno, kar je v teku. Preden se bodo ti uresničili, bo poteklo še nekaj časa. In kaj je v našem zdravstvu pravzaprav novega? Ena izmed največjih novosti je način upravljanja posameznih zdravstvenih kolektivov, najsi bo to majhna zdravstvena postaja, obratna ambulanta, veliki zdravstveni dom ali že večja bolnišnica. Po novem imajo vsi ti kolektivi enega ali več upravnih organov, ki so sestavljeni izključno iz članov zdravstvenega kolektiva. V dosedanjie upravnih odborih je zdravstveni kolektiv sodeloval samo z nekaj svojimi člani, medtem ko so bili ostali člani TJO, predstavniki raznih družbenih ali političnih organizacij, predstavniki oblasti, socialnega zavarovanja itd. Tako bo po novem tudi naša OA imela svoj UO, sestavljen izključno iz delavcev O A. Odslej bo kolektiv sam, kot nosilec vsega dela, sklepal in upravljal povsem samostojno o pravilih ustanove, pravilnikih o delovnih razmerjih, delitvi dohodka itd., skratka krojila si bo pravice do svoje usode sama. Kjer se bo kolektiv zavedal svojih dolžnosti, kjer bo resno in odgovorno nastopal in vsestransko skrbel za zdravje zavarovancev, kjer bo kos vsem svojim nalogam s strokovno in človekoljubno opravljenim delom, uspehi ne bodo izostali. To bo seveda bistveno izboljšalo tudi gmotni položaj kolektiva ali posameznika. Nasprotno pa bo slabo, nemarno, plansko nezadostno organizirano delo pripeljalo kolektiv v neugoden položaj, kar se bo najprej njemu samemu bodisi moralno ali materialno najbolj maščevalo. Nadaljnja velika novost je Svet zdravstvene ustanove, ki bo sestavljen približno tako kot prejšnji upravni odbor. Svet sprejema in potrjuje razne predloge, odloke in pravila UO, skrbi za pravilno in zakonito delo, vendar ne ovira samostojnega upravljanja kolektiva zdravstvene ustanove. Tretja novost je poskus, da se odpravi uradniški status zdravstvenih delavcev glede na bolnika in glede načina nagrajevanja. Po novem dohodki niso več vnaprej mesečno določeni. Odvisni bodo od kvalitete dela zdravstvenega delavca. Delavci, ki vestno opravljajo svojo dolžnost, ki ne bodo v odnosu do bolnika nastopali kot uradniki, temveč z vso pazljivostjo in obzirom, pripravljeni pa bodo pomagati takrat, ko je bolnik pomoči potreben, ne pa samo med uradnim časom, zato bodo primerno in boljše nagrajeni, za kar daje novi zakon vse možnosti. Kaj pa vaši bolniki? Kako bodo občutili večje ugodnosti novih predpisov? Dejal sem že, da tega ni mogoče pričakovati takoj. Treba bo počakati, da mrtva črka novega zakona postane živa resnica, kot si je zakonodajalec to zamislil. Če n. pr. kolektiv zdravstvene ustanove ne bo zadovoljil želja in potreb svojih bolnikov, ga bodo ti počasi začeli zapuščati. Prosta izbira zdravnika, ki je tudi ena izmed velikih pridobitev novega zakona, jih bo navajala na to, da si izberejo tisti kolektiv ali Kungi ch z.urinim uenniKOv, ki se • , udeležil tudi uslužbenec naše a»s' el< lante, zobni tehnik Miloš Hanžič. T» jjc Hanžič je bil izvoljen v častni odt>°5 is Ide tistega zdravnika, ki vestno izpolnjuje svoje obveznosti do bolnika. Odhodi bolnikov v drugo, bolj urejeno zdravstveno ustanovo bi imeli za posledico manjše dohodke kolektiva in posameznega delavca v njem. Manjši dohodek, ki bo ogrozil življenjski standard zdravstvenega delavca, bo le-tega silil, da spremeni svoj uradniški odnos do bolnika, ki mu bo moral nuditi vse, kar mu je potrebno, kar sodobna medicinska znanost premore in kar humani socialistični odnosi terjajo od vsakogar izmed Za vse te spremembe, za Pr*fcr sojenja kako bo ta ali oni k°lejlc tiv delal, pa bo treba še nekj|r( časa. Aj V naši OA smo mnenja, da ‘ tj{ bomo razočarali ali zlorabili ** upanja naših zavarovancev. Težav bo seveda precej. Ca*>j) nas nova velika naloga: zida'; j. nove O A, a vredna bo najveČi* ;l žrtev. Kolektiv je nanje pripriV ^ ljen. Želim, da se naši bolniki1 bi razočarali v svojih pričakoV* njih. Pričakujemo pa tudi raZ UJUl. 1 0» mm - , . mevanje tako bolnikov k a"”/ nas. Ta večja skrb, ta boljši odnos in postopek, ta odprava uradniškega občevanja z bolnikom, ta povečana skrb za bolnika, to je kar novi zakon obeta zavarovancu in kar le-ta danes tako potrebuje kljub ogromnim izdatkom, ki jih družba žrtvuje v ta namen. ostalih članov kolektiva. * Če bomo zgradili prej UVU zdravstveni dom, bomo s skup"/; mi napori in v novih razmeri,11 Nadaljnja decentralizacija organov samoupravljanja prej uresničili vse plemenite i";°r mene, ki jih določa zakon in n ko dvignili zdravstveno stal" ’z naših ljudi na raven najnapro ^ nejših dežel. ' Dr. Mijatovi" 'T -------------------------------V )tz loge, dokumente in pojasnila, >ra so jim potrebna za pravit |0(, opravljanje njihovega dela. pri tako imajo komisije pravico; dolžnost preverjati vse dobOT ^ V zadnjem času je v našem podjetju v razpravi poslovnik za delo komisij organov upravljanja. Pokazala se je namreč potreba, da bi v enem samem predpisu pregledno in jasno določili naloge komisij organov samoupravljanja. Doslej tem organom, ki so za uspešno delo posameznih delavskih svetov ali UO izredno važni, marsikdaj ni bilo jasno, kaj in kako naj delajo in kakšne pristojnosti imajo. Zlasti niso bile jasno razmejene pristojnosti komisij pri delavskem svetu, upravnem odboru podjetja in komisijah delavskih svetov EE in sektorjev, kar je često zelo oviralo njihovo delo. Spričo tega se komisije pri delavskih svetih EE in sektorjev povečini sploh še niso lotile dela ali pa so delale le poredko in nesistematično. gospodarstvo in nabavo, prevzem in izločitev osnovnih sredstev ter disciplinsko komisijo. NOVE KOMISIJE Poslovnik za delo delavskih svetov EE in sektorjev, ki ga je sprejel ODS dne 14. oktobra 1946, je določal, naj imajo DS EE tele stalne komisije: komisijo za odpovedovanje in sklepanje delovnih razmerij, komisijo za osebne dohodke, komisijo za prošnje in pritožbe in skrb za delavca ter HTV, komisijo za Osnutek poslovnika za delo komisij organov upravljanja pa določa, naj imajo DS EE (S) razen komisij, ki že obstajajo, še komisijo za štipendije, komisijo za tehnično izpopolnitev in komisijo za izdelavo predpisov za delitev čistega dohodka. S temi komisijami so zajeta vsa področja dela DS EE (S). V skladu z vse večjo samostojnostjo le-teh in vse večjimi nalogami, ki jih bodo morali prevzemati, je jasno, da se bo zelo spremenila tudi vloga ODS in UO. Ta dva organa samoupravljanja bosta obdržala v svoji pristojnosti le tiste zadeve, ki se tičejo podjetja kot celote, in se bosta vedno bolj spreminjala v organe za vsklaje-vanje. Zato ne potrebujeta več toliko komisij, kot sta jih imela doslej, ker so se le-te pri centralnih organih samoupravljanja povečini ukvarjale z operativnimi problemi, ki prehajajo sedaj skoraj v celoti na DS EE (S). Pri ODS bi ostale še tele komi- sije: komisija za prevzem in izločitev osnovnih sredstev, komisija za prošnje in pritožbe, komisija za štipendije. Pri UO pa bi ostale: kadrovska komisija, komisija za gospodarstvo, komisija za tehnične izpopolnitve, komisija za izdelavo predpisov o razdeljevanju čistega dohodka. ravnavajo, nato pa predlagajo svojim delavskim svetom oziroma UO sprejem ustreznih sklepov. Pravico odločanja, in to dokončnega, imata le komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ter disciplinska komisija, ki sta obe pri DS EE (S). informacije in podatke, če s«" trajo, da so ti nepopolni ali dvo! ljivi. eg 'če 0. ŠTUDIJSKI IN POSVETOVALNI ORGANI Komisije pri centralnih organih upravljanja naj bi bile predvsem študijski organi, ki bi s sodobnimi znanstvenimi metodami in sistematično izbranimi podatki obravnavale zadeve iz svoje pristojnosti in predlagale sprejem ustreznih sklepov. Komisije pri DS EE (S) pa bi bile sicer prav tako študijski organi, vendar pa naj bi opravljale tudi razne operativne naloge. Njihovo delo bo precej obsežnejše kakor delo komisij centralnih organov upravljanja Komisije pri DSP, UO' in DS EE (S) načelno nimajo pravice odločanja, temveč so le posvetovalni organi, ki zadeve podrobno ob- POGLOBITEV DELA Vse komisije bodo morale izredno poglobiti svoje delo. Osnutek poslovnika za delo komisij organov upravljanja določa, da bodo morale delati le na podlagi dokumentiranega gradiva, svoje predloge pa vsestransko utemeljiti. Ta naloga bo v začetku precej težavna; zato bo treba k delu komisije pritegniti vse razpoložljive strokovnjake. Le-ti naj bi gradivo, o katerem bo razpravljala komisija, pripravili in strokovno razložili, tako da bi komisija mogla sprejeti ustrezne sklepe. aktivni tvorci, NE LENOBNI KIMOVCI Glede medsebojnega odn" ei med komisijami pri DSP in K in komisijami pri DS EE (S) piuj videva osnutek pravilnika, komisije pri DSP in UO niso rejeni organi komisijam DS (S). To sc pravi, da jim ne mor« ukazovati, kako naj določeno J ^ devo obravnavajo in kakšen sfclV. naj predlagajo. Osnutek še do1 S(6 ča, da morajo komisije pri centralnih organih upravljanja " jati na zahtevo komisijam pri fTP IQV ven nnlrohnn StfOkO^ VEC glav veC ve Zato določa osnutek poslovnika, da so vsi strokovnjaki v podjetju na poziv komisije dolžni sodelovati pri njihovem delu, komisije pa imajo pravico zahtevati od vseh organov v podjetju pod- EE (S) vso potrebno stroKov-ti-pomoč in nasvete. Kadar pa misije pri centralnih orga",,.. upravljanja obravnavajo zade' ir. ki spadajo izključno v njih^V pristojnost, morajo obvezno o® mnenje ustreznih komisij pri EE (S). Tako je zajamčena saiP upravnost in samostojnost koPi.n seganje centralnih organov upr"'^ sij DS EE (S) in onemogočeno Pl r"i. - Ijanja in njihovih komisij v P dročje dela komisij DS EE (S)- 4 1 Ivan SVOLJŠA*V ) pi Znižane vožnje na dopustu Pojasnila o težavnostnem dodatku Pravico do znižane vožnje na itaein dopustu imajo: a) delavci tko 1 uslužbenci gospodarskih, druž-do enih 'in drugih organizacij, žarni] odov, državnih organov ali za-:itn'ebnih delodajalcev, ki izpolnju-> ‘to1 e j o pogoje za plačan letni dopust ra?n njihovi ožji družinski člani; Sr|) vajenci, kadar so na letnem ',es'Spustu, če nimajo znižane vož-™ na kakšni drugi podlagi; c) mlopiebni upokojenci z ožjimi dru-a "Ruskimi člani in družinski upo-docfrojenci. V navodilu k odloku o osebah, I imajo pravice do znižane vož-u ie, določeno, da so upravičeni do ^Jiižane vožnje tudi delavci in »a Pužbenci, ki jim je prenehalo mWlovno razmerje, če znova sto-,gflo v redno delovno razmerje v ' P dneh od dneva, ko jim je pre-Jfalo prejšnje, in tisti, ki po -ipslužitvi vojaškega roka znova /sfltlenejo delovno razmerje, če od demobilizacije do sklenitve no-fega delovnega razmerja ni presto več kot 30 dni — za vse ob ogoju, da imajo vsaj 11 mesecev ppretrgane delovne dobe; ki jPaio do konca koledarskega leta Iliroma do prenehanja delovnega i^azmerja, do česar je prišlo brez jjjihove krivde, nepretrgano de-;Wvno dobo najmanj 6 mesecev, |i čemer ne morejo pridobiti lavice do znižane vožnje prej [Jt.l. decembra. .Pravkar omenjeno določilo o Rjši delovni dobi priznava de-®vcu ali uslužbencu tudi pravico znižane vožnje za njegove ožje fužinske člane. Za ožje družin-člane ,se štejejo v vseh 'pri-lerih: zakonec, otroci do d apolonih 18 let starosti oziroma ‘roci, stari nad 18 let, če so traj-nezmožni za pridobivanje, ali 0 dopolnjenih 25 let, če se redno ^ajo, kakor tudi pridobitno nevozni starčki, ki jih nosilec pralce do znižane vožnje preživlja, f vnuki, za katere dobiva nosile pravice do znižane vožnje foški dodatek. Očim in mačeha 1 izenačena s starši. Pogoj za Se družinske člane pa je, da žilo z nosilcem pravice na zni-)no vožnjo v gospodinjski (hiš-l!) skupnosti. Takšna skupnost 'staja tudi tedaj, če družinski r»vpn živi ločeno, a iz upravičenih i jprokov: ker nima stanovanja, jv>;er je na šolanju, zdravljenju in jž« ")dobno. jlti Ako je en zakonec zaposlen, !®ko dobi drugi zakonec prano fco do znižane vožnje kot dru-pn ^ski član, če nima te pravice »rrrUgače. To pomeni, da mora zali* |0t|ec uveljaviti pravico -na zni-t<;aho vožnjo iz lastnega delovnega jiij azrnerja, prostega poklica, pore11 cjnine in podobno, medtem ko ® upošteva kot družinski član le ič ' Primeru, če sploh ne more v Revnem koledarskem letu biti krilec pravice do znižane vožnje. ir0ci, ki sklenejo zakon, izgubijo tj, r3vico do znižane vožnje na >ri °^lagi pravice svojih staršev, j!tudi -si je niso pridobili s poje! 'k-0* trii ^zmožnost za pridobivanje se s potrdilom ambulante, 'oliklinike, bolnišnice i-n podoib-|cga zdravstvenega zavoda; za četa po 65., oziroma mater po letu -starosti ni potrebno -po-i00 Prido-bitn.i nezmožnosti, 0 e,hveč zadošča do-kaz o njuni sta-,ej °sti. Redni obisk šole se doka-ifie IS potrdilom šole; tečaji za [3j' ("Polnitev splošne ali strokovne f,dražbe se ne štejejo kot redno re;fanje. Preživljanje otrok, ki so 0i.,cz staršev in preživljanje last— tjf l!*i staršev se dokazuje s po-trdi-plicP pristojne krajevne občine, •eh ,je pa se, da nosilec pravice do 'i>r^ane vožnje preživlja svoje ptorše, če ti nimajo osebnega do-v< ^ka, ki bi na posameznega od Jtj jjJu presegal 4000 dinarjev me-ifli ^rao. Pri vnukih mora biti i-z-e'!|0*Qjeji pogoj, da -nosilec pravice .o' ? zniža-ne vožnje prejema zanje M 'roški dodatek. fl, Znižana vožnja se priznava na n)1 “dlagi legitimacije K-15. Ta je -fl1,Cenjena za popust v železni-P1 *6m, cestnem, morskem, rečnem •i*1? tračnem prometu. Popust zna-Pi a 75 % v železniškem, morskem • | rečnem prometu (za otroke od tfu.tio dopolnjenega 10. leta staro-11 se plača polovica znižane pre- vozne cene za odrasle), a v zračnem prometu 50 °/o (za otroke od 4. do dopolnjenega 10. leta starosti je določen 75 %> popust na normalno prevozno ceno). Legitimacija K-15 se dobi samo enkrat v letu; duplikat se ne izdaja. Velja za koledarsko leto, za katero je izdana. Ako je potovanje začeto najkasneje -do 31. decembra, velja legitimacija še do 15. [februarja v naslednjem koledarskem letu. Legitimacije za osebe v delovnem razmerju se zahtevajo- s posredovanjem organizacije, v kateri dela nosilec pravice do znižane vožnje. Obrazec za otroke naroči tisti od -staršev, ki prejema otroški dodatek; če starši ne dobivajo otroškega dodatka, naroči legitimacijo za otroke njihov oče; ako ta ni v delovnem razmerju oziroma ni nosilec pravice do znižane vožnje na kakšni drugi podlagi, poskrbi za otroke njihova mati. V vseh ostalih primerih popusta za ožje družinske člane velja -brezpogojno prav-ilo, da naroči legitimacijo nosilec pravice do znižane -vožnje, no -katerem so družinski člani upravičeni do -popusta. O-brazce K-15 -prodajajo železniške postaje. Izpolnjuje jih podjetje oziroma delodajalec ali pristojna -ustanova, organizacija in podobno. Nato jih je treba s posebnim .seznamom do-staviti železniški postaji, da jih še ona overi. Za delavce in uslužbence ori zasebnih delodajalcih in -za njihove ožje družinske člane je .posebno važno, da je -treba na seznamu legitimacij, s katerim se predložijo -v potrditev, navesti tudi številko zdravstvene izkaznice; ta izkaznica .mora biti potrjena za tekoče koledarsko leto. Določilo velja potemtakem tudi -za gospodinjske pomočnice. Za upokojence, invalide in -podobno ter za njihove ožje družinske člane predloži sezname legitimacij K-15 najbližji železniški postaji njihovo društvo ali družbena organizacija. Izjemoma je dovoljeno, da lahko -dobi upoko- Laskave Pred nedavnim nam je pisal iz Sarajeva zastopnik našega podjetja Albert Holcman, ki se nam uvodoma zahvaljuje za redno prejemanje našega tovarniškega časopisa in naglaša, da je naš list za njega trdna vez s podjetjem, saj lahko sproti zasleduje vsa važna dogajanja v matičnem podjetju. Takole nam piše: Kot delavec Litostroja zastopam v Bosni in Hercegovini interese naše tovarne in prihajam često v stik z našimi kupci. Na ta način lahko zasledujem vse reakcije .naših kupcev glede prodanih litostroj sikih proizvodov. To pot želim pisati o uspešnih in hitrih intervencijah našega podjetja, ko so 'kupci reklamirali naše proizvode. Inštalaterskemu podjetju »Montaža« iz Sarajeva smo prodali dve črpalki, ki sta vgrajeni v neki vodovod v Raj lovcu pri Sarajevu. To podjetje se je pritožilo, da črpalke ne delajo v redu in, da odklanjajo njihov prevzem. Čeprav je bilo očitno, da delajo črpalke zadovoljivo, sem iz Ljubljane poklical preizkusnega monterja, M maj ibl investitorju komisijsko dokazal pravilno delovanje črpalk. V teku dveh dni je prispel v Rajlovac naš monter Ivan Zbontar, ki je ugotovil, da delajo črpalke povsem v redu. Ugotovil pa je, da je zaradi odtoka vode pri potrošnikih v tlačnem vodu prevelika preobremenitev. Tako smo uspeli v kratkem roku urediti sporno zadevo. Direktor podjetja »Montaža« je bil maipram našemu NE IGRAJMO SE S KLADIVI Pri vpenjanju v plansko ploščo je strugar M. O. z udarcem pet-kilogramskega kladiva skušal pomakniti ko-s izdelka v pravilni -položaj. Kladivo -se je pri -tem snelo i-n padlo na prst njegove leve roke. Zdravljenje poškodovanega prsta je zahtevalo devetnajst dni bolniškega dopusta. Kladivo se je snelo, ker je bil ročaj preveč osušen. Podobnih primerov imamo vedno več. Les za ročaje se ne utegne posušiti, kar se nam kasneje zelo maščuje. -Zato je -treba v-sako kladivo pred uporabo dobro pregledati in ga zavrniti, če ne »sedi« dobro na ročaju ali ima kakršnekoli druge napa-ke. jenec, ki ni član društva upokojencev, legitimacijo K-15 na podlagi čeka o pokojnini za prejšnji mesec in prošnje, ki jo vloži v dveh izvodih pri naj-bližji železniški postaji. Pravice do znižane -vožnje se lahko izkoristi kadarkoli med letom, brž ko je izpolnjen pogoj za izdajo legitimacije K-15. Čas izrabe pa je deloma omejen v tem smislu, da se popust lahko izkoristi pri odhodu najdlje v enem mesecu -do dneva, ko je bila legitimacija žigosana ob izdaji prvega prevoznega izkaza (prevoznega listka). Podobno velja za potovanje ob vrnitvi. Podrobnosti o veljavnosti izkazov so natisnjene na zadnji strani legitimacije in jih je treba upoštevati. Legitimacija K-15 velja samo skupaj z osebno izkaznico. Izvzeti so otroci do dopolnjenih 16 let starosti; pri nj.ih -se zapiše v legitimacijo K-15 na-mesto številke osebne izkaznice datum rojstva. Potrdila o starosti ni treba imeti pri -sebi na -potovanju, ker se zadevni podatek vnaša v legitimacijo in overja s potrdilom že pri izpolnitvi obrazca K-15. Podobno velja za vsa druga potrdila, ki se predlagajo podjetju, ustanovi in podobno, ko le-ta sestavlja seznam upravičencev do znižane vožnje. Odlok o -pravici -do znižane vožnje -in odlok o popustih v potniškem prometu se uporabljata od 1. IV. 1961, navodilo o znižani vožnji na letnem dopustu pa od 1. V. 1961. Prepričani smo, Ida is-mo s tem delnim pojasnilom ustregli članom našega delovnega kolektiva, ker gre za pomembno pravico, ki je letos deloma spremenjena in urejena s popolnoma novimi predpisi. Poslovanje v našem podjetju organizira in vodi kadrovski sektor. Podrobnejše informacije daje upravičencem zadevni referat v ok-vir-u kadrovske evidence, soba št. 19/20 v poslopju Industrijske šole. -ič pohvale monterju izredno ljubezniv, meni pa je osebno izrekel -priznanje in se zahvalil ažurnosti našega podjetja. Ob drugi priložnosti je montažno-projekt-nemu podjetju Sarajevo že tretjič pregorel električni motor, pri -drugi črpalki pa so opazili sumljivo gretje električnega motorja. Kmalu zatem, ko je kupec zahteval prihod našega monterja, je ta prišel, izvršil pregled in dal potrebne informacije. Tudi vse druge (kupčeve zahteve so bile reše-ne_ ugodno in hitro. Tudi to pot je naše podjetje dobilo laskave pohvale. Ta .dva primera sta prav gotovo dva činitelja -dobre afirmacije naše tovarne, kar pri -kupcih ustvarja zaupanje v sodelovanje. Mnenja sem, da bi morali tudi v prihodnje na tak način sodelovati s kupci, kar je najboljša pot za prosperi-teto Litostroja. Razpravljanje o težavnostnem dodatku bo v pogojih težke industrije vedno izbijalo v ospredje. Tudi v našem podjetju se okoli tega problema zelo ognjevito razpravlja in ukrepa. Napravljenih je bilo že večje število osnutkov, vendar so se vedno še pojavili elementi, ki bi jih po mnenju prizadetih morali upoštevati, a jih nismo ker to ne bi vodilo k pravemu zaključku in pravilni oceni. Pri zadnji korekturi so nas vodile naslednje smernice: — dati -dokončno priznanje delovnim mestom z resnično težkimi pogoji; — s primerno regulacijo težavnostnega dodatka bi odpadla -dosedanja praksa reguliranja dohodkov za delovna -mesta s težkimi pogoji, ki se je izvajala z zviševanjem tarifnih razredov ali Tfflvsriš Tito se je zaMIl Najprisrčneje se zahvaljujem vsem elanom Vašega kolektiva, ki mi je ob rojstnem dnevu poslal čestitko in Vam želim mnogo uspehov pri uresničevanju postavljenih nalog. -pa z nadomeščanjem dodatka v povečanju povprečnega presega norme. V času, ko -so se opravljale -korekture prvotnega načrta za težavnostni dodatek, smo se morali -ukvarjati z -najrazličnejšimi upravičenimi ali neupravičenimi ugovori. Pri teh ugovorih so se v glavnem ponavljali očitki zaradi neobjektivnih primerjav med sorodnimi delovnimi mesti v različnih obratih. Seveda ni manjkalo pri tem raznih pretiranih in umetno napihnjenih razlogov, ki pa jih podatki, dobljeni .-z analitično oceno delovnega mesta, lahko pojasnijo in um dajo pravo mesto i-n vrednost. Kot sporno se je postavljalo -tudi vprašanje težavnostnega dodatka za vodstvena delovna mesta, čeprav so prejemki na teh delovnih mestih razmeroma visoko regulirani, te osebe -pa niso v toliki meri izpostavljene težkim pogojem -kakor proizvajalci. Rezultat vseh prizadevanj okoli tega vprašania je bil tak,'da je nastopilo v kolektivu negodovanje, ki je povzročilo sla-bo vzdušje, to pa je še ibo-lj zrahlalo že ta-ko neurejene delovne in medsebojne o-dnose v podjetju. Končni cilj ureditve težavnostnega dodatka je, dati možnost posameznim delovnim mestom, ki so po težavnosti resnično močno ek-sponirana, da s tem dodatkom preskočijo okvir šablonske tarif- ne postavke, s čimer bi uspeli rešiti -probleme fluktuaciie, kakor tudi motivirati nove sodelavce za delo v težkih pogojih. Metod Hrovat analitski oddelek TEŽAVNOSTNI DODATEK JE RAZGIBAL RAZPRAVO Na zadnji seji osrednjega delavskega sveta (ODS), dne 22. 5. 1961, je bilo na dnevnem redu nekaj vprašanj, ki so zelo razgibala razpravo. Vtem ko je bil predlog o sistematizaciji delovnih mest v CTB, ki stopi v veljavo s 1. junijem 1961, sprejet brez ugovorov, -se je ob predlogu kadrovskega sektorja o težavnostnem dodatku, ki je bil pred tem v obravnavi pri delavskih svetih proizvodnih enot in sektorjev, vnela zelo živahna razprava, predvsem -zaradi sprememb v priznavanju težavnostnega dodatka za vodstvena delovna mesta. Lahko rečemo, da je nazadnje v razpravi le obveljal zdrav kriterij, da je treba na težavnostni dodatek gledati predvsem -kot na dodatek zaradi težavnostnega dela, ne pa kot na prikrito zviševanje prejemkov. O :em objavljamo na drugem mestu tudi pojasnilo analitskega oddelka, ki bo nedvomno prispevalo 'k (pomiritvi duhov. Po našem mnenju je bilo prav, če so se na seji ODS kresala razna mnenja, saj je to samo pomagalo k razčiščeni u načelnega stališča v -tej zadevi. Razume se, da je pri sleherni korekturi, (ki -je vezana na denarne prejemke, nekdo vedno lahko prizadet; vendar je treba v -konkretnem primeru prav tako (pokazati tudi -polno razumevanje za smernice, ki so narekovale korekturo, saj -je očitno, da je bil -glavni namen zadnje korekture težavnostnega dodatka prav -priznanje delovnim mestom z zares težkimi pogoji dela, To ,je navsezadnje vodilo ODS tudi pri končnem sklepu, da se -odobri povečanje dodatka za -en milijon dinarjev in da se obračun težavnostnega dodatka po potrjenem (predlogu opravi od 1. junija 1961 dalje. ODS je nato potrdil predlog DS proizvodne enote Metalurških obratov za obračun delnega :in popolnega izmeta z Izjemo -določbe o posebnem -priznanju v obliki dodatnega izplači-la za 100 “/» delo. Tudi tu je obveljalo pametno stališče, da ni mogoče nikoga-r -nagrajevati -za -to, kar je njegova dolžnost. V nadaljnjem je ODS razpravljal tudi o odnosih našega podjetja z IN-GRO v Zagrebu spričo s-prcmemb in dopolnitev pogodbe o ustanovitvi tega poslovnega združenja, čigar član je tudi naše podjetje. N.a spremembe z dne 20. 1. 1961 ODS -Litostroja ni dal svojega soglasja; če bi ostalo pri njih in se ne bi -upoštevalo stališče naše tovarne, Litostroj ne bi mogel več biti član tega -poslovnega združen.] a in (bi njegova odpoved članstva veljala od 22. 5. 1961 dalje, kakor to ustreza predpisom Zakona o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu. Nazadnje je ODS odobril še razho--dovanje i-n odprodaj o neka terih osnovnih sredstev in izplačilo 100.000 dinarjev Zvezi borcev v počastitev 20. obletnice ljudske vstaje. (-n) PODJETJU »LJUBLJANA-TRANSPORT« V PREMISLEK Prebivalci Šiške, Dravelj in Šentvida se upravičeno sprašujemo, kdaj bo urejen promet na naših trolejbusih, posebej od 21. do 23. ure zvečer. V tem času je absolutno premalo voz. Sicer nam obetajo, da se bo povečalo število voz v mestnem prometu za 22 avtobusov in trolejbusov, Šišenčani pa bi kljub temu radi vedeli, zakaj se ne bi z razpoložljivim voznim parkom bolje uredil prevoz potnikov. Zakaj ne ustavi trolejbus, ko se vrača prazen v remizo ob 22. uri zvečer, Ito vidi sprevodnik, da pred Evropo čaka polno potnikov. Zakaj stoji prazen trolejbus tudi po 20 minut pred Figovcem, potem se pa potniki razburjajo, da ni več prostora, čeprav bi lahko med tem časom odpeljal trolejbus potnike najmanj enkrat do Remize in nazaj. S-e Čeprav je poznal NEVARNOST... Strugar L. P. je o-s-tružil že večje 'število čepov vodilnih lopat turbine; po struženju zadnjega čepa je skušal le-tega z ročnim glajenjem s smirkovim papirjem izg-laditi do normalne mere, čeprav je vedel, da je ta postopek nevaren. Pri tem del-u ga je udarilo 'krilo lopate po palcu desne roke, zaradi česar je ostal -sedem dni doma. Delovni .postopek ni bil pravilen, opraviti 'bi ga moral s pripravo, -ki (bi jo vipdl. v suport. Pozdrav praktikantom Od 20. -junija 'dalje nastopijo v Litostroju prakso -tile tovariši in tovarišice: TSŠ — -strojni odd.: Ferdo Andreitz, Anton Kovačič, Drago Lesjak, Stane Mirti, Metod Pavlin, Andrej Strmole, Jože Vovko, Franc Zajc, Mitja Cerkvenik, Ciril Godnjavec, Vlado Velikonja, Andrej Hrastnik, Rudi Novak; TSS — elektro: Stane Mauer; TSŠ — metalurški: Franc Češarek, Tomislav Rijavec; ESŠ — 'Kristina Kepa, Marinka Pleveij, Breda Djordjevlč, Aleksandra Kožuh, Pavla Brenčič; Fakulteta metalurška: Jaka Krek; Fakulteta ekonomska; Andrej Vrhovec, Marko Vrhovec; Od 27. junija -dalje: TSŠ — Videm Krško: Klarič Matija, vlado Kuret; TSŠ — -strojni (Lj.: Ja-nez Gregorič; TSŠ — kemijski: Anica Štraus; TSŠ — (Metalurški — TSŠ — Maribor — TSŠ — Celje: Rado Martinček; Fakulteta -strojna: Jože Horvat; Fakulteta filozofska: Marija -otič, ESŠ: Terezija Jerovšek, Marija -Šterban, Jože Robič, Janez Rupnik, Anka Starc, Vilma Gibe j; Administrativna šola: Albina Belehar, Jernej ka Kališnik, Fanika Jurgtoč; Gimnazija: Marjana Kovačič, Nada Demšar; Osemletka: Matjaž Dimnik, Stana Belehar, Marija Kršar, Anton Beguš, Peter Mu-zaferovlč, Kanojan Novinc; Od 5. ij-ulija dalje: Strojna fakulteta: Ja-nez Belič, Jože Pegan, Metod Marchiisetti, Oskar Dolenc, Miha Be-dina, Ignac Kuralt, Vincenc Boršt-nar, Marjan Maček, Franc Sivec, Franc Čuček, Vladimir Gregorič, Ka- rel (Arko, Avgust -Kersnik, Franc Bizjak; Fakulteta str. Beograd: Slobodan Srdič; Fakulteta metalurška: Stane Bradeško, Jaka Krek; Fakulteta elektro — TSŠ — stroj-ni odd.: Janez Hočevar, Zdenko Zadel, Zora Jenko; Fakulteta kemijska: Vanja Bukovec; ESŠ: Avgusta Martini, Marjeta Strašek, Marjeta Pa-všin; Gimnazija: Marija Primožič, Leopo-lda Jarc. Od 1. avgusta dalje: Gimnazija: Ksenija Pogačnik; Fakulteta elektro-tehn.: Franc -Rihar, Anton Zerja-v; TSŠ — Pančevo: — Fakulteta ekonomska: Boris Tavčar; Fakulteta za arhitekturo: Marjeta Gagelj; Fakulteta Strojna: Franc Garvas, Janez Tomšič; Fakulteta strojna Zagreb: Peter Grgič; TSŠ — strojni Beograd —; TSŠ — .strojni Varaždin —; TSŠ — (strojni Mostar —; TSŠ — strojni Tuzla —; TSŠ — istrojni Skoplje —; TSŠ — strojni Zrenjanin —; TSŠ — strojni -Banja Luka —; TSš kem. odd. Lj. —; Fakulteta elekt. Beograd —; Fakulteta -strojn. Beograd —; Tehnološki fakultet Zagreb —; Fakulteta strojna — -Sarajevo —; TSS S-kopije: Vladimir Sta-nlkovski, Ristav Gelev-ski, Ratko Efremovski; TSŠ — strojni Lj.: Voj-ko Jerin; TSŠ — metalurški Ljubljana: Simona Koren; Vsem praktikantom, M bodo del svojih počitnic preživeli v Litostroju, želimo kar najboljše počutje med nami in jim -izrekamo dobrodošlico. Vse tiste pa, pri katerih -bodo praktikanti delali, -prosimo, naj se potrudijo, da bi se naši -gostje naučili med prakso kar največ. UČENCI INDUSTRIJSKE ŠOLE OB 20. OBLETNICI VSTAJE V celicah smrtne groze Kot smo že poročali, smo sestavili učenci in vzgojno osebje naše industrijske šole za praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov obsežen načrt prireditev. Doslej smo obiskali ob obletnici dražgoške bitke vas Dražgoše, 2*7. aprila pa smo priredili lepo uspelo proslavo v šoli. be, je pri tem lahko videla, s kakšnimi žrtvami je bilo ustvarjeno, kar uživa danes. Zapiske mučencev na stenah celic smo ponesli s seboj kot izročilo, ki ga ne bomo nikoli pozabili. HP Po uvodnem aovoru upravnika doma Ljuba Božiča so bila na sporedu glasbena dela in recitacije. Izvajalci so bili učenci Glasbene šole Ljubljana-Center in učenci naše Industrijske šole. Skrbno pripravljen spored je navdušil prisotne, saj so nam nastopajoči v umetniški podobi, a resnično doživeto približali najveličastnejše dni naše zgodovine. V načrtu letošnjih proslav vstaje je bil tudi obisk mučilnice tisočih zavednih Slovencev v Begunjah in grobov talcev v bližnji Dragi. Na ta obisk smo se pripravljali že dalj časa. Spominu padlih talcev smo se oddolžili s svečanostjo vri njihovih grobovih in z vencem, ki smo ga položili na spomenik. Prisluhnili smo pripovedi starejših tovarišev o grozotah, ki so jih doživljali zavedni Slovenci v teh gestapovskih zaporih. Vse pa je globoko presunil ogled celic smrti. Prav mladina, ki je deležna vse skrbi naše druž- BOŠ REŠIL ŽIVLJENJE, KO TE BOMO POKLICALI? Dne 10. junija je Občinski odbor RKS Ljubljana- Šiška priredil svečano proslavo v počastitev Dneva krvodajalcev. V prijazno urejeni dvorani v Parmovi ulici se je zbralo precej krvodajalcev, ki so pazljivo poslušali besede dr. Voglarja o težavah in uspehih krvodajalske akcije. Med drugim je ugotovil, da je občina Šiška-Šentvid glede na odstotek krvodajalcev tudi v državi na prvem mestu. Po kratkem programu, ki ga je pripravila Glasbena šola šiška-Bežigrad, je sledila podelitev značk, diplom in pohval. Razdeljeno je bilo 250 srebrnih in 32 zlatih značk, razen tega se je dr. Voglar vsem krvodajalcem v imenu bolnikov in zdravnikov toplo zahvalil in jim svetoval, naj se vrnejo med ljudi z geslom: »TUDI TVOJA KRI NAJ REŠUJE ŽIVLJENJE.« Za zdravje naših otrok Ročna vijačna stiskalnica »knaker« — izdelek učencev IŠ PADEL JE S KOLESA K. N. se vozi na delo s kolesom. Bil je ponedeljek in ni imel dovolj časa, da bi se pripravil za vožnjo. Zato ni zavaroval hlačnic, od katerih se je ena med vožnjo zapletla med verigo in pogonsko kolo. Padel je in si poškodoval palec, da je postal nesposoben za delo. Preden odidemo zdoma in sedemo na kolo, se prepričajmo, ali bo naša vožnja varna! Rabite svoje pravice (Nadaljevanje in konec) Podatkov je dovolj— samo spregovoriti je treba Dostikrat se delavski sveti EE izgovarjajo, da nimajo na razpolago ustreznih podatkov, na podlagi katerih bi lahko ukrepali. To seveda ni res, ker je teh podatkov na razpolago dovolj, čeprav še ne vsi. Dostikrat se je ugotovilo, da niti vodstva EE, kaj šele delavski sveti EE ne vedo, da so bili kaki podatki sploh objavljeni niti ne kako naj jih izkoristijo. Take slabosti seveda niso opravičljive in jih bo potrebno v interesu EE samih čimprej odpraviti. Spremeniti bo treba najbrž način dela DS EE, predvsem tako, da bodo člani DS EE pred sejami seznanjeni z vsemi problemi, o katerih naj odločajo in to na podlagi dokumentiranega in obrazloženega gradiva. Čutiti je tudi pomanjkljivo povezavo med člani DS EE in nji- hovim kolektivom, kar velja tudi za člane DSP in UO. Tudi o tem je bilo nekaj govora na letni sindikalni konferenci, kar bo potrebno čimprej urediti, sicer se nam bo še večkrat dogodilo, da bodo nekateri ukrepi organov upravljanja kakor doslej izzveneli prazno in jih kolektiv ne bo razumel. Še mnogo prizadevanj (Nadaljevanje s 1. strani) PROIZVAJATI: HITRO, KVALITETNO IN CENENO! Maj Kumulativa REMO 105,36 109,09 PK 123,34 121,88 HS 101,64 185,13 SN 111,76 88,02 DT 357,00 96,48 OO 116,20 112,23 Skupaj 112,46 102,80 Iz zgornjih številk izpolnjevanja količinskega plana razvidimo lep porast proizvodnje v zadnjih dveh mesecih. Posebno razveseljivo ob teh številkah je dejstvo, da so ekonomske enote-finalisti v povprečju dosegle skoro 90 odstotkov, medtem ko so ob koncu prvega četrtletja stale v povprečju na 73,5 odstotka. Tudi rokovno izpolnjevanje obvez se je močno popravilo, tako da nas trenutno stanje obratnih sredstev na poti izboljševanja rokovne discipline ne sme ovirati. Analize izpolnjevanja plana za prvo polletje leta 1961, ki so se ga proizvodne enote lotile z vso resnostjo, kažejo, da je glede na kritične zunanje poddobave ogroženih nekaj 10 komisij, kar se bo z dodatnimi intervencijami poskusilo urediti. Po gornjih proizvodnih rezultatih in spričo uspešnih prizadevanj proizvodnih enot in ostalih sektorjev lahko upamo, da bomo uspešno uresničevali in uresničili načela hitre, kvalitetne in cenene proizvodnje. Inž. Vinko Čižman tehnični direktor Slabokrvne komisije Komisije delavskih svetov ekonomskih enot, ki so pravzaprav glavni vzviodii DS, še niso zaživele. Te bi se morale zlasti študijsko baviti s posameznimi problemi in predlagati rešitve delavskim svetom. Ker tega niso storile, je seveda razumljivo, da seje delavskih svetov niso bile tako plodne, kakor bi sicer lahko bile. Zato ni čudno, da so delo, ki bi ga te komisije mogle opravljati, opravljale v glavnem komisije pni DPS in UO. Zlaisti velja to za komisijo za Osebne dohodke in za komtsiljo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmeri/j. Delavski svet podjetja in UO sta te nepravilnosti glede dela komisij EE spoznala. Zato je UO tudi imenoval posebno komisijo, ki naj oživi komisije DS EE in jilm pomaga, da se bodo čimprej vpeljale v delo. Sicer pa je potrebno reči, da DSP in UO nista nudila DS EE in njihovim organom v njihovem delu kaj prida pomoči. DSP ni niti enkrat v svoji mandatni dobi analiziral dela DS EE in ga kritično premotril, jim nudil pomoč in ji-h opozarjal na njihove napake. Zdi se, da še nismo dojeli važnosti in pomena EE in njihove vloge, da se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bo počasi potrebno tudi dejansko prenesti navzdol marsikatero pristojnost, ki jo je doslej imel UO im DSP, in ne govoriti o tem samo na papirju. Kljub vsem tem dobronamernim kritičnim pripombam, bi kažejo le na nekatere slabosti, ki jih bomo odpravili, je treba reči, da se DS EE le počasi uveljavljajo in da tako DSP kakor tudi DS EE počasi dojemajo svojo vlogo in naloge. Za dokončno rešitev vseh problemov in odpravo vseh zgoraj navedenih pomanjkljivosti pa bo seveda potrebno še mnogo prizadevanj in trdega razumskega in razumnega dela, tako DSP kakor tudi DS EE. Tudi letos bo na našem sinjem Jadranu in na Gorenjskem letovalo iz naše občine okoli tisoč otrok. Zveza prijateljev mladine in Oddelek za socialno varstvo občine Šiška sta z veliko prizadevnostjo organizirala letovanje na Pagu, v Poreču, Piranu in v Srednji Dobravi na Gorenjskem. Letošnji program je precej spremenjen, kar bo le v korist otrok in tudi organizacija dela bo boljša. Letos bodo odšli na Pag le otroci v starosti do 10 let, v Piran v starosti do 14 let, v Poreč v starosti nad 14 let. Ta odločitev je zelo umestna, ker je počitniški dom na Pagu primernejši za mlajše otroke. Spalnice so skupne in je zaradi tega nadzorstvo nad otroki boljše, če so enake starosti in tudi glede preskrbe, igranja in kopanja je delo nadzornega osebja uspešnejše. V Piranu, pa tudi v Poreču, kjer je letovanje pod šotori, je bolje, če so otroci starejši. ga člana več kot 12.000 dinarje' ko Za otroke, ki so iz zdravstven^® razlogov potrebni letovanja, P^a imajo v družini manjši dohode!®3 bo razliko med plačilom starše1 so in polno ceno plačal Zavod za s« Ki cialno zavarovanje, medtem sk bo za socialno in vzgojno ogroža vs ne otroke razliko plačala občini he Kljub temu, da se je občinliih precej trudila za povečanje P0|SVl čitniških domov, le ne bodo WQ*r: Sli vsi otroci na počitnice. Zsi hi bi bilo pravilno, da bi predšolsl otroci odšli na Pag že meseca j^ nija in še meseca septembra j Uv tako omogočili letovanje še v ve< jem številu šoloobveznim otr® kom. s-e ti Cf trii va ba dipl. iur. Ivan Svoljšak Letošnja oskrba za 21-dnevno letovanje ;bo iznašala pb morjlu 10.000, na Gorenjskem pa 9.000 dinarjev. Ta razlika nastane zaradi krajšega prevoza. Vendar plačajo polno ceno za svoje otroke le tisti starši, pri katerih znaša mesečni dohodek na družinske- ŠOLA IN TELOVADNICA Oe bodo ipo družbenem plaf občine Ljubljama-Šiška v red stekla predvidena dela, bodo km3 lu pričeli urejevati Šišensko Tugamlirjevo ulico, graditi zbira) ne stanovanjske ceste od Pavš« < čeve ulice do ceste na Jami ’lfc postavljati 4 ‘trolejbusna postaj3!tla Ifšča na Celovški cesti. it*a Na Jami bodo začeli v najkrajši šem času graditi novo šolo, šoli Hinka Smrekarja in gimn3 ziji v Šentvidu pa telovadnici- M. S- $ PRIŠLI onima was ® ®® pomoč Stanislav Cizel, Marija Boljka, Franc Bradač, Jurij Furlan, Anton Jamnik, Stanislav Prepadnik, Stanko Pečnik, Franc Turk, Franc Vavdi, Mirko Kladnik, Ivanka Goloto, Anton Zabukovec, Alojz Volovlek, Franc Novina, Franc Kopušar, Viktor Kuhelj, Stjepan Josipinovič, Janez Škof, Jože Avsec, Janez iSolce, Anton Pete olj, Janez Pečjak, Angela Holc, Terezija Bibič, Vinko 'Skorošek, Andrej Logar, Djuro Jezernik, Ivan Butnite, Anton Kimovec, Jože Krapušek, Franc Redešek, Janko Remšak, Franc Atelšek, Emil Cešnovah Janez Grom, Marija Lavrič, Matilda Štrukelj, Veljko ing. Marmorš, Anton Marušič, Albin Krakar, Ivan Golob, Maks Volovjek, Janez Miklič, Veronika Camernik, Jože Hrovat, Mihael Ogorevc, Stanislav Špeh, Anton Vavdi, Mirko Stupica, Jože Kus, Stanislav Hren, Vladimir Škrbec, Jože Žitnik, Jože Pavlič, Janez Vodopivec, Marjana Tršan, Josip Karlovčec, Jože Strmec, Franc Podkrižnik, Djordje Kro-tič, Ivan Bevc, Miroslav Struna, Alojz Radkovič, Adela Sajk, Martin Kovačič, Janez Kramer, Vojislav Malič, Frančiška Čebular, Terezija Bizjan. VINKO JEGLIČ ODŠLI dikalni podružnici za najtežjih trenutkih. Marinka Jeglič ZAHVALA ZA LEP DOPUS> Tov. Vinko Sitar nam je pis3 da je izredno zadovoljen z vse! udobjem, ki ga uživa na oddih v -počitniškem domu v Fi®s Poudarja, da je hrana dobra, Pc strežba pa v redu. Čestitka D-ne 10. junija se je __ Metka Horvat. Celotni kolekt* PE pločevinarne in kovačnice želi na novi življenjski poti mn< go sreče. avtomatika Izšla je nova številka »Avtomati^*?": — strokovnega glasila za avtomat«1 zel cijo. Med drugim objavljajo tudi n1 slednje članke: Stopnje mehanizaci- poročil in njihov vpliv ina rentabilnost, A.vt< matska regulacija 575 SM peči Zel’ žarne Jesenice, Zakon o jugoslova* skih standardih in Fosfatiranje — P( prava izdelkov za lakiranje. iirejrr^© J težkemu kosu — PRIMERNO VRV Privezava 1200 kg težkega ob-delovanca na žerjav z obrabljeno konopljeno vrvjo v dveh pramenih, vsak s sposobnostjo 675 kg, je pri dviganju nujno dovedla do pretrganja vrvi in padca bremena. V. R., ki je čistil spodnjo plat podstavka, je sicer roko pri pretrganju vrvi hitro odmaknil, vendar ga je padajoče breme »ujelo« za prste levice. Poškodovanec je po 30 dneh še vedno v bolniški oskrbi . Obrabljena privezna sredstva so nezanesljiva. Smejo se obremeniti le v sorazmerju z njihovo obrabljenostjo. Najbolje pa je, da jih ne uporabljamo več. Franc Gašparič, Jože Miklavič, Drago Vidovič, Fehim Kamič, Ignac Babnik, Andrej Atelšek, Jože Lovrenčič, Stjepan Josipinovič, Mirko Bakitovac, Alojz Gole, Ljudmila Krebelj, Dragica Čenčur, Favao Novak, Draga Vad-njal, Živko Markovič, Marija Prešeren, Kok Kovačič, Andrej Logar, Vladimir Kokorič, Pavla Hrs, Alojz Kladnik, Vili Zemljak, Stane Ajdlšek, Božidar Oseli, Stane Vakselj, Josip Jezernik, Franc Marc, Janez šušter, Marija Prelesnik, Alojz Janžekovič, Margareta Triplat, Albin Vipotnik, Viktor Suhadolc, Zarif Elkasovič, -Anton Bregar, Ernest Vodušek, Janez Babnik. Dne 6. junija je po mučni bolezni preminil Vinko Jeglič. Rojen je bil I. junija 1902 v Ljubljani. V našem podjetju je bil knjigovodja. V Litostroju je bil zaposlen od 19. aprila 1948 j Va i/ i-lhil ROJSTVA Bezka iZigon 31. IV., Vida Vidmar 12. IV. — deklico, Ružiča Petrovič 25. V. — dečka, Dragica Turk 4. V. >— dečka, Marija Suhadolc 22. IV. — dečka. Srečnim mamicam ob veselem dogodku iskreno čestitamo! ZAHVALA Ob izgubi svojega nenadomestljivega moža se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti in ga obsuli s cvetjem, posebej še zdravstvenemu osebju ambulante Litostroja, ki mu je v dolgi bolezni -in ob vsakem času nesebično in požrtvovalno lajšalo trpljenje, lito-strojski godbi, predvsem pa sin- 16. do 18. VI. fraincoSko-čtaliijanski V3! vni film dnemascope ZENA NJENA IGRAČKA 19. do 20. VI. francoski vistavisi® film VELIKI POGLAVAR 21. do 22. VI. ruski film BALADA VOJAKU , . 23. do 25. VI. ameriški barvni f™ PONOSNI UPORNIK 26. do. 27. VI. ameriški barvni cijl-^i mascope film TA NJEN N ASM*) Z . 28. do 29. VI. francoski vistavisl®! film PREVARANTI 30. VI. do 2. VII. ameriški barvni nemascope film GIGI * 3. do 4. VII. ruski barvni film FEB PO SILI. ,d 5. do 6. VII. angleški vistavisi" film v SENCI GILJOTINE 7. do 9. VII. liitalijanski barvni visv Vision film EVROPA V NOČI J,-10. do 11. VIL angleški vlstaviSril«, film POT V VISOKO DRUŽBO 12. do 13. VII. japonski film ULlt' SRAMU „ 14. do 16. VII. ameriški barvni Vis* Vision film VRTOGLAVICA „ Do 10. septembra matinej ne ~ u aic *a< »bi hie &te tki POTREBUJEMO MLADINSKE VODILNE KADRE IKje - kaj * kako7 Za uspešno delo obratnih -mladinski aktivov je potreben dober Vodilni kader, -katerega pa je pri Das premalo. TK LMS se je odpočil, da -bo uredil posamezna vodstva aktivov, ki naj bi se strokovno izobrazila na seminarjih za mladinske voditelje. Da Posamezna vodstva aktivov ne opravljajo v redu svojih nalog, so upravičeni razlogi. Med družim i tudi ta, da predsednik aktiva nima dovolj podpore članov. | Vsak mladinec pričakuje, da mu pčganizacija nudi -za njegovo delo in trud vsaj -minimalno razvedrilo, kar pa je trenutno nemogoče paradi pomanjkanja denarja. Aktiv je na -svoji zadnji letni konferenci soglasno sprejel letni Predračun 750.000 dinarjev, od katerih je doslej dobil- 6.500 din. TK LMS pošilja posamezne mladinske kolektive na enodnevni izlet, pri čemer pa jim nudi lah-jej Ob 20-letnioi vstaje jugoslovan-,]l pkih narodov in ob Dnevu mla-V tasti smo prejeli čestitko od V vla Sajovica, ki služi redile vojaš-ki rok v Kragujevcu, takole nam piše: »Pred nami, je praznik mladosti. Želim, da (bi -ga- praznovali v jedrem razpoloženju. Hkrati pa felim, da bi imeli mnogo uspehov pni političnem delu, vzgoji Vladih kadro-v in drugod. Za čestitko se m-u mladinci lepo . zahvaljujemo z želio, da b-i se fcma-h vrnil -in nadaljeval s svojim ^tivni-m delom v. mladinski °rganizaciji. OBISKI Dne 28. aprila so nas obiskali Mladinci tovarne »ZMAJ« iz Beo-t>rada, ki so se zanimali za delo }a.Se organizacije, za proizvodnjo m za težave mladinskega aktiva. sjlj koncu razgovorov so nas po- v°bili na onled njihove tovarne. Dne 10. maja so nas obiskali l^lddinci tovarne »ROG« iz Ljub-bttne, ki so se s predstavniki na-je organizacije razgovarjali o de-,u aktivov, o proizvodnji, vzgoji ^kadrov in podobno. Izrazili so m 6 w Za- nadaljnje sodelovanje jmed aktivoma in nas povabili na A ogled tovarne »Rog«. eij Prav tako so obiskali našo to-Oarno 20. maja mladinci TSŠ iz Ljubljane, mladinci iz Kopra in 'z »ISKRE« iz Kranja. VLADO TREMPUŠ POHVALJEN V časopisu »Mladost« smo za-,,, Cedili, da je bil predstavnik naše 1 Jhladinske organizacije Vlado ?r empuš , iti je na mladinski plovni akciji v Preševu v Makedoniji, pohvaljen. Naš aktiv je -yi donosen na takega mladinca in jhu ob tem uspehu iskreno česti-amo z željo, da se vrne med nas * udarniško značko in da s svojo \fotivnostjo nadaljuje tudi v na-'Orn mladinskem kolektivu. ZMAGA Z BELO ŽOGICO Namiznoteniška ekipa IŠL je ^stopala občino Šiška-Šentvid na j^hčin-skem prvenstvu Ljubljane, j h j er si je zasluženo priborila prvo [C fiesto pred občino Bežigrad, Mo-°te in Center. K zmagi so največ brioomogli Šlibar, Luknar in Duj-» hovič. zaciji partizanske patrulje, ki bi odšla iz Ljubljane proti Cerknici in na poti obiskala partizanske vasi in spomenike, pripravljamo velik mladinski -peteroboj, ki bo 29. in 30. julija v Ravnah na Koroškem. Tekmovali bomo v šahu, namiznem tenisu, odbojki in streljanju. Udeležili se ga bodo mladinski aktivi i-z železarne Jesenice, Štor, »Iskre« iz Kranja, Litostroja in domačini iz Raven. UREDILI SMO OKOLICO SPOMENIKA PADLEMU KURIRJU Občin-ski komite Šiška-Šentvid se je obvezal, -da bo v -počastitev 20-letnice -naše revolucije i-n Dneva mladosti s prostovoljno delovno akcijo uredil prostor okrog spomenika »Padlemu kurirju« v Podutiku. Te akcije se -je udeležilo 69 mladincev Litostroja, ki s-o naredili 109 delovnih ur. TEKMOVALI SMO Z JLA V okviru 20-letnice v-staje jugoslovanskih narodov s-o mladinci Litostroja tekmovali z vojno pošto Šentvid. Rezultati: Šah Litostroj — VP Šentvid 8:1; nogomet 4:1 za Litostroj, v streljanju -so bili boljši tekmovalci VP. Tudi v prihodnje si želimo taka tekmovanja, ki naj bi zbiižalu mladino s pripadniki JLA. ZBOR MLADIH KOVINARJEV Na Jesenicah so se dne 25. in 26. marca zbrali delegati gospodarskih organizacij, ki so sodelovali na III. zboru metalurgov in kovinarjev Slovenije. Navzoča sta bila tudi naša dva predstavnika, predsednik Janez Preši in Pavle Krilič. Ena izmed osnovnih ugotovitev je bila, da je treba povečati sodelovanje mladinske organizacije z ostalimi množičnimi organizacijami pa tudi med mladinskimi aktivi, potrebno je, da mladina razpravlja o novih metodah dela. Hkrati pa je potrebno nuditi mladini v prostem času ustrezno razvedrilo. Na Zboru so poudarili, da je delo, ki so ga opravljale komisije za delavsko samoupravljanje, služba za kadrovska vprašanja in kubi mladih proizvajalcev nadvse pomebno za razvoj in delo v industriji. SPOMENIK PADLEMU KURIRJU Kljub slabemu vremenu se j-e v n-edelj-o, 11. junija, dopoldne zbralo v -Podutiku okrog tisoč ljudi, ki so se /udeležili odkritja spomenika partizanskemu kurir-jiu Milanu -Mraivtljetu, ki j-e na tem mestu leta 1942 izgubil -svoje -mlado življenje. Spomenik je delo kiparja Staneta Keršiča in ni postavljen v spomin -sa-m-o Milanu, temveč vsej ljubljanski mladini, 'ki je kakorkoli -sodelovala v narodnoosvobodilnem boju. Mija Predavanje o kozmičnih poletih Krilo pri Splitu Zaradi šibkega vodstva in neaktivnosti kluba mladih proizvajalcev je bil TK LMS primoran razrešiti staro in izvoliti novo vodstvo. Klub ni delal polnih devet mesecev. Na seji TK LMS so bi-l-i izvoljeni v novi odbor kluba mladih proizvajalcev naslednji člani: Andrej Tiršek, ki je ofo- NAPREJ PONOSNO V DELOVNE BRIGADE Mlad-ima občine Šiška-Šentvid se je obvezala, da bo organizirala lokalno delovno akcijo v Opekarni Vodice. Trajala bo od -j unij a do avgusta. Julija bodo odšle delovne -brigade iz Vodic v Ravne, kjer bodo gradile nov športni park. Dohodki, k-i jih bodo prejeli mladinci' na -tej akciji, s-o namenjeni za izgradnjo nove telovadnice v Šentvidu. Dne 10. julija bo odšlo 30 učencev IŠ Litostroj na enomesečno delo na avtocesto. Meseca septembra bo TK LMS poslal dv-a, v novembru na enega mladinca na izgradnj-o avtoceste. Mladinci, ki bi želeli sodelovati na delovni akciji, dobe podrobnejša navadila pri predsednikih svojih aktivov. MLADOST POD SMUŠKIMI SKAKALNICAMI Dne 21. maja -so ije zbrali v Planici -mladinci 'iiz Koroške, Gorenjske, Tržaškega in Slovenske Benečije, da bi ob 20. obletnici naše ljudske revolucije in Tedna mladosti z medsebojnimi športnimi srečanji in kul-tumo-za-baivnim programom počastili1 te praznike. Dopoldne so tekmovali v šahu, -odbojki, nogometu in namiznem tenisu, popoldanski .spored pa so nadaljevali s kulturno-zabavnim programom. Vmes so razdelili nagrade najboljšim ekipam in posameznikom. Žal se tekmovanja zaradi pomanjkanja denarja nismo mogli udeležiti. Plodove naših aktivnih prizadevanj bi -lahko pokazali ta-ko pri športu kakor tudi v kulturnem delu aktiva. V prihodnje naši samoupravni in drugi odgovorni organi ne bi smeli dopustiti, da bi opuščali taka koristna srečanja, ki so med drugim tudi moralno političnega pomena, razen tega pa pomenijo za mladince vsaj minimalno priznanje za njihov trud in delo. enem izvoljen za predsednika kluba, Ivan Nemanič, Leon Ton-ko, Ivan Polajnar, Stane Zagoričnik in Marjan Rožac. Namen kluba je, da bi pridobil v -svoje vrste čirnveč mladih članov, ki bi se politično in strokovno izobraževali. Predavanja, ki jih bo organiziral klub, bodo spremljana s filmom in naj bi trajala eno uro. Prva predavanja bodo v začetku junija 'in bodo obsegala teme o dosežkih letalstva, avtomobilski industriji in o osvajanju vesolja. Težave kluba so v (tem, da mu primanjkuje strokovnega kadra, ki naj bi uspešno vodil delo. Zato smo nekatere člane poslali na -seminar v Bohinj, kjer se bodo usposobili za voditelje mladinske organizacije itn kluba. Novemu vodstvu želimo pri bodočem delu mnogo- uspehov. ZADOVOLJIVO DELO Aktiv livarne jeklene litine dela zadovoljivo. Imajo redne sestanke i-n v redu poravnavajo članarino. Mladinci so se udeležili delovne akcije za ureditev spomenika padlemu kurirju v Podutiku. Imeli so predavanje o proizvodnji in razgovor o skrajšanem delovnem času. Osem mladincev se je udeležilo izleta v Koper. V množičnem pohodu »Ob žici -okupirane Ljubljane« je nastopila ena ekipa. RAŠICA JE KIPELA OD MLADOSTI Dne 21. maja je priredil Feri-al-n-i občinski zbor P-oaiitniške zveze Slovenije Ljubljaina-cen-ter v počastitev 20-letnice revolucije veliko mladinsko zborovanje na Rašici. Govoril je predsednik -OK LMS Stane Bernik. Po končanem zborovanju, katerega so se udeležili tudi naši mladinci, je bil velik mladinski ples. POMAGAJO JIM KOMUNISTI IŠL — je aktiv, ki deluje zel-o enotno. Komite redno sklicuje sestanke, na katerih rešuje problematiko organizacije, šol-ske in domske skupnosti. Prav .tako živahno je na mladinskih sestankih aktiva, kjer rešujejo razne probleme in predlagajo različne izboljšave dela. Pri tem imajo veliko pomoč in oporo v mladih komunistih. Odbor za -kulturno-prosvetno delo je priredil več kulturnih prireditev v počastitev 20-letnice vstaje, na primer: razstavo likovnikov, nekaj mladincev pa je sodelovalo na javni oddaji »Pokaži, kaj znaš!«. Na množičnem pohodu -»Ob žici okupirane Ljubljane« je -sodelovalo 25 ekin in 2 štafeti. Mladinci so se aktivno udeleževali tekmovanj v počastitev Tedna mladosti. Štirideset učencev III. letnika je sodelovalo na predavanjih z naslovom »Šola in življenje« in organizirali so plesne vaje za absolvente. GOVORILI SO O SKRAJŠANEM DELOVNEM TEDNU Dieslovi motorji in talni transport. V tej enoti imajo redne sestanke, ha katerih rešujejo proizvodna vprašanja. Na zadnjem sestanku so govorili o skrajšanem delovnem času in se zedinili, da bi bilo ob morebitni uvedbi skrajšanega delovnega tedna najprimernejše pe-turno delo ob sobotah, pri čemer bi morala o-stati storilnost dela ista ali celo večja. To bi dosegli tudi tako, da bi imela naša skladišča dovolj različnega orodja. Mladinci, ki bi želeli -sodelovati na plavalnem tečaju, se ga ne morejo Udeležiti, Sem in tja po obratnih mladinskih aktivih ker ima njihov obrat dopust šele od julija dalje. Velikega mladinskega zborovanja na Rašici se je udeležilo 20 mladincev. VEC povezave Mladinke PPB samoiniciativno organizirajo izlete, katerih pa se udeleži povprečno 14 od skupaj 24 članic. Vpisane so v odbojkarski klub Litostroja .in redno -trenirajo. Dve mladinki sta odpotovali na plavalni tečaj v Selce. »Ob žici okupirane Ljubljane« je sodelovala ena ekipa. Pozdravljamo samoiniciativo, vendar želimo več povezave. IBM — BREZ VODSTVA Mladinci v IBM so trenutno brez vodstva. Pohvale vredno je edino to, da s-o vsi' plačali članarino za leto 1961. Mladinski komite pripravlja plan, kako bi usposobili novo vodstvo za aktivno delo, čeprav imajo težave zaradi izmen. VODSTVO NAJ BO UVIDEVNEJŠE V oskrbovalnih obratih zaradi izmenskega dela in neaktivnosti nekaterih članov sekretariata udeležba na sestankih ni zadovoljiva. Na sestankih obravnavajo proizvodna vprašanja, o skrajšanju delovnega časa in o problemih samih mladincev. Včasih imajo težave s predpostavljenimi, ki nimajo pravega odnosa do njih, saj -se v polurnem odmoru ne ida o vsem pogovoriti. Zaradi tega včasih zamudijo delo. Imeli so skupne ekskurzije v »Telekomunikacije«, -predlagali so, da bi dobili prevozno -sredstvo za izlet v Koper, kjer hi si ogledali tudi tovarno »Tomos«. Pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« -se je udeležila ena ekipa. Akcija za pomoč alžirskim otrokom je popolnoma uspela. Skunno so zbrali 11.000 dinarjev. Na plavalni tečaj sta odpotovala dva mladinca. VSAJ ČLANARINO BI LAHKO PLAČEVALI V orodjarni imajo vsak mesec proizvodne konference. Na pobudo mladinske organizacije so priredili strokovno ekskurzijo društva orodjarjev v Zagreb, -kjer so obiskali tovarno »Josip Kraš«, MLBU in Tovarno emajlirane posode v Celju; udeležilo se je je deset mlad-incev. Vodstvo te organizacije izgubi mnogo časa, preden pripravi mladince, da poravnajo članarino. REDNI SESTANKI Mladinski aktiv pločevinarne ima po delovnem času redne sestanke, kar je mogoče spričo števila članov. V zadnjem času so imeli predavanja o proizvodnji, o vlogi sindikatov in mladih komunistov in o -delovni disciplini. Aktiv je planiral izlet na Reko, kjer bi si ogledali podjetje »3. maj«, in ekskurzijo v tovarno »Dekorativnih tkanin«. Aktivne mladince je sekretariat predlagal za sprejem v članstvo ZKJ. TEŽAVE ZARADI IZMENSKEGA DELA Delo mlad-incev v materialnem biroju ni zadovoljivo. Od skupaj 12 članov b-i aktiv lahko z uspehom izpolnjeval svoje naloge, čeprav imamo težave zaradi dela. Članarino za prvo polletje so poravnali, za ekskurzije se bodo pridružili kateremu drugemu aktivu. Pri njih je potrebna večja samo-inicia-tiva, organizirajo naj predavanja, vodijo razgovore o proizvodnji in spoznajo mladince z delom drugih organizacij. SKLIČITE SESTANEK Delo članov sekretariata modelne -mizarne je nezadovoljivo. Sestankov je premalo in še ti so slabo obiskani. Za aktivno politično delo se odločajo neradi, kar je deloma razumljivo, ker se mnogo učijo V aktivu je potreben sestanek, na katerem naj bi govorili o skrajšanem delovnem času in o proizvodnji. Mladinci so doslej obiskali tovarno dekorativnih tkanin in se udeležili skupnega izleta metalurških obratov v Koper. OBISK V KOPRU V livarni sive litine se mladinci niso zbrali že od aprila, čeprav bi se morali pogovoriti o delu in planu organizacije. P-rii pohodu »Ob žici« je'sodelovala ena ekipa. Članarino so poravnali pravočasno. Bili so na izletu v Kopru in se pripravljajo na obisk bolnišnice »Franja«. Tretja zmaga, prvi poka( V nedeljo, 24. aprila, je bil v Velenju prijateljski dvoboj v dviganju uteži med ekipama Partizana Velenja in TAK Litostroj. Z rezultatom 1409,5 kg je zmagala ekipa Litostroja, medtem ko je domača ekipa dosegla 1137,5 kg. Tako je naša ekipa popravila ekipni rekord za celih 144 kg. Junak tega srečanja je bil ponovno član naše ekipe Jože Jure-tič, ki je dosegel tri nove državne rekorde v perolahki kategoriji. Odličen rezultat 305 kg je za 15 kg boljši od državnega rekorda, toda zaradi nckompletne sodniške zasedbe ta rezultat, žal, ne bo priznan. Poleg njega je zablestel tudi naš drugi tekmovalec Tine Žagar, ki je v teznem dvigu izenačil republiški rekord, v tria-tlanu pa je dosegel najboljši rezultat dvoboja s 312,5 kg. S 310 kg je navdušil naš »težkaš« Tine Pestator, a tudi ostali člani naše ekipe: ICaralič, Jeke, Fortuna in Stegel so s svojimi osebnimi rekordi prispevali k odličnemu rezultatu in k lepi zmagi. Živi vozli Vpliv telesnih vaj Čedalje veC stanovanj Okostje ali skelet Imenujemo pasivni del gibalnega aparata — aktivni del pa so mišice, ki smo jih že obravnavali v prejšnjem članku. V letih telesnega razvoja, ko so kosti še razmeroma mehke in prilagodljive, vplivajo telesne vaje spodbudno na rast dolgih kosti, povečujejo njih trdnost, formirajo pravilno držo telesa in preprečujejo razne deformacije. Z leti nastopa proces zakoste-nenja in moramo samo še vplivati na trdnost in gibljivost sklepov. DELAVCI NA IGRIŠČE To je bilo ugotovljeno na občnem zboru Občinskih zvez za telesno vzgojo Ljubljana-Siška. Delovanje 21 osnovnih telesnovzgoj-nih organizacii s skupno 12.031 člani je do sedaj pokazalo zelo velike uspehe in precejšnje sodelovanje mladine. Želeli bi, da bi pri bodočem aktivnem delu še bolj sodelovali delavci, ki delajo pri stroju in potrebujejo po napornem delu primerno razvedrilo na športnih igriščih, kar bi koristilo tudi njihovemu zdravju. V preteklem letu se je dvignilo članstvo za 1048 aktivnih članov zlasti pri ŠD Litostroj, ŠŠD »Hinko Smrekar«, ZŠD Ljubljana in Strelske družine. Na zboru so tudi razpravljali o bodočem delu in to predvsem o vzgoji kadrov, tekmovanju, udeležbi na prvomajski povorki, __ V. partizanskem pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane« ter Štafeti mladosti in o sprejemu proračuna, •ko bo znana višina dotacije. Za novega predsednika je bil izvoljen Andrej Drnovšek. Dolge cevaste kosti imajo dva okrajka in steblo, ki je v letih rasti ločeno od okraj kov po rastnem hrustancu, v katerem se kopičijo apnenčeve soli. S tem nastaja nova kostni-na. Živahno, gibanje pospeši krvni obtok in tako pride več krvi tudi v po-kostnico, v notranjost kosti in zlasti v hrustančno plast, kjer cevasta kost raste v dolžino. Antropometrijska merjenja so pokazala naslednje: povprečna višina fantov, starih štirinajst in pol leta, je znašala 142 cm; po treh in pol letih so se »potegnili« telovadci do 163 cm, netelovadci pa komaj na 160 cm. Svariti moramo pred takimi vajami za moč, ki pomenijo za mlad, razvijajoči se organizem preveliko obremenitev. Le-te ustavijo rast kosti v dolžino. Posledice pretirane in zato škodljive vadbe lahko vidimo v cirkusu, ko nastopajo akrobatsko izurjeni otroci, ki so očitno zaostali v rasti. Obremenitev tudi ne sme biti enostranska, enolična in dolgotrajna, temveč zmerna, vsestranska, raznovrstna, kratkotrajna in pogostna. Končno svarimo tudi pred pretežkim fizičnim delom. Naši vajenci in vajenke, kmečki fantje in dekleta bi bili mnogo lepše razviti in lepše ra-ščeni, če bi počakali s težkimi deli vsaj do 18. leta starosti. S telesnimi vajami je možno vplivati na pravilno držo telesa, možno pa je tudi različne okvare v strukturi okostja odpravljati. Napake se pojavijo največkrat v hrbtenici (patološko izkrivljanje v stran naprej in na- V naši občini bodo letos nadaljevali gradnjo 690 stanovanj, od katerih bo v letošnjem letu vseljivih 536. V zadružnih vrstnih hišah bo- vseljivih 158 v individualnih gradnjah pa 70 stanovanj, skupno torej 764 stanovanj. Razen tega bodo začeli graditi še 406 novih stanovanj ob Tugo-mirjevi in Scopoljevi ulici, v Šentvidu 51 zadružnih vrstnih hišic in 58 individualnih hiš, skupaj 515 stanovanj. Podjetje Ljubljana-trainsport bo gradilo samski dom z 80 sobami, menzo in ostale .prostore družbenih organizacij. Predvidena je tudi gradnja troetažne trgovske hiše ob Celovški cesti, poleg občinske zgradbe. -m Naš tretji nastop je bil hkrati tudi tretja zmaga, s katero smo si priborili prvi pokal. To je bilo na troboju ljubljanskih klubov 14. maja v Študentskem naselju. Tekmovanje je bilo posvečeno obletnici vstaje. Težkoatletska zveza Slovenije je v ta namen podarila zmagovalcu prehodni pokal. Ker je iz neznanih razlogov ekipa Ježice odstopila, se je tekmovanje spremenilo v dvoboj TAK Študentsko naselje : TAK Litostroj. Zmagala je naša ekipa z rezultatom 7:0 in osvojila prehodni pokal, ki nam ga je izročil predsednik Težkoatletske zveze Jugoslavije tov. Kos. To pot je bil najuspešnejši tekmovalec naš Pestator s 330 kg. Jože Juretič je dvigal zopet bolje od državnega rekorda, toda tudi tokrat ni bil sodniški zbor kompleten. Izreden napredek je pokazal Tine Žagar in videti je, da mu meja 300 kg ne dela nobenih preglavic. S svojim rezultatom se je povzpel še stopnico više in se uvrstil v »gornji dom« jugoslovanskih dvigalcev srednje kategorije. Lep napredek in iz- Kegljaški krožek modelarjev Kegljaški krožek »Modelar« je bil ustanovljen letos januarja in šteje 16 članov. Do danes so imeli šim podelili dva pokala. Kegljači so mnenja, da bi imeli lahko še lepše uspehe, če bi imeli lastno kegljišče.______________ za j) in v stopalih (ploske noge). S telesnimi Vajami povečamo gib- ljivost sklepov. V bistvu gre za raztezanje zakrčenih mišičnih skupin in za vzpostavljanje normalne gibljivosti sklepov. Zmanjšanje gibljivosti sklepov pa ni samo posledica zakrčenih mišic, ki sklepe obdajajo. Pojavlja se tudi, če sklepa dolgo ne uporabljamo in zaradi tega zaraste z vezivom. Vaje za raztezanje so prav posebno potrebne v dobi človekovega staranja, da bi čim dlje ohranil kolikor toliko gibljivosti. Slabo oblečena reprezentanca Kegljači »Modelarja« V preteklem mesecu so imeli naši odbojkarji nekaj zanimivih srečanj z ligaškimi moštvi Ljubljane, ki pa so bila za nas vsa neuspešna. S Partizanom iz Ribnice smo izgubili s 3:2, s Trnovim in Kočevjem pa 3 : 0. Če raziskujemo te neuspehe, lahko ugotovimo, da kljub redni vadbi pod tako slabimi pogoji, kakršne imajo naši odbojkarji, ne morejo igrati dobro. Igrajo z eno samo žogo; ker nimajo copat, morajo skakati po ostrem pesku bosi ali pa v svojih čevljih. Razen tega nosijo tudi svoje obleke, ki so med drugim neprimerne za gibčnost. Tako oblečene in obute je sram, da predstavljajo reprezentanco Litostroja. Seveda je to tudi eden izmed razlogov, da se igralci slabo počutijo in ne igrajo tako kot pričakujemo od njih. Kozmelj Vrhunski odbojkar: »Danes sem pa slabo oblečen, zato bo točka manj.« že več srečanj s tujimi moštvi, med katerimi je pomembnejše tekmovanje s Topsom, Ardelom, Borcem in z drugimi. V med-obratnem tekmovanju v naši tovarni je dosegel prvo mesto. Pred nedavnim so imeli ob zaključku prvenstva posameznikov majhno slovesnost, na kateri so najbolj- EOVSOD LITOSTROJ V počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in Dneva mladosti, je bilo pred nedavnim občinsko tekmovanje, na katerem je nastopila mladina občine Šiška-Šentvid. V streljanju je zmagala ekipa Litostroja. V nogometu je v finalu Litostroj I premagal Litostroj II z rezultatom 4:2. Najboljše odbojkarje pa ima IŠL, ki je v finalu premagala Litostroj z rezultatom 3:2. V namiznem tenisu je premočno zmagala ekipa IŠL, ki je vse svoje nasprotnike porazila z visokim rezultatom. LITOSTROJČANOV NI LAHKO PREMAGATI Dne 5. marca so mladinci naše tovarne tekmovali z mladinci PTT in jih v vseh disciplinah premagali. V namiznem tenisu so zmagali 4:0, v streljanju je bil rezultat 208:200 v našo korist, v šahu pa 4:0 za nas. Samo še eden je pred nami Težkoatletski klub Litostroj je imel v zadnjem času številna prijateljska srečanja. Med drugim se je pred kratkim pomeril tudi z ekipama Partizana iz Novega mesta in s TAK iz Pirana. Obe srečanji je naša ekipa odločila v svojo korist. Rezultati so tile: TAK Litostroj : Partizan Novo mesto 1398:1071,5 kg in TAK Litostroj : TAK Piran 1012,5:809,5 (le petčlanska ekipa). Poleg Žagarja in Pestator j a — Juretič tokrat ni nastopal — je tudi Jeke pokazal lep napredek, posebno v sunku s 115 kg. Tudi ostali tekmovalci: Fortuna, Smre- piljeno tehniko je pokazal tudi tekmovalec lahke kategorije Air ton Fortuna, pa tudi naš najmlaj- " ši in najlažji tekmovalec Metelkt!rg je uspešno prestal svoj »krst«. F. Naša mlada ekipa je že s prvit1 * * * mi nastopi dosegla odlične rezulj® tate in dokazala, da je na kaij;!1 najboljši poti k še večjim usPe'gj hom. Zmage se vrstijo in ob vest-r® nem treningu in trdnem vodstvu':" lahko ta ekipa doseže še LeC uspehe. Upamo, da bodo pr'V uspehi vlili v našo ekipo še več 51 duha, kar pa je pogoj za nadalj'! nje uspehe. Stegel f Poiscimo skrite rezerve! dobre volje Bil je še mlad in ambiciozei saj je zrasel s tovarno. Tudi ponižen je bil, ker bi se rad š ( veliko naučil. Vsak mu je dSos nekaj svojega, čeprav nehote, iig ker so minila leta, se je to pofeg znalo. Pa tudi sam je prenekater^^ večer preslonel ob knugi in d? ek lovnih problemih. Spoštoval ie,ju nadrejene, bil je tovariški do K0' logov, le monopolizem posamet' nih strokovnih delavcev ga je bo del v srce. »Ni to prav,« je često reke »vsi smo ena tovarna!« Dotlej J bil še pošten. Potem so tudi njeg začeli priznavati za strokovnjaki Še je bil tovariški do sodelav cev, toda ko je med mlajšimi ste ■ki a beseda o monopolizmu iskrenosti medsebojnega sodelo vanje, je umolknil in se najrai neopazno izmuznil... -■ fr I 2 Stal je ob stroju in topo strmel JJfcj kos kovine, ki se je vrtel na njeI|L ■ »In če mi komisija le ne bo priznaj L dovolj točk za stanovanje . . . Kaim naj greva z Marijo?« TNTož je ostro škrtn'1 ot> jeklo, in rrV' -* drikasti ostružki so se v enakomen spirali motali okrog njega. . »Doma ne zdržim več! To je pekel' I jlfcli so vrtale misli naprej. Stroj je enakomerno brnel ostružki so se kopičili. Mahoma se J' ni zdrznil. Pogledal je na načrt in su» |js kovito ustavil stroj. Ko je meril vpL ti komad, mu je postalo vroče. Pre več ga je posnel. Tudi mojster, ki 5l3: je prav takrat znašel ob njem, je t3 ^ koj ugotovil napako. »Izmeček,« je bila njegova suh« mrzla in edina beseda. Kako lahko je biti dober mojste^ in kako lahko si je pridobivati s°l,! > A kar, Petričič, Stegel in Metelko so s svojimi rezultati zadovoljili. Naša ekipa je v teh srečanjih nastopila v spremenjeni postavi, a je kljub temu dosegla dobre rezultate. Ker je precej tekmovalcev v rezultatih zelo izenačenih, se je med njimi vnel hud boj za vstop v ekipo. Bilanca prvih nastopov ’e zelo ugodna. Pet srečanj — pet prepričljivih zmag in sigurno drugo mesto v Sloveniji. Pred nami je samo še ekipa ŽTAK Ljubljana, ki je že dolgo najboljša v Jugoslaviji. S—1 vražnike Najbolj prav bi naredila, ko ostala doma. Delo ji nikakor ni s> od rok. Neprespana, utrujena in z» skrbljena zaradi nenadne bolezni, » je včeraj zgrabila najmlajšega sinčKj se je mučila s številkami. Saj moro ni nič hudega in ima mož prav, ' pravi, naj ne skrbi. Toda ali bo Ma1 janca res pazila na bolnioka, dokle se sama ne vrne iz službe? . . . Številke so ji plesale pred očmi že tretjič se je zamujala z iskanje”lot povsem nepomembne napake. »Ali boste uspeli izdelati do roka].*' Stresla se je, ko je nenadoma zalili slišala šefov glas ob sebi. Ko »Bojanček je bolan,« ji je proti V'L lji ušla z jezika misel, ki se ji 1 vseskozi vrivala med številke. '0: »Vaš sin? . . . Potem vas razume"'^ Poskusite in naj vam Ivanka po«P. 8ao’dšel je, njej pa je bilo, da bi z«l( jokala ob topli besedi. Kako lahak, je biti dober šef in kako lahko si C pridobivati zveste delavce . .. "a ,-ir [U ” ja Vsi so ga poznali. Bil je že k%jj del tovarniškega inventarja. Re%, ko si ga srečal, ne da bi te prjba jazno pozdravil in spet odšel fL, svojem delu. Majhen, neznat4f> človek — brez posebenih ambicij zadovoljen s svojim »proštom J pod soncem« — kdo bi se p osebij menil zanj! A vendar je bil čKJ vek, ki so mu brez vsake huj< misli vsi zavidali njegovo skrohf01 n ost v željah in življenju iz dn|jo va v dan. ^ J i Pred kratkim sva se spet sij0' čala. Začudil sem se resnosti, ra katero mi je odzdravil. Pa sef°’ ga ustavil. Šele na vztrajno pij govarjanje mi je zaupal: ,. »Veš, očitali so mi, da sem varni samo za stroške in da tisti vsakega petnajste!! dinarjev sploh ne zaslužim.« Saj sem povedal, da je bil v' majhen, neznaten človek, zadf= voljen s svojim delom in drUt J zadovoljni z njegovim; sprejerbv' je, kar so mu dajali, in nikoli ni pritoževal.. "Oficirji s klobuki nlaj- že pišemo o" delu množičnih ieikAganizacij na terenu Litostroj, «. *e bi bilo prav, da ne bi omenili irvilUi dosedanjega dela pred krat-;zulfm osnovane organizacije Zdru-!ia:Nja rezervnih oficirjev dn pod-[spe^icirjev, ki je pa začela z aktiv-,est-Fi delom že lansko jesen. Ta se stwe zaradi prevelikega števila član-lepf[*Va odcepila od prejšnje zdru-prvife,le organizacije, ki je obsegala ve{«rena Šercer in Litostroj, tako negi "i imata sedaj oba terena približ-lalj'100 cna-ko število članstva. organizacija, je delo le-te posvečeno predvsem strokovni vzgoji svojega članstva, z obveznimi predavanji in praktičnimi vajami. Program strokovne vzgoje določa komanda naše Ljudske armade, ki ga je članom te osnovne organizacije letos uspešno posredoval aktivni major JLA Viktor Bajc. Vsa predavanja, ki so bila v mali kino dvorani, so ilustrirali s strokovnimi filmi, obisk predavanj pa kljub dobri propagandi ni bil zadovoljiv. Zavest nekaterih članov te organizacije se je odražala tudi pri vseh ostalih akcijah. Tako je bila smučarska ekipa na zimski prireditvi v Dražgošah »Po sledovih partizanske Jelovice« ena naj- boljših. Litostrojski rezervni oficirji so sodelovali s svojo ekipo tudi na »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane«, kjer so bili na startu tudi kot reditelji. Uspehu akademije, ki jo je občinski odbor ZROP Ljubljana-Šiška priredil v čast ustanovitve OF, 27. aprila, so pripomogli tudi Lito-strojčani. Osnovno organizacijo ZROP Litostroj vodi njen predsednik upravnega odbora M. Vilhar. Razen enega, so vsi člani odbora tudi člani našega kolektiva. Zaradi tega želimo, da bi osnovna organizacija ZROP Litostroj, ki je ena najboljših v občini, žela tudi vnaprej še večje uspehe. — il Za lepšo podobo občine Osnovna organizacija ZROP Litostroj ima nekaj čez 200 članov, ' jd katerih so skoraj vsi člani na-P°lega kolektiva. Razen personal-t; ih vprašanj, ki jih v zvezi z od-ekom narodne obrambe občine iubljana-Šiška mora reševati 1 , komet' i eke ej ijeg jaki :lav ste lelo j raj si Svet za stanovanjske zadeve pri, ObLO Ljubljana-Siška je ugotovil, da je v naši občini še nekaj hiš, ki so na zunaj zanemarjene, da kvarijo zunanjo podobo občine. Zato je ObLO sprejel sklep, da priporoči stanovanjskim skupnostim, hišnim svetom in zasebnim hišnim lastnikom, da že pred proslavo 20. obletnice revolucije, dne 22. julija uredijo okolico svojih zgradb. Očistijo in popravijo naj poškodovane dn dotrajane fasade, odstranijo ali popravijo poškodovane ali dotrajane ograje, ure- dijo zelenice, okrasijo okna in balkone s primernim cvetjem in nadomestijo nečitljive ali zastarele napise. Prepričani smo, da bo ta sklep našel ugoden odziv med občani. —em— Preveč prekrškov Iz ke i? poročila sodnika za prekr-ObLO Ljubljana-Šiška je azvidno, da je bilo v letu 1959 kupno 1656 primerov, medtem se je v letu 1960 povišalo to tevilo že na 2398. Največ predahov je poslala postaja LM ■jubljana - Šiška, sanitarna infekcija samo 7. gradbena pa 3. Zoper mladoletnike je bilo po-^ inih le 37 prijav, večinoma za-:»di cestno prometnih prekrškov, Kafl|oper javni red in mir pa samo Prijavi. Iz tega je razvidno, da en1! babina ne ustvarja neredov niti 0 lokalih, še mani .pa po cestah. Precej je bilo primerov vinjenosti starejših oseb, med kateri-se ipi so bili tudi kolesarji, mope-v i in avtomobilisti. Na žalost pn e ljudje ne zavedajo posledic, ki * ^stanejo zaradii Vinjenosti fcole-'farja ali pa avtomobilista. ;uh> Ki i si i za i, $ lčk ord * Ma1 )kl£ Med prometnimi prekrški zavzemajo veliko večino prekrški kolesarjev zaradi vožnje brez luči, vzporedne vožnje in podobno. Med prekrški zoper javni red in mir tudi prevladujejo prekrški lažje narave, kjer prednjačijo posebno sezonski delavci iz sosednjih republik. V preteklem letu je bil v postopku samo en primer kršitve določbe glede delovnega razmerja in zato ni bilo nobenih posebnih problemov. Kaznovanje kršilcev pa se je v primerjavi s preteklim letom precej poostrilo, posebno glede prometnih prekrškov. -s-m- DELO V NOVEM ZDRAVSTVENEM DOMU Dne 1. junija je začel sprejemati prve bolnike novi zdrav-stevni dom v Šiški, ki je z opremo vred stal več kot 170 milijonov dinarjev. V njem bo enotno urejena vsa zdravstvena služba. (Doslej so bile zdravstvene ambulante raztresene po vsej občini.) V novem enonadstropnem poslopju bo splošna in preventivna ambulanta, štiri zobne ambulante, otroška zobna ambulanta, patronažna služba, otroški dispanzer z vsemi ustreznimi službami, šola za matere, ginekološki dispanzer, služba za industrijsko preventivo, vsi potrebni laboratoriji in uprava zdravstvenega doma. V neposredni bližini so v gradnji tudi novi objekti do sedaj že obstoječe bolnišnice, kjer bo na razpolago 200 novih bolniških prostorov z 200 posteljami. S-e Za boljše zbore volivcev Pravnomočnih odločb je bilo . Čečenih 1542, od tega 1487 denarnih kazni, v višini 1,700.000 č Vilarjev, v 55 primerih zaporna iiRzen v skupnem številu 1111 dni. Iz razprav pri sprejemu družbenega plana občine Ljubljana-Šiška je razvidno, da bi morali imeti odborniki boljši stik s svojimi volivci in jih zainteresirati Veliki načrti Iz družbenega plana občine za -• j,- 1961 so razvidne nekatere na-°6e, ki jih namerava občina iz-►KaJ^ršiti. Sredstva za gospodarske i investicije bo uporabila za do-vo™nčno izgradnjo nove opekarne ji l** 1 2 3 4 5 Smodinovcu z letno zmoglji-eJošt j o 12 milijonov opečnih enot, %a'a rekonstrukoiio strojnega parka r Bombažni tkalnici in Tovarni Uk? etenin Rašica, za gradnjo nove si industrijske hale pri SKIP, za Rbavo novih strojev v livarni unitas«, za gradnjo novega hle-. Ja za 200 glav živine pri Kmetij-zadrugi Šentvid, za nadalje--iatije gradnje potrošniškega cen-1 v šentvidu in motela v Med-LgOi in za adaptacijo gostilne ®jcj|pr.i Gusteljnu« v Dravljah. irc' Investicije v obrti bodo upo-ebRbljene za novo gradnjo podjetja čltfjapo«, v Embalirki za povečanje iufradbenih objektov, dokončana ■oiif0do vsa programska dela v po-JnvOšniškem centru v Tugomerjevi pici, podjetje »Učila« bo dobilo srpe prostore, »Juvinil« in »Uliv« ti.fa 'bosta povečali proizvodnjo z serovimi stroji. -lan ph , , t^AHVALA STANETU ŠEFICU isti teč Dolgoletni načelnik oddelka za /Rdbene, komunalne in stano-il ahjske zadeve občine Šiška Sta-ad1'6 7 8 9 Šefic je odšel v zasluženi po-IrU °j. Litostrojčani se mu za nje-?rf. 3 v o nesebično pomoč in sodelo-li ' arije pri raznih komisijah, odo-ET britvah in nasvetih iskreno zahvaljujemo in mu želimo, da bi še dolgo let s svojim veselim značajem užival sadove svojega dela. Za novega načelnika oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve pa je bil imeno-yan Roman Dermaša, kateremu želimo obilo uspeha na njegovem novem delovnem mestu. za delo občinskega ljudskega odbora, saj so bili nekateri zbori volivcev zelo slabo obiskani in niso dosegli po statutu predvidene 10 “/o udeležbe. Odborniki so na zborih volivcev samo nakazali nekatere probleme, morali pa bi jih volivcem bolje razložiti in pojasniti. Podobne težave imajo tudi pri volitvah šolskih odborov. -me Mali oglasi v trafiki Uredništvo časopisa obvešča vse člane kolektiva, da lahko odslej naprej oddajajo male oglase, zahvale, osmrtnice in podobno v trafiki obdelovalnice in pri glavnem izhodu in v trafiki na vogalu Djakovičeve itn Celovške ceste. Enotna cena za enkratno objavo malih oglasov je 200 dinarjev. Okoli občine Šiška so delavci izkopali že nekaj gradbenih jam, kjer bosta stala novi kino in restavracija Bolnišnica je še v gradnji Lepi rezultati v občini Pred kratkim je občinski odbor ZROP Ljubljana-Šiška priredil »Orientacijski pohod« katerega se je udeležilo 11 najboljših ekip iz osnovnih organizacij te občine. Zmagala je ekipa osnovne organizacije Litostroj v sestavi Vladimir Braz, Anton Zobec in Pavel Peteh, ki je prejela pismeno priznanje in denarno nagrado. Drutfa ekipa Litostroja je zasedla šesto mesto. Tako so litostrojski rezervni oficirii in podoficirji dokazali da so eni najboljših v občini Ljubljana-Šiška. Mladinski komite občine Šiška RAZPIS Izobraževalni center — Industrijska šola — Litostroj razpisuje vpis v I. letnik oddelka za kvalifikacijo mladine za šolsko leto 1961/62 za tele poklice: modelni mizar, livar, strugar, ključavničar, obratni električar. Izobraževanje traja v vseh poklicih tri leta, razen za livarski poklic, kjer traja šolanje dve leti. Učenci imajo vso oskrbo v internatu in prejemajo med izobraževanjem nagrado, ki je odvisna od uspeha in discipline. POGOJI ZA VPIS SO: 1. uspešno dokončana osemletka, 2. starost vsaj 15 let, 3. ustrezno zdravstveno stanje, 4. veselje do določenega poklica, 5. obveza, da bo ostal po končanem šolanju v podjetju Litostroj. OB VPISU NAJ KANDIDATI PREDLOŽE: 1. lastnoročno pisano prošnjo s kratkim življenjepisom in obvezno navedbo, katerega izmed poklicev se želi izučiti. Prošnje brez tega podatka bodo zavrnjene! Kolek za 50 dinarjev (državni), 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. mnenje osemletke o dijaku, 6. obvezo o zaposlitvi v Litostroju, 7. prošnjo za sprejem v internat. Vse nadaljnje informacije in potrebne formularje dobite na upravi izobraževalnega centra Litostroj, Ljubljana, Djakovičeva 53, telefon 33-511, interno 417. Uprava izobraževalnega centra Litostroj objavlja vpis v šolo za poklicne tehnične risarje za šolsko leto 1961/62. Izobraževanje traja eno leto. Med teoretičnim šolanjem (6 mesecev) prejemajo učenci 5.000 dinarjev mesečne nagrade, med praktičnim delom v tovarni pa prejemke po IV. tarifnem razredu oziroma po učinku. POGOJI ZA VPIS SO: 1. uspešno dokončana osemletka, 2. soglasje proizvodne enote, kjer je kandidat zaposlen, 3. veselje in sposobnost do tehničnega risanja. Za vpis je treba predložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. priporočilo proizvodne enote, 3. izvid tovarniškega psihologa. Kandidati in kandidatke dobijo vsa nadaljnja pojasnila na Upravi centra, telefon 417. UPRAVA CENTRA je pred nedavnim organiziral športno tekmovanje, na katerem sta naši nogometni ekipi zasedli prvo in drugo mesto. Zmagali smo tudi v rokometu. V odbojki smo zasedli drugo mesto. Naši mladinci so se dobro odrezali tudi pri streljanju, šahu in namiznem teni-su. Najboljši aktiv športnikov bo prejel prehodni pokal, tekmovalci pa bodo dobili praktična darila. TEHNIKA Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehnihčnih dosežkih. Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZDA VAČKU DELATNOST »Tehnika«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije, strojne industrije Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov, Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. No, pa se pripravimo za dopust! NA SORČI Če na šišenskem trgu ne dobim dovolj in poceni zelenjave, jo bom pa tu gori dovolj. SELCE Zares ne vem, ali tako zijajo vame ali na pladenj. BOLJ ČRNA KOT DEŽNIK Lahko je vam gospod Dežnik, ko vas pere dež. Mene se v Litostroju niti enkrat mesečno ne spomnijo. ČASOPIS »LITOSTROJ« PO 20 DINARJEV Odslej naprej bo stala po6g h mezna številka časopisa Litostv kj v prodaji po 20 dinarjev. S te* seveda člani našega kolektiva % bodo niti najmanj prizadeti, z i1 i kupičkom od prodanih izvodov Pia bo uredništvo lahko krilo nekaki),., re manjše izdatke. Ija 5 >1 no (s posebnimi prilogami) v n* V,] kladi 4.500 izvodov — Ureja fjne. Časopis »Litostroj« izhaja mesen uredniški odbor — Odgovor1 je urednik Peter Likar — Telef6^ uredništva 33-511- telefon gla',ti, rnefk. Zjutraj pričnem delati ob četrt na osem, odmor »potegnem« do tri četrt na deset, delati končam ob trinajst petinštirideset, in glej kakšna humanost — zdaj pravijo, da nam bodo morda še skrajšali delovni teden za tri ure. »Janez, kam boš šel pa ti letos na dopust? a »Na magistrat.« nega urednika 343, odgovornem ^ 458 — Cena posamezni številki prodaji 20 din — Poštnina plač* ^ gotovini — Rokopisov na v gotovini — ttouopisov - ] vračamo — Tiska tiskarna C»hj »Primorski tisk« v Kopru i4]