lM Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl D INVESTd, 0.0. Podjitj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve ► Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov ^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov Ptuj, petek, 17. februarja 2012 letnik LXV • št. 14 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- RADIOPTUJ 89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Po mestni občini Ptuj • Kadrovanja za direktorja bolnišnice mimo razpisa O Stran 5 Po naši občini Videm • Teoretično - za dva milijona evrovveč naložb O Stran 10 Po naših občinah Žetale • V pričakovanju 200-letnice šolstva Z> Stran 13 Štajerski Ptuj • Srečanje preučevalcev in ljubiteljev kulturne dediščine Ptuj kot etnografsko sredisče Če po čem, je Ptuj zagotovo Evropi in svetu znan po tem, da ima bogato kulturno dediščino. To izjemno danost ohranjamo in jo smelo predstavljamo na različne načine. Zato ni presenetljivo, da je ravno v najstarejšem slovenskem mestu potekalo Srečanje kulturne dediščine, ki je oživilo našo bogato etnografsko tradicijo. Ptuj • Odprli ponudbe za arhitekturno rešitev in izvedbo gradbenih del za večnamenski športni objekt O Stran 11 Na Ptujskem gradu se je v sklopu Festivala umetnosti in dediščine v torek dopoldan predstavilo kar 19 etnografskih skupin in posameznikov, ki so na simpatičen in preprost način predstavljali dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Plesali so, peli, izdelovali laneno blago, kurentije, pisali po pirhih, pletli košare, ustvarjali papirnate rože, predstavljali staro-dobne smuči in počeli še marsikaj zanimivega. Dogodek je povezal tiste, ki kulturno dediščino oživljajo, in druge, ki jo vneto raziskujejo. Na ta način so oboji dobili izjemno priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj. Dopoldanskemu predstavitvenemu delu na Ptujskem gradu je sledila okrogla miza. Omenjeno srečanje je tako kamenček v mozaiku dogajanja, ki smo mu priča te dni v okviru Festivala umetnosti in dediščine. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Kidričevo • Nadzorni svet Elesa o usodi Taluma M Markovci • Urejajo center Od nove vlade pričakujejo Se pred jesenjo čimprejšnje ukrepanje nov objekt Nadzorni svet Elektro-Slovenija je na ponedeljkovi seji ugodno ocenil poslovanje družbe za leto 2011, saj naj bi ga zaključili z okoli 8,4 milijona evrov dobička. Razpravljali so tudi o usodi Taluma, kjer tako kot v Elesu pričakujejo čimprejšnje ukrepanje nove vlade. Podjetje MCK iz Nove vasi pri Markovcih v centru Mar-kovcev pospešeno gradi nov poslovno-stanovanjski objekt, ki naj bi bil vseljiv še septembra letos. Po mnenju najodgovornejših v Elesu je eden redkih nerealiziranih ciljev iz leta 2011 rešitev problematike gospodarske družbe Talum, ki je v 80-odstotni lasti Elesa, kar je posebnost v svetovnem merilu. Podobni veliki porabniki električne energije so običajno v lasti proizvajalcev električne energije in ne sistemskih operaterjev. V Elesu zatrjujejo, da so si od jeseni leta 2010 prizadevali, da se za Talum najde dolgoročna rešitev tudi prek spremembe lastništva predvsem glede zagotavljanja električne energije iz domačih proizvodnih virov po cenah, po katerih kupuje električno energijo njegova konkurenca v EU. Posebej intenzivna so bila prizadevanja Elesa v zadnjem kvartalu lanskega leta in v začetku letošnjega. „Pričakuje-mo, da bo nova vlada v okviru panožnih strategij prioritetno obravnavala situacijo v družbi Talum, kljub temu da se je za leto 2012 našla začasna rešitev glede dobave električne energije," je poudaril Aleksander Mervar, namestnik direktorja Elesa. V kidričevskem Talumu so zaradi tega še vedno zaskrbljeni. Predsednik uprave Marko Drobnič: „V zelo kratkem času bo za obstoj Taluma nujno treba najti dolgoročno rešitev, saj so ponudbe dobaviteljev električne energije v primerjavi z ostalimi evropskimi proizvajalci aluminija zelo visoke. Vodstvo Taluma si želi sodelovati pri ustvarjanju pogojev za dolgoročno stabilnost tovarne, zato smo v preteklosti in bomo tudi v prihodnje predlagali optimalne rešitve za Talum in njegove lastnike. Da tovarna ima prihodnost, dokazujejo trendi in konkretne številke, imamo vizijo in odličen razvoj." O Stran 3 V objektu bo okoli 1200 kvadratnih metrov koristnih površin. V kletnih prostorih bodo podzemne garaže, v pritličnem delu bodo uredili poslovne prostore za predvidoma 12 lokalov, v prvem nadstropju in mansardi pa te dni delavci glavnega izvajalca del, gradbenega podjetja GP-ing s Ptuja, lovijo manj hladno vreme in pospešeno gradijo še 16 stanovanj, ki bodo prav tako namenjena trgu. O Stran 4 Foto: M. Ozmec Ptuj • Aleksander Doplihar, naj prostovoljec 2011 „Medicina mi plemeniti življenje ..." Zdravnik Aleksander Doplihar, naj prostovoljec leta 2011, ime leta na Valu 202 in vodja ambulante Pro Bono, ki skrbi za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, se je rodil v Marija Bistrici na Hrvaškem. Vedno pravi, da je bilo to na nek način usodno. Izgleda, da je ena največjih Božjih poti vplivala na njegovo miselnost in način reagiranja. Po zaključeni gimnaziji v Celju je leta 1949 začel študirati medicino v Zagrebu. • * % 1 1 Ij Foto: Črtomir Goznik Aleksander Doplihar, vodja ambulante za nezavarovane osebe Pro Bono Že kot otrok se je odločil, da bo študiral medicino. Pravi, da je bilo odločilno življenje v celjski bolnišnici zaradi poškodovanega kolena. Čeprav so ga privlačile tudi druge veje medicine, se je odločil za specializacijo iz medicine dela, prometa in športa. Kot specialist medicine dela je delal v različnih tovarnah, rudnikih in podjetjih. Ta „tehnična" usmeritev medicine mu je zelo ležala, saj jo je vedno rad združeval s tehničnimi problemi posameznih podjetij. V času, ko je bil še aktiven zdravnik, so bili delavci bistveno bolje oskrbovani, bolj zaščiteni kot danes. To je bil čas, ko je bil delavec gospod, na voljo je imel vso medicinsko oskrbo, od sistematskih pregledov naprej. Velika napaka naše sedanje politike je, da dovoljuje nehuman odnos do ljudi, poudarja. Vse premalo se zavedamo, da tisti, ki ne delajo, ne ustvarjajo. Velika napaka je, da naši oblastniki nikakor ne morejo razumeti, da bi morali bistveno večjo pozornost posvetiti vsem delavcem. Žalostno je, da delavec, ki je vse življenje trdo delal, prejema tako nizko pokojnino, da ne more z njo preživeti, zato bo za preživetje moral prejemati neko podporo, ki jo bodo morali svojci vrniti po njegovi smrti, kar pa pomeni, da bodo dobrine, hiše in stanovanja, ki jih imajo ljudje, prešli v državno lastnino. S tem bodo ljudje še bolj obubožali, ker bodo mladim poleg tega, da nimajo služb, vzeli še stanovanje in hišo, opozarja Aleksander Dopli-har. Aleksander Doplihar se je upokojil z 42 leti delovne dobe v letu 1991. Nazadnje je bil direktor združenega ZD Kamnik - Ljubljana - Litija. Z odhodom v pokoj medicine ni zapustil, še danes dela kot zdravnik, pomaga pa tistim, ki so ostali brez zdravstvenega zavarovanja. „Težko bi si predstavljal, da ne bi delal v medicini, ki mi je bila vedno tudi hobi. Vedno sem jo razumel kot nekaj, kar plemeniti moje življenje. Ob upokojitvi leta 1991 sem najprej začel pomagati ljudem, ki so izgubili delo kot presežni delavci, zlasti invalidom in starejšim. V tem času je naša zakonodaja že bila zelo naperjena proti delavcem, odpuščali so v glavnem delovne invalide in starejše. Osem oziroma devet let, preden sem začel delati v ambulanti Pro Bono, sem v glavnem pomagal ljudem, ki so imeli probleme z invalidsko komisijo in drugimi podobnimi postopki. To je bil tudi že čas, ko se je občutno povečalo število ljudi, ki niso imeli več zdravstvenega zavarovanja; ob izbrisanih so to bili Romi, brezdomci, prosilci za azil in tudi podjetniki. Ti so se začeli zbirati v sprejemnici v Štepanjskem naselju v Ljubljani, kjer je delala zdravnica Branka Matoic in jim začela nuditi zdravstvene nasvete. Bila je sama, ljudi, ki so iskali pomoč, pa vedno več. Ambulanta Pro Bono je nastala kot neke vrste rešitev za ljudi, ki niso imeli zdravstvenega zavarovanja; vključena je bila v projekt Zdravo mesto," je o začetkih povedal Aleksander Doplihar. Zbralo se je okrog 12 zdravnikov in prva zaposlena je bila sestra Meta Ben-kovič. Redno so začeli delati in v naslednjem mesecu je bilo že 30 zdravnikov. Ugotovili so, da nujno potrebujejo tudi socialno delavko. V ambulanti Pro Bono danes delajo trije plačani ljudje: medicinska sestra, čistilka in socialna delavka. Zdravnikov, ki delajo brezplačno, je v Ljubljani 39. Podobna ambulanta je bila odprta pod okriljem Škofijske Karitas tudi v Mariboru, pri njenem nastanku pa so bili Dopliharjevi nasveti nadvse dragoceni. Nihče ne bi smel biti brez zdravstvenega zavarovanja V začetku so pričakovali, da se bodo v zdravniško ekipo v glavnem vključili starejši zdravniki, a so se priključili številni mlajši na visokih pozicijah v Kliničnem centru, profesorji, docenti, magistri, ki sodelujejo še danes. Ta ambulanta je podobno kot mariborska klinika v malem, pove Doplihar. Trenutno imajo za svoje delo na voljo le štiri prostore. Nujno bi potrebovali dodatne, nanje pa računajo v okviru preureditve železniškega zdravstvenega doma v Ljubljani. Naj prostovoljec Slovenije 2011 ni zadovoljen, da se število ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, povečuje. Država bi morala poskrbeti za to, da bi bili vsi ljudje v Sloveniji zavarovani. „Zahvaljujoč mojim interpretacijam problematike, se ta ideja počasi sicer prebija naprej, čeprav ji na žalost ne sledijo niti na ministrstvu za zdravje niti v vladi. Nimamo enega samega sogovornika oziroma poslušalca, ki bi nam pomagal, da se to enkrat končno uredi v zadovoljstvo vseh. Tako ljubljanska kot mariborska ambulanta sta bili zamišljeni kot kratkoročna projekta, dve leti, morda tri, da se ta prehodna doba izkoristi za to, da se zdravstveno zavarovanje sistemsko uredi za vse ljudi. Zelo dobro je kazalo takrat, ko so začeli govoriti o tem, da se ukine dodatno zavarovanje. Odgovorni nočejo videti, da je samo pet odstotkov naših pacientov urgentnih. Dokaz, da delujejo proti nam, je dejstvo, da so nam prepovedali uporabo uradnih listin, napotnic in receptov, ki jih je izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ob tem pa ne povedo, kako naj naši zdravniki uredijo napotitev nekega pacienta iz naše ambulante, v kateri smo opravili osnovno diagnostiko, h kolegu na višjem nivoju, ko gre za operacijo ali kakšen drug potreben postopek," opozarja Doplihar. Ljubljanska ambulanta Pro Bono je bila ustanovljena kot peta tovrstna ambulanta v Evropi, deluje pa že deset let. „Našo ambulanto v Sloveniji imajo še vedno kot privesek v sistemu, jaz pa sem žleht in pravim: 'v sistemu, ki ga ni'," pove Doplihar. „Z zasebništvom smo uspeli enega najboljših zdravstvenih sistemov v Evropi in svetu kompletno razbiti. Razgradnja se je zgodila brez ustreznih zakonskih podlag. Zdaj sta pomembna samo denar in korupcija; zasebniki delajo samo za denar v povezavi s svojimi nekdanjimi ustanovami, ali povedano drugače: iz svojih nekdanjih ustanov so odnesli vse tiste storitve, ki se dobro plačajo, oziroma tiste, ki jih zavod bolje plača, javnim zavodom pa so ostali stroški in problemi, dežurna služba, zagotavljanje nepretrganega zdravstvenega varstva, nedeljsko in praznično delo ter kup paramedicinskih storitev, ki pa finančno niso v celoti pokrite. Kot aktivni član gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva skupaj z drugimi opozarjam na vse te probleme. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš je pred kratkim povedal, da imamo že tri leta pripravljene normative in standarde, a jih še nihče ni sprejel, ker so obležali v predalih naših ministrov, kar je zame kaznivo dejanje. Odgovorni bi morali zaradi tega takoj odstopiti, kajti brez tega ne vemo, kaj in koliko bi zdravnik na svojem delovnem mestu moral narediti. Ljudje, ki so zaposleni v velikih zdravstvenih ustanovah, delajo veliko manj, kot bi morali glede na normative. Čas, ki jim ostane, pa izkoristijo za opravljanje storitev prek svojih s. p.-jev, ki bi jih morali opraviti že v svojem rednem delovnem času. To je nesprejemljivo in škodljivo ne le za paciente, ampak tudi za ustanove, v katerih delajo. Če mene vprašate, ne bi podelil nobenih novih koncesij. Stare je treba revidirati in odvzeti vse tiste, ki niso namenjene temu, da bi pokrile potrebe zavarovancev oziroma bolnikov na nekem terenu, na katerem je ustanavljanje ambulant javnega zdravstva neracionalno. Nujno pa je tudi urediti zavarovanjem vsem. Nesmisel je, da obrtnikom, ki ne morejo plačevati prispevkov, vzamemo zavarovanje, in to ne samo njim, temveč tudi njihovim otrokom, ki imajo po naši ustavi pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva. Potem ko nekdo opozori na to, sprejmejo dodatni aneks in sklenejo, da bodo otroci obrtnikov še naprej imeli zdravstveno zavarovanje. Kaj pa vsi ostali? Kaj pa otroci brezdomcev, Romov, izbrisanih, pa tudi vsi ostali, ki so zunaj tega sistema? Zavarovanje otrok ne bi smelo biti vezano na starše. Najbolj mi gre na živce to, da v uradih trdijo, da se lahko vsi zavarujejo, kar ni res. Poglejmo samo primere gradbenih delavcev iz naših nekdanjih južnih republik, pa bomo videli, da te trditve ne držijo, našteli pa bi lahko še veliko podobnih primerov, ki jih birokracija ne zaznava, kot da za njimi ne stojijo ljudje," med drugim opozarja Doplihar. Vsak človek si zasluži novo priložnost Aleksander Doplihar je že več kot 60 let prostovoljec. Lani je bil proglašen za naj prostovoljca leta v Sloveniji, na Valu 202 pa so ga proglasili za ime leta 2011. Kaj mu to pomeni? Ko je začel delati kot prostovoljec, ni razmišljal o tem, da bi to bilo kaj posebnega. Osebno mu prostovoljstvo predstavlja veliko zadovoljstvo. Človeka, ki pride v ambulanto Pro Bono v hudi krizi, je psihično in zdravstveno popolnoma na dnu, sprejmejo kot človeka, mu vrnejo dostojanstvo in skušajo dopovedati, da je kljub temu, kar se trenutno dogaja z njim, v prvi vrsti človek, ki si zasluži novo priložnost za normalno življenje. V kopalnici ambulante ga umijejo, obrije-jo, preoblečejo. Vsi, ki delajo v ambulanti Pro Bono, si tudi želijo, da bi ljudem, s katerimi se je življenjska usoda kruto poigrala, na stara leta, ko niso več sposobni za samostojno življenje in več niso pri močeh, da bi hodili na svoje staro delovno mesto za vogalom, omogočili kvalitetno bivanje in človeka dostojno smrt, da ne bi več umirali na klopeh ali pod mostom. Po zaslugi starejšega brata Cveta, ki že dolgo živi na Ptuju in ki mu je bil vedno vzor, je Aleksander Doplihar že dolgo povezan tudi s Ptujem. Z ženo pogosto prihajata sem. Že 33 let živita v Kamniku, kjer živi tudi eden od njunih sinov, drugi pa si je domovanje izbral na Havajih. Če nas zebe, odpotujemo na toplo, se rad pošali. MG Uvodnik Pust velikih ust Pustni čas je v polnem teku. Vsi smo bolj ali manj norčavi, uživamo pod maskami in se predajamo pustnim norčijam. Krofi, dobra glasba, ples in podobne reči sedaj spremljajo naš vsakdanjik. V tem času smo najbrž prav vsi ponosni, da smo Ptujčani. Ob tem, da uživamo v maskah, je to tudi čas, ko se odklopimo iz vsakdanjika in seprepu-stimo svoji najbolj norčavi plati. Vživeti se v vlogo kogar-koli:princa, kraljice, čebelice, leva, kurenta ali čistilke je v tem času sila enostavno. To so dnevi, ko si praktično lahko privoščimo skorajda vse. Zabavamo se in živimo polno življenje. Takšno, kot bi ga morali živeti prav vsak dan, ne le za pusta. Vse prevečkrat pozabimo svoje pravo bistvo: biti srečen in osrečevati. Časi so na žalost taki, da zmeraj nekam hitimo in se ženemo za tem in onim, premalokrat pa si vzamemo čas le zase. Zato je toliko lepše, da imamo Ptujčani privilegij, da poznamo čas v letu, ki mu rečemo pust. Takrat svoj čas dejansko namenimo uživanju ob dobri glasbi, plesu, maskiranju, spoznavanju novih običajev - preprosto prijetnemu druženju. Zatorej naj bo pust tudi za vas velikih ust. Pojejte čim več krofov, preživite kakšno noro noč v karnevalski dvorani in vživite se v povsem drugačno vlogo, kot jo živite sicer. Časa za zabavo je še dovolj, po torku pa bomo ponovno nestrpno čakali novo pustovanje. Naj vam zato v letošnjem prav nič ne uide! Dženana Kmetec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Kidričevo • Nadzorni svet Eiesa tudi o usodi Taluma Od nove vlade pričakujejo ukrepanje Nadzorni svet Elektro-Slovenija je na ponedeljkovi seji ugodno ocenil poslovanje družbe za leto 2011, saj naj bi ga zaključili z okoli 8,4 milijona evrov dobička. Razpravljali so tudi o usodi Taluma, kjer tako kot v Elesu pričakujejo čimprejšnje ukrepanje nove vlade. Kot so pojasnili v Elesu, je njihov nadzorni svet, ki ga vodi dr. Jaroslav Berce, na podlagi ocen ugotovil, da bo Eles kot sistemski operater slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja poslovno leto 2011 sklenil z izjemno dobrim poslovnim rezultatom. Ocena dobička pred obdavčenjem po metodologiji, primerljivi z zadnjimi šestimi leti, znaša okoli 35,8 milijona evrov, kar je za 5,2 milijona več od načrtovanega in za 12 milijonov evrov več kot leta 2010. Ker pa je Eles skladno z določilom Energetskega zakona, ki velja od oktobra 2010, dolžan del prihodkov od avkcij za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti razmejevati na rezervacije, bo uradni dobiček precej nižji. Tako naj bi znašal 8,4 milijona evrov, kar pa je vseeno za 1,8 milijona evrov več kot leta 2010. Tako bo rezervacij za leto 2011 kar za 27,4 milijona evrov. Do rešitve Taluma prek spremembe lastništva Po mnenju najodgovornejših v Elesu pa je eden redkih nerealiziranih ciljev iz leta 2011 rešitev problematike gospodarske družbe Talum, ki je v 80-odstotni lasti Elesa, kar je posebnost v svetovnem merilu. Podobni veliki porabniki električne energije so običajno v lasti proizvajalcev električne energije in ne sistemskih operaterjev. V Elesu zatrjujejo, da so si od jeseni leta 2010 prizadevali, da se za Talum najde dolgoročna rešitev tudi prek spremembe lastništva predvsem glede zagotavljanja električne energije iz domačih proizvodnih virov po cenah, po katerih kupuje električno energijo njegova konkurenca v EU. Posebej intenzivna so bila prizadevanja Elesa v zadnjem kvartalu lanskega leta in v začetku letošnjega. „Pričakuje- mo, da bo nova vlada v okviru panožnih strategij prioritetno obravnavala situacijo v družbi Talum, kljub temu da se je za leto 2012 našla začasna rešitev glede dobave električne energije," je poudaril Aleksander Mervar, namestnik direktorja Elesa. V kidričevskem Talumu so zaradi tega še vedno zaskrbljeni. Predsednik uprave Marko Drobnič je na vprašanje, ali so prizadevanja za spremembo lastništva že rodila kakšne sadove, odgovoril: „Res je, Talum je posebnost vsaj pri dveh stvareh. Pri plačevanju električne energije smo negativna posebnost v svetu, saj je cena, ki jo Talum plačuje za elektriko, najvišja med vsemi proizvajalci aluminija v Evropi. Po podatkih Evropskega aluminijskega združenja je enkrat višja od povprečne cene električne energije odjemalcev v aluminijski panogi v Evropi. Ob tem velja poudariti, da je Talum izjemno pomemben za slovenski elektroenergetski sistem. Potencialnega izpada porabe Taluma v nočnih urah elektroenergetski sistem ne more nadomestiti, njegovi prihodki pa bi se zmanjšali za več kot 30 odstotkov. To je prednost Taluma, vendar do sedaj v razgovorih pri oskrbi z električno energijo kot taka ni bila prepoznana. Obe študiji ekonomskega inštituta z naslovom Eksogeni pogoji poslovanja in dolgoročna vzdržnost poslovnih dosežkov Taluma ter Vzdržnost poslovanja Taluma in lastniške povezave pa jasno kažeta drugo pozitivno posebnost, in sicer, da Talum spada tako po tehnični uspešnosti, tehnološki uspešnosti, stroškovni in ekološki učinkovitosti v sam vrh evropskih proizvajalcev aluminija. V obeh omenjenih študijah so bile nakazane možnosti rešitve v spremembi lastništva Talu-ma, saj bi bilo po predvidevanjih tako mogoče lažje najti Foto: M. Ozmec Predsednik uprave Marko Drobnič: „Vodstvo Taluma želi sodelovati pri ustvarjanju pogojev za dolgoročno stabilnost tovarne!" rešitev dolgoročne oskrbe Ta-luma z električno energijo ob doseganju optimalnih koristi za vse deležnike, še posebej za državo. In tukaj mora sedaj vlada, ki smo jo pred kratkim šele dobili, povedati svoje, saj je država posredno največji lastnik Taluma. Lastniška prestrukturiranja namreč niso predmet poslovodstva družbe." Od nove vlade pričakujejo prioritetno obravnavo V Elesu trdijo, da se je za leto 2012 za Talum našla začasna rešitev glede dobave električne energije. Lahko pojasnite, kakšna je ta rešitev in po kakšni ceni bo Talum plačeval električno energijo? „Skupščina Taluma je vodstvu podjetja naložila podpis pogodbe za električno energijo, saj bi v nasprotnem primeru lahko Talumu grozil izklop iz omrežja. Za takšno ceno je sicer Talum dobil garancijo iz strani Elesa, vendar se pogoji glede cene električne energije žal niso spremenili, zato ne moremo govoriti o dolgoročni rešitvi, ker je ni." Kaj torej pričakujete od nove vlade, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da bi problematiko energetske oskrbe rešili dolgoročno? „V zelo kratkem času bo za obstoj Taluma nujno potrebno najti dolgoročno rešitev, saj so ponudbe dobaviteljev električne energije v primerjavi z ostalimi evropskimi proizvajalci aluminija zelo visoke. Vodstvo Taluma si želi sodelovati pri ustvarjanju pogojev za dolgoročno stabilnost tovarne, zato smo v preteklosti in bomo tudi v prihodnje predlagali optimalne rešitve za Talum in njegove lastnike. Da tovarna ima prihodnost, dokazujejo trendi in konkretne številke, imamo vizijo in odličen razvoj, ki lahko tovarno na dolgi rok postavil med vodilne proizvajalce aluminija v svetu. Od nove vlade torej pričakujemo, da bo v okviru panožnih strategij prioritetno obravnavala naš položaj, da bo prepoznala vse prednosti, ki jih ima družba na različnih področjih delovanja, tako na državnem kot regionalnem nivoju, ter da bo sprejela ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnje prestrukturiranje družbe z razvojnimi in inovativnimi procesi ter programi." Kakšni so prvi rezultati o poslovnih izidih Taluma v letu 2011? Ali so se napovedi uresničile? „Poslovni izid minulega leta je kljub krizi boljši od pričakovanega. Vendar žal ne zaradi optimalnih pogojev za poslovanje tovarne, kjer mislim predvsem na ceno električne energije, ampak zaradi tega, ker smo v podjetju vedno sledili logiki modernizacije, tehnične uspešnosti ter vsesplošni učinkovitosti. Samo v lanskem letu smo v sklopu reorganizacije podjetja izvedli veliko racionalizacij, trdno pa vztrajamo na že začeti poti prestrukturiranja proizvodnje, kjer dajemo velik poudarek razvoju in ino-vativnim pristopom ter novim programom z višjo dodano vrednostjo. Zato torej boljši rezultat od planiranega, ki pa je žal še vedno negativen. Vsemu navedenemu navkljub pa z nobenim od teh poslovnih prijemov negativnega vpliva nekonkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo nismo mogli in ga tudi v bodoče ne bomo mogli eliminirati. S procesom prestrukturiranja bomo nadaljevali, saj smo prepričani, da lahko le s takšno vizijo zagotavljamo potrebno konkurenčnost in delovna mesta za naše ljudi." Kako pa ocenjujete poslovanje v Talumu v tem trenutku? Kakšni so obeti, če bi bila električna energija zagotovljena po cenah, po katerih kupujejo električno energijo drugi evropski proizvajalci aluminija? „Vodstvo Taluma si je v srednjeročni strategiji zadalo proizvodno in razvojno prestrukturiranje, za katero pa je nujni pogoj proizvodnja primarnega aluminija v Talumu vsaj še naslednje srednjeročno obdobje do leta 2020. Talum se je že do sedaj razvil v podjetje s kakovostnimi izdelki, proizvodnja je tehnološko v samem evropskem vrhu in ustreza vsem okoljevarstvenim standardom. Zaradi izvedenega razvoja v podjetju ima tovarna bogato zgodovino in trdne temelje, na katerih lahko načrtujemo našo prihodnost. Če pa bomo tudi v prihodnje plačevali tako visoko ceno električne energije kot danes, bo imela tovarna velike finančne težave in kljub izjemni dovršenosti in učinkovitosti se lahko zgodi, da nas v tem primeru čaka črn scenarij. In prav v vrednotenju pomena in koristi Talumovega odjema električne energije za slovenski elektroenergetski sistem vidimo rešitev glede določitve takšne cene električne energije, ki Talumu omogoča nadaljevanje proizvodnje po še primerljivih pogojih z ostalimi evropskimi proizvajalci. Primerna cena pomeni za Talum dolgoročni razvoj in ohranjanje delovnih mest." M. Ozmec Foto: M. Ozmec V okviru prestrukturiranja proizvodnje so začetku letošnjega leta v Talumu zagnali novo linijo za proizvodnjo ozkega aluminijskega traku. Od tod in tam Ptuj • Tradicionalno pustno srečanje invalidskih organizacij Foto: Črtomir Goznik V karnevalski dvorani na Ptuju je bilo 15. februarja tradicionalno pustno in družabno srečanje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki je potekalo v okviru projekta Občina po meri invalidov s sloganom Povezanost nas bogati. Ob tej priložnosti so izvedli krajši kulturni program, pridružili so se jim tudi kurenti, najlepše maske pa so nagradili. Pozdravil jih je tudi princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer. MG Ptuj • Vrteško tradicionalno pustno okrasje tudi letos bogato Foto: Črtomir Goznik Otroci iz Vrtca Ptuj so skupaj z vzgojiteljicami tudi letos izdelali veliko pustnih okraskov, ker so tako kot prejšnja leta pustne okraske izdelovali tudi za priložnostno razstavo, na kateri so se predstavili skupaj z osnovnošolci. Žal je razstava letos odpadla. Z okraski so tako že tradicionalno okrasili številne objekte javnega pomena v MO Ptuj, ob tem pa tudi izložbe poslovnega centra Drava v Osojnikovi ulici ter izložbe nekdanje trgovine Benetton v Murkovi ulici. Otrokom ustvarjalnost pomeni veliko, prav tako strokovnim delavkam vrtca, zato jih nismo mogli razočarati, je povedala ravnateljica Vrtca Ptuj, v katerem je pred leti tudi nastal projekt pustne okrasitve mesta. MG Ptuj • Nastopali vsi učenci Foto: novinarski krožek Na OŠ Mladika so ob letošnjem kulturnem prazniku, 8. februarju, nastopili vsi učenci od 1. do 9. razreda. Na prireditvi, ki je potekala, 7. februarja v šolski telovadnici, smo lahko slišali deklamacije 18 pesmi Frana Milčinskega Ježka, izbranih iz knjige z naslovom Sončna ura. Vsak razred je predstavil eno pesem. Tako so učenci ne le počastili dan kulture, ampak drug drugemu pokazali lastno ustvarjalnost pri izvedbi pesmi. Novinarski krožek OŠ Mladika Foto: M. Ozmec Delavci gradbenega podjetja GP-ing s Ptuja te dni lovijo manj hladno vreme in pospešeno gradijo nov poslovno-stanovanjski objekt. Markovci • Pogled na center kmalu lepši in prijaznejši Še pred jesenjo nov poslovno-stanovanjski objekt Podjetje MCK iz Nove vasi pri Markovcih, ki sodi med poslovno najuspešnejše v občini, v centru Markovcev pospešeno gradi nov poslovno-stanovanjski objekt, ki naj bi bil vseljiv še septembra letos. Lastnik in direktor podjetja MCK Franc Janžekovič je samostojno delovno pot pričel leta 1983, ko je odprl popoldansko obrt za montažo centralne kurjave in vodovodnih inštalacij. Ker dela ni zmanjkalo, je posel cvetel, zato je leta 1992 z ustanovitvijo podjetja MCK dejavnost montaže dopolnil še s trgovino za vodovodni in toplovodni material. Ker je bilo med strankami na terenu vse več povpraševanja po prenovi in finalizaciji kopalniških del, pa so se v podjetje MCK kmalu pričeli ukvarjati tudi z adaptacijami kopalnic. Že na prvotni lokaciji v Borovcih je nastal prvi, za tiste čase precej velik salon kopalnic, ki so ga vedno znova dopolnjevali in tudi dograjevali. Pridne roke in prizadevanja vodstva ter vseh zaposlenih so se vse bolj pozitivno odražala tudi v dobrih poslovnih uspehih. To so kmalu opazili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, saj so Francu Jan-žekoviču leta 2001 podelili posebno priznanje za enega najuspešnejših podjetnikov v državi. To jim je dalo še večji delovni elan, zato so leta 2005, kmalu po ustanovitvi industrijsko-obrtne cone v občini Markovci, svojo trgovino in podjetje preselili v Novi Jork, kjer so zgradili sodoben in bistveno večji poslovno-tr-govinski objekt. V letu 2009 so nove in nadvse sodobno urejene poslovne prostore v industrijski coni razširili z dotedanjih 675 na 880 kvadratnih metrov prodajnih oziroma salonskih površin, povečali pa so tudi število zaposlenih, tako da je danes v podjetju MCK Markovci redno zaposlenih že 18 delav- Ambicije Franca Janže-koviča pa so ciljale še višje. Po večletnih prizadevanjih in kot sam pravi trnovi poti najrazličnejših dopisovanj in prepričevanj mu je lani uspelo, da je v samem centru Markovcev od Kmetijske zadruge Ptuj odkupil zemljišče z objekti nekdanje kinodvo-rane, kmetijske zadruge, trgovine ter manjšega gostinskega lokala s spremljajočimi prostori. Odločil se je, da bo uresničil svojo večletno željo in bo na tem mestu zgradil sodoben poslovno-stanovanjski objekt, zato so občina Mar- kovci, podjetje MCK in Kmetijska zadruga Ptuj že spomladi podpisali posebno pismo o nameri. Kmalu zatem so v podjetju MCK pričeli pridobivati vso potrebno projektno in gradbeno dokumentacijo. Ko so uredili tudi to zahtevno nalogo in si zagotovili vsa potrebna soglasja, so sredi lanskega oktobra pričeli rušiti vse dotedanje objekte. Do temeljev, v enem delu pa le do kletnih prostorov, so porušili nekdanji zadružni dom z veliko kulturno dvorano, ki je bil zgrajen kmalu po drugi svetovni vojni. Še pred prvim novembrom so porušili staro stavbo, v kateri je bil dolga leta trgovski in gostinski lokal oziroma samopostrežna trgovina Mercator, nad katero je bila včasih prva sejna dvorana Občine Markovci, nazadnje pa je tam domova-lo kulturno društvo Moški pevski zbor Markovci. V pritličnih prostorih nekdanjega zadružnega doma je imela dolga leta svojo prodajalno Kmetijska zadruga Ptuj, del pritličnih prostorov je imela v najemu Deželna banka Slovenije, del je bil namenjen tudi vaškemu bifeju, medtem ko sta bili v prvem nadstropju še do nedavnega dve stanovanji. Kmalu po porušitvi in odvozu vseh ruševin so še pred koncem lanskega leta na tem mestu pričeli gradnjo novega sodobno urejenega poslov-no-stanovanjskega objekta. Kot pojasnjuje Franc Janžeko- vič, lastnik in direktor podjetja MCK, naj bi bilo v objektu okoli 1200 kvadratnih metrov koristnih površin. V kletnih prostorih bodo poleg manjših skladiščnih in spremljajočih prostorov uredili podzemne garažne prostore za okoli 30 osebnih vozil, ki bodo namenjeni prodaji na trgu. V pritličnem delu novega objekta bodo uredili poslovne prostore za predvidoma 12 lokalov ali drugih poslovnih prostorov različnih tlorisnih površin in velikosti, ki bodo prav tako namenjeni prodaji na trgu. Najmanjši lokal bo meril le nekaj čez 30, največji, ki je še na voljo, pa 120 kvadratnih metrov, saj je največji pritlični prostor, velik dobrih 250 kvadratnih metrov, že oddan Kmetijski zadrugi Ptuj, ki bo v njem uredila špecerijsko prodajalno. V prvem nadstropju in mansardi pa te dni delavci glavnega izvajalca del, gradbenega podjetja GP-ing s Ptuja, lovijo lepo in manj hladno vreme in pospešeno gradijo še 16 sodobnih stanovanj, ki bodo prav tako namenjena trgu. Tudi stanovanja so različnih velikosti in tlorisnih površin, saj bodo velika od 47 do 86 kvadratnih metrov. Po pogodbi je zaključek vseh gradbenih del predviden do konca letošnjega avgusta, Franc Janžekovič pa ob tem poudarja, da bodo vsa kooperantska in montažna dela opravili sami oziroma delavci podjetja MCK Markovci. Foto: M. Ozmec Franc Janžekovič, lastnik in direktor podjetja MCK Naj dodamo le še to, da so z rušitvijo starih objektov oziroma z gradnjo novega po-slovno-stanovanjskega objekta sredi Markovcev dejansko pričeli izvajati že začrtano dolgoročno strategijo razvoja občine Markovci, ki zajema povsem novo in nekoliko drugačno celostno podobo ter ureditev ožjega središča oziroma centra občine Markovci z osrednjim trgom in manjšim parkom. Poleg izgradnje novega poslovno-stanovanjskega objekta na tem prostoru načrtujejo tudi izgradnjo novega vrtca, nato pa, ko bodo zagotovili finančno konstrukcijo, še dom za starejše krajane. Če se bo izšlo, načrtujejo še manjši kompleks, namenjen individualni gradnji stanovanjskih hiš, ter morda še kakšen večsta-novanjski objekt. Kot krono vsega naj bi v celoti uredili še nov osrednji trg, ob sedanjem travnatem igrišču pa nato še športno-rekreacijski center. M. Ozmec TANJA ŽAGAR in PETAR GRASO Karnevalska dvorana Ptuj PETEK, 17. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM hurenfovanje20i2 festival ÍFECC* MARIB0R2012 * * evropska prestolnica kulture Svet je majhen Absolutistična Nemčija Nova vlada Janeze Janše je končno v svoji polni sestavi in se mora v čim krajšem času lotiti pomembnih in odgovornih vprašanj, ki lahko vplivajo na našo blaginjo ter prihodnost celotne celine, če bomo znali sprejemati pravilne odločitve in jih predstaviti bruseljskim partnerjem. Osebno bi želel doživeti prelomni tren utek na področju (ne)so-delovanja naše male državice pri načinu reševanja evropske gospodarske krize, ki že predolgo temelji na napačnih nemških ekonomskih idealističnih predpostavkah, namesto da bi se uporabljala normalna zdrava pamet in gospodarska logika. Evrocona se nahaja sredi globoke sistemske krize: sedemnajst različnih držav, isto število finančnih trgov in bonitetnih ocen znotraj ene same skupne valute! Različne bilance, različna gospodarstva, različna politična sredstva reševanja težav in vedno več prestolnic blizu tveganega območja bankrota. Grčija je že propadla, vendar neformalno zaradi prevelikega tveganja okužbe. Italija, Španija in Francija imajo še 10-12 mescev preživetja zaradi težav pri odplačevanju starega dolga, če ne bodo prepričale trgov, da so sposobne financirati dolg z rastjo namesto uvajanja novih davkov. Samo finančna disciplina, kot jo nespametno propagira in zahteva Nemčija, ubija rast, torej zniža sredstva v dražavnemproračunu. Takšna „disciplina"že sama po sebi ni kredibilna. Prepričan sem, da se vsega tega novi minister za finance dr. Šušteršič in minister za gospodarstvo mag. Žerjav dobro zavedata. Želja stroke je, da bi znala ukrepati v pravo smer in se zavedati, da na mizah nekaterih vlad že ležijo pripravljeni scenariji za odstop iz evra ali za dejansko konfrontacijo z gospodarsko absolutistično Nemčijo. Kapital vsebuje v sebi dva temeljna koncepta: vrednost določenega proizvoda in potencialno plemenitenje vrednosti s časom. Pesimizem ubije kapital in trge. Politika v današnjih družbah masovnega kapitalizma ima samo eno prioritetno nalogo: obdržati in podpirati ekspanzionistično prerokbo. Kriza leta 2008je bila težka in globoka, vendar so ZDA že na poti ponovne rasti, Evropa pa sestankuje in kolap-sira. Zakaj?Medtem ko Washington zagotavlja optimistična sporočila in ameriška centralna banka Federal Reserve zagotavlja državi likvidnost, Evropska centralna banka nima manevrskega prostora, ker smo skoraj vsi pod vplivom Berlina, ki igra umazano geoekonomsko vojno. Z gospodarstvom osvaja prostore, kijih ni uspelpridobiti v drugi svetovni vojni, in oblikuje to, kar bi lahko opisali kot NGP - nemški gospodarski prostor, ki temelji na popolni ločitvi med kapitalom in zaupanjem (optimizmom). Nemški ekonomisti so prepričani, daje stabilnost javnih financ zadosten razlog za zaupanje in rast. Iz takšnih predpostavk izhajajo vse naše današnje gospodarske težave evrocone, ki so pripeljale do nesmiselnih depresivnih upravljalskih teorij, ki podpirajo kaznovanje namesto reševanja držav. Gospodarski prostor, ki bo upošteval le tako sterilne smernice, dolgoročno nima nikakršne možnosti za preživetje. Nemški gospodarski prostor čaka usoda Sovjetske zveze. Sterilni prostor, ki temelji na nerealnih teorijah, nima v človeškem prostoru kaj iskati. Borut Pahor nam je stalno govoril, da moramo ostati na nemško-francoskem vlaku. Za to smo bili pripravljeni sprejeti tudi omejitve proračunskega primanjkljaja v ustavi. Zakaj nam nihče ne pove resnice? Kako lahko slepo sledimo zahtevam nemškega gospodarskega velikana, ki nas skuša vedno bolj nadzorovati in prevzeti prek „evropsko usklajenih" fiskalnih pogodb in pravil? Politka se gradi na podlagi moči in Berlin v tem trenutku ima moč, s katero izsiljuje rešitve in zamenjave vlad po celini. Evrocona, ki že od čistega začetka temelji na starih pravilih Bundesbanke, je sedaj vedno bolj ujetnica Nemčije. Sedaj smo se odpovedali skoraj celotni monetarni in fiskalni suverenosti. Politična odgovornost pa ostaja na lokalni ravni. Bo Nemčija izgubila še tretjo svetovno vojno? Kaj predlagamo? Prepričan sem, da bosta minister za finance in predsednik vlade imela posluh za potovanje v London in klepet s tamkajšnjo vlado. Kako? Zakaj? To naj ostane del tajne diplomacije, dokler ne bomo izdelali načrta za pravo reševanje Evrope in svoje prihodnosti pred novo katastrofo, v katero nas peljejo slepi politiki brez hrbtenice, vizije in zgodovinskega spomina. Laris Gaiser Ptuj • Izbira novega direktorja ptujske bolnišnice Kadrovanja mimo razpisa Potem ko je na decembrski seji sveta javnega zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj odstopil direktor Robert Čeh, se je že takoj pokazalo, da bo čas do imenovanja novega direktorja še kako zanimiv glede na različna mnenja o tem, kdo naj zasede ta položaj in kdo ne. Že pri imenovanju vršilca dolžnosti direktorja so bila v igri tri imena (Renata Bevc, Aleksander Voda, ki ga je predlagal tudi nekdanji direktor, in mag. Mirjana Bušljeta, ki ji je na koncu pripadlo mesto vršilke dolžnosti direktorja), zato poznavalcev razmer niti ne preseneča dopis, ki so ga v preteklem tednu sprejeli Ministrstvo za zdravje RS, župan MO Ptuj, vsi predsedniki političnih strank gravitacijskega območja ptujske bolnišnice, vodstvo bolnišnice in predsednica sveta JZ Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Štefka Presker. Podpisali so ga predstojniki in namestniki večine oddelkov ptujske bolnišnice, nekaterih ambulant in laboratorijske diagnostike, razen kirurškega oddelka in bolnišnične lekarne. V dopisu, ki je povzetek skupnega sestanka strokovnega kolegija, predstojnikov oddelkov, zdravnikov ter strokovnih sodelavcev, navajajo, da so se na osnovni razmer, ki vladajo zadnje mesece v ptujski bolnišnice, in izrazito negativne klime med večino zaposlenih odločili, da aktivno pristopijo k izboljšanju trenutnih razmer v dobro pacientov in zaposlenih. Združeni bodo aktivno sodelovali pri izbiri novega vodstva. V bodoče želijo sodelovati in biti soodgovorni pri vseh pomembnih odločitvah, ker se zavedajo, da ptujska bolnišnica potrebuje za vodenje osebo, ki ima ustrezno izobrazbo, dolgoletne izkušnje, predvsem pa dober in realen vpogled v trenutno stanje bolnišnice. Vso njihovo podporo v tem pogledu uživa sodelavec Aleksander Voda, univ. dipl. pravnik, ki ima dolgoletne izkušnje na najodgovornejših delovnih mestih v ptujski bolnišnici. V tem vmesnem obdobju do izbire novega direktorja ptujske bolnišnice pa je nekaj časa razburjala tudi „politika" s svojim kandidatom, ki naj bi bil nihče drug kot Dejan Levanič, najmlajši poslanec državnega zbora Foto: Črtomir Goznik Razpisni postopek za novega direktorja bolnišnice se bo začel marca, ampak nekateri že danes propagirajo svoje favorite ... v prejšnjem mandatu. To „kadrovanje" brez osnove ga je močno začudilo in te dni je povedal, da na tem ni nič. Kot kaže, si nekateri še dodatno prizadevajo segreti ozračje in še bolj razdeliti kolektiv, ker v nasprotnem primeru ne bi kadrovali pred razpisom. Ptujski župan Štefan Čelan ob vsem tem pravi, da je za njega edino pomembno, da Ptuj ohrani regijsko bolnišnico in doseženo raven kakovosti storitev, kadrovske igrice ga ne zanimajo oziroma nanje nima niti vpliva. „Strokovnega kolegija formalno ni bilo" Asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., predstojnik kirurškega oddelka in pomočnik vršilke dolžnosti direktorice ptujske bolnišnice za strokovne zadeve, ki edini med predstojniki oddelkov ni podpisal že omenjenega dopisa, nam je o tem povedal: „Sam mnenja oziroma povzetka skupnega sestanka strokovnega kolegija predstojnikov oddelkov, zdravnikov ter strokovnih sode- lavcev nisem podpisal, ker se z njegovo vsebino in načinom ne strinjam. Omenja se strokovni kolegij, ki naj bi sprejel to stališče, ki pa ga formalno ni bilo. Menim, da v danih okoliščinah, kakršne so trenutno v Sloveniji, položaj zdravnikov ptujske bolnišnice ni nič slabši, kot ga imajo zdravniki v katerikoli drugi slovenski bolnišnici. Glede na to da razpisa še ni bilo, je še absolutno prezgodaj za izrekanje o posameznih kandidatih za to funkcijo. Nimam pa nič proti, če se tako opredeljuje skupina zdravnikov; lahko, da se bo o tem jutri opredelila naslednja skupina zdravnikov ali sester ali pa tudi katerakoli druga interesna skupina," je povedal. Razpisni postopek se bo predvidoma začel v marcu „Svet zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je na seji, ki je bila 21. decembra lani, po odstopu takratnega direktorja Roberta Čeha imenoval vršilko dolžnosti direktorice mag. KATRCA in NUSA DERENDA Karnevalska dvorana Ptuj SOBOTA, 18. februar 2012, ob 23. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajerski Mirjano Bušljeta za čas do imenovanja novega direktorja bolnišnice Ptuj. Po zakonu o zavodih je lahko vršilka dolžnosti najdlje za dobo enega leta. Na naslednji seji sveta zavoda, predvidoma v marcu, bomo sprejeli sklep o začetku postopka javnega razpisa za prosto delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V zvezi z dopisom, ki so ga podpisali nekateri predstojniki oddelkov oziroma služb, lahko pojasnim le, da direktorja imenuje svet zavoda na podlagi predhodnega javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, torej tudi gospod Aleksander Voda, univ. dipl. pravnik. Ocenjujem, da trenutno vodstvo bolnišnice svoje delo opravlja dobro, in zato ni nobene potrebe po zamenjavi vršilke dolžnosti," pa na najnovejše dogajanje v ptujski bolnišnici v zvezi s kadrovskimi rešitvami na najvišjem položaju v zavodu odgovarja Štefka Presker, predsednica sveta javnega zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. MG hurenfovanje20i2 festival ÍFECC* MARIB0R2012 * * evropska prestolnica kulture Spodnje Podravje • S seje ptujske območne enote KGZS Letos dvojne obdavčitve, čez dve ■ ■ ■ ▼ ■ ■ ■■ ■■ leti pa nižje subvencije za njive Čeprav je bila prva ponovoletna seja ptujske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) pretežno namenjena pregledu dela lanskega leta, pa tudi tokrat ni šlo brez razprav o številnih težavah, ki pestijo kmete, in tudi o tistih, ki jih še čakajo. Eden večjih problemov, s katerim se bo že kmalu srečalo kar nekaj kmetovalcev, prejemnikov subvencij oziroma neposrednih plačil, bo letošnja dohodninska lestvica in posledično višina davka. Bodo kmetje letos zaradi malomarnosti države dvakrat obdavčeni?! „Marsikdo od teh, ki ga letos čaka pravzaprav dvojna obdavčitev, verjetno tega še niti ne ve. Gre za problem izplačil subvencij v lanskem letu. Namreč, zaradi zamud so kmetje dobili odločbe in izplačilo subvencij za leto 2010 šele januarja 2011. Konec decembra lani pa so nekateri kmetje že dobili odločbe in izplačila subvencij za minulo leto, se pravi za leto 2011. Odločbe so bile datirane na 29. in 30. december 2011, tudi izplačila so bila izvedena do novega leta, čeprav so kmetje odločbe prejeli domov praviloma po novem letu. Kakorkoli že, zdaj vsem tem prejemnikom dvojnih subvencij grozi po Zakonu o dohodnini izjemno visok davek, saj se bodo zneski sešteli. Posledice pa bodo pri marsikom še hujše, saj bo višji dohodninski razred pomenil tudi izgubo socialnih transfer-jev, otroci ne bodo več upravičeni do otroških dodatkov, študentje bodo ob štipendije ... To je nedopustno, saj je krivda države oziroma ministrstva, če je eno leto zamujalo z izplačili. Kmetje na to niso imeli možnosti vpliva, nosili pa bodo posledice, ki so lahko tudi katastrofalne," je eno letošnjih perečih težav, ki bo spomladi zadela okoli 5200 kmetov, opisal Anton Kolar iz Žetal in še pojasnil, da so bili vsi kmetje pred letom 2010 obdavčeni pavšalno, ne glede na to, ali so prejemali subvencije ali ne, zato ni bilo leta, ko sploh ne bi bili obdavčeni. Še ena dodatna težava, ki jo s seboj prinaša lanskoletno dvojno izplačilo subvencij, pa je obveznost vodenja knjigovodstva, ki zna udariti manjše kmetije. Namreč, vse tiste kmetije oziroma kmetje, ki bodo zaradi prejetih dvojnih subvencij presegli prag letnega dohodka v višini 7500 evrov, bodo po zakonu morali uvesti knjigovodstvo za svoj (malo večji) vrt ... Vodji svetovalnih služb na ptujskem KGZ Petru Pribo-žiču problematika ni bila neznana: „Res je, da gre za specifičen primer lanskega leta, pri čemer kmetje niso nič krivi. Zato smo že poslali urgentni dopis na pravno službo zbornice, vendar resnično ne vem, kako se bo to rešilo, saj gre za problem zakonodaje." Član sveta KGZS Franc Obran se je strinjal s Kolarjem in Pribožičem in dodal: Res je, da kmetje niso popolnoma nič krivi, če je prišlo do dvojnih izplačil v enem letu. Kriva je država, ki je za eno leto zamujala, nato pa lani izplačala v rednem roku. Vendar pa je zaenkrat vse, kar lahko povem v zvezi z reševanjem te težave le to, da doslej sogovorca v finančnem ministrstvu nismo imeli. Zdaj čakamo, da se sestavi nova ekipa finančnega ministrstva in potem bomo videli kako in kaj." Obran: enotna plačila so nam „skuhali" ljubljanski in primorski gospodje ... Druga velika težava, ki čaka predvsem podravske kmete, se navezuje na ukrepe nove kmetijske politike v obdobju 2014 do 2020, med katerimi je tudi izenačitev plačil za njive in travnike. O tem se piše in govori že nekaj časa, doslej opravljene strokovne analize takšnega izenačevanja za slovensko kmetijstvo kažejo negativne posledice, toda variantnih rešitev zaenkrat ni na vidiku. Milan Unuk, predsednik sveta OE KGZS Ptuj, je tako predlagal: „Mislim, da moramo čim prej, najkasneje v prvem tednu marca, vsi skupaj organizirati okroglo mizo o omenjeni problematiki. Kot organizatorji morajo nastopiti vse nevladne organizacije, tako zbornica kot zadružni iiiillilli Načrtovana izenačitev plačil za njive in travnike po letu 2014 bo očitno še zelo razburjala slovensko kmetijsko sceno; že letos pa se okoli 5000 kmetom obeta dvojna obdavčitev ... sistem in kmečki sindikat. Vsi mi dobro vemo, kaj pomeni izenačitev plačil za naše kmete tukaj; velika izguba dohodka za prašičerejce, govedorejce in poljedelce!" Obran je pripomnil, da je prvi teden marca pravzaprav čisto zadnji trenutek za tovrstno okroglo mizo: „Konec junija je že konec pogajanj v Bruslju, naša stališča morajo biti dodelana veliko prej. Sicer pa se ve: naši kmetje, mi tukaj, bomo veliko izgubili, praktično vsi ostali pa pridobili! Bom čisto konkreten: to enotno izplačilo so nam „skuhali" gospodje iz Ljubljane, ki imajo travnike na kočevskem s čredami ovac in pa Primorci, ki tako in tako nimajo nič drugega kot ožgane poljane! Za vse njih je to super, pri nas pa bodo kmetje izgubili po 250 evrov na hektar! Kar primerjajte, koliko je treba vložiti v en hektar zemlje, da iz nje nekaj pridelaš! Na slabšem bomo vsi, ki pridelujemo hrano!" Pribožič je bil glede bodočega izenačevanja izplačil bolj umirjen: „Dejstvo je, da bo do poenotenja plačil slej ko prej prišlo. Je pa res, da ima naša vlada na voljo nekaj korekcijskih dejavnikov, da to omili." Sicer pa so se o pripravi okrogle mize strinjali vsi zbrani, padel je le še predlog, naj se prav tako v kratkem organizira še okrogla miza o ponovni pridelavi sladkorne pese po letu 2015. Še vedno pa ostaja nedorečena usoda t. i. kartice ugodnosti KGZS za kmete. Prejeli naj bi jo vsi kmetje, ki so člani kmetijske zbornice (teh je okoli 100.000), vendar se pri pogojih in izdaji kartice zatika že nekaj let. Po zadnjih informacijah naj bi kartica ponujala 3-odstoten popust pri nabavah repromateriala, podpisana pa naj bi bila tudi že pogodba s Petrolom. Kdaj bo kartica izdana, kakšne dejanske popuste in kje bo omogočala kmetom, ki bodo upravičeni do nje, pa še vedno ostaja nedorečeno. SM Slovenj Gradec • 6. licitacija vrednega lesa Hlod prodan za 16.577 evrov! Zveza lastnikov gozdov Slovenije, Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zavod za gozdove Slovenije so prejšnji četrtek v Slovenj Gradcu organizirali že 6. licitacijo vrednega lesa v Sloveniji. Licitacija je bila ponovno rekordna. Hlod gorskega javorja, ki ga je kupil nemški kupec, je najdražje prodan hlod v vsej zgodovini licitacij v Sloveniji in Avstriji. Dosegel je ceno 16.577 evrov ali 9.720 evrov/m3. (Lani je najvišjo ceno, 7600 evrov za kubični meter gorskega javorja, dosegel kmet Jože Kotnik iz Gornjega Doliča, kupec pa je bil iz Nemčije). Skupno 410 lastnikov gozdov iz vse Slovenije in tudi nekaj iz Avstrije je ponudilo 2482 hlodov, kar je 714 hlodov več kot lani. Trideset kupcev, ki so prišli iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Švice in prvič tudi iz Italije, so oddali 5353 ponudb. Največ zanimanja je bilo za gorski javor, smreko, češnjo, graden, hruško in veliki jesen. Na šesti licitaciji vrednega lesa v Slovenj Gradcu je direktor Kmetijsko gozdarske zbor- nice Slovenije (KGZS) Igor Hrovatič v svojem pozdravnem govoru poudaril pomen licitacije za poplačilo truda, ki ga lastniki vlagajo v gozd, poudaril pa je tudi, da k boljšemu dohodku iz gozda prispeva povezovanje vseh strokovnih služb na področju gozdarstva in organizacij lastnikov gozdov. Ob tem je spomnil na nujnost certifikacije gozdov, ki postaja vse pogostejša zahteva pri prodaji lesa, posebej na tuje trge. Na letošnji šesti javni licitaciji vrednega lesa v Slovenj Gradcu je bila dosežena rekordna cena: za hlod gorskega javorja je nemški kupec odštel 16.577 evrov ali 9720 evrov za kubični meter. (Fotografija je simbolična.) Licitacija vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu je sicer edina takšna prireditev v Sloveniji, medtem ko so predvsem pri severnih sosedih te oblike prodaje kakovostnega lesa že običajne. Lastniki gozdov so zamisel o licitaciji pred leti sprejeli z navdušenjem, saj tako dobijo priložnost, da svoj najboljši les prodajo kupcem, ki zanj ponudijo največ. Licitacije vrednega lesa se vsa leta odvijajo v Slovenj Gradcu, vendar na različnih lokacijah; organizatorji so letošnjo dražbo z letališča v Mislinjski Dobravi prestavili na velik parkirni prostor pri nekdanjem Preventu v severnem delu mesta. Novost letošnje licitacije je bila tudi že delna certifikacija lesa, za kar so poskrbeli v Zavodu za gozdove Slovenije. SM Foto: S M Foto: SM hurenibvanje2oi2 ^OTHERITAGE festival MARIB0R2012 ** * * evropska prestolnica butture partm*o mesto Ptuj Od tod in tam Kapela • Ledena trgatev Minuli dnevi so bili z izjemno nizkimi temperaturami kot naročeni za ledeno trgatev, kar so s pridom izkoristili tudi v vinarski družbi Kapela in po petnajstih letih ponovno pripravili tovrstni dogodek. Klet Kapela sicer že vsa leta slovi po posebnih poznih in ledenih trgatvah. V lastnem nasadu ob cerkvi sv. Magdalene so na dva tisoč trsih pustili grozdje vrste šardone in se nadejali ugodnih vremenskih razmer za izvedbo ledene trgatve. Ta pogoj se je nedavno izpolnil in v zgodnjem dopoldnevu so se zaposleni družbe Kapela zbrali v vinogradu ter obrali 1670 kilogramov grozdja. Pridelane je bilo 250 litrov žlahtne kapljice z izmerjenim sladkorjem v grozdju 220 stopinj ekslerja. Ledeno vino bo napolnjeno kot posebna jubilejna polnitev ob 90-letnici delovanja družbe. NŠ Povabilo turističnim društvom Foto: Črtomir Goznik Podravsko-ptujsko-ormoška regionalna destina-cijska organizacija, ki gradi na partnerstvu za skupne cilje in večjo tržno učinkovitost spodnjepo-dravskega turizma, je k sodelovanju povabila tudi turistična društva. Na januarskem posvetu v hotelu Primus je direktorica ZRS Bistra Ptuj dr. Aleksandra Pivec najprej predstavila projekt, zatem pa je izvedene aktivnosti v letu 2011 in program v letu 2012 predstavil de-stinacijski menedžer Matija Brodnjak. Turističnim društvom ponujajo možnost predstavitve na spletni strani RDO s poudarkom na prireditvah, pomoč pri oglaševanju prireditev, povabili pa so jih tudi k predstavitvi na prodajno-promocijskem mestu v City parku. Društva in njihova prireditvena dejavnost, ki poteka vse leto, so pri razvoju turizma izjemno pomemben deja vnik. MG Ptuj • Zlata poroka pri Novakovih \tm ■■ihdM BMPH " iflBHHBi^"' .»ir^B If -j^K^Hk lJ J 1 Tm ■ S Foto: Zasebni arhiv V ptujskem gradu je v soboto, 11. februarja, potekal civilni in cerkveni obred zlate poroke. Po petdesetih letih skupnega življenja sta si prsta ne in zaobljube ponovno izmenjala Justina in Ignac Novak iz Pod-vincev 79 v MO Ptuj. Prvič sta se poročila v Rogoznici. Zlati ženin je bil poštar, slavljenka je vseskozi vzorno skrbela za dom, v zadnjih letih pa je postala ena najbolj zagretih branjevk na ptujski tržnici. Skupaj z možem pridelujeta vrtnine za domačo uporabo in prodajo. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujejo tudi že trije vnuki. Oba sta še zelo pri močeh, uživata v družbi domačih in prijateljev, želita si, da bi še dolgo bilo tako. MG ČUKI in KINGSTON Karnevalska dvorana Ptuj TOREK, 21. februar 2012, ob 20. uri Ptuj • Simpozij o kulturni dediščini Raziskovalci in izvajalci skupaj Srečanje kulturne dediščine je v slavnostni dvorani Ptujskega gradu v torek združilo množico skupin in posameznikov, ki so aktivni na tem področju. Predstavilo se je kar 19 nosilcev žive kulturne dediščine, ki so na simpatičen in preprost način predstavljali dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Ptujsko pustno dogajanje je letos bogatejše za še en pomemben dogodek. Mestna občina Ptuj je namreč pod svoje okrilje v sklopu Festivala dediščine in umetnosti vzela tudi tako imenovano Srečanje kulturne dediščine Slovenije. To je bilo v torek na ptujskem gradu v organizaciji Javnih služb Ptuj, Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj, Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in Slovenskega etnografskega muzeja. Dogodek je povezal raziskovalce in izvajalce kulturne dediščine z vseh koncev Slovenije, ki so na ta način dobili odlično priložnost za medsebojno spoznavanje. Izvajalci kulturne dediščine so predstavljali svoja vedenja in izkušnje, strokovno znanje s področja kulture mask in maskiranja pa so posredovali slovenski in mednarodni strokovnjaki s področja etnologije, antropologije, kulturologije, sociologije in dediščinskega turizma. Po besedah programskega vodje dr. Naška Križnarja z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je prav združevanje nosilcev kulturne dediščine z raziskovalci eden njihovih osnovnih namenov. Prepričan je, da so tovrstna druženja odlična za spoznavanje moti- Simpozij je povezal raziskovalce in izvajalce kulturne dediščine z vseh koncev Slovenije; z leve: Dejan Podgoršek, Andrej Brence, Jurij Fikfak, Naško Križnar in Adela Pukl. vov, načinov in izkušenj nosilcev kulturne dediščine, ki jim lahko s svojimi dognanji pomagajo tudi raziskovalci. „V razvitejših okoljih je kulturna dediščina razen tega, da simbolno povezuje lokalne in narodne skupnosti, tudi vir za nova delovna mesta in preživljanje posameznikov in družin. Zato bi se morali v vsaki državi temeljito pogovoriti o spremembi politike do kulturne dediščine in jo vključiti v strateške razvojne načrte," je prepričan Križnar. Na srečanju so predstavili različne vrste kulturne dediščine: brkinski škoromati, dražgoški mali kruhek, gregorjeve barčice, izdelava trničev, pisanje pirhov ob prazniku šempav, starodobno smučanje (Bloke), lončarstvo v Ribniški dolini, ročna izdelava opeke, ljudski godci Porini pa počini, tkanje lanenega blaga, orači, koranti, rusa, melika, kopaja, piceki, vile, izdelovanje papir- natih rož, pletenje košar, izdelava ljudskih glasbil, pekarstvo - sadni kruh, izdelava korantij in obdelava gline in lesa. Zanimivemu predstavitvenemu delu je sledila okrogla miza, na kateri so se z referati predstavili: Dejan Podgoršek, dr. Naško Križnar, Adela Pukl, Andrej Brence in dr. Jurij Fikfak, srečanja pa sta se udeležila tudi Damijana Pečnik, predstavnica Ministrstva za kulturo RS, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Dženana Kmetec Miklavž pri Ormožu • Območna revija otroških folklornih skupin Odlični mali folkloristi V torek popoldne so se v vaški dvorani pri Miklavžu pri Ormožu predstavili mladi folkloristi vrtcev in osnovnih šol širšega ormoškega območja. Srečanje je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti. Nastopilo je dvanajst skupin, med njimi tri vrteške. Najbolj množično so bile zastopane skupina domače šole, saj sta nastopili po dve iz matične šole Miklavž in podružnične šole Kog. Po dve folklorni skupini so za nastop pripravili še na OŠ Ivanjkovci in OŠ Sveti Tomaž, eno pa na OŠ Ormož. Pogrešali smo mlade folklo-riste iz Središča ob Dravi in Podgorcev, saj se v obeh krajih lahko pohvalijo s folklorno tradicijo. Strokovna spremljevalka revije Mojca Kmetec ocenjuje, da so skupine lepo napredovale, saj je bila nad njihovo kvaliteto prijetno presenečena. Še posebej pohvalno se je izrazila o nastopih skupin iz vrtcev. Povedala je tudi, da se v nastopih vidi, da so vodje skupin vedno bolj izobraženi in vedno več delajo na otroškem ljudskem izročilu, zato so skupine tako plesno kot tudi pevsko lepo pripravljene. Napake, ki jih je opazila, so se nanašale predvsem na kostume. „Kljub vsemu bi vodjem skupin na splošno priporočala izobraževanja. Ni dovolj, da je vodja plesalec, ki pleše pri folklorni skupini, pomembno je, da zna ljudsko izročilo prenesti na otroke. Navdušenje ali ne-navdušenje otrok nad ljudskim izročilom je v veliki meri odvisno od tega, kako ga uspejo vodje približati otrokom. Če ga ne znamo prirediti, je za otroke pretežko in jim ni zanimivo. Nižji razredi se še navdušijo in obiskujejo folkloro, pri višjih pa je to pogosto že težje. Očitno potrebujejo več spodbude. Vendar je prav v tem obdobju pomembno, da mladi ostanejo pri folklori, saj je to obet za sodelovanje v odrasli folklorni skupini," meni Mojca Kmetec. Folklorna dejavnost je na Ormoškem dobro razvita, saj jo gojijo na domala vseh šolah, skupine pa so ponekod tako kvalitetne, da se uvrščajo tudi na državne revije, kot recimo lani folklorna skupina od Miklavža. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Veseli čas prihaja .... RADIOPTUJ 89,8 •98,2* IO^i3 Štajerski TEDNIK IE Catering PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM kurenibvanje 2012 ^"«¡HERITAGE festival MARIB0R2012 europshaprestolnica kulture pcrtnenko mesto pta4 Foto: NS Foto: CG Slovenija • Kakšna bo obdavčitev subvencij v prihodnje Davki za kmete vsakokrat drugačni Da so kmetom prejete subvencije obdavčene, sploh ni novost. Kolikšna je obdavčitev, pa pogosto ali celo večinoma ne vedo niti kmetje sami. Deloma zato, ker jih niti ne zanima, deloma pa verjetno zato, ker se obdavčitev subvencij iz leta v leto spreminja, in kot kaže, bo tako še naprej. Dohodki iz kmetijske in gozdarske dejavnosti kmetov so bili do leta 2005 obdavčeni le na podlagi katastrskega dohodka, s spremembo zakona o dohodnini pa so se takrat začele upoštevati pri davčni osnovi kot del njihovega dohodka tudi dejansko prejete subvencije. Prvo leto je bila v davčno osnovo vključena četrtina subvencij, v letu 2006 polovica, leto kasneje naj bi bile tri četrtine in v letu 2008 že celoten prejeti znesek. Z novo spremembo zakona pa so v letu 2007 h katastrskemu dohodku začeli pripisovati kar povprečne zneske subvencij na hektar in ne več dejansko prejetih. S tem se je dohodek iz subvencij razporedil na zavezance v enakih zneskih na hektar površine kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne glede na dejansko prejete zneske. Po takratnih navedbah vlade in finančnega ministrstva naj bi bil takšen pavšalni sistem obdavčevanja boljši in predvsem enostavnejši, zajel pa je tudi večji del zemljišč (70%). Obdavčitve subvencij za kmete so iz leta v leto drugačne ... Približno tri leta zatem, leta 2010, pa je vlada (očitno na osnovi pritožb) „nenadoma" spoznala, da je takšen sistem obdavčevanja kmetov nepravičen, in predlagala novo spremembo zakona o dohodnini, po katerem naj bi se v davčni osnovi poleg katastrskega dohodka spet upoštevali le zneski dejansko prejetih subvencij (in ne več pavšali). Spremembo naj bi uveljavili že za leto 2010, a da prehod ne bi bil tako hud, je bilo predlagano, da bi za leta 2010, 2011 in 2012 v davčno osnovo vštevali le do 70 odstotkov dejansko izplačanih subvencij. Kmetije z več kot pet tisoč evri dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti so morale v letu po tem, ko so presegle ta znesek, začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhod- kov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Obdavčevanje pavšala je bilo protiustavno Da je bil prejšnji sistem obdavčevanja pavšala celo neustaven, pa je (šele) letos februarja odločilo tudi ustavno sodišče ter hkrati odločilo, da se v davčne osnove v še nepravnomočno končanih postopkih všteje znesek dejansko prejetih subvencij, če je ta nižji od povprečnih. Zahtevo za oceno ustavnosti spornega obdavčevanja pavšalnih zneskov subvencije je sprožilo upravno sodišče. Ustavno sodišče je pri tem še ugotovilo, da so nekateri davčni zavezanci plačali večji znesek dohodnine na enoto prejete subvencije kot drugi, kar pomeni, da so bili davčni zavezanci ne glede na različen položaj obravnavani enako. Ker pa je omenjeni zakon seveda že prenehal veljati, ustavno sodišče zakonodajalcu (vladi) za nazaj ne more naložiti, naj odpravi ugotovljeno neskladje. Vendar pa bo upravno sodišče lahko po takšni odločitvi ustavnega sodišča zdaj nadaljevalo odločanje v upravnem sporu v zvezi z načinom obračunavanja subvencij, ki še ni pravnomočno končan. Pri tem bo v davčne osnove v še nepravnomočno končanih postopkih vštelo znesek dejansko prejetih subvencij, če je bil ta nižji od povprečnih. Še bodo spremembe zakonodaje ... V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) uveljavitev novega sistem obdavčevanja potrjujejo. Robert Pe-klaj iz KGZS je tako povedal: „V letu 2011 (dohodninsko leto 2010) so bile subvencije oziroma plačila za ukrepe obdavčene po dejansko prejetih dohodkih oziroma po povprečnih zneskih, če je bilo to za prejemnika ugodneje. DURS je izbral ugodnejšo varianto za zavezanca: ali 50% dejansko prejetih obdavčljivih subvencij ali povprečni znesek subvencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč po podatkih iz leta 2009. Za leto 2012 (davčno leto 2011) zakonodaja za zdaj določa, da bo davčno osnovo za dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti predstavljalo 50 % dejansko prejetih obdavčljivih subvencij. Po letu 2013 (dohodninsko leto 2012) naj bi se v davčno osnovo štele vse prejete obdavčljive subvencije oziroma bi morali kmetje, ki presegajo 7.500 evrov letnih dohodkov, voditi knjigovodstvo. V zvezi s tem pa je pričakovati še številne spremembe zakonodaje." V Sloveniji je sicer po zadnjih podatkih o odmeri dohodnine okrog 6100 takih kmetij, ki naj bi prvič začele ugotavljati dohodek na podlagi vodenja knjigovodstva v letu 2013. SM Slovenija • Energetski načrt do leta 2020 Slovenija • Stopnja samooskrbe pada Neizkoriščena lesna biomasa Vedno več hrane uvažamo Slovenija si je, kot je razbrati iz novega energetskega načrta, postavila zelo ambiciozen, a za gospodarski razvoj nujen energetski cilj: do leta 2020 želi delež obnovljivih virov energije povečati od zdajšnjih 19,9 na kar 25 odstotkov v končni porabi vse energije v državi, pri čemer naj bi se delež obnovljivih virov v prometu dvignil na 10 odstotkov, pri ogrevanju na 33 odstotkov in pri proizvodnji slovenske električne energije na dobrih 40 odstotkov. Med obnovljive vire energije sicer spada tako veter kot voda, sonce, geotermalna energija in biomasa, vendar v državi prevladujeta dva vira: hidroe-nergija in lesna biomasa. Zlasti slednja je po mnenju številnih strokovnjakov v Sloveniji še mnogo premalo izrabljena, kljub temu, da se na lesno bi-omaso danes ogreva že skoraj 45 odstotkov gospodinjstev. Po podatkih Statističnega urada RS se je leta 2009 z lesom ogrevalo že več kot 300.000 gospodinjstev, od tega kar tretjina gospodinjstev pridobiva les za ogrevanje iz gozdov in ga pripravlja sama. Gospodinjstva so leta 2011 porabila 1.137 tisoč ton lesnih goriv, med katerimi prevladujejo polena. V Sloveniji sicer gozdovi prekrivajo kar 62 odstotkov površine. Na leto prirastejo štirje kubični metri lesa na prebivalca, poseka se ga le slaba polovica. Preusmeritev gospodarstva na domačo surovinsko osnovo ter opiranje na lastne energetske zmožnosti v času globalne gospodarske krize lahko predstavlja enkratno priložnost za razvoj Slovenije. Za povečanje deleža obnovljivih virov energije v državi pa je bistveno doseči večji in učinkovitejši izkoristek lesne biomase. Potencial lesne bio-mase namreč znaša po zbranih podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije na podlagi ocen Zavoda za gozdove Slovenije okoli 2 milijona kubičnih metrov. Številka se nanaša le neposredno na gozdove, zato je treba gozdnemu potencialu lesne biomase prišteti še ostanke lesne industrije, ki jih je po ocenah med 500 in 600 tisoč ton na leto in so v energetske namene večinoma že izkoriščeni. Za Slovenijo je eden najpomembnejših obnovljivih virov torej les, vendar strokovnjaki hkrati tudi opozarjajo, da je posek in izraba dreves izključno za ogrevanje napačna, saj je dovolj „lesenega odpada", kot je vejevje, grmovje ter stranski proizvodi in odpadni les iz lesnopredelovalne industrije. SM V Sloveniji je na voljo okoli dva milijona kubičnih metrov lesne biomase, ki je premalo izkoriščena kot energetski vir. Da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb, se govori in piše že dolgo. Enkrat bijejo plat zvona prašičerejci, drugič žitarji, pa zelenjadarji ... Kakšno je danes stanje na področju samooskrbe v različnih kmetijskih panogah, je zapisano v enem od poglavij t. i. Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. Največji primanjkljaj oziroma najnižjo stopnjo samooskrbe seveda beležimo pri sladkorju, ki ga pač Slovenija ne proizvaja več, in pri rastlinskem olju. Stopnja samooskrba je zelo nizka (že pod 40-odstotna) pri zelenjavi, pri žitu (stopnja samooskrbe je okoli 50 % pri pšenici in okoli 60 % pri žitu nasploh), svežem sadju (neto uvoz okoli 100.000 ton letno), krompirju (stopnja samooskrbe niha med 60 % in 70 %) in svinjskem mesu (stopnja samooskrbe pod 70 %). Primanjkljaj se pojavlja tudi pri medu (stopnja samooskrbe okoli 80 %) in jajcih (stopnja samooskrbe okoli 95 %). Pri mesu drobnice sta prireja in poraba dokaj izravnani. Pri vinu se izvozno-uvozni status spreminja, pri čemer je Slovenija tradicionalno izvoznik kakovostnega vina in uvoznik namiznega vina. Stalni presežki se pojavljajo le pri hmelju, ki je skoraj v celoti namenjen svetovnemu trgu, mleku (stopnja samooskrbe med 113 % in 120 %), perutninskem mesu (stopnja V Slovenijo uvozimo vedno več zelenjave in sadja, samooskrba pa je zelo nizka tudi pri prašičjem mesu, pšenici ... samooskrbe med 110 % in 115 %) in svežih jabolkih (neto izvoz med 10.000 in 15.000 ton letno). Pri govejem mesu je po letu 2005 bilanca dokaj izravnana. Prav tako ali še bolj pa so zaskrbljujoči podatki, da se stopnje samooskrbe ne povečujejo (razen pri krmnem žitu in govejem mesu), pač pa se konstantno znižujejo. Primanjkljaj se je povečal pri že tako in tako tradicionalnih neto uvoznih pridelkih in proizvodih, kot so povrtnine in prašičje meso, tudi pri pšenici, krompirju, jajcih in medu. Slovenija tako ostaja uvoznica najpomembnejših kmetijskih pridelkov, njen trgovinski primanjkljaj pa se je po vstopu v EU še povečal. Na drugi strani pridelave domače hrane je njena poraba; ta pri osnovnih kmetijskih in živilskih proizvodih niha. Trend rasti porabe na prebivalca je opazen pri zelenjavi, perutninskem mesu, mesu drobnice ter mlečnih izdelkih, pri govejem mesu in vinu pa se je poraba v primerjavi z obdobjem pred vstopom v EU nekoliko zmanjšala. Vzorci porabe v glavnem sledijo vzorcem, značilnim za evropske države. Foto: SM Foto: SM Hajdina • Proslava ob kulturnem prazniku Zumrov prispevek kulturi V dvorani gasilskega doma v Hajdošah je bila 7. februarja osrednja proslava ob letošnjem kulturnem prazniku v Občini Hajdina, ki sta jo organizirala Občina Hajdina in ZKD Občine Hajdina. Posvetili so jo 100. obletnici rojstva Valentina Zumra, človeka, ki je pomembno zaznamoval kulturno ustvarjanje v občini Hajdina in širše. Kulturi se je Valentin Žumer je zapisal že kot zelo mlad, saj je bil izjemen naravni glasbeni talent. Aktivno se je udejstvo-val v dramski skupini Hajdina, leta 1953 je ustanovil v Hajdošah tamburaški orkester, na njegovo pobudo pa so v Haj-došah leta 1974 ustanovili tudi Moški pevski zbor PGD Hajdo-še, za katerega je napisal veliko lepih besedil in jih uglasbil. Pisal je ljubezenske pesmi, pesmi z gasilsko tematiko, ki slavijo pogumna dejanja gasilcev, pesmi slovesa. Zbor je vodil vse do svoje smrti leta 1986. V njem danes pojeta sin Jelko in dva vnuka. Dedkov glasbeni talent pa je podedoval tudi Marjan Bone, vodja skupine Kvinton. Spomin na bogato kulturno ustvarjanje Valentina Žumra trajno ohranja leta 1999 ustanovljeno kulturno društvo Hajdoše, ki so ga poimenovali po njem. Na osrednji hajdinski proslavi ob letošnjem kulturnem prazniku je govoril podžupan Občine Hajdina Franc Mlakar. Poudaril je pomen kulture za Cirkulane • Ohranjanje starih pustnih likov in šeg Kako so prodajali šarge in ruse ... Se sprašujete, kaj so to šarge (ruse so že bolj znan pustni lik)? No, če bi bili v soboto popoldne na Malem Okiču, haloškem mejnem naselju med občinama Cirkulane in Videm, bi to že vedeli. Sekcija za ohranjanje starih običajev Mali Okič je namreč pripravila srečanje šarg in rus, ki si ga je kljub sneženju in nizkim temperaturam ogledalo okoli 60 radovednežev. „Najbolj enostavno povedano je šarga pustni lik, ki posnema kravo oziroma izhaja iz nje. Rusa pa je pustna imitacija kobile, sicer pa je obnašanje in šege, ki so povezane z obema tradicionalnima pustnima šemama, zelo podobno," je razliko med obema maskama na kratko pojasnil predsednik sekcije Rajko Lesjak. Po zunanji podobi se šarga in rusa ločita po tem, da je šarga oblečena v belo rjuho, rusa pa v žaklovi-no. Haloška šarga ima sicer še svojo posebnost; ni namreč vsaka krava povsem enaka. Tistim slabo rejenim, z rebri navzven in povrhu še na debelo zapacanim s trdo skorjo kravja-kov, Haložani še danes pravijo šarge. „In saj veste, kako je to bilo včasih, ko so kmetje pač skušali čim bolje prodati krave - šarge. Vsak je hvalil svojo, da je najboljša, pridna, lepo rejena, ubogljiva, odlična mlekari-ca, čeprav včasih od vimena ni bilo kaj več kot od počenega balona, rebra pa je znal prešteti še tisti, ki ga je dajala krepka siva mrena na očeh ... No, in takšen revež je imel s prodajo šarge seveda vedno hude težave, saj ni bila niti malo ubogljiva, njen najmanj shujšani del telesa je bil rep, povrhu pa je zbegana šarga lastnika pred kupci osramotila še s tem, da ga je nič kaj prijazno prevrgla in povaljala po tleh," je dogajanje na snegu, kjer se je med seboj brez reda in predvsem brez najmanjšega upoštevanja ukazov lastnikov podilo šest šarg in rusa, opisoval Lesjak ter hkrati še pojasnil, da je za ruso (torej sestradano kobilo) veljalo enako. Kljub ledenemu mrazu, ki je pritiskal iz ure v uro bolj, pa nikogar ni zazeblo; ne nekaj ducatov obiskovalcev, ki so se lahko krepko nasmejali, še manj pa šarge, ruso in vodiče, ki so imeli več kot preveč opravka sami s seboj. Letošnje srečanje haloških šarg in rus z Dravskega in Ptujskega polja, ki so prišle iz Malega Okiča, Slatine, Varnice, Leskovca in Zagojičev, je bilo sicer drugič zaporedoma, prvič pa ga je pripravila sekcija za ohranjanje starih običajev iz Malega Okiča, ki deluje pod okriljem cirkulanskega turističnega društva. „Idejo za tovrstno srečanje starih pustnih likov sta dala domačina Zvon-ko Brec in Srečko Fostnarič, ki sta se tudi lotila organizacije prvega srečanja v lanskem letu. A je to za dva posameznika kar prehud zalogaj, zato smo se v naši sekciji odločili, da bomo to srečanje odslej pripravljali člani. Pripravili ga bomo tudi naslednje leto in še leta vnaprej, vedno v pustnem času, saj želimo, da postane tradicionalno," so še napovedali člani sekcije za ohranjanje starih običajev: „Upamo le, da bo naslednje leto nekoliko boljše vreme in bo ta dogodek bolje obiskan." SM ohranitev slovenstva, ki se je ohranilo tudi po zaslugi slovenskega kmeta in katoliške cerkve, ter izjemen pomen Valentina Žumra za razvoj kulture v občini Hajdina in širše. Za kulturne utrinke so na letošnji proslavi poskrbeli Mešani pevski zbor PGD Haj-doše, učiteljski pevski zbor OŠ Hajdina, Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas, Mešani pevski zbor župnije sv. Martina Hajdina, učenci OŠ Hajdina, ljudske pevke iz Skorbe in Hajdine ter Štajerski Foto: arhiv Ob letošnjem kulturnem prazniku so v občini Hajdina podelili eno priznanje in pet zahval za požrto-valno delo v kulturi. frajtonarji. Za izjemne kulturne dosežke so letos podelili eno priznanje in pet zahval. Iz rok podžupanov Franca Mlakarja in Andreja Tkalca ter predsednice ZKD Občine Hajdina Hilde Bedrač so jih prejeli Ida Markež ter Andrej Gornik, Janez Vidovič, Nataša Štumberger, KD Valentin Žumer Hajdoše in Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas. Ida Markež, presednica KPD Stane Petrovič Hajdina, je priznanje prejela za izjemne dosežke na področju kulture v občini Hajdina. Z ljubiteljsko kulturo se ukvarja že vrsto let in v tem času je režira-la številne odmevne gledališke predstave. Kot avtorica pa se je podpisala pod zelo uspešni komediji Tajnica Lolita v prej- šnji sezoni in Vroča ljubezen, ki dvorane polni v novi sezoni. Andreja Gornika so z zahvalo nagradili za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture, predvsem pa zborovskega petja. Poje v več zborih. Janez Vidovič je zahvalo prejel za 38 let prepevanja v Moškem pevskem zboru PGD Hajdina, v katerem poje vse od njegove ustanovitve. Zbor je tudi več let vodil, aktivno pa je deloval tudi v ZKD Občine Hajdina. Nataša Štumberger se je ljubiteljski kulturi zapisala že v zgodnji mladosti. Odigrala je vrsto vlog v dramski skupini, nekaj časa je bila tudi predsednica KPD Stane Petrovič Hajdina, sedaj pa je že drugi mandat podpredsednica ZKD občine Hajdina. Na aktivno delo v kulturi jo bo spominjala tudi letošnja zahvala ob kulturnem prazniku. Čeprav je KD Valentin Žumer eno mlajših društev v občini Hajdina, deluje od leta 1999, se lahko pohvali z zelo aktivnim delom svojih sekcij. Med najprepoznavnej-še sodijo Štajerski frajtonarji, ki so ime Hajdoš in občine Hajdina ponesli širom po Sloveniji in tudi v tujino. Na dosedanje uspešno delovanje ga bo spominjala tudi zahvala. Že deset let uspešno deluje Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas, ki ga vodi zborovodja Peter Krajnc. Z zahvalo so nagradili njihovo dosedanje delovanje - številne nastope v domači vasi, občini Hajdina in po Sloveniji. MG □□□□□□□□ , y Vabljeni na predstave presežkov Cabaret New Burlesque (us) CABARET NEW BURLESQUE 4., 5., 6., 7. 4. Troubleyn / Jan Fabre VZW (be) DROGE SO ME OBDRŽALE PRI ŽIVLJENJU 9., 10., 11., 12.5. Zimmermann & de Perrot + Groupe Acrobatique de Tanger (en, ma) CHOUF OUCHOUF 5., 6. 6. Bartabas + Académie du spectacle équestre de (Versailles (fr) KONJ ENI KOVA POT 12., 13., 14. 6. Teatrul National Radu Stanca Sibiu (ro) FAUST 7., 8. 9. Sankai Juku (jp) TOBARI 22., 23. 9. Jean-Baptiste Thierrée + Victoria Chaplin (fr) NEVIDNI CIRKUS 6., 7., 8., 9. 11. Divadlo bratrf Formanu (cz) OBLUDARIUM 16., 17., 18., 20., 21. 11. Na drugem srečanju haloških šarg in rus s Ptujskega polja so se letos kljub sneženju in ledenemu mrazu odlično zabavali vsi, ki so prišli - tako obiskovalci kot šarge (v belem) in rusa (v žaklovini) s svojimi lastniki. Zagotovite si ogled 8 vrhunskih predstav z abonmajem ZEMLJA. Vpis abonmaja (80 eur oz. za upokojence in šolajoče 60 eur) poteka do vključno 10. marca na prodajnih mestih: Info točka MARIBOR 2012 v Mariboru in Ljubljani, blagajna EPK v SNG Maribor. Nakup posameznih vstopnic je možen tudi na vseh prodajnih mestih Eventima in na www.eventim.si. MARIBOR 2012 Evropska prestolnica kulture Maribor • Murcha Sobota • Velenje Ptuj • Nouo mesto • Stouenj Gradec Generalni pokrovitelji Evropske prestolnice kulture: KJ POŠTA SLOVENIJE ^žito Foto: SM Videm • Z rebalansom povišali proračun Teoretično - za dva milijona evrov več naložb Videmski svetniki so na februarski seji med drugim potrdili prvi rebalans proračuna za leto 2012; slednji tako znaša dobrih 7,6 milijona evrov, kar je dva milijona več, kot je bilo načrtovano prvotno. Precejšnje povišanje proračuna pa je zaenkrat bolj in zgolj teoretično, saj je izvedeno na podlagi predpostavk, da bo občina uspešno kandidirala s številnimi projekti na vseh bodočih razpisih. Med letošnjimi načrtovani naložbami je tudi prenova vaškega jedra v Zg. Leskovcu (na posnetku), ampak le, če bo Občina Videm uspela na razpisu kmetijskega ministrstva. Enako velja za vse ostale večje občinske naložbe, katerih realizacija je odvisna od razpisov (če bodo) in uspešne kandidature ... Foto: SM Med letošnje največje načrtovane investicije v Vidmu gotovo spada komunalno opremljanje obrtne cone na dobrih šestih hektarjih. Vrednost projekta znaša po oceni 950.000 evrov, večino denarja pa si v Vidmu obetajo iz šestega razpisa oziroma poziva Regionalnih razvojnih programov (RRP). Iz občinskega proračuna naj bi zagotovili okoli 30 odstotkov potrebnega denarja. Iz istega poziva nameravajo v Vidmu sofinancirati še nadaljevanje izgradnje kanalizacije in nove čistilne naprave (kar se sicer prelaga že nekaj let). Vrednost izgradnje kanalizacijskega omrežja v Pobrežju, Vidmu in Dravinjskem Vrhu z novo čistilno napravo v Vidmu je ocenjena na nekaj manj kot 758.000 evrov. Projekt izgradnje sekundarne kanalizacije pa nameravajo prijaviti tudi na razpis Južna meja. Če slučajno na razpisu RRP ne bodo uspeli, iz kanalizacije ne bo nič, prav tako je vprašljiva tudi komunalna opremljenost v obrtni coni, v primeru uspešne kandidature pa naj bi zagnali kar oba finančno zahtevna projekta. To pa še zdaleč niso vse naložbe videmske občine, ki si jih je vodstvo omislilo za leto 2012. Za že objavljena dva razpisa kmetijskega ministrstva, ki bosta načeloma odprta do 25. februarja (gre za ukrep 322 -Obnova in razvoj vasi ter ukrep 323 - Ohranjanje in izboljša- nje dediščine podeželja) bodo v Vidmu prijavili tri projekte. Za prvi razpis je pripravljen projekt ureditve vaškega jedra v Zg. Leskovcu v skupni vrednosti skoraj 600.000 evrov, predvidena pa je obnova tamkajšnjega gasilskega doma, ureditev pločnika in javne razsvetljave, obnova zidu pri cerkvi, nakup igral za igrišče pri šoli in izgradnja kanalizacije. Izvedba projekta je v primeru uspešen kandidature zamišljena v dveh letih (2012 in 2013), iz razpisa pa se nadejajo pridobiti okoli 425.000 evrov. Razliko, torej 175.000 evrov, bo financirala občina iz proračuna. Drugi projekt, s katerim se občina prijavlja na ukrep 322, je dokončanje novega igrišča Tržec oziroma nakup opreme zanj. Ta projekt je finančno precej manj zahteven, saj znaša vrednost dobrih 62.000 evrov, pri čemer občina računa, da bo iz razpisa pridobila slabih 41.000 evrov, približno 22.000 evrov pa bi dodali iz proračuna. Za črpanje denarja iz ukrepa 323 pa so v Vidmu pripravili projekt prenove domačije Kočar v Pobrežju, ki jo je občina kupila lani in namerava v njej urediti prostore za pobreška društva. Predvidena je obnova strehe na domačiji ter gospodarskem poslopju, predvidevajo pa, da bodo za naložbo pridobili okoli 17.700 evrov iz kmetijskega ministrstva, 7.700 evrov pa bi dodala občina. Južna meja in 23. člen ZFO v ceste V Vidmu pa niso pozabili niti na pričakovan t. i. razpis za Južno mejo; nanj bodo letos prijavili projekt rekonstrukcije in modernizacije precej zahtevne haloške ceste Zg. Le-skovec-Trdobojci v izmeri 3,5 kilometra. Vrednost naložbe je ocenjena na slabih 487.000 evrov; če bo projekt na razpisu potrjen, pa naj bi se dela izve- dla v tem letu. Enako velja za projekt modernizacije dobrega kilometra ceste Belavšek, ki je ocenjen na 60.000 evrov. Sredstva, ki jih občina Videm pridobiva od države po 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO), za letos znašajo 312.770 evrov in jih bodo prav tako pretežno namenili za modernizacije cest in dokup opreme v novi mrliški vežici. Med cestnimi odseki, ki naj bi se urejali s pomočjo denarja iz ZOF, je 1,2-kilometrski cestni odsek Bukvič-Dolena v vrednosti okoli 100.000 evrov (88,300 evrov iz ZFO) in modernizacija 1,3 kilometra ceste Topolovec-Ljubstava, kar naj bi zahtevalo nekaj manj kot 186.000 evrov (76.000 iz ZFO, razlika iz občinskega proračuna). Del denarja iz ZFO pa bodo v Vidmu namenili še dokončanju ureditve mrliške vežice (dogradnja bo sicer letos izplačana), za nakup notranje opreme (od dekorativnih zaves do poslovilnih zastav) pa bodo namenili skupno okrog 147.000 evrov, od tega 122.00 iz ZOF. Premikati naj bi se začelo tudi pri ureditvi krožišča ob pokopališču; v proračunu so Videmčani rezervirali 150.000 evrov za dela v letošnjem letu, sofinanciranje Direkcije za ceste pa naj bi se zgodilo leta 2013. Vse našteto pa še vedno ni vse, kar imajo v Vidmu v letošnjem obširnem naložbenem planu. Na razpis LAS so se prijavili s projektom nakupa 40 računalnikov za potrebe osnovne šole; pridobili naj bi 20.000 evrov, 8000 pa bi jih dodali sami. Iz razpisa IPA pričakujejo sofinanciranje nakupa opreme in izdelave projektne dokumentacije za bodoči sodoben kulturno-športni center Videm v vrednosti slabih 31.000 evrov, sicer pa naj bi gradnja novega objekta za športnike na lokaciji sedanjega stala okoli 75.000 evrov. V vse našteto pa niso zajete majhne naložbe, ki jih je kar precej in jih bo v primeru neuspelih kandidatur gotovo še več. Poleg tega bodo v Vidmu namenili nekaj več od prvotno predvidenega denarja za izvedbo komasacij Videm I. in Videm II. (vključujoč ureditve kmetijskih poti), pri tem pa ne gre pozabiti, da mora občina letos odplačati tudi 253.000 evrov kredita oziroma dveh doslej najetih kreditov ... SM Ptuj • Kadrovsko mešetarjenje v ČS Ljudski vrt Pihanje na dušo za zdaj ni pomagalo Odstopno pismo o nepreklicnem odstopu s funkcije predsednika ČS Ljudski vrt, največje četrtne skupnosti v MO Ptuj, ki ima okrog šest tisoč prebivalcev, je Igor Šeruga napisal že pred decembrskim posvetom predsednikov svetov četrtnih skupnosti MO Ptuj, na katerem pa o tem niso govorili. Svet ČS Ljudski vrt je o odstopu predsednika razpravljal na 11. redni seji, ki je bila 16. januarja letos in ga tudi sprejel. Kot je znano, so razlogi za odstop Igorja Šeruge osebne narave, ob tem pa je na 12. seji, ki je bila 9. februarja, dodal, da zaradi vseh službenih obveznosti na Ptuju in v Ljubljani, ne more narediti tistega, kar bi želel narediti. Meni, da bi se dalo narediti še več, pa ni imel časa za to. Na januarski seji novega predsednika niso imenovali, ker kandidata niso imeli, dogovorili pa so se, da bo začasno do imenovanja novega, seje sklicevala podpredsednica Anka Ostrman. Pogovarjali pa so se o tem, da bi bil najprimernejši kandidat Valter Pliberšek, ki je svet ČS Ljudski vrt že vodil in ima potrebne izkušnje. Na februarsko sejo so člani sveta prišli bolj ali manj s prepričanjem, da bo Valter Pliberšek ponujeno priložnost zagrabil, ne da bi jih spomnil na dejstvo, da je bil ob zadnjih lokalnih volitvah do- Foto: Črtomir Goznik Zima v Ljudskem vrtu besedno izigran. Mesto predsednika ČS Ljudski vrt mu je bilo namreč »obljubljeno« s strani Dejana Levaniča (SD) in Marije Magdalene (LDS), zraven pa so bili tudi nekateri drugi funkcionarji, tudi v novem mandatu lokalne samouprave, je povedal. Ko pa je svet v novi sestavi imel na dnevnem redu imenovanje novega predsednika sveta ČS Ljudski vrt, so se zadeve zasukale v drugačno smer. Na to, da lahko doživi presenečenje, ga nihče ni pripravil. Da nekaj ni v redu in da morajo biti v ozadju drugi dogovori, je vedel takoj, ko so se odločili, da bodo novega predsednika volili s tajnimi volitvami. Ostal je praznih rok, čeprav je bil pripravljen z bogatim programom nadaljevati delo. V tem trenutku pa ni pripravljen ponovno zasesti mesta predsednika sveta ČS Ljudski vrt, je poudaril. Potrebuje čas za razmislek, preseneča pa ga podpora vseh tistih, ki ga niso volili leta 2010, sedaj pa ga na-ekrat podpirajo. Po telefonu je prišlo tudi sporočilo Marije Magdalenc, »ki si želi in predlaga Valterja Pliberška za novega predsednika ČS Ljudski vrt.« Tudi lokalna politika, vsi predsedniki strank so bili pozvani k temu, da pripravijo predlog za novega predsednika sveta ČS Ljudski vrt, a predloga niso pripravili oziroma ni bilo odziva, je pojasnila Ostrmanova. Četudi so se kandidatu bolj ali manj trudili pihati na dušo vsi navzoči člani sveta ČS, češ da je to pač politika, da se to dogaja, da ČS mora dobiti v najkrajšem času novega predsednika, je Pliberšek ostal neomajen - odločitve v tem trenutku še ne more sprejeti. Vzel si bo čas za premislek do konca februarja. Povedati pa jim je moral, da so ga prizadeli s svojim ravnanjem, ko mu niso povedali, da se dogovor o vodenju v novem mandatu spreminja in da je politika na lokalni ravni sklenila, da je treba na to mesto imenovati drugega glede na volilni izzid. Tako se z ljudmi ne dela, pa četudi gre za politiko, je prepričan Pliberšek. Od tod in tam Ptuj • Kuverta, znamka in žig Foto: M. Ozmec Člani Filatelističnega društva Ptuj so letos poskrbeli za pustno obarvano poslastico za ljubitelje filatelije, saj so ob letošnjem 52. kurentovanju na Ptuju izdali priložnostno poštno kuverto, poštni žig in osebno znamko. Vse tri filatelistične izdelke je oblikoval Ptujčan Savo Skoliber. Po besedah Petra Krefta, predsednika Filatelističnega društva Ptuj, so ob tej priložnosti v prostorih bivše trgovine v Lackovi ulici 4 na Ptuju postavili na ogled zanimivo filateli-stično razstavo, na kateri so prikazali vse do sedaj izdane slovenske znamke na temo pusta, vse ptujske razglednice in propagandni material na temo koranta ter vse izdaje Filatelističnega društva Ptuj ob minulih kurentovanjih in karnevalih na Ptuju. Pričujoča fila-telistična razstava, ki sojo odprli minulo soboto, bo na ogled do vključno 21. februarja vsak dan od 10. do 16. ure. -OM Grajena • Ob kulturnem prazniku Foto: arhiv OS V torek, 7. februarja, je bila v telovadnici OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena osrednja krajevna prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Udeležili so se je učenci, učitelji, starši in zunanji obiskovalci ter predstavniki četrtne skupnosti. Pred programom je zbrane nagovoril gospod Peter Vajnber-ger, predsednik ČS Grajena, zbrane pa je nagovorila tudi ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. Kulturno dogajanje na odru so obogatili ubrani glasovi Moškega pevskega zbora Grajena pod vodstvom Tomaža Mo-horka, predstavili pa so se tudi ljudski pevci. Nato se je začel program, ki so ga pripravili učenci pod mentorstvom učiteljic Nade Sevšek in Petre Uvera. Rdeča nit prireditve je bila poezija enega izmed osrednjih slovenskih sodobnih literarnih ustvarjalcev Toneta Pavčka, Zala Perovšek Tribušon, 7. g Miklavž • Učenci skrbijo za ptice Foto: arhiv OS Na OŠ Miklavž pri Ormožu smo se v oddelku podaljšanega bivanja odločili, da bomo v letošnjem šolskem letu delali predvsem z ekološkimi materiali. Seveda brez donatorjev ni šlo, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Pridne roke otrok so trle, rezale, barvale... in nastali so odlični izdelki. Učenci so ponovno dokazali, kako polni idej so, kako radi ustvarjajo in kako se veselijo nastalega. Sedaj, ko imamo naokrog polno snega, smo posebej ponosni na kopico ptičjih hišic, ki so nastavljene okrog šole. Še pravočasno smo jih postavili in tako poskrbeli za ptice. V lične hišice, ki nam jih je podarila trgovina Bauhaus, sami pa smo jih pobarvali, pticam vsak dan nasujemo hrano. Sedaj se veselimo, ko jih opazujemo, kako zadovoljne skačejo po hišicah, brskajo in so site. Vemo, da nas bodo že kmalu nagradile z veselim petjem. Simona Tomažič Ormož • Navdušenci vzdržujejo ljubiteljsko kulturo Mladi in stari ljubiteljski kulturniki Te dni se je začela nova sezona aktivnosti v okviru Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo RS, zato smo obiskali Barbaro Podgorelec, vodjo enote Ormož. Zaenkrat uraduje še v domu kulture, že kmalu pa naj bi se zaradi prostorske stiske preselila v prostore gradu, od koder se je jeseni izselil muzej. Prostore za vodnjakom je treba le še prepleskati, zato je selitev pričakovati že kmalu. V lanskem letu so v JSKD izpeljali vse zastavljene cilje, dodali pa so še nekaj dodatnega programa, tako da je Barbara Podgorelec zelo zadovoljna: „Revije so si ogledali strokovni spremljevalci in na regijska srečanja uvrstili precej skupin, ki ni nujno, da so boljše od ostalih, ampak na tak ali drugačen način izstopajo od povprečja ali pa so v zadnjem letu zelo napredovale. Tako so se na regijskih revijah lani predstavili gledališčniki osnovnih šol Miklavž pri Ormožu in Velika Nedelja, mali folkloristi skupin Drobtinice in Klasek OŠ Miklavž pri Ormožu ter Mladinska folklorna skupina Podkev Turistično-kulturne-ga društva Miklavž pri Ormožu. Na regijskem srečanju so plesali člani skupine Na-vihanci OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, z lutkami pa sta se na regijskem srečanju predstavili skupini Zarja iz OŠ Ormož in mlajša lutkovna skupina OŠ Središče ob Dravi. Uspešni so bili tudi odrasli folkloristi, saj so se na regijsko revijo uvrstile tudi tri odrasle folklorne skupine - Obrež, Ivanjkovci Foto: Viki Ivanuša Vodja ormoške izpostave JSKD Barbara Podgorelec pravi, da bodo na izpostavi tudi letos organizirali izobraževanja in jih tako približali svojim uporabnikom. in Miklavž pri Ormožu, med ljudskimi pevci pa sta na regijski reviji nastopili skupini Zrelo klasje in skupina KD Osluševci. Izmed teh sta na državni reviji nastopili Folklorna skupina Podkev in Lutkovna skupina Zarja." V naslednjih mesecih pa se bodo mladi in stari ljubiteljski kulturniki predstavili na številnih območnih revijah za posamezne kulturne dejavnosti. Na Ormoškem bodo letos organizirali tudi dva dogodka regijskega značaja in dodatni program v sodelovanju z drugimi ponudniki kulturnih vsebin. „Za nami je že revija ljudskih pevcev in godcev, danes popoldne se bodo predstavili mladi folkloristi, nato pa še plesne, lutkovne, gledališke skupine in pevski zbori ter vokalne skupine. V sodelovanju z občino in glasbeno šolo pa bomo že 17. organizirali Uidi tekmovanje godb v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Še vedno poteka tudi gledališki abonma, ki je zelo dobro obiskan in letos bosta na programu še dve predstavi," je povedala Podgorelčeva. Z obiskom prireditev so v JSKD zadovoljni, vendar je velika razlika med prireditvami, na katerih nastopajo otroci in so dobro obiskane, in prireditvami z odraslimi nastopajočimi, ki so po navadi bolj skromno obiskane. Barbaro Podgorelec smo povprašali tudi po njenem mnenju glede organiziranosti društev. Povedala je, da se društva pri svojem delovanju zelo potrudijo. Težave, ki se pojavljajo, so pogosto administrativne narave - kot je sprejemanje pošte in posredovanje informacij naprej. Zdi se tudi, da rokov za razpise in revije društva ne jemljejo dovolj resno, zato kdaj kaj zamudijo. Za ljubiteljske ustvarjalce je pomemben segment pri dviganju kvalitete delovanja tudi izobraževanje. Na državni ravni potekajo izobraževanja skozi vso leto. Da bi zmanjšali kotizacijo in skrajšali pot do izobraževanj, so lani v ormoški enoti organizirali dva seminarja. Namenjena sta bila pevcem ljudskih pesmi in folklori-stom. Prvi so se naučili vse o petju basa, saj je strokovna spremljevalka omenila, da je prav to šibka točka okoliških skupin, enako kot petje pri folklornih skupinah, saj se folkloristi nimajo za pevce in težko zapojejo na odru. „Ude-ležba je bila dobra, precej udeležencev je bilo tudi iz sosednjih krajev. Zato bomo letos gotovo tudi organizirali kakšno izobraževanje," je zaključila Barbara Podgorelec. Viki Ivanuša Ormož • Dober obisk informativnih dni Rastemo z znanjem Informativna dneva so na Gimnaziji Ormož združili z dnevoma odprtih vrat, dogodek pa so poimenovali Rastemo z znanjem, ki je njihov slogan že drugo leto. Zelo so se razveselili, da so lahko pripravljeno pokazali zares velikemu številu zainteresiranih. Zdi se, da je zanimanje za vpis precej poraslo. Na šoli so pripravili bogato ponudbo tržnic priložnosti za dijake, na kateri so predstavili vse šolske in obšolske dejavnosti. Nastopili so tudi nekdanji dijaki z različnimi predavanji, ki so bila razporejena skozi oba dneva. „Zdi se nam, da je njihovo mnenje za bodoče dijake še posebej pomembno, saj je kompetentno in lahko spregovorijo o lastni izkušnji na Gimnaziji Ormož," je povedala ravnateljica Blanka Er-hartič. Na ogled so bile tudi tri učne ure sodobnih oblik pouka, ki so jih pripravili v skladu s priporočili didaktične stroke. V šolski jedilnici so obiskovalcem ponudili sadno presenečenje v obliki bogatega izbora sadja, sadnih napitkov in drugih sadnih dobrot. Obiskovalci so si na šoli lahko ogledali živo likovno delavnico, nastope različnih vrst, pri tem pa so jih usmerjali dijaki spremljevalci. Na hodnikih so se po vsej šoli vrteli posnetki maturantskih plesov, športnih tekem in drugih dogodkov. Petek so zaključili z otvoritvijo fotografske razstave Jane Ploh z naslovom Negibna brezčasnost. „Z vsem tem smo želeli učencem in njihovim staršem pokazati, kdo smo in kaj ustvarjamo, da smo uspešni, da motiviramo, želeli smo, da dobijo dober občutek, ko sto- pijo v našo šolo, kajti po tem občutku se bodo na koncu tudi odločili za šolo, na katero se bodo vpisali. Želeli smo jim pokazati, da znamo kvalitetno pripraviti na maturo in pridobiti njihovo zaupanje. Najbolj so jih zanimale stojnice, želeli pa so tudi stopiti v stik s profesorji, ki jih bodo poučevali," je povedala Blanka Erhartič. Za naslednje šolsko leto je za Gimnazijo Ormož razpisanih 56 prostih mest in število šolarjev, ki so s starši ob informativnem dnevu obiskali gimnazijo, se je temu močno približala. Kljub zares slabemu vremenu, je bil obisk skoraj dvakrat večji kot lansko leto. Na informativni dan so prišli tudi učenci iz OŠ Petrijanec s svojo ravnateljico in svetovalno delavko, saj se za Gimnazijo Ormož odloča tudi vedno več učencev iz sosednje Hrvaške. Viki Ivanuša Foto: Viki Ivanuša Dijaki so aktivno sodelovali v predstavitvi gimnazije na zelo različne načine. Po vsej šoli so bile stojnice, delavnice in sproščeno druženje, najbolj učeno vzdušje pa je bilo v kemijski učilnici. Ptuj • Še zadnja otvoritev EPK 2012 Svatba, ki je presegla pričakovanja Gledališko-glasbena predstava Kurentova svatba, s katero se je Ptuj uradno kot zadnje partnersko mesto zavrtel v Evropsko prestolnico kulture, je absolutno uspela. Obljubljali so spektakel in smo ga tudi dobili. Utrinek s Kurentove svatbe Tednikova knjigarnica Pustni petek Le kaj bi lahko na tak dan brali? In sploh te pustne dni - le komu se h knjigi mudi? O, pa ne! O, pa ja! Tudi za pusta se lahko dobre knjige hrusta. Marsikdo rad te šemske dni med knjigami preživi. Lahko je kriv močan prehlad, lahko vročina in z njo angina, ali kakšna druga zadeva manj fina, da se človek pustovanju izogiba. Lahko je čisto enostavno: komu šemljenje pač ni zabavno! Vsakdo pač drugače po tem svetu skače. Nekdo bere kuharico zanimivo, tako s pustnimi jedrni. In najde na primer recept za pustne krofe s smetano, za miške z lešniki ali s slivovo marmelado, za miške z rozinami, za ameriške krofe, za krhke flancate vseh možnih oblik, da je pustna miza zelo vabljiva in šik. Spet drugi potrebujejo (in v knjigah najdejo) ideje za šemljenje, pa za ličenje, pa za oblačenje v zgodovinske like, tretji iščejo ilustracije enostavnih pravljičnih in drugih junakov ... Oh, koliko je teh pustnih svatov! ... Tako pravi v pesmi Bina Štampe Žmavc (v Kako raste leto, 2010). Pustna Pust je dobrodušen hrust. S krofom se sladka krog ust, noge skriva v hlamudrače, šale stresa kot kolače. In ves dan veselo skače, koder hodi, kamor gre, v smehu si suklja mustače, v plesu brusi si pete. Hitro dajmo mu pijače, dobro voljo in pogače, če je kdo na pusta pust, naj gre z zimo na dopust! Če pa kdo še brez ideje, se na pustni petek vse manj smeje, lahko en dva tri, sam originalno masko naredi. A kako? Hja, tako! Tam, v eni knjigi lepo piše, kako se enostavna maska naredi in poriše! In še piše v prilogi starega Cicibana (letnik 53, 1997/98), kako in zakaj so se šemili v davnih časih. V istem letniku Cicibana je najti tudi pesem Anje Štefan: Krof K mizi sede stari grof, naroči si masten krof. K mizi sede še grofica, njej pa bolj diši potica. Gleda, gleda stari grof: »Šment, je majhen ta moj krof!« Lotil bi se še potice, če se ne bi bal grofice. Pa prijetno pustujte! Liljana Klemenčič P. s.: Pa pustite kulturno ministrstvo pri miru! Foto: CG Formula, kako narediti všečno predstavo za široko množico, obenem pa na kvaliteten način predstaviti našo pustno kulturno dediščino, se je izkazala kot zelo uspešna. Visokoleteči načrti so padli na plodna tla. Ustvarjalci gle-dališko-glasbene predstave, s katero se je Ptuj uradno pridružil Evropski prestolnici kulture, so še pred nekaj dnevi nestrpno čakali premiero in odzive gledalcev, zdaj so lahko povsem zadovoljni. Dosegli so povsem upravičene pohvale, s čimer je poplačan vložen trud in delo. Predstavo je soustvarjalo skoraj 100 nastopajočih. Uglasbena gledališka igra, v kateri zaročenca vabita svate na poroko ter na svoji poti srečujeta pustne like, značilne za Ptuj in okolico, je prepričala še tako zahtevno občinstvo. Darja Dovečar, direktorica Zavoda Vitis, je povedala, da se v program socialne vključenosti prostovoljno vključujejo osebe, ki jim je bilo v okviru zaposlitvene rehabilitacije ugotovljeno, da trenutno ne morejo delati v rednem delovnem okolju in da je njihova delovna zmožnost manj kot 30 %. V okviru tega programa udeleženci krepijo svoje delovne navade in trenirajo delovne sposobnosti. Za podjetnika s Ptuja opravljajo manjša montažna dela. Trenutno sestavljajo kompresorske ure za Audi, kar jim je še posebno Povabljeni gostje - teh je bilo okrog 600 - so dvorano OŠ Ljudski vrt v petek napolnili do zadnjega sedeža. Uživali so v skoraj dve uri trajajočem spektaklu, polnem plesa, smeha in petja, vse s pridihom etnologije. Za ostalo občinstvo je bila predstava uprizorjena v nedeljo, odziv pa je bil prav tako odličen, saj je bila dvorana razprodana. Glasba, kostumo-grafija, scena ... Lahko bi rekli, da so ustvarjalci predstave Kurentova svatba poskrbeli za vse. Sleherna komponenta je bila na oder postavljena skrbno in po tehtnem premisleku. Pohvala gre prav vsem sodelujočim, od odličnih igralcev Nine Ivanišin in Vojka Belšaka do režiserja Matjaža Latina, pisca teksta Zdenka Kodriča in Mla-dena Delina, ki je prevzel produkcijo celotnega projekta. Levji delež pa je k celotnemu spektaklu prispevala glasbena ekipa: od Boruta Gombača, ki je spesnil izvirne pesmi, in skladatelja Gregorja Stremeckega do glasbenega vodje Janeza Dovča. Glasbo so vsak v svojem stilu prepevali vokalni solisti: Tinkara Kovač, Maja Pihler Bilbi, Boštjan Gombač, Katice, Aphra Tesla, Metod Banko in Ela Herga. Z inštrumenti so jih spremljali člani glasbenega ansambla: Janez Dovč, Žiga Golob, Vasko Atanasovski, Sergej Randelo-vic, Robert Pikla, Luka Ipavec in Matija Krečič. Svoj prispevek k doživetju celotne predstave je prispevala tudi kostumografija. Skrbno izbrani in izdelani kostumi so delo Ptujčanke Stanke Vauda Benčevič. Za to priložnost je pripravila prek 50 posebnih kostumov. Čeprav smo Ptujčani brez primerne dvorane za tovrstne dogodke, je tudi to bilo zelo uspešno rešeno. Telovadnica Osnovne šole Ljudski vrt je bila urejena do zadnje podrobnosti in je bila skorajda neprepoznavna. Za sceno sta bila zadolžena slikarja Dušan Fišer in Jernej Forbici. Kakorkoli že, gre za predstavo, ki je vredna ogleda. Kdaj in kje jo bomo spet lahko videli, še ni znano. Ustvarjalci pa upajo, da bodo z njo prispeli vse do Cankarjevega doma. To bi vsekakor predstavljalo korak k še večji prepoznavnosti naših pustnih likov in običajev, kar je nenazadnje tudi smisel celotnega projekta. Dženana Kmetec všeč. Gre za fazno delo sestavljanja, pri čemer udeleženci krožijo po fazah, delo in storilnost pa sta primerna njihovim sposobnostim. Udeležence pri delu spremlja strokovni delavec, saj ne gre le za strogo storilnostno naravnanost, ampak poleg tega za druženje in kreativne dejavnosti. Seveda pa mora biti program v največji meri namenjen delovni zaposlitvi. Zavod v program vključuje 18 oseb, od tega 8 v Ormožu in 10 na Ptuju. Udeleženci se imajo možnost vključevati od 7. do 15. ure, vsekakor pa morajo biti vključeni 6 ur na dan. Pri delu je precej odmorov, ker udeleženci ne zmorejo delati neprekinjeno dalj časa. Pripada jim plačilo malice in potnih stroškov, izvajalec pa jim zagotovi nagrado v višini od 5 do 15 % minimalne plače, kar znese približno od 40 do 115 evrov. Darja Dovečar je povedala, da poskušajo na Ormoškem najti podjetja, za katera bi lahko delali. Največji problem je, da podjetja dela ne dajejo ven ali pa ni možnosti, da bi ga. Nekaj je tudi nezaupanja glede zagotavljanja kvalitete storitve. Dovečarjeva pravi, da njihovi udeleženci sicer potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na določeno delo, vendar potem težav s kvaliteto izdelkov ni. Niha predvsem kvantiteta, zato ne prevzemajo prevelikih naročil. V marcu naj bi predvidoma začeti izvajati tudi storitve za- poslitvene rehabilitacije, ki jih bodo izvajali za zavod za zaposlovanje. Namenjene bodo invalidnim ali težje zaposlji-vim osebam, ki imajo različne zdravstvene težave, zaradi katerih se težje zaposlijo. Z njimi bo delal tim strokovnjakov in ugotavljal dejanske delovne sposobnosti. Udeleženci bodo poskusno delali na konkretnem delovnem mestu v skladu s svojimi omejitvami. Na ta način potencialni delodajalci lahko spoznajo delavca in ocenijo, ali bi ga lahko dejansko zaposlili. Viki Ivanuša Ormož • Program Vitisa približali uporabnikom Po novem tudi v Ormožu Zavod Vitis s Ptuja je v minulem letu v Ormožu začel izvajati program socialne vključenosti, za katerega imajo koncesijo pristojnega ministrstva. Svoje storitve so želeli približati uporabnikom, saj se jih je kar nekaj vozilo na Ptuj. Foto: Viki Ivanuša Od decembra ptujski Zavod Vitis v Ormožu izvaja program socialne vključenosti, ki ga obiskuje osem oseb. Sedež imajo na Har-deku 34. Žetale • Poseben kulturni dan v osnovni šoli V pričakovanju 200-letnice solstva Letos jeseni bodo v Žetalah obeležili 200-letnico organiziranega šolstva v kraju. Temu visokemu jubileju so v tamkajSnji osnovni Soli posvetili tudi letošnji kulturni praznik; učenci so izpeljali številne delavnice na temo domačega Solstva, osrednji dogodek pa je bil obisk nekdanje dolgoletne učiteljice Štefke Jazbec in nekdanje ravnateljice Marije Krušič. Krušičeva, ki je ob ravna-teljski funkciji tudi poučevala, je v zanimivem pogovoru z učenko Tjašo Gajšek med drugim povedala, da je v že-talski šoli začela poučevati v šolskem letu 1964/65 in potem ostala zvesta poklicu in šoli vse do leta 2001. Šolski pouk je v takratnem obdobju potekal v današnji občinski stavbi, pa tudi v Žabjeku in gasilskem domu, učenci pa so telovadili v kakšni večji učilnici ali v dvorani. „Všeč mi je bilo tako rav-nateljevanje kot poučevanje slovenskega jezika; učiteljica slovenščine sem bila kar 36 let, zato mi je to delo nekako bližje, ravnateljevanje pa je bilo nekoliko težje. Sicer pa mi je delo z otroki zelo všeč. V tistih časih je šolo obiskovalo kar prek 200 otrok, leta 2001 pa jih je bilo le še 149. Vsak razred je imel pa-ralelko in bilo je 8 razredov, torej 16 oddelkov. Potem ko je število učencev upadalo, pa paralelk ni bilo več. Kljub večjemu številu otrok pa na šoli ni bilo zaposlenih veliko učiteljev, saj je vsak od nas poučeval več predmetov. Sama sem na primer zraven slovenščine včasih poučevala tudi kemijo, biologijo, zemljepis ter nemščino." Izmed veliko spominov na „neumnosti", ki so jih počeli takratni osnovnošolci, je Krušičeva izbrala naslednjega: „Nekoč, ko sem za nalogo učencem dala napisati šolski spis, so ga potem naslednji Žetalske osnovnošolce je ob kulturnem dnevu, ki so ga letos posvetili pripravam na 200-letnico šolstva v Žetalah, obiskala nekdanja dolgoletna učiteljica in ravnateljica Marija Krušič ter povedala veliko zanimivega ... dan morali prebrati. Poklicala sem nekega učenca, da bi spis prebral na glas. Ta učenec je bil zelo pameten, vendar spisa sploh ni napisal, ampak je gledal v zvezek in si sproti izmišljal. Ni me prelisičil, saj sem mu rekla, naj mi ga prinese pokazat, pa je potem sam priznal, da nima ničesar zapisanega." Krušičeva je na koncu pogovora povedala, da ji je nova žetalska šola všeč: „Me pa zdaj, ko se vračam, daje nostalgija, saj se ni lahko vrniti v šolo po desetih letih." Devetošolca Tonja Černej-šek in Antonij Kajba Božičko pa sta vodila pogovor s Štefko Jazbec, ki je na žetalski osnovni šoli poučevala 37 let: „Za poklic me je navdušila učiteljica prvega razreda Majda Pernek, ki mi je bila vzor, dajala mi je tudi nauke in me zelo navduševala tudi s tem, da ni kaznovala svojih učencev s tepežem, zaušnico, proti čemur sem tudi sama. Pri poklicu, ki sem mu bila popolnoma predana, mi je bilo najbolj všeč delo z otroki, ki jih imam zelo rada. V službo nisem hodila zaradi plače, ampak ker sem ta poklic opravljala z vdanostjo. Poučevala sem tako 1., 2. in tudi 3. razred, zraven tega pa sem poučevala v teh letih na šoli tudi fiziko in kemijo. Vsa leta sem bila tudi razredni- čarka." Tudi Jazbečeva je tako kot Krušičeva povedala, da je bila telovadba pač tam, kjer je bila možnost, tudi zunaj na igrišču ali v dvorani, na voljo pa so imeli le tri žoge in gred ... „Malice so učenci dobili v šoli; večinoma so jedli enolončnice. Pri šoli smo imeli tudi vrt, na katerem je bilo nekaj začimb, pa tudi nekaj krompirja. Te pridelke so nato porabili v kuhinji za malice," je ob koncu pogovora še povedala Jazbečeva Nastajata znamka in himna šole Sicer pa so učenci ob obeh zanimivih pogovorih ustvarjali tudi v šestih delavnicah. V likovni delavnici je pod vodstvom učiteljice Irene Kajzo-var nastajala znamka, ki jo bodo izdali ob pomembnem jubileju. V glasbeni delavnici so učenci pod vodstvom učiteljice Valentine Vidovič pesnili in skladali besedilo in melodijo naše bodoče Ptuj • Prijeten obisk na Ljudski univerzi Izobraževanje odraslih skozi oči otrok Da izobraževanje ne poteka zmeraj v strogem in resnem vzdušju, je ponovno dokazal obisk učencev prve triade Osnovne šole Lenart na Ljudski univerzi Ptuj. Učenci o OŠ Zetale „Šola mi je bila v vseh devetih letih najbolj všeč zaradi svoje majhnosti, saj se zaradi majhnega števila učencev tukaj skorajda vsi poznamo. Pa tudi opremljena je dobro v primerjavi z ostalimi šolami, na katerih sem že kdaj bila na kakšnem tekmovanju. Želim si le, da bi bila v bolj veselih barvah in ne v tej bledo zeleni, saj bi to le še popestrilo šolski duh med učenci. Šola mi bo vsekakor ostala v lepem spominu tudi zaradi dobrih učiteljev." Tonja „Sedanja šolska stavba ne šteje prav veliko let in stoji v neposredni bližini občine in cerkve, zdaj pa so poleg nje zgradili še vrtec. Obiskuje jo 96 učencev, kar je zelo malo v primerjavi z drugimi šolami, a še vedno bolje kot nič. Dobili smo nove interaktivne table, da bi bilo učenje v njej še lažje. Šolo imam rada zaradi veliko stvari, čeprav so učitelji včasih glede ocen zelo natančni in včasih z neba prileti tudi kakšna enka. Posebej so mi všeč športni in tehniški dnevi." Anja „Mislim, da je šola hram znanja, na nas pa je, če želimo to znanje sprejeti. Naša šola ima svoje dobre in slabe lastnosti. In zakaj ne bi pisal o dobrih lastnostih? Šolo imam rad, ker sem v njej spoznal veliko prijateljev, s katerimi si stojimo ob strani. Pokazala mi je, kako biti dober do drugih, predvsem pa me je naučila veliko stvari, ki jih bom potreboval v nadaljnjem življenju. Mislim, da je šola, predvsem pa ti sam, tisto, kar te naredi takšnega, kakršen si." Toni Pred kulturnim praznikom so na Ljudski univerzi Ptuj gostili prav posebne obiskovalce. Z njihovim delom so se namreč spoznavali učenci OŠ Lenart, za katere je to bila zelo zanimiva izkušnja. „Čeprav je poslanstvo LU Ptuj primarno namenjeno odraslim, to nikakor ne pomeni, da nam je dovoljeno pozabiti oziroma zanemariti mlajši rod, ki prihaja za nami. Prav dejstvo, da se tudi njihovi starši izobražujejo, je lahko izjemna motivacija pri njihovem lastnem učenju in osebnem napredovanju," je o omenjenem obisku dejala direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež. Kot pravi, so gostovanje šolarjev sprejeli kot prav poseben izziv, saj so želeli predstaviti svoje delo, obenem pa zadostiti njihovi radovednosti. „Otroke je zanimalo, kaj se učijo njihovi starši, ali morajo tudi oni pisati domače naloge, ali so pridni ter ubogajo učiteljico, ali morajo biti vedno prisotni, ali so zelo rado- vedni in podobno. Izvirali so iz lastnih izkušenj in slednje v predstavah prenašali na primere učenja svojih staršev. Najbolj pa jih je zanimalo, zakaj se odrasli sploh vpisujejo v šolo, ko pa so že toliko stari in izobrazbo že imajo," še pravi Markeževa. Je pa eden pomembnejših poudarkov tudi pri najmlajših dan temu, da jim na razumljiv način predstavijo dejstvo, da se učimo vse življenje - na šolske himne. V novinarsko-literarni delavnici, ki jo je vodila učiteljica Saša Peršoh, so učenci pisali intervjuje in izvedli anketo. Brskali so po starejših izdajah šolskih glasil ter iskali prispevke o OŠ Žetale, izpod peres mladih literatov pa so nastale pesmi o šoli in šolskem življenju. V zgodovinski delavnici so učenci pod vodstvom učiteljice Lidije Šešerko proučevali šolske kronike in raziskovali šolske zgradbe, popisali vso gradivo, povezano z žetalsko šolo, ki so ga prinesli učenci in učitelji, ter s pomočjo starih fotografij proučevali modo v preteklih časih. Pod vodstvom učitelja Mirana Železnika so učenci v fotografski delavnici vse dogajanje dokumentirali in nastalo je tudi veliko posnetkov hrama učenosti - od znotraj in od zunaj. V zadnji, modelarski delavnici, pa so učenci ob pomoči učitelja Damjana Kobaleta in hišnika Jožeta Vogrinca izdelovali šolske tablice, ki so jih nekoč, ko še ni bilo zvezkov, svinčnikov in nalivnih peres, za zapisovanje uporabljali učenci. „Učenci so tako spoznali delček šolskega življenja v preteklih časih, zgodovini šolstva pa bomo posvetili tudi kulturni dan v mesecu maju, ko bomo obiskali Slovenski šolski muzej v Ljubljani," je povedala učiteljica Saša Peršoh. Simona Meznarič takšen ali drugačen način. Kljub sproščenemu vzdušju je bil namreč namen druženje povezati z nekaj resnejšimi vsebinami, predvsem tistimi, ki jih v okviru LU Ptuj omogočajo otrokom in njihovim staršem. Seznanili so jih z aktivnostmi v dveh zanimivih programih, ki sta namenjena otrokom prve triade osnovne šole in tistim v vrtcu - prvi, namenjen učencem prve triade osnovne šole, se imenuje Beremo in pišemo skupaj, drugi, namenjen otrokom od 4. do 6. leta starosti, pa Branje za znanje in za zabavo. Dženana Kmetec Ljudska univerza je gostila prav posebne obiskovalce. Foto: LU Ptuj Foto: arhiv OS Ptuj • Študij na Višji strokovni šoli Bionika - nov poklic prihodnosti? Prizadevanja za izobraževanje inženirjev bionike, za katerimi stoji Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj, so obrodila sadove. Ministrstvo za šolstvo in šport RS je končno dalo zeleno luč, s čimer je Slovenija dobila povsem nov, svež poklic. Prve inženirje bionike bodo izobraževali v prihajajočem študijskem letu, in sicer na Ptuju, kjer je bil program tudi razvit. Gre za novost, ki združuje več področij, osnovno načelo pa je prenos rešitev iz narave v vsakdanje življenje. V razviti Evropi veljajo bionski poklici za ene najobetavnejših in najširše uporabnih za številna področja. Kateri so bili dejavniki, ki so ob zaposljivosti prispevali k razvoju in uvedbi tega študijskega programa, kaj nam prinaša ter komu je namenjen, smo se pogovarjali z mag. Robertom Harbom, ravnateljem Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj, ki je omenjeni program razvila. Zakaj ste si prizadevali ravno za uvedbo programa bionika in kaj ta ponuja? „Na pragu 21. stoletja se industrijska družba sooča z velikimi izzivi na področju energije in okolja. Z novimi spoznanji s področja mlade discipline, kot je bionika, lahko spremenimo globalno gospodarsko in tehnološko politiko. Na Zemlji se že več kot 4 milijarde let kopičijo naravni viri, ki nam ponujajo odprte možnosti za njihovo izrabo. Pojavljajo se številna vprašanja: kako delujejo naravni sistemi, kako jih je možno izrabiti v prid človeštva, kako bo videti industrializirani svet prihodnosti? Naravo lahko opredelimo kot usodo prihodnjih generacij, zato je treba umno gospodariti z njenimi viri." Višja strokovna šola Šolskega centra Ptuj ponuja nov program, ki ga v Sloveniji še ni: bionika. Kaj obsega področje bionike in kakšen bo študij? „Področje bionike je študij energetskih sprememb, delovanja živih organizmov in uporabe teh pri razvoju sodobnih tehničnih sistemov in naprav kakor tudi za proizvodnjo energije. Bionika predstavlja sinergijo tehniških, energijskih in naravoslovnih področij." Bionika naj bi ponujala rešitve, ki jih črpa iz narave. „Tako je. Bionika je lahko tudi posnemanje rešitev iz živega sveta v vsakdanje življenje. Trdimo lahko, da lju- dje nismo takšni izumitelji, za kakršne se večkrat imamo, ampak smo velikokrat le posnemovalci narave. Narava daje ogromno načel, ki so zelo uporabna, bistvo pa je prav v prenašanju naravnih principov v tehniške sisteme in naprave." Kateri so primeri, ko smo s posnemanjem narave že dosegli napredek? „Z razvojem človeštva in tehnologije se razvija tudi področje bionike. V praksi lahko najdemo mnogo primerov, ki so zelo uporabni: kopalke, klimatske naprave, dihanje pod vodo, navigacije, sredstvo proti zmrzovanju, letala, ure, razsvetljava, elektrika, umetni valilniki, razsoljevanje vode, reaktivni pogon, podmornice, rotacijski motor, termometer, sonar itd., veliko pa jih še čaka na praktično uporabo. Predvsem pa je treba dvigniti nivo življenja, posnemati stvari iz živega sveta, učiti se od narave in prenašati rešitve v vsakdanje življenje. Pri reševanju problemov se lahko zgledujemo po evolucijski strategiji. Ta nam prikazuje, kako je v naravi potekal proces razvoja do optimalnih rešitev. Na tržišču je vedno več komercialnih izdelkov, ki so narejeni po principu posnemanja narave. Te izdelke je treba vzdrževati in zagotavljati njihovo neprekinjeno funkcionalnost, kar je naloga inženirja bionike. Temeljni princip žive narave, ki je z minimumom materiala in energije doseči maksimalni učinek, postaja vodilni princip pri dobivanju idej za reševanje problemov. Temelji na spoznanju, da porabo materiala v bioloških sistemih določa optimalna ureditev. Primeri za to so profili listov in pecljev, nosilne kosti okostja, krila in oklepi žuželk, lotosov efekt." Kakšna znanja si bodo še pridobili vaši študentje? „Inženir bionike bo v izobraževalnem procesu med drugimi pridobil znanja uporabe računalniških bionskih procesnih orodij, se usposobil za odločanje o strokovnih in poslovnih zadevah s področja bionike, se naučil sodelovanja pri pripravi in izvedbi bion-skih projektov, vključevanja obnovljivih in alternativnih virov energije v bionske pro- cese ter uporabljati interdisciplinarna znanja biologije in tehnike za reševanje konkretnih izzivov v okolju." Kdo je pripravil omenjeni program? „Ideja višješolskega študijskega programa bionika se je izoblikovala v Šolskem centru Ptuj. Izobraževalni program bionika so pripravili Center za poklicno izobraževanje RS v sodelovanju z Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj, Mestno občino Ptuj, odborom za znanost in tehnologijo pri OZS in več podjetij." Kje pa se bodo diplomanti lahko zaposlili? „Inženirju bionike, ki izkorišča sinergijo naravoslovja in tehnike, se ni bati za zaposlitev, saj so njegova znanja uporabna v večini podjetij. Bionika je usmeritev sedanjosti in predvsem prihodnosti. Zaposljivost bionikov je izjemno velika v vseh proizvodnih obratih, v raziskovalnih ustanovah in v vseh drugih organizacijah, kjer k rešitvam pristopajo celovito in trajno-stno. V razviti Evropi veljajo bionski poklici za ene najbolj obetavnih in široko uporabnih za številna področja. Srednješolce, ki so radovedni in želijo pojave, za katere je narava že našla rešitev, udejanjiti tudi v praksi, vabimo k vpisu na Višjo strokovno šolo Šolskega centra Ptuj." Dženana Kmetec Bionika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme. Besedo »bionika« (angleško bionics) je leta 1958 skoval ameriški zdravnik in častnik Jack E. Steele, verjetno iz starogrške piov - bion, kar pomeni enota življenja, in pripone -ic, kar pomeni 'kot' ali 'na način', 'tako', ter zaradi tega kot življenje. Nekateri slovarji razlagajo izvor besede tudi iz besed biologija + elektronika. Bionika je tesno povezana z biologijo, fiziko, kemijo, kiber-netiko in tehniškimi znanostmi in vedami: elektroniko, navigacijo ipd. (vir: Wikipedia). Slovenija • Informativni dan Večina devetosolcev je svoj poklic že izbrala Informativna dneva sta za nami. Devetošolci in njihovi starši, ki so želeli kaj več izvedeti o posameznih šolah in programih, so to možnost imeli konec minulega tedna. V petek in soboto so svoja vrata odprle vse srednje šole, fakultete in dijaški domovi v državi. Že čez nekaj tednov, najpozneje do 23. marca, bodo osnovnošolci, ki letos zaključujejo deveti razred, morali oddati prijavnice za vpis v srednje šole. V pomoč pri tem jim je vsekakor tudi informativni dan, namenjen predstavitvam šol in posameznih programov. Tudi letos je bil odziv bodočih dijakov in njihovih staršev izjemno velik. Že gost promet pred šolami je kazal, da je interesentov veliko. Tako je bilo tudi na Ptuju. Šole so se na ta dan pripravljale na različne načine. Ponekod so pripravili predstavitve predavateljev, spet drugje so dali poudarek temu, da šolo predstavijo dijaki. Tako so na primer na ptujski ekonomski šoli dijakinje 2. letnika programa aranžerski tehnik pred šolskim centrom sprejemale najverjetnejše bodoče kolege. Na vprašanje, kaj so jim dejale, odgovarjajo: »Absolutno in brez pomisleka smo jim svetovale, da se vpišejo na našo šolo. Vse smo zelo vesele, da smo izbra- le ravno to šolo in ta program. Prvi letnik je povsod tisti, ko se še iščeš in nisi prepričan, zdaj pa je res odlično«. Podobno so tudi na drugih šolah dijaki, večinoma zado- Dijakinje Ekonomske šole Ptuj so devetošolcem predstavljale potek dela na šoli. voljni z izbranim programom, predstavljali prednosti in slabosti posameznih smeri. Velika večina jih je že odločenih Kot ugotavljajo učitelji in ravnatelji, so učenci zaključnih razredov osnovnih šol, ki pridejo na informativni dan, razdeljeni v dve skupini. V prvi so tisti, ki so šolo in program že izbrali in pridejo svojo odločitev le potrdit. Ti se ponavadi udeležijo prvega informativnega dne, tj. v petek dopoldan. V drugi skupini pa so tisti, ki še kolebajo in izbirajo med več šolami. Teh je po ugotovitvah Bojana Lampreta, ravnatelja Strojne šole Ptuj, precej manj. »Veseli smo, da je bil odziv na informativnem dnevu zelo dober, predvsem dopoldan. Mislim, da je kljub temu da populacija otrok, ki se vpisujejo v srednje šole, še vedno upada, interes približno na enaki ravni kot lani. Večinoma pa so že odločeni, le kakih 5-10 odstotkov je še neopredeljenih,« pojasnjuje Lampret. Kot pravi, so devetošolci z večino stvari že tako dobro seznanjeni, zanimajo pa jih konkretne zadeve, na primer kakšni so resursi na šoli, kako so njihovi programi zaposljivi, kaj kateri program nudi in podobno. Na vprašanje, kaj bodočim dijakom svetuje pri sprejemanju odločitve o izbiri programa, ki nenazadnje predstavlja pomembno življenjsko odločitev, Lampret odgovarja: »Treba je poiskati kompromis med željami posameznika in potrebami na trgu dela. Nenazadnje je tudi kasnejše iskanje zaposlitve zelo pomembno«. Vsekakor dober nasvet, ki naj bo v pomoč vsem devetošolcem. Dženana Kmetec Foto: DK Foto: DK Rokomet Maribor porušil Hardek Stran 16 Rokomet Težak poraz Ptujčank v Velenju Stran 16 Boštjan Jakše »Odgovornosti in pritiskov sem navajen« Stran 17 Namizni tenis Krka dobiva boj s Ptujem za 3. mesto Stran 17 Kikboks Ptujčani druga najmočnejša ekipa na DP Stran 19Smučarski skoki Polenška »Planica« je spet navduševala Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíúiiajt¿ Udi. na íuítounim. ífitiíu! RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Ptuj • Gradnja večnamenskega športnega centra Odprli ponudbe za arhitekturno rešitev in izvedbo gradbenih del Arhitekturna rešitev na fotografiji je bila na natečaju ocenjena s 36 od 50 možnih točk. Druga arhitekturna rešitev je na natečaju prejela 42,5 točke. Prejšnja vlada je svoj mandat zaključila z oceno, da sta od investicij za Evropsko prvenstvo v košarki 2013 realni le Športna dvorana Bonifika v Kopru in dvorana Podmežakla na Jesenicah - takšno sporočilo je vsaj poslala z zadnje seje, ki je bila prejšnji četrtek. Njena „ocena" je močno razburila Ptujčane, najbolj tiste, ki so naklonjeni investiciji v novo športno dvorano, s katero želi MO Ptuj nadgraditi območje, na katerem je v zadnjih letih bilo zgrajenih več pomembnih objektov. Ti bodo združeni v celoto omogočali razvoj in obstoj športa v MO Ptuj ter številnih drugih dejavnosti, da bodo lahko v najstarejšem slovenskem mestu zadovoljili tudi segment športnega in rekreativnega turizma, ki v zadnjem obdobju vse bolj pridobiva na pomenu. Novi športni objekt bo namenjen šolskim špor-tnoizobraževalnim vsebinam, lokalnim, regijskim, državnim in mednarodnim vrhunskim tekmovanjem, športnim prireditvam, športnim društvom in klubom ter za izvedbo drugih tekmovanj. V večnamenski športni center Ptuj na levem bregu Drave je MO Ptuj nameravala investirati že pred štirimi leti v okviru projekta javno-zasebnega partnerstva. Prva vlada pod vodstvom Janeza Janše ga je podprla z 2,5 milijona evrov, sklep o dodelitvi je občina prejela, nikoli pa zanj ni podpisala pogodbe, ker je nova vlada pod vodstvom Boruta Pahorja izvedla revizijo, po kateri pa Ptujčani več niso bili „upravičenci". Projekt je postal znova aktualen po tem, ko je Slove- nija uspela pridobiti zaupanje Fibe za izvedbo Evropskega prvenstva v košarki na Ptuju. Ptuj se je začel potegovati za izvedbo tekem ene od predtek-movalnih skupin in v tem tudi uspel. Projekt novogradnje, ki je tudi v prvi verziji bila umeščena na pomožno nogometno igrišče na Mestnem stadionu, pa so začeli pisati na novo. Zajema večnamensko športno dvorano in zunanjo ureditev s podporno infrastrukturo. V mestnem svetu se je v tem času odvila vrsta razprav, med njimi nekaj zelo skeptičnih, kljub temu pa so v najvišjem organu lokalne oblasti dali zeleno luč za nadaljevanje priprav na gradnjo. Njihova temeljna zahteva je bila, da se nič ne sme zgoditi brez njih. Da investicije ne bo, če ne bo podpisana pogodba z državo, pa vseskozi ponavlja tudi ptujski župan Štefan Če-lan. Ministrstvo za šolstvo in šport RS sedaj že bivše vlade je sklep o projektu, za katerega bi država prispevala tretjino sredstev, sicer že potrdila. MO Ptuj je 29. novembra lani na portalu javnih naročil objavila razpis za javno naročilo z javnim natečajem za pridobitev najprimernejše variante arhitektur-no-urbanistične idejne rešitve, izdelavo vseh vrst projektne dokumentacije in izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj. Ponudbe za arhitekturno rešitev ter izvedbo gradbenih del so v MO Ptuj oziroma njeni natečajni komisiji odprli 25. januarja, za arhitekturno rešitev in 10. februarja za izdelavo projektne dokumentacije vseh vrst in izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za izgradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj. Obe arhitekturni rešitvi sta bili ustrezni, na obe pa je natečajna žirija podala tudi določene pripombe. Tudi na razpis za izdelavo projektne dokumentacije vseh vrst in izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del sta prispeli dve ponudbi. Podjetje Meteorit, d. o. o., iz Hoč je oddalo ponudbo v vrednosti 9,144 milijona evrov, začetna vrednost investicije s strani naročnika je bila osem milijo- nov evrov, podjetje SGP Tehnik, d. o. o., iz Škofje Loke pa v višini 18,455 milijona evrov. Pogodba za projektantska dela kot tudi za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, dobave in montaže opreme ter zunanje ureditve bo sklenjena po načelu „ključ v roke". Gradilo bo podjetje Meteorit na podlagi bolje ocenjenega predloga z upoštevanjem mnenja zunanjih presojevalcev glede arhitekture, ureditve prometa in okolja. V tem trenutku vse poteka tako, kot smo si zastavili v MO Ptuj, pravi Stanislav Glažar, vodja lokalnega organizacijskega odbora za izvedbo EPK 2013. O tem so se v torek, 14. februarja, lahko prepričali tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport RS, na katerem so se ob tej priložnosti seznanili tudi s finančnimi pokazatelji izgradnje, ki projekt opredeljujejo kot realnega in Nogomet • Prijateljska tekma Aluminij - Maribor 0:2 (0:0) STRELEC: 0:1 Tavares (74), 0:2 Tavares (90) ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Sambolec, Režonja, Spa-hič, Bingo, Kurež, Kelenc, Kmetec. Igrali so še: Lipovac, Krajnc, Kavčič, Vindiš, Rešek, Tisaj, Štrukelj. Trener: Bojan Flis. MARIBOR: Radan, Vidovič, Raj-čevič, Mejač, Trajkovski, Filipovič, Berič, Cvijanovič, Ibraimi, Volaš, Milec. Igrali so še: Pridigar, Potokar, Lesjak, Črnic, Jelič, Mertelj, Mezga, Tavares, Velikonja, Ploj, Viler, Majer, Kek. Trener: Darko Milanič. Nogometaši Aluminija so na odlično pripravljenem igrišču z umetno travo gostili ekipo državnih prvakov iz Maribora. To je bilo srečanje vodilnih klubov 1. in 2. lige. Žal je bilo zaprtega tipa, tako da so bili ljubitelji nogometa prikrajšani za ogled zanimive tekme. Domači trener Bojan Flis je v igro poslal svoje najboljše igralce, s katerimi v tem trenutku razpolaga, podobno je bilo tudi na mariborski strani (ni bilo Arghusa). Treba je poudariti, Kidričani (na fotografiji Robert Kurež) so izgubili z Mariborom. da ima Milanič vendarle na razpolago precej širši izbor nogometašev. Začetek srečanja je minil brez pravih priložnosti na obeh straneh, čeprav se je igralo precej hitro in disciplinirano. Po približno petnajstih minutah srečanja so se prvi opogumili nogometaši Aluminija: tako je v 19. minuti s strelom poizkušal Režonja, žoga pa je zletela preko vrat. Gostje iz Maribora so želeli »razširiti« domačo obrambo in preko bočnih položajih v sredini poiskati Volaša, kar pa jim ni najbolje uspevalo. Bilo je tudi nekaj strelov proti vratom na obeh straneh, vendar sta bila izvedljivega. Z gradnjo večnamenskega športnega centra v Športnem parku Ptuj naj bi predvidoma začeli maja letos, najpozneje do 31. maja prihodnjega leta pa naj bi bil zgrajen. Vse pa je odvisno od tega, ali bo v roku podpisana pogodba z državo. To pa bi se moralo zgoditi do konca maja letos, sicer bodo roki zamujeni, je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan. MG oba vratarja razpoložena in se do konca polčasa nista pustila presenetiti. V drugem polčasu sta oba trenerja precej menjala, Mariborčani so izkoristili več menjav. Nogometaši Aluminija so se še naprej dobro upirali, vendar kljub temu niso vzdržali do konca. Igro gostov je močno poživil Tavares, ki je v 67. minuti iz leve strani močno streljal v prvi kot vratarja Aluminija Lipovca, vendar je slednji strel odlično ubranil. Dve minuti kasneje je Tavares poizkusil še drugič, ponovno pa se je z obrambo izkazal Lipovac. V tretje je Brazilec v 74. minuti iz prostega strela le dosegel vodeči zadetek za vijoličaste. Ti so tik pred koncem srečanja dosegli še drugi zadetek, znova pa je zadel razpoloženi Tavares. Tako so nogometaši Aluminija doživeli prvi poraz v tem pripravljalnem obdobju, vendar to nikakor ni razlog za zaskrbljenost, saj so proti aktualnim državnim prvakom prikazali dobro igro. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL (m, ž) Maribor porušil Hardek Jeruzalem - Maribor 24:34 (9:21) JERUZALEM: Jelen (8 obramb), Belec, Žuran (1 obramba); Korpar, Krabonja, Žmavc, Bogadl 3, Raduj-kovlc 2, B. Čudlč 5 (4), Špiljak 5, Sok 1, Hebar, Kljajič, Clngesar 7, Šl-šmanovlč, Hrastnik 1. Trener: Saša Prapotnlk. MARIBOR: Lončar (4 obrambe -enkrat 7-m), G. Čudlč (12 obramb - enkrat 7-m); Sllovšek 1, Mlrkovlc 4, Tarabochla 1, Svallna 3 (1), Oštlr 3, Špellc 5, Razgor 7 (5), Pučnik, Flster 1, Lesjak, Djuklc 2, Šoštarlč 3, Kleč 4, Špende. Trener: Marko Šlblla. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Maribor 6/6. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Maribor 4 minute. IGRALEC TEKME: Nlkola Špelic (Maribor Branik) Rokometašem Maribora je pred okrog 300 gledalci uspelo maščevati domači poraz v Mariboru, ki so jim ga Ormoža-ni zadali v prvem delu sezone. Če so vinarji v Mariboru odigrali najboljšo tekmo v sezoni, potem lahko mirne duše zapišemo, da je bila tokratna najslabša. Gostje so jeruzalemčk-om odčitali pravo rokometno lekcijo, ob tem pa pokazali, na kakšnem nivoju mora biti voljni moment ter borbenost. Zgleda, da so rokometaši Jeruzalema hitro pozabili, na kakšen način so ugnali Mariborčane na Taboru. Jeruzalem ni vodil niti enkrat na tekmi. Lepo priložnost za vodstvo je v 4. minuti pri izidu 2:2 zamudil Darko Cin-gesar, čigar strel je iz 7 metrov zaustavil Mislav Lončar. Tehnične napake v napadu domačih so se kar vrstile, še slabša pa je bila igra v obrambi, ki je pokala po vseh šivih. Zunanja linija Maribora Špelic - Svalina 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 19. KROGA: Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 24:34 (9:21), Istrabenz plini Izola - Gorenje 19:28 ( 12:13), Celje Pivovarna Laško - Šmartno 49:18 ( 20:8) 1. GORENJE 17 16 1 0 33 2. CELJE PIVO. LAŠKO 17 15 0 2 30 3. CIMOS KOPER 16 12 13 25 4. TRIMO TREBNJE 17 8 0 9 16 5. KRŠKO 17 7 1 9 15 6. MARIBOR BRANIK 17 6 3 8 15 7. IZOLA ISTRABENZ P. 18 6 2 8 14 8. JERUZALEM ORMOŽ17 4 3 10 11 9. ŠMARTNO 17 3 5 9 11 10. RIBNICA RIKO HIŠE17 3 3 11 9 11. KRKA 16 2 3 11 7 Rokomet Finale Pokala Slovenije v Podčetrtku Organizator zaključnega turnirja Pokala Slovenije, ekipa Celje Pivovarna Laško, je nekoliko presenetljivo sporočil, da bo turnir gostil v Podčetrtku (dvorana v Podčetrtku ima le 442 sedežev!). Turnir bo potekal v soboto in nedeljo, 3. in 4. marca. Znani so tudi udeleženci: Clmos Koper (branilec naslova), Celje Pivovarna Laško (organizator), Maribor Branik in Jeruzalem Ormož. Žreb polflnalnlh parov bo potekal v ponedeljek, 20. februarja, ob 13.00 v Termah Olimia v Podčetrtku: »Za nas je že velika nagrada, da smo se uspeli uvrstiti na zaključni turnir, tako da pri žrebu nimamo nobenih želja. Na Pokalu Slovenije nimamo kaj izgubiti,« je pred žrebom povedal Gašper Jelen, vratar RK Jeruzalem Ormož. - Mirkovic se je s križanji poigravala z domačo obrambo, če pa je četi trenerja Saše Prapo-tnika uspelo zapreti pot omenjeni trojki, pa je na črti sam ostajal krožni napadalec Kleč. V 21. minuti se je po odlični igri mariborska prednost povečala že na + 6, 15:9. Naslednjih 12 minut Ormožani niso zatresli mreže Gregorja Čudiča, ki je v 20. minuti zamenjal Lončarja. V 33. minuti so vijoličasti po delnem izidu 7:0 povedli s kar + 13, 22:9. Zmagovalec je bil odločen, domačin pa ponižan kot že dolgo ne. Po treh uspešnih obrambah Jelena v domačih vratih in lahkih zadetkih iz protinapadov je v 39. minuti še zasijal kanček upanja za Jeruzalem, ki je zmanjšal zaostanek na - 8, 15:23. Gostujoča klop je reagirala z minuto odmora in stvari so ponovno v svoje roke prevzeli varovanci trenerja Marka Šibile, ki je odlično in do potankosti preučil ormoško ekipo. Po bolečem porazu v prvem delu sezone kaj drugega doktorju rokometa niti ni preostalo. V golu Maribora velja pohvaliti bivšega jeruzalemčka Gregorja Čudiča, ki je v 40 minutah zbral 12 obramb, ob tem je zaustavil tudi sedemmetrov-ko svojemu mlajšemu bratu Bojanu Čudiču. Deset minut pred koncem je prednost Maribora še vedno znašala 10 točk in gostje so tekmo mirno pripeljali h koncu, ob tem pa je gostujoči trener dal minutažo še nekaterim igralcem s klopi. Uroš Krstič 1. A SRL (ž): težak poraz Ptujčank v Velenju: Veplas Velenje - Mercator Tenzor Ptuj 45:28 (23:10) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Lazar, Petrovič, Mateša 4, Majcen 2, Korotaj 6, Strmšek 1, Močnik 1, Bolcar 5, Borovčak 6, Ko-vačlč, Tumpej 1, Kolednlk 2. Trener: Nlkola Bistrovič. V zaostalem srečanju 16. kroga v 1. rokometni ligi za ženske je Ptujčanke v torek čakalo zahtevno gostovanje v Velenju. Z domačim Veplasom so se pomerile že pred kratkim v pokalu (takrat so po izenačenem srečanju morale priznati premoč), tokrat pa so doživele pravo malo katastrofo. Začetek srečanja se za gostje ne bi mogel pričeti slabše: že v prvi akciji se je poškodovala vratarka Ptujčank Križančeva (gleženj). S tem pa nesreče in smole za rokometašice v rde- Gašper Jelen (Jeruzalem): »Sami sebe smo presenetili s slabo igro in zmagovalec je bil odločen že v 1. polčasu. Maribor je odigral šolski rokomet brez napak, ml pa slabo v obrambi in povsem drugače, kot smo se dogovorili v slačilnlcl ter trenirali na treningih. Danes ni bilo niti borbe niti želje po zmagi, tako kot je bilo na prvem srečanju v Mariboru. Po mojem mnenju smo zdaj čisto na dnu in nižje skoraj ne moremo iti. Sami pri sebi moramo razčistiti, kje so naše napake in stopiti skupaj kot ekipa in že v Šmartnem se bo pokazalo, ali je karakter ekipe pravi ali ni.« Gregor Čudič (Maribor): »V Ormožu sem preživel desetletje in ga po eni strani štejem za svoj klub. Lagal bi, če bi dejal, da danes nisem imel posebnega motiva. Vsekakor pa je ta zmaga zasluga celotnega moštva. Držali smo se vseh dogovorov iz slačilnice. Trener nam je dejal, da moramo preprečiti njihove hitre začetke iz centra in potem protinapade, kar nam je tudi uspelo. Zasluženo smo zmagali in dokazali, da smo kakovostnejše moštvo.« 1. A SRL (ž) REZULTAT ZAOSTALE TEKME 16. KROGA: Veplas Velenje ! - Mer- cator Tenzor Ptuj 45:28 ( 23:10) 1. KRIM MERCATOR 16 16 0 0 32 2. ZAGORJE GEN-I 17 15 0 2 30 3. MER. TENZOR PTUJ 17 13 0 4 26 4. KRKA 17 12 0 5 24 5. VEPLAS VELENJE 17 10 0 7 20 6. CELJSKE MESNINE 17 9 0 8 18 7. MLIN. AJDOVŠČINA 17 8 0 9 16 8. PIRAN 17 8 0 9 16 9. ANTRUM SEŽANA 17 5 0 12 10 10. OLIMPIJA 17 2 0 15 4 11. NAKLO - TRŽIČ 16 2 0 14 4 12. BURJA 17 1 0 16 2 čem še ni bilo dovolj, saj je že v 3. minuti s poškodovanim gležnjem na klop odšepala tudi Strmškova, najboljša igralka Ptujčank v zadnjih srečanjih. Nobena izmed njiju ni več stopila na parket, za preostale varovanke Nikole Bistroviča pa sta omenjena dogodka očitno pustila takšen pečat, da so doživele hud poraz. Že v 8. minuti je bilo 5:1, po minuti odmora na zahtevo gostujoče klopi, pa so se gostje približale na 6:4. Takrat pa je na sceno stopil domač četverec; v vratih je bila sijajna Zecova, v polju pa je naveza Sivka (bivša rokometašica Mercator Tenzorja) - Fatkic -Halilovic skupaj dosegla kar 23 zadetkov. Prednost je rasla iz minute v minuto, v 18. minuti je bilo že 14:6, ob polčasu pa so domačinke vodile za kar 13 zadetkov (23:10), kar je pomenilo, da je zmagovalec že znan. V drugem polčasu so gostje vendarle odigrale nekoliko bolje, Velenjčanke pa se po visokem vodstvu po prvih tridesetih minutah niti niso pretirano naprezale. Kljub vsemu pa velja izpostaviti vsaj eno svetlo točko v gostujočem moštvu: to so mlade rokometašice, ki so v tem delu igre dobile več priložnosti in jo tudi izkoristile. Pri tem je prednjačila Borov-čakova, ki je bila s šestimi doseženimi zadetki prva strelka svoje ekipe. Bolj kot poraz bode v oči slaba igra posameznic v ptujski ekipi, sive lase pa trenerju Bistroviču povzročajo tudi poškodbe. Že od prej ne more računati na Sandro Križanec, sedaj se je poškodovala tudi njena sestra Maruša. Hud udarec je tudi poškodba Strmško-ve, ki je v zadnjem času v odlični formi. Ptujska ostrostrelka bi naj v soboto na pomembnem srečanju s Krko v 18. krogu vendarle nastopila, medtem ko so veliko večje težave na mestu vratarke. Trenutno sta v klubu v članski ekipi le dve: kadetinji Petrovičeva in Lazarjeva, članici starejših deklic A ... tp Starejše deklice Mercator Tenzorja^ Ptuj še naprej suverene: ŽRK Celje - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 21:22 (10:10) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 9, Tonja Kolednlk 8, Sin-dl Zorec, Manja Grabrovec 2, Sandra Šrajner 1, Ana Ambrož 2, Doroteja Lah, Nlka Gavez, Marina Majcen, Eva Slrc, Dorls Kovačec, Katja Valenko. Trener: Sašo Petek. V soboto, 4. 2., je ptujske starejše deklice kluba Mercator Tenzor Ptuj čakalo težko srečanje proti drugouvrščenl ekipi iz Celja. Celotno srečanje se je odvijalo po željah Celjank, ki so še 6 minut pred koncem vodile za 4 zadetke. Mlade Ptuj-čanke so uspele narediti velik preobrat in z delnim izidom 1:6 na koncu slavile zmago. Po mnenju trenerja Saša Petka so punce pokazale srčno igro, saj se je težko vrniti v igro, ko zaostajaš za skoraj celotno srečanje. Ptujčanke tako po 13. krogih še naprej ostajajo neporažene: na svojem kontu imajo 12 zmag in en neodločen izid. V soboto na Ptuj prihaja ekipa iz Velenja. tp Starejše deklice ekipe Mercator Tenzor Ptuj Rokomet • Mlajše selekcije Mlajše selekcije Jeruzalema Ormoža Mlajši dečki B: prvo mesto na vzhodu JERUZALEM - V. NEDELJA 26:18 (12:7) JERUZALEM: Flršt Šeruga; P. Oz-mec, G. Hebar 1, G. Cvetko 1 (1), Notersberg 10 (2), Munda 3, Vran-kovečkl, T. Šulek 6, Zadravec 2, Sovič 2, Torlč 1. Trener: Iztok Luskovlč. V všečni predstavi je ekipa Jeruzalema ugnala sosede iz Velike Nedelje in potrdila 1. mesto v pred-tekmovalnl skupini vzhod, ki je po kvaliteti tudi najmočnejša. Ekipa je na 16 tekmah zabeležila 15 zmag in poraz s Celjem. Za Ormožanl so zaostali Celje, Gorenje, Slovenj Gradec, Velika Nedelja ... V polflnalnl skupini, ki se prične 3. marca, se bodo Jeruzalemčki za vstopnico na zaključni turnir borili s Svišem iz Ivančne Gorice, Krškim in Slovenj Gradcem. Mlajši dečki A: podprvaki suvereno prvi na vzhodu JERUZALEM - V. NEDELJA 27:10 (15:6) JERUZALEM: Rlzman, Flršt Šeruga; Petek 1, Clglar 2, Nledorfer 4 (1), Zidarič 8, Munda, Šoštarič 4, Ž. Kociper 5, Voljč, M. Hebar 1, Škor-janec 2, T. Šulek, G. Hebar. Trener: Iztok Luskovlč. Podprvaki so z zmago proti Veliki Nedelji končali na 1. mestu v predtekmovalnl skupini Vzhod. Na 16 tekmah so zabeležili 15 zmag in poraz z Gorenjem. Ekipo je letos najbolj prizadela huda poškodba vratarja Jurčka Korplča Lesjaka, ki je v četrtek odšel na operacijo kolena in soigralcem ne bo več mogel pomagati v tem prvenstvu. Jurčku želimo čimprejšnje okrevanje in vrnitev na rokometna igrišča. V polflnalnl skupini, ki s tekmami prične 3. marca, se bodo ormoški letniki 1999 za uvrstitev na veliki finale borili z ekipami ptujske Drave, Krškega in novomeške Krke, ki je lani osvojila 4. mesto v državi. Starejši dečki A: prvaki popolnoma izven forme BREŽICE - JERUZALEM GORI-ŠNICA 25:26 (12:12) Lanskoletnim prvakom, ekipi Jeruzalema Gorišnice, letos igra nikakor ne steče, čeprav ima ekipa odlične fizične predispozicije. Ekipa ima težave na obeh najpomembnejših področjih - pri igri v napadu in v obrambi. Napad je jalov, obramba nezbrana in neagresivna. Le po zaslugi sreče in ob obrambah v za-dnjlh petih minutah tekme vratarja Uroša Mendaša so Jeruzalemčkl v Brežicah prispeli do druge zmage v polflnalnl skupini B. V soboto, 18. 2., ob 10.00 v Športni dvorani na Hardeku pri SDA Jeruzalem Gorišni-ci gostuje zasedba Gorenja, SDB pa bodo proti velenjskim Osam stopili na igrišče ob 11.20 uri. Kadeti: dober odpor v Novem mestu KRKA - JERUZALEM GORIŠNI-CA 34:30 (16:11) JERUZALEM GORIŠNICA: M. Šulek, T. Cvetko; Savčak 1, Hržlč 3, Bombek 1, R. Cvetko 6, Kirič 5 (1), A. Sok 4, Bedrač 6, Bezjak 2, Pfeifer 2. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek. Kadeti Jeruzalema Gorišnice so v Novem mestu nudili dober odpor favorizirani Krki. Ekipa je na petih tekmah polflnala zabeležila 1 zmago, 1 remi in 3 poraze. Želje ekipe segajo po uvrstitvah od 9. do 12. mesta v državi. KU Visoki zmagi mlajših deklic A in B Mlajše deklice B: BREŽICE -MERCATOR TENZOR PTUJ 2:31 (0:13) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Hllš, Zidarič, Škrabl 1, Puž 7, Bedrač 5, Malek 7, Jakomlnl 8, Šegula 1, Vidovič 2, Topolnlk. Mlajše deklice A: ŽRK Brežice - ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 10:21 (4:9) ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: S. Čagran 3, L. Čagran 8, T. Šlrec, L. Šlrec 4, Žlvko, Žlbrat 1, Puž 1, Bedrač, P. Malek 1, Jakomlnl 2, S. Šegula 1, J. Drevenšek, P. Knavs. Starejše deklice s Ptuja ugnale še Velenje TARA TENZOR PTUJ - ŽRK VE-PLAS VELENJE 38:23 (20:13) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: S. Lazar, S. Kozel, G. Kukovec, B. Borovčak 10, T. Kolednlk 3, S. Zorec 3, M. Grabrovec 4, S. Šrajner 5, A. Ambrož 6, D. Lah 2, N. Gavez 1, M. Majcen 1, E. Slrc 1, M. Kopold-Me-tllčar 2. Trener: Sašo Petek. V soboto, 11. 2., so ptujske starejše deklice premagale Velenjčan-ke s 15 goli razlike. S to zmago so si že predčasno zagotovile prvo mesto na »vzhodu« in uvrstitev v Ligo za prvaka, v kateri se bo odločalo o prvih šestih mestih v Sloveniji. tp Futsal • Liga U-13 Ptujčani prvi, Kidričani takoj za njimi Pogled na prvenstveno razpredelnico v kategoriji U-13 je zelo vzpodbuden, saj sta na prvih dveh mestih ekipi iz Ptuja in Kidričevega. Ptujčanov nihče več ne more ujeti na 1. mestu. V dosedanjem delu prvenstva so namreč nanizali same zmage; tokrat so na turnirju v Voličini premagali še sosede iz Kidričevega. REZULTATI 7. KROGA: PAN Restavracija Kidričevo - FK Dobrepo-lje 4:2 (2:2), Predilnica Litija - ND Mladi Jesenice 5:2 (3:0), FK Dobre-polje - Slovenske gorice 2:3 (1:2), PAN Restavracija Kidričevo - Ray Ban Ptuj 1:3 (0:3), Slovenske gorice - ND Mladi Jesenice 8:5 (2:1), Fragmat Extrem - Predilnica Litija 2:1 (0:0), Ray Ban Ptuj - MD Mladi Jesenice 15:0 (5:0), Slovenske gorice - Fragmat Extrem 1:2 (0:2) 1. RAY BAN PTUJ 14 14 0 0 113:10 42 2. PAN KIDRIČEVO 14 8 3 3 62:21 27 3. FRAGMAT EXT. 11 8 0 3 32:25 24 4. BENEDIKT 12 6 2 4 37:27 20 5. PRED. LITIJA 14 4 2 8 26:74 14 6. DOBREPOLJE 10 4 1 5 36:27 13 7. SLOV. GORICE 14 4 1 9 25:67 13 8. OPL. KOBARID 11 0 5 6 18:35 5 9. ML. JESENICE 12 0 2 10 20:86 2 RAY BAN PTUJ: Marko Pernat, Jure Perger, Matic Dobnik, Jan Krivec, Žan Hliš, Matic Furjan, Aljoša Munda, Luka Šprah. PAN RESTAVRACIJA KIDRIČEVO: Matic Dobnik, Rok Mohorko, Žiga Brglez, Žan Petek, Gašper Je-senek, Vid Ovčar, Gregor Predikaka. Danilo Klajnšek Šahovski kotiček Deset mladih iz ŠD Tehcenter Ptuj na državno prvenstvo V soboto, 18. 2., se bo na Debelem rtiču pričelo državno mladinsko šahovsko prvenstvo v kategorijah od osem do osemnajst let. Pod vodstvom mednarodnega mojstra Danila Polajžerja se ga bo udeležilo tudi deset članov mladinske šahovske šole ŠD Tehcenter Ptuj. V konkurenci 8, 16 in 18 let so bile proste prijave, v konkurenci 10, 12 in 14 let pa so se na državno prvenstvo uvrstili najboljši z regijskih kvalifikacij. To je uspelo Klemnu Kovačecu in Tomažu Šuti (U-12) ter Alji Janžekovič in Andražu Šuti (U-14). Lara Carli in Klemen Janžekovič bosta nastopila v »odprti« konkurenci U-18, medtem ko bodo Nives Janžekovič, David Zagoršek, Marko Zemljarič in David Murko nastopili v konkurenci U-16. Zadnji štirje bodo nastopili v višji konkurenci, saj je prav v U-14 največja konkurenca, število udeležencev na državnem prvenstvu pa je omejeno. Nastop na državnem prvenstvu je osnovni pogoj za možnost nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo letos jeseni v Mariboru. V Šahovskem društvu Tehcenter Ptuj želijo na ta način dati priložnost tej mladi in talentirani generaciji, ki bo ob resnem delu in pristopu prav gotovo v prihodnje nosila breme sedanje starejše generacije. Takšna priložnost se ponudi zelo redko in vsekakor jo je treba izkoristiti. Silva Razlag Košarka • PARKL Felnar ali Kidričevo? Štiri kroge pred koncem rednega dela lige se počasi že kaže možen končni razplet. Pragersko in Starše sta si praktično že zagotovila vstopnico za polfinale, tik pred tem je tudi ekipa Vinaga. Za zadnjo, četrto mesto, se bosta borili ekipi GG Felnar in Kidričevo. Kidričevo na gostovanju pri Pragerskem ni imelo večjih možnosti za uspeh (83:69). Več uspeha je imela ekipa Good Guys Felnar, ki je v derbiju kroga zmagala na gostovanju pri Adeccu, predvsem po zaslugi odlične tretje četrtine. Najboljša strelca pri gostih sta bila Drevenšek (26) in Majal (18), pri domačih pa Kolac (25). Zmagi sta v preteklem krogu vknjižili tudi ekipi Vinag MCApro in Starše: prvi so na gostovanju povsem nadigrali Rače, veliko več dela pa so v Cirkovcah imele Starše. Domača ekipa je bila vse do zaključka tekme v igri za prvo zmago v sezoni, a so bili na koncu vseeno prekratki za 4 točke. V 2. ligi je NKB Maribor slavila zanesljivo zmago v Maj-šperku (57:74) in tako 4 kroge pred koncem praktično že osvojila 1. mesto. Še nepora-žena ekipa, ki sicer večino tekem odigra številčno oslabljena, iz kroga v krog dokazuje veliko košarkarsko znanje in odlične individualne sposobnosti. Do prve zmage v sezoni so v napetem zaključku tekme prišli igralci Dornave, s 59:52 so bili boljši od Ptujske Gore. Presenetljivo so se zmage na gostovanju veselili igralci Črešnjevca, ki so presenetili ekipo Starše Čiro ter jim odvzeli pomembno točko v boju za 2. mesto. Spodrsljaja pa si ni privoščila niti ekipa Kluba ptujskih študentov, ki je bila s 73:65 boljša od veteranov Pra-gerskega. 1. LIGA REZULTATI 10. KROGA: KK Rače - Vinag MCApro 43:82 (6:12, 15:22, 12:26, 10:22), TED ŠD Cir-kovce - KK Starše 64:68 (11:15, 16:12, 22:21, 15:20). KK Pragersko - ŠD Kidričevo 83:69 (18:9, 23:15, 23:22, 19:23), KK Adecco - Good Guys Felnar 69:80 (18:14, 13:15, 18:32, 20:19) 1. KK PRAGERSKO 10 9 1 19 2. KK STARŠE 10 8 2 18 3. VINAG MCAPRO 10 7 3 17 4. GG FELNAR 10 6 4 16 5. ŠD KIDRIČEVO 10 5 5 15 6. KK ADECCO 10 3 7 13 7. KK RAČE 10 2 8 12 8. TED ŠD CIRKOVCE - 1 10 0 10 9 2. LIGA REZULTATI 10. KROGA: KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora 59:52 (13:06, 17:18, 17:16, 12:12), Klub ptujskih študentov - Pragersko veterani 73:65 (25:16, 18:8, 15:21, 15:20), ŠD Majšperk - NKB Maribor 57:74, KK Starše Čiro -Črešnjevec 78:93 (26:17, 20:28, 16:21, 16:27). Zaostala tekma 8. kroga: KMO Dornava - KK Čiro Starše 67:109 (16:28, 13:29, 18:21, 20:31) 1. NKB MARIBOR 10 10 0 20 2. KPŠ 10 7 3 17 3. ŠD MAJŠPERK 10 6 4 16 4. KK STARŠE ČIRO 10 6 4 16 5. ČREŠNJEVEC 10 5 5 15 6. ŠS PTUJSKA GORA - 1 10 4 6 15 7. PRAGERSKO VETERANI 10 1 9 11 8. KMO DORNAVA - 1 10 1 9 10 Danilo Klajnšek Ekipa Starš zaenkrat zaseda 2. mesto na lestvici 1. lige. Boštjan Jakše, kondicijski trener Dejana Zavca Odgovornosti in pritiskov sem navajen » V vlogi kondicijskega trenerja Dejana Zavca smo vrsto let spremljali Tomija Jaga-rinca, ki je bil eden najpomembnejših členov celotne Dejanove ekipe. Po njegovem odhodu v Katar je to vrzel zapolnil Boštjan Jakše, ki je v tej ekipi občasno deloval že doslej. Boštjana so pozorni ljubitelji športa doslej najbolj poznali po vlogah kondicijskega trenerja košarkarjev Uniona Olimpije, kjer je bil pomočnik Toma Mahoriča. Z njim je bil tudi v Ukrajini, na Poljskem in v Litvi. Kako se znajdete v vlogi kondicijskega trenerja Dejana Zavca? B. Jakše: »Vloga mi kar poznana, saj v navezi s Tomi-jem sodelujem v tej ekipi že dve leti. Novo le je le to, da je sodelovanje postalo še bolj intenzivno in da se odvija na dnevni bazi. Z Dejanom se včasih slišiva in vidiva večkrat na dan, a to je sedaj zame že nekaj povsem normalnega.« Gre za visok nivo treninga, saj je bil Dejan še pred kratkim svetovni prvak. B. Jakše: »Nivo je izredno visok, a to nam vsem predstavlja izziv. Zavedam se pomembnosti dela in ga jemljem kot najvišjo odgovornost. Lahko pa rečem, da sem tega vajen, saj sem bil kot pomočnik Toma Mahoriča (košarkarski trener, op. a.) že postavljen pred takšne izzive in pritiske, predvsem v Ukrajini, na Polj- Dejan Zavec in Boštjan Jakše skem, v Litvi in končno tudi v Union Olimpiji. Ti pritiski izvabijo iz vseh nas najboljše.« Si izmenjujete izkušnje tudi s Tomijem Jagarin-cem? B. Jakše: »S Tomijem se zagotovo slišiva nekajkrat na teden, se posvetujeva - ves čas sva 'na zvezi', najino sodelovanje pa poteka večplastno.« Lahko primerjate stanje Dejanove pripravljenosti pred prejšnjimi dvoboji in sedanje? B. Jakše: »Iskreno verjamem, da je Dejan pred vsakim dvobojem v življenjski formi in tako je tudi tokrat. Še nikoli ni bil tako močan, tako hiter in eksploziven. Edina naloga, ki si jo ob tem osebno zadajam je ta, da se Dejan čim hitreje regenerira in da se v največji možni meri izogibamo vsem tegobah, pri čemer mislim na poškodbe in na oslabitve imunskega sistema - to sta prioriteti najinega skupnega dela.« Regeneracija je pri nekoliko starejših športnikih, med katere spada tudi Dejan, vitalnega pomena. B. Jakše: »Rekel bi, da je vitalnega pomena kar pri vseh Namizni tenis • 1. SNTL (m) Krka dobiva boj za 3. mesto 1. SNTL (m) REZULTATI 13. KROGA: Krka -Ptuj 5:2, Finea Maribor - Kema Pu-conci II. 5:0, Muta - Kema Puconci I. 1:5, Tempo Velenje - Edigs Mengeš 5:3, Sobota - Ilirija 5:2 1. FINEA MARIBOR 13 12 1 24 2. KEMA PUCONCI I. 13 11 2 22 3. KRKA 13 9 4 18 4. PTUJ 13 9 4 18 5. TEMPO VELENJE 13 8 5 16 6. SOBOTA 13 7 6 14 7. EDIGS MENGEŠ 13 5 8 10 8. ILIRIJA 13 2 11 4 9. KEMA PUCONCI II. 13 2 11 4 10. MUTA 13 0 13 0 Krka - Ptuj 5:2 Novak - Pavič 0:3, Slatinšek -Slodej 3:2, Karkovič - Piljak 3:0, Slatinšek - Pavič 3:0, Novak - Piljak 0:3, Karkovic - Slodej 3:0, Sla-tinšek - Piljak 3:0 Po več kot tritedenskem premoru (Pro tour turnir v Velenju, TOP ...) se je nadaljevalo prvenstvo v 1. ligi. Igralce ptujskega kluba je v sredo čakal derbi kroga proti novomeški Krki, s katero bijejo enakovreden boj za 3. mesto na prvenstveni lestvici (v prvem delu prvenstva so jih na Ptuju premagali 5:3). Tokrat je bila situacija obrnjena, saj so Dolenjci, okrepljeni s Hr- Foto: Črtomir Goznik Matic Slodej, NTK Ptuj vatom Karkovičem, slavili 5:2. Najprej je Pavič ugnal mladega Novaka, nato pa sta Slatin-šek in Slodej odigrala najboljšo partijo dneva. Krajšo je na koncu potegnil Slodej, ki je kljub odlični igri izpustil iz rok zmago proti neugodnemu tekmecu. Piljak je prispeval drugo točko za Ptuj po zmagi nad Novakom, nato pa sta znova odlično partijo igrala Karkovič in Slodej. Čeprav je bil vsaki niz izenačen do konca, je prvi slavil z na pogled gladkih 3:0 ... Bojan Pavič: »Razočaran sem nad rezultatom, saj je Matic odigral res dobri partiji, a dvakrat izgubil. Slatinšek in Karkovič sta izkušena igralca, ki sta tokrat odigrala še posebej dobro. Upam, da se bomo kljub temu porazu do konca obdržali med najboljšo četverico, kar bi bil po mojem mnenju lep uspeh.« TOP za člane NTK Kema Puconci je organiziral II. TOP turnir za najboljše slovenske članske igralce (manjkalo je nekaj igralcev, med njimi tudi najboljši, Bojan Tokič). Igralci so bili razporejeni v tri jakostne skupine, v vsaki jih je nastopilo po 8. Iz ptujskega kluba sta se turnirja udeležila Matic Slodej (1. skupina) in mladi Luka Krušič (3. skupina). Slodej je na začetku ugnal Gregorja Zafošnika, nato pa v nadaljevanju kar tri srečanja izgubil s tesnim izidom 2:3 (tudi z zmagovalcem, Ja-nom Žibratom), zaradi česar je na koncu zasedel 7. mesto. Podobno se je dogajalo tudi mlademu Kru-šiču, ki je z eno zmago zasedel 8. mesto. Bolj od rezultatov so bile vzpodbudne igre igralcev NTK Ptuj. V ženski konkurenci je TOP potekal v Ravnah na Koroškem, na njem pa sta nastopili tudi nekdanji « športnikih. Pri tem gre predvsem za pravilno strukturo treningov, za uravnoteženo prehrano, za dovolj pogost dnevni počitek, za regenera-cijske vsebine in nenazadnje za prioritete, ki si jih mora Dejan zastaviti - vse ostale 'šume' mora v največji meri izločiti.« Dejan je v zadnjih letih naredil korenit zasuk v smeri pravilno uravnotežene prehrane: je na tem področju še možen napredek? B. Jakše: »Napredek je vedno možen, nikoli ni prepozno! Dejan je ves čas razmišljal o prehrani, v teh zrelih športnih letih pa je takšno razmišljanje še toliko bolj pomembno predvsem zaradi tega, ker gre za najvišji nivo boksanja. Dejan je star 35 let, ima družino in še številne druge obveznosti, zato je regeneracija pomembna. Pri tem nosi veliko odgovornost njegova žena Nataša, ki ji gre velika pohvala, da mu res stoji ob strani.« Greste z Dejanom v Nemčijo na zaključne priprave? B. Jakše: »O tem se še pogovarjamo. Možnost je, da bi bil z njim prvi teden na pripravah v Nemčiji. Pozneje v Ukrajini in na zaključnih pripravah v Nemčiji se prioritete treningov menjajo: v ospredju so sparingi, kondicijska vzdržljivost se le ohranja, zato ni posebne potrebe po prisotnosti.« Jože Mohorič igralki NTK Ptuj Vesna Rojko (sedaj Muta) in Ivana Zera (Ljubljana). V prvi skupini sta osvojili 3. in 5. mesto (v medsebojnem dvoboju je bila 3:2 boljša Vesna), znova je zmagala Manca Fajmut (Fužinat). 33. Jakhlov memorial V organizaciji NTK Vesna je v nedeljo potekal tradicionalni turnir za mlajše kategorije, na katerem je skupaj nastopilo več kot 150 igralcev in igralk. Med njimi jih je bilo 8 iz NTK Ptuj, domov pa so se vrnili s tremi osvojenimi pokali. Najuspešnejši je bil Marsel Šegula, ki je slavil v kategoriji najmlajših kadetov (20 igralcev), Katja Krajnc je bila 3. med mlajšimi ka-detinjami (15), Anja Bezjak pa je enak dosežek ponovila med kadeti-njami (12). Ostali tekmovalci s Ptuja niso dosegli medalj, so pa zabeležili nekaj lepih zmag: Aljaž Mohorič in Sašo Malovič (oba mlajša kadeta, 40 igralcev) sta se iz skupin uvrstila na glavni turnir, kar pa ni uspelo Da-nieli Tomažič Butkovski (najmlajše kadetinje, 14), Evi Gojkovič (mlajše kadetinje, 15) in Aljažu Bojnecu (kadeti, 24). Jože Mohorič Marsel Segula in Katja Krajnc Foto: NS Boks • Pokal Golden Gloves Pokal za Kujavca Boksarski klub Golden Gloves iz Ljubljane je v soboto v Roll baru organiziral tekmovanje za prvi pokal Golden Glovesa. Na njem so gledalci videli osem zares kvalitetnih dvobojev, v katerih so se med seboj pomerili boksarji in bo-ksarki iz šestih slovenskih klubov. Močno zastopstvo je imel predvsem BK Ring (šest predstavnikov), medtem ko je imel v Damirju Lenartu svojega predstavnika tudi BK Legionar Ptuj. Slednji se je dobro boril proti izkušenejšemu Marku Muratoviču, ki je dvoboj tudi dobil. Članica BK Ring Urška Horvat počasi nabira izkušnje in zanesljivost, vendar je bila tokrat proti precej težji domači tekmovalki Katarini Kosmač v rahlo podrejenem položaju. Izredno trd spopad sta imela stara znanca, Ptujčan Marko Makovec in Bistričan Aljaž Venko, v katerem je bil slednji za nianso boljši tekmec. Zelo izenačena sta bila tudi Bojan Dražetič in Nejc Nedeljko, ki je bil sicer aktivnejši boksar, a je nekoliko neupravičeno izgubil. Drugič je tekmovalno v ring stopil Benjamin Golob, ki ni bil kos Gašperju Le-nassiju. Velik up ptujskega in slovenskega boksa Blaž Škr-janec je tokrat nastopil proti bivšemu svetovnemu prvaku v tekvondoju Redu Ljutiču. Ta je bil zelo brezkompromisen in boljši tekmec od Škrjanca, ki se je v dvoboju lahko naučil marsičesa novega. Prvo ime BK Ring v Ljubljani pa je bil Aleš Kujavec, ki je v dvoboju s strahovitim tempom premagal domačega aduta Denisa Zvera in je več kot upravičeno osvojil prvi pokal Golden Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) Glovesa. Za mladega boksarja je bila to prava nagrada za trdo delo v zadnjih letih in nov dokaz njegove kvalitete, ki jo kaže že dalj časa. David Breznik Rezultati: Katarina Kosmač (FCL) - Urška Horvat (BK Ring Ptuj) 3:0 Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Aljaž Venko (BK S. Bistrica) 0:3 Denis Zver (Golden Gloves) - Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) 0:3 Bojan Dražetič (BK Burja) - Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) 3:0 Gašper Lenassi (G. Gloves) - Benjamin Golob (BK Ring Ptuj) 3:0 Marko Muratovič (T. Sande) - Damir Lenart (BK Legionar Ptuj) 3:0 Redo Ljutič (Golden Gloves) - Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) 3:0 Atletika • AK Cestno podjetje Ptuj Brlek in Klanjškova bronasta Zadnja dva konca tedna sta v celjski atletski dvorani potekali državni prvenstvi za mlajše in starejše mladince. V obeh primerih so se predstavniki Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj vrnili domov s kolajnama. Številčnejša udeležba je tekmovala v mlajši kategoriji, izstopal pa je 16-letni sprinter Aljaž Brlek, ki je osvojil bronasto kolajno v teku na 60 metrov z ovirami. V kvalifikacijah je bil s časom 8,78 sekunde četrti, v finalu pa je napel vse moči in 60-metrsko razdaljo s petimi ovirami pretekel v času 8,35 sekunde, kar je njegov osebni rekord. Zelo hiter je bil Brlek tudi na 60 metrov. V kvalifikacijah je bil z rezultatom 7,22 sekunde tretji, v finalu pa je s še boljšim časom 7,20 sekunde končal na nehvaležnem četrtem mestu. Mladi Br-lek je najbolj obetaven ptujski sprinter in po prezgodnjem zaključku kariere Mitja Horvata tudi trenutno najhitrejši Ptujčan. Ostali so po oceni klubskega trenerja Aleša Bez-jaka nastopili solidno: sicer se nobenemu v močni konkurenci ni uspelo uvrstiti med prvo deseterico, a so - kar je najvažnejše - dosegali osebne rekorde. Srebrno kolajno, a v sta- rejši kategoriji, si je v troskoku priborila Nastja Klanjšek. S skokom, dolgim 11,48 metra, se je otresla zasledovalk, ki so ji tesno sledile, za zmagovalko pa je zaostala za dobrega pol metra. Poleg državnih prvenstev so februarja na atletskem koledarju na sporedu tudi številni mitingi. Na kulturni praznik so se atleti različnih starostnih kategorij zbrali v Slovenski Bistrici. Med člani je bil veteran Dejan Dokl tretji v suvanju krogle (14,68 metra). S sunkom 12,88 metra in zmago med mlajšimi mladinci pa se je izkazala Veronika Domjan. Aljaž Brlek je trenutno najhitrejši Ptujčan: na DP za mlajše mladince je bil tretji na 60 metrov in četrti na isti razdalji brez ovir. Med starejšimi mladinci je bil Miha Žuran (11,93 metra) tretji, Aljaž Ramot pa četrti. UE Športne novičke Nogomet • Podvinci Betonarna Kuhar -Zavrč 0:6 (0:1) STRELCI: 0:1 Kokot (25), 0:2 Ko-kot (49), 0:3 Fridl (55), 0:4 Kokot (65), 0:5 Murat (73), 0:6 Fridl (76) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Brumen, Marinič, Lah, Šebela, Topolovec, Belšak, R. Petrovič, Požegar, Zagoršek, S. Petrovič. Igrali so še Šeruga, Čeh, Kokol. Trener: Miran Ljubec. ZAVRČ: Golob, Lunder, Filipovič, Murko, Avguštin, Kuserbanj, Leto-nja, Čeh, Kokot, M. Kokol, Šnajder. Igrali so še: Sagadin, Fridl, Murat, Lenart, Gabrovec. Trener: Miran Emeršič. V pripravljalnem srečanju na ptujskem igrišču z umetno travo sta se pomerili ekipi štajerskega ligaša iz Podvincev in vodilno moštvo v 3.SNL - vzhod, Zavrč. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, edini zadetek pa so dosegli nogometaši Zavrča. V drugem polčasu se je nogometašem Pod-vincev poznalo, da niso nastopili v popolni sestavi. Enostavno so močno popustili in napadalci Zavr-ča so zadeli še petkrat. Danilo Klajnšek Dvoranski nogomet • Turnir U-12 NK Ljutomer je organiziral mednarodni turnir v dvoranskem nogo- metu za selekcijo U-12. Nastopilo je 12 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa Aha Emmi iz Slovenske Bistrice (na posnetku), ki je v finalu z 2:0 premagala Ljutomerčane. Ekipa Nafte iz Lendave je v tekmi za 3. mesto z 2:0 ugnala Radgono. Najboljši strelec turnirja je bil s štirimi doseženimi zadetki Lan Fe-guš Makovec (Ljutomer), najboljši vratar Tim Farkaš (Lendava), najboljši igralec pa Mark Kučič (Aha Emmi Bistrica). Mali nogomet • Zimska liga ŠZ Ljutomer V šesti sezoni zimske lige v malem nogometu je pod okriljem Športne zveze Ljutomer sodelovalo 14 ekip iz občin Ljutomer, Križevci, Radenci, Ormož in Veržej. Iz dveh skupin predtekmovanja so se po tri najuspešnejše ekipe urstile v zaključne boje. Lanska zmagovalna vrsta Nočni ftiči so tudi tokrat zaigrali v finalu, kjer pa so jih zanesljivo premagali igralci iz Ključarovcev. Rezultati, polfinale: ŠD Ključa-rovci - ŠD Prlek Forever 1:0, ŠD Nočni ftiči - KMN Meteorplast 3:2; tekma za 3. mesto: KMN Meteorplast - ŠD Prlek Forever 3:2; tekma za 1. mesto: ŠD Ključarov-ci - Nočni ftiči 4:1. VRSTNI RED: 1. ŠD Ključarovci (Križevci), 2. ŠD Nočni ftiči (Radenci), 3. KMN Meteorplast (Ljutomer), 4. ŠD Prlek Forever (Ljutomer). Ekipa U-12 Aha Emmi Bistrice je slavila v Ljutomeru Najučinkovitejša igralca zimske lige sta bila Marko Karnet (Nočni ftiči) in Tadej Vogrinec (Meteorplast), ki sta dosegla po 9 zadetkov. Naziv najbolj športne ekipe je pripadel vrsti MŠD Labod Podgradje (Ljutomer). Za prvake so igrali: Kri- stjan Vrbnjak, Dominik Kosi, Zvonko Gašparič, Branko Školiber, Damjan Kosi, Slavko Plohl, Gregor Miklašič, Mitja Strmšek, Sebastijan Piberč-nik, Sašo Kupčič, Patrik Jelen, Daniel Kosi, Aleš Rop in Matej Filipič. NŠ ŠD Ključarovci - zmagovalci zimske lige ŠZ Ljutomer Športni napovednik Rokomet 1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA 18. KROG: Krka - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00) 1. B SLOVENSKA MOŠKA LIGA 13. KROG: Celje Pivovarna Laško B - Velika Nedelja Carrera Optyl (nedelja ob 16.00) 2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA 16. KROG: Moškanjci - Gorišnica - Črnomelj (v petek ob 19.00) Kegljanje 1. B ŽENSKA LIGA 14. KROG: Drava Deta Center - Slovenj Gradec (sobota ob 13.30) 3. MOŠKA LIGA - VZHOD 14. KROG: Drava Deta Center - Gašper Korotan (sobota ob 17.30) Odbojka 3. DOL vzhod (ž) 13. KROG: AC Prstec Ptuj - Maribor (sobota ob 19.00 v gimnazijski telovadnici) Košarka • PARKL 1. liga KK Starše - Adecco (17. 2. ob 20.15 - Starše), ŠD Kidričevo - Vi-nag MCApro (24. 2. ob 20:45 - Kidričevo) 2. liga ŠD Majšperk - Klub ptujskih študentov (25. 2. ob 18:15 - Maj-šperk), ŠD Ptujska Gora - KK Starše Čiro (25. 2. ob 20:00 - Maj-šperk). Ljutomer • Smučarski sejem Smučarska sekcija pri TVD Partizan Ljutomer prireja smučarski sejem zimske športne opreme, ki bo v nedeljo, 19. februarja, od 9. do 12. ure v prostorih Športne dvorane ŠIC Ljutomer. DK, NŠ Hura prosti čas Letos predvidene tudi igre na snegu Prihodnji teden si bodo lahko šolarji ponovno vsaj malo oddahnili. V ponedeljek, 20. februarja, se namreč pričenjajo zimske počitnice. Kot je že tradicija, Zavod za šport Ptuj z Zavodom za šport RS Planica za učence ptujskih osnovnih šol in vrtcev organizira projekt Hura, prosti čas. Gre za dolgoletni projekt aktivnega in kreativnega preživljanja prostega časa med počitnicami pod strokovnim nadzorom vaditeljev in trenerjev. Spet bodo na sporedu različne športne panoge: od iger z žogo (nogomet, košarka, rokomet), do plesov, za najmlajše (vrtec) pa bodo na voljo tudi igrivi poligončki. Znova so se v projekt vključili na OŠ Ljudevita Pivka, kjer bodo v četrtek med 9. in 10. uro vadbe igre z žogo, naravne oblike gibanja, v petek pa ob isti uri še nogomet. Ker pa je letošnji februar poskrbel za snežno idilo, v ptujskem Zavodu za šport ponujajo tudi igre na snegu (če ne bo odjuge!), ki so predvidene za petek, 24. februarja. Vadba bo kot po navadi potekala v Športni dvorani Mladika in na mestnem stadionu (ritmična dvorana). Za vsa dodatna vprašanja ali informacije je na voljo Boštjan Zemljarič, vodja športnih programov na Zavodu za šport Ptuj (02 787 76 30). tp Hura prosti čas - zimske počitnice (20. - 24. 2.) Urnik aktivnosti: ŠD MLADIKA, Mestni stadion URA PONED. SREDA ČETRTEK PETEK 9.GG - 1G.GG Igre z žogo Igrivi Igre na snegu (1.-5. r.) poligončki (1.-5. r.) (vrtec) 10.00 - 11.00 Igre z žogo Igre z žogo Igrivi Igre na snegu (6. - 9. r.) (1.-5. r.) poligončki (1.-5. r.) 11.00 - 12.00 Igre z žogo Igre z žogo Igrivi Igre na snegu (6. - 9. r.) (1.-5. r.) poligončki (1.-5. r.) 12.GG - 13.GG Igre z žogo Igrivi Igre na snegu (1.-5. r.) poligončki (1.-5. r.) RITMIČNA DVORANA STADION URA SREDA (22. 2.) PETEK (24. 2.) 9.GG - 1G.GG Otroški plesi (vrtec) Otroški plesi (1.-4. raz.) 10.00 - 11.00 Otroški plesi (vrtec) Otroški plesi (1.-4. raz.) 11.00 - 12.00 Otroški plesi (vrtec) 12.00 - 13.00 Otroški plesi (vrtec) Ples • DP - standardni plesi Ana in Nejc podprvaka Državno prvenstvo v standardnih plesih je bilo prvo od treh državnih prvenstev v tem letu; v marcu mu sledi še DP v latinskoameriških plesih in v oktobru kombinacija. Prvenstvo se je odvijalo v športni dvorani OŠ Lenart v organizaciji Plesnega kluba Pingi, katerega člana sta tudi Ana Ekart in Nejc Fir. Tekmujeta v kategoriji mladincev (14 oz. 15 let), kjer je konkurenca zelo močna. Prav zato sta se uvrstitve na 2. mesto še toliko bolj veselila. Dosežen rezultat ju vodi na svetovno prvenstvo v Moskvo v mesecu marcu, tako da že pridno nadaljujeta s treningi. Pri mladincih sta zmagala Ana Mesec in Jure Bergant, na tretjem mestu pa sta bila Lana Zago-rac in Miha Turk. Zelo zanimiv je bil tudi članski finale, na katerem sta bila glavna kandidata za zmago brat in sestra Kralj ter Miha Vodičar in Nadija Bičkova -naslov je pred nabito polno dvorano ostal pri Kraljih. S šov programom sta navdušila aktualna svetovna prvaka v latinskoameriških plesih med člani Zoran Plohl in Tatjana Lahvinovič. UR Ana Ekart in Nejc Fir Kasaški šport Na Kujskem plesu priznanja najboljšim Na posnetku (z leve): Dušan Zorko, Jože Sagaj ml., Rene Hanžeko-vič in Janko Slavič (predsednik KK Ljutomer) Kasaški klub Ljutomer je v termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja pripravil tradicionalni že 26. Kujski ples. Ob množični prisotnosti članov in funkcionarjev kluba so se zabavne prireditve udeležili tudi številni gostje. Ob tej priložnosti je predsednik kluba Janko Slavič podelil zlato, srebrno in bronasto podkev najuspešnejšim tekmovalcem, članom KK Ljutomer v minu- li sezoni. Najboljši je bil Jože Sagaj mlajši iz Ključarovc, ki je v 57 nastopih osvojil 14 prvih, 13 drugih in 4 tretja mesta ter dosegel 38 uvrstitev na nagrajena mesta. Sagaju sta se pridružila Dušan Zorko iz Borecev s sedmimi najvišjimi naslovi in Rene Hanžekovič iz Veržeja, ki je slavil v šestih dirkah. NŠ Kikboks • Državno prvenstvo v Zagorju Ptujčani druga najmočnejša ekipa na DP v ■ v V soboto, 11. februarja, je v Zagorju v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije potekal 1. turnir državnega prvenstva v kikboksingu v disciplini semi kontakt, light kontakt in glasbenih formah ter finalni turnir v disciplini low kik. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo več kot 250 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so po številu prvih, drugih in tretjih mest druga najuspešnejša ekipa v disciplini semi kontakt, takoj za klubom iz Zagorja. Ptujčani (večina je nastopala v dveh kategorijah) so osvojili 14 prvih mest, 4 druga mesta in 7 tretjih mest. SEMI KONTAKT 1. mesto so osvojili: Niko Ritlop (ml. kadeti, nad 135 cm, do 10 let), Žiga Korenjak (ml. kadeti, do 28 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti, do 47 kg), Lara Vuzem Vaj-da (ml. kadetinje, do 32 kg), Lara Gavez (ml. kadetinje, nad 47 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Nina Duh (st. kadetinje, do 46 kg), Luka Vindiš (mladinci do 79 kg in do 84 kg), Tadej Valenko (člani do 63 kg in do 69 kg) in Sabina Kolednik (članice do 50 in 55 kg). 2. mesto so osvojili: Timi Sitar (ml. kadeti, do 32 kg), Člani KBV Ptuj so v Zagorju osvojili številne naslove. Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje, do 37 kg), Simon Kaisersberger (mladinci, do 69 kg) in Adriana Ko-rez (članice do 55 kg in do 60 kg). 3. mesto so osvojili: Nino Bratušek (ml. kadeti nad 135 cm, do 10 let), Timi Sitar (ml. kadeti, do 37 kg), Tomas Veber (ml. kadeti, do 42 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti, do 42 kg), Dejan Duh (ml. kadeti, do 47 kg), Nejc Popošek (st. kadeti, do 47 kg) in Simon Kaisersberger (mladinci do 74 kg). Na tekmovanju so sodili tudi sodniki s Ptuja: Edvard Štegar, Milan Breg, Franc Vrbančič in Mateja Erlač. Vsekakor je tekmovanje v Zagorju pokazalo, da ima KBV Ptuj zraven izkušenih tekmovalcev vedno znova in znova nove mlade obetavne športnike. Generacije se menjavajo, vendar načrtno in kvalitetno delo v vseh selekcijah v klubu kaže odlične rezultate. Vsa pohvala trenerjem v klubu, ki si zaslužijo, da jih omenimo: Edvard Štegar, Aleš Skle-dar, Dušan Pavlica, Sabina Kolednik in Vladimir Sitar. Drugi turnir državnega prvenstva bo potekal v mesecu marcu v Murski Soboti, finale pa meseca maja na Ptuju. FS, FK Na DP je sodelovalo tudi osem tekmovalcev in 3. Nejc Korotaj dečki +135 cm tekmovalk iz KBV Ormož in sodnica z mednarodno 3. Florjan Kuharič člani -79 kg licenco Tončka Kaluža. Pod vodstvom trenerjev Mi- 5. - 8. Lan Kokol ml. kadeti -37 kg lana in Danila Korotaja so bili doseženi naslednji light contact: odlični rezultati: 1. Nuša Štefančič mladinke -55 kg semi contact 1. Dejan Kociper st. kadeti -42 kg 1. Nuša Štefančič mladinke -55 kg 1. Matjaž Pleh st. kadeti -47 kg 1. Žan Tomažič st. kadeti -57 kg 1. Žan Tomažič st. kadeti -57 kg 1. Dejan Kociper st. kadeti -42 kg 1. Žan Tomažič st. kadeti -63 kg 2. Matjaž Pleh st. kadeti -47 kg 2. Rok Tomažič st. kadeti -42 kg 3. Rok Tomažič st. kadeti -42 kg 3. Rok Tomažič st. kadeti -47 kg 3. Rok Tomažič st. kadeti -47 kg 3. Florjan Kuharič člani -79 kg Polenšak • Tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih Polenška „Planica" je spet navduševala Že v davnih 70. letih prejšnjega stoletja so domačini s Polenšaka, ljubitelji smučarskih skokov, začeli s prvimi lokalnimi tekmovanji v skokih. Od leta 2000 naprej pa tekmovanje v smučarskih skokih v t. i. Kmetovi grabi vsako leto (razen leta 2011, ko nI bilo dovolj snega) pripravlja smučarsko-skakalna sekcija Športnega društva Polenšak. Letošnja nedeljska prireditev, na kateri se je sicer zaradi zelo slabega vremena pomerilo nekaj manj tekmovalcev kot običajno, je bila tako že dvanajsta po vrsti. „Pripravo in utrditev skakalnice, zaletno stezo in odskočišče vsako leto pripravljamo člani sekcije s pomočjo sovaščanov, še posebej pa se zahvaljujemo lastniku zemljišča, na katerem potekajo skoki, saj vsako leto nudi oskrbo z elektriko in parkirne prostore. Za pripravo imamo v bistvu zelo malo časa, ki pa ga moramo maksimalno izkoristiti. Iz izkušenj iz prejšnjih let vemo, da moramo takoj ob prvem snegu začeti razmišljati o pripravah, saj je danes sneg že skoraj prej izjema kot pravilo, pa še tega po navadi hitro pobere. Zato lahko pade odločitev tudi le nekaj dni pred samo prireditvijo. V tistem tednu potekajo priprave kar od zore do mraka, na progi in skakalnici pa dela od pet do deset ljudi," je povedal član sekcije Tomaž Plohl. Uradna dolžina polenške skakalnice je 25 metrov, tekmovalci pa so razporejeni v tri kategorije, in sicer v kate- Takole je na polenški „Planici" profesionalno poletel proti letošnji zmagi (sicer večkratni zmagovalec v skokih) domačin Boštjan Matjašič. gorijo mladinci do 15 let, člani in veterani. Kot rečeno, jih je bilo letos vsega skupaj 10; med mladinci dva, med člani sedem in en sam veteran. Skoke si je ogledalo okoli 70 obiskovalcev, v prejšnjih letih pa jih je bilo vsaj dvakrat toliko. „Res je bila udeležba tekmovalcev najnižja doslej, vendar jih tudi nismo pričakovali prav veliko zaradi nenehnega sneženja. Lani se je v skokih recimo pomerilo 24 tekmovalcev, pa tudi prejšnja leta se je število gibalo okoli 20 do 30 tekmovalcev, gledalcev pa je bilo po navadi okoli 150." Najdaljši letošnji skok se je posrečil že večkratnemu zmagovalcu, domačinu Boštjanu Matjašiču (v kategoriji članov), ki je doskočil pri 21 metrih, sicer pa je tudi rekorder na skakalnici z 29,5 metra. Med mladinci si je s 15-metr- skim skokom zmago priskočil Sebastjan Krajnc, med veterani brez konkurence pa Jože Leben z 10-metrskim skokom, ki se je bolj kot s skokom izkazal z drugačnimi vragolijami in poskrbel za nemalo smeha med gledalci in obiskovalci. Za varnost na prireditvi in za merjenje skokov so bili zadolženi člani PGD Polenšak. Prvi trije uvrščeni v kategoriji mladincev in članov so bili nagrajeni s pokali (kot vsako leto), za veterane pa organizatorji poskrbijo s praktičnimi nagradami; letos so jih prejeli kar vsi tekmovalci. Najmlajši skakalec vseh tekmovanj doslej je bil Denis Mencigar iz Goričkega, ki je leta 2010, ko je tekmoval, štel komaj 10 let. Najstarejši skakalec na polenški skakalnici pa je 57-letni Franci Stare, ki ga letos sicer ni bilo videti na startu, a je doslej tekmoval že večkrat. Dekleta pa za to vrsto zimskega športa očitno nimajo veselja, saj se je v skokih doslej le enkrat (leta 2010) pomerila 14-letna Maja Mencigar iz Goričkega. Skoki na polenški „Planici" so se doslej tudi vedno končali srečno: „Poškodb na srečo do sedaj še nismo beležili, seveda pa so padci sestavni del vsakih skokov - tudi taki bolj atraktivni se pojavijo. Izvajalec slednjih je že tradicionalno naš član Zvonko Čuš, ki vsako tekmovanje popestri s kakšnim obratom ali saltom, neuspešno seveda ... " Smučarske skoke na Polen-šaku vedno zaključujejo s toplo malico za vse, ne manjka pa niti obvezna glasbena popestritev; letos je zanjo poskrbel član sekcije Ivan Lebar. „Smučarske skoke bomo seveda organizirali tudi naslednje leto, ni dvoma, če bo le sneg! Ob tako dobrem sodelovanju med vsemi udeleženimi in velikim zanimanjem med ljudmi to vsekakor ne bo problem. Letošnja prireditev nam je kljub slabim razmeram in nizkim pričakovanjem zelo dobro uspela, kar nam je dalo še dodatnega elana in volje za vnaprej. Sicer društvo po navadi organizira dve tekmovanji v smučarskih skokih na sezono, zato upamo, da nam bo vreme letos ponudilo še eno priložnost," sta še povedala predsednik smučarsko-ska-kalne sekcije Tadej Ciglarič in predsednik ŠD Polenšak Danijel Rus. SM Foto: SM Foto: NS Poslovil se je Bogomir Kostanjevec V četrtek, 26. januarja 2012, so se na hajdinskem pokopališču v ožjem družinskem krogu poslovili od Bogomirja - Mirka Kostanjevca, ki je tri dni pred tem, 23. januarja, umrl v častitljivem 101. letu starosti. Natanko dva meseca pred smrtjo, 23. novembra 2011, je naš najstarejši dopisnik Bogomir Kostanjevec v Domu upokojencev Ptuj praznoval svoj stoti rojstni dan, skupaj z nekdanjo sošolko Gabrijelo Sorman. Priložnostne slovesnosti so se udeležili predstavniki Mestne občine Ptuj, Društva upokojencev Hajdi-na in sorodniki. Nekdanjemu diplomiranemu pravniku in vrhovnemu sodniku v Beogradu Bogomirju Kostanjevcu sta se v zakonu rodila dva otroka, sin in hčerka, njegov napotek ob stotem rojstnem dnevu pa je bil: ostanite pošteni! Kot da bi slutil, da se za vedno poslavlja. Bogomir Kostanjevec je bil v svojem izredno razgibanem življenju napreden študent, oficir, pravnik, nemški vojni ujetnik, partizan, obveščevalec, sodnik okrajnega sodišča na Ptuju, sodnik v Mariboru ter celo sodnik vrhovnega sodišča tedanje SFRJ v Beogradu. Poleg tega je bil s svojimi strokovnimi sestavki najstarejši dopisnik nekdanjega Ptujskega tednika, kasneje Tednika in zadnjih nekaj let tudi Štajerskega tednika. Rojen je bil 21. novembra 1911 v Novi vasi, v sedanji občini Markovci, po drugi svetovni vojni pa je živel na Poljski cesti 24, pri Roku. Gimnazijo je končal na Ptuju in leta 1931 začel študirati na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je odslužil vojaščino in si pridobil oficirski čin, zatem pa je leta 1938 tudi diplomiral. Njegovo prvo delovno mesto je bilo na Ptuju, kjer je bil notarski pripravnik, nato je nekaj časa služboval v Mariboru. Med študijem je ostal povezan s svojo vasjo, saj je deloval v raznih društvih, tudi v sokolskem. Ko sva v pogovoru ob 90-le-tnici obujala spomine na njegova mlada leta je dejal, da je bilo tedaj res vse bolj skromno, a zelo aktivno. Povedal je, da so tedaj v Markovcih ustanovili sokolsko društvo in dogradili svoj sokolski dom. Njihova sokolska četa je imela tudi prosvetno sekcijo, v kateri so postavili na oder več iger, tudi nekaj zahtevnejših, kot sta Kralj na Betajnovi in Županova Micka. To so bili časi, ko so napredni markovski študentje vnašali v svoje kraje napredne ideje in ljudje so te napredne ideje začeli tudi spoznavati. Leto 1941 je bilo za njegovo življenje zelo pomembno, saj se je poročil s Hajdinčanko Kristino Podmenik. Sreča jima je bila naklonjena, saj sta se jima v zakonu rodila dva otroka, sin in hčerka. Kot sodni pripravnik na okrožnem sodišču v Murski Soboti je že kar prvi dan druge svetovne vojne v Lendavi postal vojni ujetnik in bil v nemških ujetniških taboriščih do decembra 1941. Po prihodu iz ujetništva se je moral javiti v nemški vojni policiji, na Gestapu, kjer je dobil napotnico, da mora v službo na delovni urad na Ptuju. Marca 1943 je bil iz političnih razlogov premeščen v Brück an der Mur - Most na Muri, nato pa v Gradec. A njegova zavedna slovenska duša mu ni dala miru. Septembra 1944 je odšel v partizane na Pohorje, kjer so ga dodelili v obveščevalni center 4. operativne cone. Postal je obveščevalec, imel je svojo obveščevalno točko, svoje obveščevalce, njegovo področje delovanja pa je bilo zelo široko, saj je deloval od Maribora do hrvaške meje in do Ljutomera. Nekaj spominov iz partizanskega življenja je napisal v podlistku Dnevnik partizana Marka, ki smo ga leta 1988 objavljali tudi v Ptujskem tedniku, original tega dnevnika pa je odstopil Pokrajinskemu muzeju Maribor, kjer ga še vedno hranijo. Prepričan je bil, da je popolnoma napačno stališče tistih, ki trdijo, da je bila na našem območju neka komunistična revolucija. »To ni res, saj smo vsi šli v boj zaradi osvobodilne borbe. Na Štajerskem ni bilo belogardistov, razen tistih band, ki so se ustvarile po koncu vojne. V glavnem pa je vse ljudstvo podpiralo partizane, saj jim je dajalo hrano, zatočišče, jih obveščalo o nemškem sovražniku in podobno. Takrat so ločili, ali si bil nemški hlapec ali zavedni Slovenec,« je bil odločen Bogomir Kostanjevec. Po vojni je postal sekretar vojaškega sodišča v Celju in to izredno težko delo je opravljal do oktobra 1945. Kot je povedal, je vojaško sodišče sodilo le narodne izdajalce, torej izdajalce proti nemškemu okupatorju, z domobranci pa niso imeli nobenega opravka. Pri velikih procesih, kot je da-havski in podobni, Bogomir ni sodeloval, povedal pa je, da so v tistih zadevah, ki jih je obravnaval, prišli pred sodišče že preparirani ljudje. Vse so priznali, priče so to potrdile, OZNA pa se v procese direktno ni vmešavala, ker je verjetno obsojence na to že prej pripravila. Na sodišču pa tedaj niso vedeli, kakšne so bile metode za to. Po prihodu iz Celja je bil nekaj časa sodnik in predsednik okrajnega sodišča na Ptu- Foto: M. Ozmec Bogomir - Mirko Kostanjevec (1911-2012) je bil najstarejši dopisnik Štajerskega tednika. ju. Po premestitvi v Maribor aprila 1948 je bil sodnik in predsednik okrajnega sodišča v Mariboru, nato arbiter in predsednik okrožne državne arbitraže, zatem sodnik in predsednik okrožnega gospodarskega sodišča vse do 31. decembra leta 1963, ko je bil izvoljen za sodnika vrhovnega sodišča Jugoslavije v Beogradu. Tam je leta 1974 z upokojitvijo tudi končal svojo sodniško kariero. Po upokojitvi se je takoj vključil v aktivnosti tedanje krajevne skupnosti Hajdina, v kateri je bil nekaj let predsednik poravnalnega sveta. Nekaj časa je bil tudi delegat družbenopolitičnega zbora na Ptuju, ves čas pa je aktivno deloval tudi v raznih akcijah krajevne skupnosti Hajdina. Že ko je bil sodnik v Mariboru in pozneje v Beogradu, je pisal strokovne sestavke, pojasnila in ugotovitve v razne časopise in strokovne revije. Ne le slovenske, ampak tudi hrvaške in srbske. Zelo rad je izražal tudi svoje stališče v ra- znih polemičnih člankih. Po vrnitvi na Hajdino pa je veliko pisal v tedanji Ptujski tednik, pozneje tudi v Tednik, v katerega se je s strokovnimi sestavki oglašal še tudi po svojem 93. letu starosti. Brž ko se je pojavila kaka novost, kakšen novi zakon ali zakonsko določilo, je vse dobro preštudiral in zapisal obrazložitev, da je bilo povprečnim ljudem bolj jasno. Poleg našega Ptujskega tednika in pozneje Tednika je pisal še tudi v časopis Pravna praksa in Večer. Občasno je Ptuj • Sonček vabi k sodelovanju Kam z odvečnimi stvarmi Rabljene, a še uporabne stvari, ki jih ne potrebujemo več in ne vemo kam z njimi, imamo skorajda vsi. Ponuja se priložnost, da se znebite »navlake«, ki vam ne pride prav, komu drugemu pa bo koristila, ter obenem storite nekaj dobrodelnega. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček začenja novo akcijo. Pridružila se ji je tudi ptujska enota Sončka, s svojimi prispevki pa lahko pomagamo vsi. Zbirali bodo namreč različne predmete, nato pa pripravili bolšji sejem, na katerem bodo te z nekaterimi popravki in predelavami prodali naprej. Takšen način dela v prestolnici že nekaj časa zelo uspešno funkcionira. Vse, ki imajo porcelan, kozarce, kuhinjsko posodo, slike, razne okraske, pa tudi kakšne večje predmete, ki jih ne potrebujejo več, a so še uporabni, naprošajo, da se oglasijo pri njih ali jih pokličejo. Z zbiranjem in nato prodajo rabljenih predmetov bodo zagotovili sredstva za delovanje varstveno-delovnih centrov Sonček. Del izkupička bo namenjen uporabnikom za denarne nagrade, s preostalim delom pa bodo pokriti različni stroški, med drugim letovanja in podobne aktivnosti. Za kakšne večje kose imajo tudi lasten prevoz. Sočasno pa zbirajo tudi prazne kartuše in tonerje, s prodajo katerih si Zveza Sonček prav tako zagotavlja dodatna sredstva. »Zbranim starim, rabljenim, a še uporabnim predmetom, kot so stoli, omarice, kredence, lučke ipd., bomo z majhnimi popravki, ki jih izvajajo v enem izmed Sončkovih centrov, dodali novo vrednost in vsebino,« pojasnjuje Zdenka Ketiš, vodja ptujske enote Sončka. bil aktiven tudi v območni organizaciji Zveze borcev NOB Ptuj, v kateri je bil predsednik častnega razsodišča. Z ženo Kristino sta jesen življenja preživljala na Poljski cesti, kjer sta imela veliko opravil, ob hiši pa sta obdelovala tudi manjši vrt. V začetku leta 2001 sta slovesno proslavila biserno poroko, torej 60 let zakonskega življenja. Občasno ju je obiskala hčerka Nina iz Maribora. Tudi vnukinja Mateja ju je obiskovala dokaj pogosto, nekoliko redkeje pa sin Zdrav-ko, ki živi v Beogradu, in njegova sinova Marko in Andrija, ki živita v Ameriki. Če je le imel čas, se je vedno rad vračal v svoje Nagošajnce, čeprav je na mestu, kjer je bila njegova rojstna hiša, že zrasla nova, v njej pa sedaj živi njegov nečak Janko Kostanjevec ter njegova svakinja Marija Kostanjevec. Ko smo ga ob 90-letnici povprašali, kakšen je njegov recept za dolgo življenje, je dejal: „Kaj pa vem, živite normalno življenje, jejte in pijte, če vam prija, a ne preveč, ne enega in ne drugega. Toliko vsega, da je ravno prav, pa bo. Branite se zasvojenosti, mamil in predvsem ohranite mirne živce. Meni je to uspelo, kljub zelo razburljivemu življenju." M. Ozmec Vse, ki bi se omenjeni akciji želeli pridružiti, vabijo, da jih obiščejo na najbližji enoti enega izmed desetih centrov po Sloveniji. Na Ptuju si delo uporabnikov lahko ogledate na njihovem sedežu na Osoj-nikovi 9 (nad trgovino Spar v mestu), zaželene pa so predhodne najave na telefonski številki 02 787 08 70. Vsekakor bodo tako zaposleni kot uporabniki veseli vašega obiska, za podarjene predmete pa se vsem že vnaprej zahvaljujejo. Dženana Kmetec Uporabniki ptujske enote Sonček izdelujejo veliko najrazličnejših predmetov. Foto: DK Nagradno turistično vprašanje Največja pustna zabava za vse generacije Slovenska pustna prestolnica je zadihala s polnimi pljuči. Na ptujskih ulicah in trgih potekajo vsak dan nastopi etnografskih in karnevalskih skupin. Vsak dan pa je veselo tudi v karnevalski dvorani, kjer zabavno dogajanje dosega vrhunec ob večerih z znanimi pevci in skupinami. Čez dan se bodo danes v karnevalski dvorani zabavali ptujski gimnazijci, ki so pripravili gimnazijski ples v maskah. Ob 12. uri bo slovesno odprtje prenovljene stalne zbirke pustnih mask na Ptujskem v nekdanji grajski konjušnici, ki tako po dobrih dveh desetletjih končno dobiva prvo konkretno vsebino. Upati je le, da do dokončanja vsebinske prenove ne bo treba čakati še novih dvajset let. Na Mestnem in Slovenskem trgu bo današnje dogajanje posvečeno etnografskima likoma kopjašu in ploharju. Zvečer pa bodo v Mestnem gledališču Ptuj odprli že 8. dobrodelno likovno kolonijo Bejži čopič, kurent gre, ki jo pripravlja Leo klub Ptuj. Izkupiček bodo namenili pomoči potrebnim. V športni dvorani Campus se bo ob 20. uri pričelo največje študentsko pusto-vanje v Sloveniji, že 12. Kurentanc. Bogato pustno dogajanje pa poteka v vseh pustnih dneh tudi v ptujskih gostinskih lokalih; v hotelu Mitra so se posvetili Španiji in njenim strastem. Jutri bodo etnografski liki - vile in piceki - ptujske ulice in trge zasedli že v dopoldanskem času. V slavnostni dvorani ptujskega gradu pa si bo letos prvič mogoče ogledati pustno poroko s pravim parom iz Ptuja, ki mu bodo ob tej priložnosti srečo zaželeli svatje v kostumih in tradicionalni pustni liki. Po starih običajih je bila pustna sobota zadnji dan, ko so se ljudje še poročali, saj je nato nastopil postni čas. V hotelu Primus bo jutri zvečer potekal že tradicionalni dobrodelni ples Rotary kluba Ptuj, katerega izkupiček bodo namenili v dobrodelne namene. Največ zabave željnih pa se bo jutri zbralo v karnevalskem plesu na velikem karnevalskem balu, na katerem pričakujejo tudi številne znane goste. V nedeljo, 19. februarja, se bo po ptujskih ulicah in trgih vila že tradicionalna 52. povorka z okrog štiri tisoč udeleženci. Etnografskim likom in karnevalskim skupinam se bodo letos v osrednji pustni povorki pridružile še pustne maske osnovnih in srednjih šol. Ker bo letos zelo dolga, jo bodo pričeli že ob 13. uri. Ponedeljek, 20. februarja, bo v znamenju najmlajših mask iz cele Slovenije in tujine. Pričakujejo, da bo v letošnjem v pustnem sprevodu najmlajših mask sodelovalo kar 60 skupin oziroma dva tisoč malih maškar. Male maškarade pa bodo v ponedeljek rajale tudi v karnevalski dvorani. V torek, 21. februarja, pa se bo po enajstdnevnem pustnem no-renju treba posloviti. Obred pokopa pusta bodo izvedli na Mestnem trgu ob 17. uri, končala pa se bo tudi enaj-stdnevna vladavina letošnjega princa karnevala. Za odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje je nagrado prejela Suzana Toplak, Stojnci 108, Markovci, ki je pravilno zapisala, da 52. kurentovanje, ki poteka kot Festival umetnosti in dediščine, sestavljajo trije sklopi: Etnofest, Karnevalfest in Artfest. Danes sprašujemo, kateri po vrsti je bil letošnji Poli žur, na katerem so se otroci zabavali s Čuki in ribičem Pe-pijem. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 24. februarja. Kateri po vrsti je bil letošnji Poli žur?m Ime in priimek:_ Naslov:_____ Davčna številka: Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (11.) Zdravstvo v Angliji V času, odkar živim v Veliki Britaniji, sem nekajkrat obiskal zdravnika in tako počasi začel spoznavati lokalni zdravstveni sistem. Tudi drugi so mi pripovedovali o njem. Če bi vse skupaj strnil v eno poved, bi se to verjetno glasilo nekako takole: „Sistem sicer služi sorazmerno dobro, vendar imajo ravno toliko problemov kot Slovenci, ljudje pa so z njim prav tako delno nezadovoljni." Sistem se imenuje NHS oziroma National Healthcare System (Nacionalni zdravstveni sistem). Tako kot pri nas je zasut z birokracijo, kar otežuje marsikaj in pri čemer se velikokrat vse zatakne. Prva težava (to je sicer relativno, vendar ljudje povečini niso zadovoljni s tem) je ta, da je zdravstveni sistem razbit na veliko manjših lokalnih enot. Vsaka pokriva določeno območje, običajno so to okraji. To je nekoliko nerodno z vidika same organizacije ter seveda porabe sredstev. Verjetno je tudi bolj nepregledno, ampak tako je v vsakem birokratskem šmornu. Kar se samega zavarovanja tiče, ne vem natančno, kakšna je procedura, vem pa, da država v celoti krije zdravstveno zavarovanje vsem študentom. To vključuje tudi vse tuje študente ne glede na državo, iz katere prihajajo. Tako za zdravstvene storitve sploh ne potrebujem evropske zdravstvene kartice (turisti jo seveda še zmerom potrebujejo). Zavarovanje so nam vsem uredili v prvem tednu oktobra, ko je lokalni NHS organiziral registracijo, na kateri smo vsi morali izpolniti nekaj dokumentov, predvsem z osebnimi podatki, podatki o cepljenju, družinskih boleznih, preteklih obolenjih in tako naprej. Čez kak teden so vsakega dodelili določenemu osebnemu zdravniku, po pošti pa smo prejeli številke zdravstvenega zavarovanja. Vključeni so bili tudi domačini, saj če so že registrirani pri enem zdravniku (recimo v domačem kraju), bi bili tukaj upravičeni samo do nu- Cripps Medical; Zdravstveni dom v kampusu študentov prva postojanka vseh bolnih Queens Medical Centre - univerzitetna bolnišnica je od univerzitetnega centra ločena le s cesto. V isti zgradbi je združen tudi medicinski oddelek univerze, kar pomeni, da tam poteka tudi veliko predavanj in raziskav. jnih zdravstvenih storitev. Nekako takole je menda tudi v Sloveniji. Ker sam seveda nisem zaposlen v tem sistemu, ne morem vedeti neposredno, vendar so mi povedali, da se medicinske sestre utapljajo v birokraciji, saj morajo celo med malico izpolnjevati razne formularje in dokumente. Verjamem, da se tudi v tem ne razlikujemo preveč. Razlika pa je v tem, da je v Veliki Britaniji vsa ta birokracija elektronska. Vse se izpolni računalniško, kar tudi pacientom prihrani včasih neprijetno rokovanje s kartotekami in ostalimi dokumenti. Kakorkoli pa je osebje obremenjeno z birokracijo, moram povedati, da so bili vsi, s katerimi sem do sedaj imel opravka, izjemno prijetni in ustrežljivi. So zelo človeški, komunikativni in tudi profesionalni. Sicer sem do zdaj imel stik le z eno zdravnico, a je ta bila zelo prijazna. Prav vse mi je razložila in niti za trenutek ni delovala vzvišeno. Z zdravniki sicer ne prideš prepogosto v kontakt, saj imajo medicinske sestre svoje ambulante, kamor te napotijo za vse manjše zadeve ali kakšne osnovne ambulantne posege. Tako imajo zdravniki več časa za resnejše bolezni in po mojem lahko sprejmejo tudi več pacientov. Čakalne dobe so (baje) kljub temu precej dolge, tudi po mesec ali več. Ob vsem tem moram omeniti še eno zanimivost, in sicer uniforme. Precej me namreč presenetilo, ko sem ugotovil, da medicinske sestre (pa tudi ambulantni zdravniki) ne nosijo nobenih posebnih uniform. Oblečeni so preprosto vsakodnevno in sproščeno, a tudi dokaj uglajeno. Ponavadi medicinske sestre nosijo kakšne črne hlače in kakšno preprosto majico ali bluzo. Kako to vpliva na samo opravljanje dela, ne vem, vsekakor pa se mi je kot pacientu zdelo zelo prijetno in sproščeno. Pa na hitro samo še nekaj besed o zobozdravnikih. Pri teh je s kritjem zdravstvenih storitev nekoliko drugače. Če sem prav razumel, kar so mi povedali, ti zavarovanje storitve krije le do osemnajstega leta. Kasneje krijejo le preglede, vse storitve in popravila pa je treba plačati. Prav tako so zobozdravniki večinoma privatniki. Zobozdravstveni pregledi zato seveda niso prepogosti. V Sloveniji imamo vsaj še to, a tudi ne vem, kako dolgo še bo, saj so se redni pregledi z vsakega pol leta premaknili na vsako leto. Nadaljevanje prihodnjič Foto: MH Foto: MH Kuharski nasveti Ocvrto pustno pecivo Zraven okusnih krofov te dni pripravljamo še drugo ocvrto pecivo, kot so različni manjši ocvrtki ali miške in flancati. Med ocvrtke uvrščamo dve skupini majhnih ocvrtih jedi: eno skupino pripravljamo iz kuhanega testa, drugo skupino mišk pa pripravljamo iz kvašenega testa. Pustnim ocvrtkom, ki so zaradi oblikovanja z žlico podobni miškam, zaradi temnih pik od rozin in drugega sadja bolj pogosto pravimo miške kot ocvrtki. Vse miške so sladke, kljub temu da testo lahko obogatimo tudi s slanimi dodatki, kot so lupinasto sadje, sir, slanina in podobno. Tako pripravljene pogosto ponudimo ob kozarcu vina. Pri nas miške pripravljamo iz kvašenega testa ali iz bogatega testa z večjo količino dodanih jajc in rumenjakov. V kolikor pripravljamo za miške kvašeno testo, je sestavljeno iz moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, kvasa, masla ali margarine, jajčnih rumenjakov, sladkorja, dišav, kot je va-nilijev sladkor, rum, limonina in pomarančna lupina, soli in mlačnega mleka, s pomočjo katerega testo zgnetemo. V testo lahko damo na male kocke narezano suho sadje, na primer marelice in rozine. Okus testa pa lahko izboljšamo, če v testo damo tudi kislo smetano ali navadni jogurt. Testo za miške pripravimo enako kot za krofe in ko je dovolj vzhajano, ga s pomočjo večje žlice, ki jo pomočimo v vročo maščobo, zajamemo in ga polagamo v vročo maščo- Gospod Marjan iz okolice Ptuja ima zlatega prinašalca, starega 8 let, in njegov Lord ima pogosto močno krvav izcedek iz prepucija, kar lastnika zelo skrb. Psa je peljal k veterinarju, kjer je dobil injekcijo antibiotikov in izcedek se je res zmanjšal, vendar je po nekaj dnevih spet enak, kot je bil pred obiskom veterinarja. Prepucij je koža, ki obdaja zunanji del moškega spolnega uda. Vsak izloček, ki kaplja ali bo. Temperatura maščobe je lahko nekoliko višja kot za krofe. V kolikor ste testu dodali kislo smetano ali jogurt, pa je temperatura nekoliko nižja, da miške ne ostanejo v sredini surove. Ocvrte miške polagamo na papirnato prtiček, da vpije odvečno maščobo, ter mlačne potresemo ali povaljamo s sladkorjem v prahu. V kolikor testo za miške pripravljamo brez kvasa, v testo damo cela jajca, da jih beljak med cvrtjem rahlja. Pripravimo si lahko tudi sirove miške iz kuhanega ali paljenega testa, ki jih prav tako ocvremo. Pripravimo jih tako, da 3 dl vode pristavimo, solimo in dodamo 10 dekagramov margarine ali masla. Ko voda zavre, s pomočjo šibe vanjo zakuhamo 15 dekagramov gladke moke; ko se zgosti, odstavimo, nekoliko ohladimo in v testo dodamo 4 jajca, 10 dag nariba-nega sira (parmezan) in ščepec mlete rdeče paprike. Tako pripravljeno testo s pomočjo žlice polagamo v vročo maščobo in cvremo od 4 do 5 minut, odvisno od velikosti mišk. Te dni pripravljamo še eno znano pustno slaščico, in sicer flancate. Poznamo kvašene flancate, ki jih pripravimo iz kvašenega testa. To je nekoliko se cedi iz prepucija, imenujemo izcedek, ki ga najpogosteje spremlja tudi intenzivno lizanje spolovila. Omenjen izcedek je lahko za psa in njegovega lastnika zelo moteča zadeva, zlasti če kuža živi v stanovanju ali hiši. Zdrav kužek naj ne bi imel prav nobenega izcedka iz prepucija, vidimo lahko le smegmo, ki je belo rumenkasta snov na spolovilu psa in je izloček žlez loj-nic. Manjša količina le-te, ki je nabrana okoli spolovila psa, je manj bogato v primerjavo s testom za krofe, vendar vsebuje enake sestavine. Tako kvašene flancate pripravimo iz moke, margarine, rumenjakov, celih jajc, sladkorja, ruma soli in mlačnega mleka. V testo po želji lahko dodamo naribane lupinice limone in oranže. Iz sestavin zgnetemo ne pretrdo kvašeno testo, ki ga pustimo, da vzhaja in ga nato razvaljamo za slabi prst na debelo. S pomočjo koleščka ali noža narežemo enako velike pravokotnike, ki jih v sredini dvakrat do trikrat zarežemo. Tako pripravljene pustimo, da na kuhinjskem prtiču vzhajajo še 10 do 15 minut in jih nato ocvremo v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu. Pripravimo pa si lahko tudi krhke flancate, ti slovijo po okusnem tankem ocvrtem testu, ki se v ustih hitro stopi. Pripravimo krhko testo, katerega sestavine so moka - potrebujemo 40 dekagramov moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, lahko pa uporabimo samo mehko moko -, dodamo še 4 dekagrame stopljenega masla ali margarine, 3 dekagra- normalna in ne pomeni, da je s psom kaj narobe. Za izcedek je lahko precej vzrokov. Med najpogostejšimi so najrazličnejša vnetja, ki nastajajo lokalno med glavico spolnega uda in kožo, ki jo prekriva. Tako vnetje se imenuje balanopostitis. Psi ne vodijo intimne higiene in zato pogosto prihaja do omenjenih vnetij. Ostali vzroki za vnetje so lahko zoženost odprtine prepucija, imenovana fimoza, bakterijske okužbe, poškodbe, ki nastanejo pri parjenju samca, ali pa mehanske poškodbe spolnega uda, nastale pri preskokih ograje, raznih ovir, vejevja in podobno. Izcedek lahko tudi nakazuje na težave s prostato in mehurjem. Pri vnetju lahko prepucij močno oteče in kuž-ka skeli ter si ga intenzivno liže. Izcedku se lahko pridruži tudi kri, kuža postane otožen, splošno zdravstveno stanje se spremeni, apetit izgine, telesna temperatura se takemu psu pogosto dvigne. Pogosti so tujki v prepuciju, ki lokalno močno dražijo in povzročajo močan vnetni izcedek, na žalost pa je tudi precej rakavih bolezni, ki so vzrok povečanemu izcedku iz prepucija. me sladkorja, da bo testo bolj gladko, uporabimo sladkor v prahu, za boljši okus dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane, testo odišavimo s 3 žlicami ruma, dodamo še 2 celi jajci in ščepec soli. Mleko pri krhkih flancatih zamenjamo z belim vinom in ga dodamo 2 žlici. Iz sestavin na hitro zgnetemo gladko testo, ga razdelimo na dva ali tri dele, da ga lažje raz-valjamo. Razdeljeno testo pustimo, da počiva vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo na tanko, iz njega izrežemo tanke kvadratke, ki jih v sredini vsaj enkrat prerežemo in jih spuščamo v vročo maščobo tako, da trake nekoliko zavijemo. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu. Iz tako pripravljenega testa lahko izrezujemo tudi obliko rožic, tako da izrežemo rožice v treh različnih velikostih, jih med seboj zlepimo, tako da damo eno na drugo od največje do najmanjše in jih ocvremo. Pred serviranjem v sredino rožice damo žličko marmelade. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Psa, ki ima omenjene težave s prepucijem, mora pregledati veterinar. Pregled se najpogosteje opravi v splošni anesteziji, saj je zelo neprijeten in lahko tudi boleč za psa. Glede na klinično sliko se odločimo za nadaljnjo diagnostiko. Najpogosteje odvzamemo kri za hematološko preiskavo in vzorec oziroma bris, ki ga pošljemo v laboratorij. Zdravljenje ponavadi kombiniramo z aplikacijo antibiotikov, z izpiranjem pre-pucija z razkužilno raztopino in lokalnim nanašanjem antibiotičnih mazil. Antibiotik mora pes uživati dalj časa, vsaj 3 do 4 tedne. V določenih primerih je potrebna tudi kirurška obdelava. Kastracija psa in občasno izpiranje prepucija psu z raz-kužilno raztopino so ukrepi, ki ponavadi preprečijo ponovitev bolezni. Skrbeti moramo tudi za močan imunski sistem pri našem psu. Lečeči veterinar bo podal natančna navodila lastniku psa, kako naj preventivno ukrepa in tako prepreči zelo neprijetno in bolečo bolezensko problematiko. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: E. Senčai Tačke in repki i Izcedek iz prepucija pri psu Dobili smo več vprašanj s podobno vsebino glede izcedka iz prepucija pri psih. Lastnike najpogosteje zanima, ali je tak izcedek normalen, se pravi, ali se pojavlja pri večini psov in ali si kuža lahko liže prepucij in se s tem umiva oziroma čisti. Plodnost krav in življenjska prireja (II.) V času presušitve živali krmimo z ustreznimi minerali za presušene krave in se izogibamo krmi, ki je bogata s kalijem. Krma, bogata s kalijem, ali če je v njej previsoka kationsko-anionska bilanca, lahko povzroči pomanjkanje kalcija po porodu. Preveč kationov negativno vpliva na žlezo obščitnico, ki je po porodu preslabo aktivna, zato lahko pride do pojava mlečne mrzlice v klinični ali skriti obliki. Poporodne mrzlice zelo poslabšajo plodnost živali, ker imajo te živali pogosto težave z zaostajanjem posteljice. Lahko povzroče tudi večjo pojavnost presnovnih bolezni in mastitisov. Na nekaterih kmetijah smo ugotovili zelo visoko koncentracijo kalija v silažah, zato takšne krme ne priporočam za presušene krave. Tudi dodatek sode bikarbone ne sme biti v obroku za presušene krave. Dober ukrep proti presnovnim boleznim po porodu je, da ob porodu napajamo krave z mlačno vodo (vsaj 60 l ).Voda zelo vzpodbudi tek živali in se ta tudi hitreje očisti. Po porodu moramo čim prej ugotoviti pojav presnovnih bolezni(na primer s keto lističi) ali s spremljanjem mlečnosti. Če laktacijska krivulja ni normalna, torej mlečnost ne narašča, ampak celo pada, je to že znak presnovnih motenj. Takrat morate biti zelo pozorni in čim prej ugotoviti vzrok za padec mlečnosti. Ugotavljanje ketoze s pomočjo laktacijske krivulje sta že pred leti opisovala finska strokovnjaka. Danes so na tej osnovi že izdelali računalniški program za zgodnje odkrivanje presnovnih motenj. Pri živali, pri kateri sumimo presnovno bolezen, mora to potrditi veterinar in jo ustrezno zdraviti. Lahko tudi preventivno krmimo protiketozne dodatke(propilen glikol, propio-nat, kalcijev propionat ...). Od pravočasne pomoči je odvisen uspeh zdravljenja. Poznamo več oblik ketoz, vzroki so lahko različni. Uspeh zdravljenja je odvisen od uspešnega preprečevanja ponovnega pojava. Važen vzrok za pojav presnovnih bolezni so tudi slabi pogoji reje(reja, pri kateri so živali pogosto pod stresom). Presnovne bolezni lahko povzroče tudi druge bolezni; takšno ketozo imenujemo sekundarna ali lačna ketoza. Tudi zakisanje povzroča sekundarno obliko ketoze. Zakisanje vampa krav poslabšuje plodnost Zakisanje lahko povzroča poleg slabše plodnosti še veliko drugih zdravstvenih težav, kot so obolenja parkljev, padec odpornosti, povečanje somat-skih celic. Zakisanje krav je žal stalnica na nekaterih kmetijah. Zlasti imajo težave kmetije, na katerih v obroku krav ni dovolj strukturne vlaknine ali krave niso pravilno pripravili na novo laktacijo. Ta se naj začne že pred porodom, 2-3 tedne prej, ko začnemo dodajati koncentrate. Pomembno je, da te povečujemo postopoma, in sicer pred porodom 0,5 kg po porodu pa 1-2 kg tedensko. Koncentrat pokladamo v malih odmerkih in večkrat. Posamezen odmerek ne sme biti večji od 2,5 kg. Kako potem visoko proizvodno kravo nasititi s koncentrati, če jo samo dvakrat na dan krmimo. Posebno imajo težave tam, kjer še ni krmilnih avtomatov za krmilo. Nekateri krmijo tudi preveliko dnevno količino. Če se živali zakisajo, je treba pogosto zmanjšati dnevni odmerek krmil. Pri preprečevanju zakisanja je važen tudi vrstni red dodajanja krme: najprej seno in ostala vlakninasta krma ter nazadnje koncentrat. Včasih so težave zaradi preveč škroba v obroku, še zlasti razgradljivega škroba. Na terenu tudi pogosto opažam preveč fino mleto krmo, ki lahko prav tako zakisa žival. V zadnjih časih ugotavljam na nekaterih kmetijah prekratko zrezano koruzno silažo(pod 5 mm), pri kateri sejalni testi kažejo na neustrezno strukturo. Pri zelo kratki rezi se strukturna vlaknina koruzne silaže zmanjša. Pri ugotavljanju zakisanja vampa si pomagamo s kontrolo prežvekovanja, kontrolo blata (konsistenca blata ali v blatni testi) in še z drugimi metodami (npr. nenormalni načini obnašanja živali). Med vsemi metodami je po mojih izkušnjah najbolj priljubljena metoda štetje prežvekov. Premalo prežvekov lahko pomeni zakisanje vampa, preveč pa slab nivo proizvodnje. Če imamo v obroku zelo zrezano travno silažo, je ta metoda manj zanesljiva. Pri obroku TMR si lahko za ugotavljanje primerne strukture pomagamo s sejalnimi testi, pri čemer naj bo nad zgornjim sitom (nad 1,9 cm) vsaj 10 % krme. Na naših kmetijah po mojih prevedbah to brez težav dosegamo. Običajno so težave pri nepravilnem mešanju enolončnic ali pa pri prebiranju že ustrezno homogenizirane enolončnice. Zato je treba več pozornosti posvetiti samemu načinu mešanja in dodajanju ustreznih vezalcev (melase). Zakisanje krav lahko tudi vpliva na izkoriščanje mikroelementov. Pri močnem zakisanju pride do pomanjkanja mikroelementov in vitaminov, kljub temu da so v zadovoljivi količini v obroku. Minerali, zlasti mikroelementi se takrat slabo izkoristijo in se izločijo z blatom ali urinom v okolje. V nekaterih čredah na ptujskem območju smo ugotovili pomanjkanje bakra in železa v serumu krav, kljub temu da so bila ta v ustrezni obliki in količini dodana v obrok. Torej ima prehrana vpliv na izkoriščanje mikroelementov in na obremenjevanje okolja z njimi. Tudi slabo kvalitetna krma (npr. travna silaža) je skoraj vedno povezana s težavami zakisanja. Pridelava kvalitetne silaže je porok dobre proizvodnje in zdravja krav. Torej je za doseganje optimalne življenjske prireje in zmanjšanje tveganja zakisanja treba pridelati čim bolj kakovostno vlakninasto krmo. V Sloveniji pri kakovosti travnih silaž zaostajamo za drugimi evropskimi državami. Kakovost te dosežemo s pravočasno košnjo in z ustreznimi postopki priprave silaže. Previsoka ali prenizka sečnina v mleku je kriva za slabo uspešnost osemenitve Pri redni mesečni kontroli mleka kontrolirajte tudi vsebnost sečnine v mleku. Vsebnost sečnine v mleku je pokazatelj prehrane z beljakovinami in uravnoteženosti krmnega obroka. Previsoka sečnina je morda znak preobilnega krmljenja z beljakovinami ali pa obrok ni izravnan (morda energetsko preskromen, npr. poleti). Preveč sečnine v mleku škodi plodnosti živali. Tudi pri nizki sečnini se ugotavlja slabša plodnost. Visoka sečnina v mleku pomeni tudi, da se te več izloča z iztrebki, v katerih ugotovimo več dušika (pri integrirani pridelavi morda pazljivo). Visok delež N v gnojevki ne pomeni vedno, da so živali zelo intenzivno krmljene, ampak lahko ta kaže na nepravilno prehrano. Ugotovili so, da so imele nekatere reje pri slabši intenzivnosti večji odstotek N v gnojevki v primerjavi z rejami, ki so bile sicer intenzivnejše krmljene, vendar je obrok usklajen po hranilnih snoveh. Tako ima prehrana tudi vpliv na vsebnost N iztrebkov in s tem na obremenjevanje okolja s tem elementom. Podobno velja tudi za druge elemente (npr. fosfor). V Sloveniji sicer ugotavljamo v povprečju prenizko sečnino v mleku, kar kaže na nizek nivo reje, vendar je ta v določenih obdobjih v nekaterih rejah vendarle previsoka, zlasti če so živali samo na paši ali na zeleni krmi in obrok ni ustrezno energetsko dopolnjen. Nikoli ne krmite plesnive silaže ali silaže, ki se greje! Anton Hohler, KGZS - Zavod Ptuj, enota Slovenska Bistrica Krvodajalci 22. december: Mateja Sek, Zasavci 14; Branko Pevec, Salovci 9; Milica Kolarič, Mali Brebrovnik 53; Marjana Pevec, Savci 15; Alojz jvanuša, Fran-kovci 30; Saša Čavničar, Krče-vina 13, Miklavž; Boris Bohl, Grajenščak 45; Irena Laura, Formin 47 a; Stanko Vinko, Spuhlja 2; Jožef Frangež, Sp. Jablane 3; Marija Golenko, Sp. Jablane 10 a; Jožica Kancler, Njiverce vas 11; Igor Muršec, Biš 48; Boštjan Sagadin, Ge-rečja vas 61; Jožef Belšak, Mo-škanjci 7; Rajko Fajt, Ul. Stanka Brenčiča 9, Ptuj; Branko Čepič, Prešernova 20, Maribor; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Janko Zamuda, Tibolci 55; Stanislav Zajc, Mihovce 54 a; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56 b; Marjetka Hvalec, Vinarski trg 7, Ptuj; Stefan Ros, Kočice 36; Danilo Jevšovar, Sikole 64 a; Miran Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Ivan Strelec, Zg. Hajdina 78; Anton Cep, Kočice 13 b; Bernard Kotnik, Stražgonjca 25; Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Mitja Kovačič, Orešje 100; Martin Golenko, Sp. Jablane 10 a; Tadej Strmšek, Zg. Jablane 28; Vinko Burjan, Ul. 5. prekomorske 12, Ptuj; Branko Mlinarič, Stuki 35; Srečko Ba-klan, Sp. Jablane 16; Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju; 2; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Denis Merc, Soviče 12; Dušan Emeršič, Hauptmaničeva ul. 1, Ptuj; Suzana Jus, Ptujska Gora 2 a; Darko Čuš, Mezgovci 64 a; Damir Lenart, Podvinci 126 c; Boris Kosi, Milčinskega 14, Maribor; Marko Mlinarič, Mar-kovci 6; Slavko Prelog, Mure-tinci 19; Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj; Verica Golenko, Dragonja vas 2 b; Bogdan Kores, Medvedce 2 a; Branko Ferlež, Lackova 7, Kidričevo; Nadja Dobrijevič, Trubarjeva ulica 9, Ptuj; Marjan Gradišnik, Zg. Jablane 42; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10 a; Rok Kaisers-berger, Gorišnica 56 b; Jerica Lamberger, Dragonja vas 28; Sašo Nahberger, Zagrebška cesta 118, Ptuj; Milan Dreven-šek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2 ; Tonček Pintarič, Brezovec 89, Cirkulane; Marjan Ciglar, Kicar 112 b; Lucija Dolenc, Dragonja vas 2 b; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Daniel Petrovič, Podvinci 124 a; Stanko Vrbek, Cirkovce 42; Franc Malek, Trubarjeva 13, Ptuj; Jure Novak, Cirkovce 22; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Rudi Nahberger, Zg. Leskovec 10 b; Betka Ameršek, Mihovce 55 a; Tina Otilija Medved, 5. prekomorske 9, Ptuj; Matic Va-lentan, Starošince 13 a; Andrej Rodošek, Cirkovce 30; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo: Franc Trčko, Cirkovce 59 a; Ivo Baklan, Orešje 198; Brigita Bezjak, Formin 39; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Danijel Bedrač, Ciril-Metodov drevored, Ptuj; Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2; Anton Valentan, Starošince 13 a; Metka Kolmančič, Tiha ulica 24, Maribor; Anton Strmšek, Zg. Jablane 28; Franc Kump, Senčak 11; Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Franček Trčko, Sikole 3; Janez Kokol, Kicar 66; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Brigita Čuš, Mezgovci 64 a; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Mario Ku-ret, Kajuhova 9, Kidričevo; Peter Mlakar, CMD 5, Ptuj; Boris Medved, Spodnje Jablane 33; Aleksander Javornik, Vinarje 117, Zg. Ložnica. Astrolog Tadej svetuje Šifra: Pot Vprašanje: Kdaj naj vem, da sem v življenju na pravi poti, in kako naj na njej zdr-žim? Odgovor: Spoštovani bralec, iz horarne karte trenutka vprašanja je moč razbrati, da ste že dolgo na pravi poti in da kljub vsemu dvomite v to. Vsekakor si želite, da bi imeli drugačno pot in nenehno potrebujete določene potrditve in smerokaze. Slednje dobite velikokrat, ampak se vam zdijo premalo prepoznavni. Kljub vsemu boste morali biti bolj zadovoljni s tistim, kar imate in ne boste smeli prehitevati določenih dogodkov. Jasno in glasno boste morali povedati svoje mnenje in biti bolj pozorni na drobne stvari. Od časa do časa je tako, da preprosto ne znate uživati in se predajati lepim trenutkom. Menite tudi, da bi lahko naredili še več in počasi bo čas, ko boste morali stopiti korak naprej. Pri tem bo koristno delovala osebna analiza in ugotovitev, na kaj ste lahko ponosni in na kaj ne. Moder se človek ne rodi, ampak to postane z leti in bogatimi izkušnjami. V mozaiku usode je za vas zapisana sreča in tako kot vsi na tem svetu jo morate poiskati in aktivirati. Slabih dogodkov ne morete ignorirati, ampak jih lahko samo sprejmete in posledično predate v večno svetlobo. Ko človek prične stopati po razpotju duhovnosti, se mora še bolj zavedati dejstva, da ni sam na tem svetu in da s svojim znanjem lahko pomaga drugim. Prav gotovo ni vsak dober kuhar, šofer ali svetovalec. Ravno zaradi tega je še bolj pomembno, da se ukvarjate izključno s tistim, kar dobro znate in za kar ste poklicani. Kako to veste? Preprosto omenjeno začutite v svojem srcu in ta glas je tako močan, da se ga ne da preslišati. Zelo dobro je tudi, da ste solidarni in da radi pomagate drugim. Pomoč je odvisna od vas samih in možnosti, ki jih imate. Pri tem štejejo tudi lepe in prijetne besede. Ne smete pozabiti, da naravni duhovni zakon pravi, da lahko drugim pomagate samo pod pogojem, da vas za pomoč zaprosijo. Brezpogojna ljubezen je večna in prinaša bogata sporočila. Na pravi poti človek zdrži samo pod enim pogojem in to je, da se ne oddalji od svojega bistva. Lastna bremena in težave sleherni posameznik nosi sam in samo od njega je odvisno, ali jih bo predelal hitro ali počasi. Naravna oblika sprostitve je tudi narava in dovolj gibanja. Svoje notranje občutke si lahko zapisujete in tako boste našli tudi povečano moč in energijo. Simbolika življenja je lahko tudi perut bele golobice - nežno in čudežno. Ko boste znali na vse omejitve pogledati s srcem in kot na izziv, tedaj boste vedno našli tudi rešitev. Na duhovnih Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Duševno zdravje razpotjih je vedno veliko možnosti in pomembna je odločnost. Želim vam, da bi pogumno stopali naprej po svoji poti in da bi imeli upanje - tako vase kot v Življenje! Šifra: Sin Vprašanje: Kako naj pomagam sinu, ki se nenehno upira in ne uboga. Je v najstniških letih in bojim se, da bo zašel na kriva pota. Odgovor: Spoštovana bralka, najprej bi vas želel pozdraviti in vam zaželeti vse dobro in veliko osebne sreče. Najstniška leta so najtežja leta in prinašajo veliko dokazovanja in potrjevanja. Sin je zaskrbljen v smislu tega, kako ga bo sprejela družba in kako bo dokazal svojo veljalo. Daleč od tega, da so njegove odločitve vedno na mestu, ampak vseeno je v sebi dobra duša in ima mehko srce. Kljub vsem nesoglasjem, ki jih imata, bo našel pravo pot in bo odrasel v ose- Različni tipi očetov Natalijaje zadnjič brala otem, kakšne tipe mater poznamo, njo pa zanima kaj o tipih očetov? Seveda poznamo tudi pri očetih nekatere značilne tipe, podobno kot pri materah. Pa poglejmo nekatere izmed njih: 1. Nemočen oče: nesposoben je pomagati otrokom pri njihovih problemih, vendar je zaradi njih zaskrbljen. 2. Trd oče: njegova »filozofija« je, da naj otroci raje delajo, kot da se igrajo. Hoče, da otroci nekaj dosežejo in so v življenju uspešni. Njegova vzgoja je usmerjena izključno k temu. Sam odloča o tem, kaj naj otrok počne in kaj naj opusti. 3. Diktatorski oče: vzgaja otroka kot vojaka, zahteva in uveljavlja strogo disciplino, ubogljivost, red in natančnost. Nežnosti in igrivosti v njegovi vzgoji ni. 4. Muhast oče: otrokom pusti vso svobodo in jim vse dovoli, če je tisti hip takšne volje. Čez čas pa je lahko povsem drugačen. Tako otrok nikoli ne ve, kaj sme in česa ne. 5. Ljubosumen oče: ti očetje so ljubosumni na svojega sina in začnejo z njim tekmovati za ljubezen matere oz. žene. Taki očetje so do sina zelo sovražni. 6. Samovšečni očetje: želijo, da bi jih v družini vsi občudovali, zaradi česar skušajo vedno znova razvrednotiti vse ostale člane družine. 7. Neuspešni očetje: očetje, ki v življenju niso uspeli in sovražijo vse okoli sebe, se umikajo vase in so nezaupljivi do vseh. 8. Tekmovalni očetje: značilno zanje je, da skušajo spodkopati avtoriteto in ugled matere v očeh hčerke in jo pritegniti na svojo stran. Posledica je, da se hčerka ne more poenotiti in zgledovati po materi ter zato prične sebe odklanjati kot žensko oz. svojo žensko vlogo. Upam, da bo vedenje o tem Nataliji koristilo v življenju in da oče njenih otrok ne bo ravnal v nasprotju s potrebami in koristmi njunih otrok. Mag. Bojan Šinko Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. bo, ki je vredna zaupanja. Vaša naloga je predvsem, da mu znate postaviti meje in pravila igre. Nenehno pregovarjanje se ne izplača in ni koristno. Ugodno je, da se po potrebi povežete tudi s strokovnjaki in tako mu boste najbolj pomagali. Njegovi izbruhi jeze so zaradi tega, ker želi na vsak način vzbuditi pozornost. Kakšno nesoglasje bo in je tudi normalno, ampak do česa težjega pa ne bo prišlo. Zobozdravstveni nasvet • Tina Frank, dr. dent. med. Rak ustne votline in dejavniki tveganja za njegov nastanek V ustni votlini se lahko razvije veliko različnih vrst rakastih obolenj (malignih tumorjev). Ti lahko vzniknejo iz različnih tkiv ustne votline ali pa gre za zasevke (metastaze) tumorjev iz drugih delov telesa. Zločeste tvorbe v ustni votlini predstavljajo okoli 3-5 % vseh malignih obolenj telesa, med njimi pa je daleč najpogostejši t. i. ploščatocelični karcinom, ki predstavlja kar 90 % vseh malignih obolenj ustne votline, po svetovni statistiki pa je na šestem mestu vseh malignih obolenj. Vzrok za nastanek ploščato-celičnega karcinoma ni popolnoma znan, zelo pomembno pa je, da obstajajo nekateri dejavniki tveganja, pri katerih obstaja veliko večja verjetnost, da se ta vrsta raka razvije. Nevarno je predvsem kaj enj e in druga up oraba tobaka (npr. žvečenje) ter pitje žganih alkoholnih pijač. K razvoju raka pa lahko pripomorejo tudi izpostavljanje soncu, ionizirajoče sevanje, jetrna ciroza, pomanjkljiva prehrana (ugotovili so obratno vzročno povezavo med uživanjem sadja in zelenjave ter pojavom ploščatoceličnega karcinoma), slaba ustna higiena in nekateri virusi. Bolj so ogroženi tudi delavci v lesni in tekstilni industriji ter delavci, ki predelujejo nikljeve spojine. Možna pa je tudi dedna nagnjenost k pojavu te vrste raka, saj se občasno bolezen pojavi tudi pri mladih ljudeh, ki niso bili izpostavljeni dejavnikom tveganja. Ploščatocelični karcinom se pojavlja dvakrat pogosteje pri moških kot pri ženskah, po navadi pri starosti nad 40 let. Kako se bolezen kaže? Začetna oblika tumorja lahko izgleda kot rdeča ali bela sprememba, ki ne povzroča nobenih težav, lahko izgleda kot ranica, razjeda ali pa kot tvorba, ki se dviguje nad površino. Sumljiva je vsaka ranica v ustih, ki se ne zaceli v dveh do treh tednih! Napredovala oblika tumorja pa se lahko kaže kot globoka razjeda, ali kot velika razrasla tvorba z ali brez razjede, ali pa kot zatrdlina v ustih, ki se širi v sosednja tkiva. Pojavi se lahko tudi neprestana enostranska bolečina ter neprijeten zadah iz ust in težave pri jedi; lahko se zgodi tudi, da proteza nenadoma ne ustreza več. Katera mesta v ustih pa so najpogosteje prizadeta? Skoraj polovica ploščatoceličnih karcinomov ust se pojavi na JEZIKU, najpogosteje na stranskih robovih in spodnji površini jezika. Pojavijo pa se lahko tudi na ustnem dnu, dlesni, sluznici čeljustnih grebenov in čeljustih, na sluznici lic ter na nebu. Zelo pogosto se ta vrsta raka razvije tudi na SPODNJI USTNICI. Ker tumorje v začetni stopnji težko spoznamo in ker ne povzročajo težav, je zelo pomembno, da so zdravniki in zobozdravniki pozorni predvsem pri tistih bolnikih, za katere je znano, da so težki kadilci in pijejo žgane alkoholne pijače. Ni odveč še enkrat poudariti, da je sumljiva vsaka ranica v ustih, ki se ne zaceli! Rezultati zdravljenja ploščatoceličnega Vsekakor je dobro, da mu tudi zaupate in da se ne bremenite preveč z njim. Seveda ste njegova mati, ki mu je podarila življenje in s tem veliko možnost za razvoj in pot. Zavedajte se tudi, da ga boste dobro vzgojili in v vlogo bolj aktivno vključite njegovega očeta. Lepo se imejte in uživajte! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog karcinoma ustne votline so namreč dobri pri še majhnih in ne napredovalih tumorjih. Napredovali tumorji pa predstavljajo pri zdravljenju velik problem, saj je lahko prizadet velik predel ust in okolice, pogosto pa so prisotni zasevki tudi po drugih delih telesa. Za točno postavitev diagnoze je treba vzeti vzorec tkiva in narediti histopatološki pregled. Zdravljenje poteka z operativno odstranitvijo tumorja, lahko tudi področnih bezgavk in obsevanjem, dodatno se lahko uporablja tudi kemoterapija. Zelo pomembno je torej izogibanje znanim dejavnikom tveganja, predvsem kajenju in pitju žganih alkoholnih pijač, skrb za temeljito ustno higieno ter zdrava uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, da preprečimo možnost razvoja te vrste raka. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04Í3 www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261 Zdravniški nasveti z Marijo Slodnjak. Vsak torek ob 11. uri in ponovitev v ponedeljek po 19. uri. Glasbeni kotiček Čaka vas nora pustna zabava! Dogajanje v karnevalski dvorani na Vičavi bo ta konec tedna ter v ponedeljek in torek doseglo vrhunec. Na karnevalskem odru se bo zvrstilo še nekaj znanih imen iz sveta slovenske in tuje zabavne glasbe. Nocoj bosta vzdušje v karnevalski dvorani ogrevala Tanja Žagar in Petar Grašo. Simpatična Tanja, z vzdevkom Lady Žaga, bo nastopila s spremljevalno skupino Avantura. Ptujsko publiko bo pevka s svojo neverjetno pozitivno energijo nocoj prav gotovo dvignila na noge. Tanja namreč pravi, da ji za „štoserske" pohode nikoli ne zmanjka idej. „Pri meni je vsak dan v letu primeren za to, da se kaj ušpiči. Za nastop na Ptuju se bom absolutno našemila in najbrž bo ideja za masko znova prišla v zadnjem hipu. Vsekakor pa lahko ptujski publiki že zdaj obljubim noro, pustno, avanturistično 'žaganje'. Za pusta prepevati na Ptuju in opazovati vso to izvirnost in trud, ki ga ljudje vložijo v izdelavo mask, je velik užitek in zame nepozabna avantura," je polna pričakovanj pred ptujskim nastopom povedala energična Tanja, ki ima za seboj že vrsto uspe- šnih projektov. Med drugim je lani jeseni izdala že svoj tretji studijski album z naslovom Naj živi lep spomin. Na albumu je 14 pesmi, od tega štirje dueti: z Adijem Smolarjem, Alfijem Ni-pičem, Marijanom Smodetom in Rokom Ferengo. Kot singel je trenutno z omenjenega albuma najbolj aktualna skladba Nora noč. Februarja bo pevka ob že omenjenem koncertu na Ptuju pripravila še velika samostojna koncerta na Igu pri Ljubljani in v Žalcu, marca pa jo čaka koncert v Žirovnici. Med uspehi na svoji glasbeni poti je Tanja ponosna tudi na svoj prvi izdani koncertni DVD in na vse svoje oboževalce, ki jo podpirajo na družabnem spletnem omrežju Facebook. Teh je namreč že več kot 40.000. Današnjemu avanturističnemu žaganju s Tanjo in večeru največjih hitov s Petrom Gra-šom bo sledil sobotni glasbeni večer s skupinama Katrca Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ERIK IN TRKAJ - Dvigni v zrak Kje sem 8. ¡P Blizu 7. ŽAN SERČIČ - Kaj pa midva 6. DEJAVU - Izpod kože 5. VLADO PILJA - Še zeleno 4. KATJA KOREN - Balada 3. DARE KAURIČ - Cirkus 2. OMAR NABER - Parfum 1. JAN PLESTENJAK in EVA BOTO - To leto bo moje Glasujem za pesem: Moj predlog za Dese+ico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. in Drugo Dugme ter pevko Nušo Derenda. Slednja nam je zaupala, da se nastopa na Ptuju že veseli in da je v času pusta publika veliko bolj sproščena kot običajno. „Zato je ob pustu navadno res užitek nastopati," pojasnjuje pevka in na vprašanje, ali se bo za nastop na Ptuju našemila, v smehu odgovarja: „Mi izvajalci radi rečemo, da smo že sami po sebi dovolj velike 'šeme', da bi se še dodatno našemili ... Vendar bom pustila presenetiti tako vas kot tudi sebe ... Morda pa me kaj prime! Seveda v zadnjem trenutku!" Na odru ptujskega kurento-vanja bodo jutri nastopili tudi člani skupine Katrca, ki bodo letos obeležili sedemletnico delovanja. V teh dneh skupina pripravlja skladbe za festivale, jeseni pa nameravajo izdati novo zgoščenko. Načrtov jim ne manjka niti za pomladne dni, ko bodo v sodelovanju s produkcijsko hišo Showtech in pod režijsko taktirko Marka Sa- Čuki bodo zagotovo poskrbeli za letošnje »divje« slovo od pusta. Foto: Boštjan Tacol in Spela Mohorič tlerja posneli dva videospota. Člani skupine Katrca verjamejo, da jim bo pravljično število sedem zagotovo prineslo srečo, ki jo bodo na nastopih delili s svojimi poslušalci. »Skupini Katrca v letu 2012 zagotovo ne bo zmanjkalo goriva. Se pa zelo veselimo, da bomo te dni tudi mi del velike ptujske pustne pravljice. Naša naloga na odru karnevalske dvorane bo predvsem zabavati obiskovalce in poskrbeti, da z glasbo in humorjem razgrejemo še tako zahtevno pustno masko. Na svojih nastopih smo sicer vedno sproščeni in nagajivi. Je pa res, da je pustni čas še bolj pri- Filmski kotiček Zapiti dnevnik Uvodni prizori ameriških filmov so včasih prav prijetni, ker v prispodobi razkrivajo vso sporočilnost filma. V primeru filma Zapiti dnevnik gre za prizore lahkega letala, ki svobodno in brez omejitev leti med oblaki. Kamera, prav tako osvobojena vseh spon, ji radoživo sledi in tako oba plešeta v svoji neznosni lahkosti bivanja. Malo sem, malo tja, vuhuuuu! Življenje je lepo, če si v glavi svoboden. Ta nedosegljivi ideal za veliko večino ljudi pa tokrat ni predstavljen kot cilj, h kateremu naj bi vsi stremeli, ampak The Rum Diary Igrajo: Johnny Depp, Aaron Eckhart, Michael Rispoli, Amber Heard, Richard Jenkins, Giovanni Ribisi Režija: Bruce Robinson Scenarij: Bruce Robinson po romanu Hunterja S. Thompsona Žanr: komična drama Dolžina: 120 minut Leto: 2011 Država: ZDA meren za kakšne vragolije, ki so jih deležni tudi poslušalci," so pred jutrišnjim nastopom povedali člani skupine Katrca. Nedeljski popoldan po zaključeni 52. mednarodni pustni in karnevalski povorki, bo v znamenju narodno-zabavnih viž z ansamblom Pajdaši. Na pustni ponedeljek bodo temperaturo v karnevalski dvorani dvigovali Gitarsi in Tony Cetin-ski, slovo od letošnjega pusta, v torek, 21. februarja, pa bosta z nepozabno zabavo pospremili skupini Čuki in Kingston. Da bodo tudi Čuki na Ptuju pripravili doživeto pustno zabavo, je obljubil vodja skupine Jože Potrebuješ in dodal: „O, seveda se bomo tudi našemili, v kaj pa prav gotovo ne povemo, saj nas bodo potem ostali takoj prepoznali (smeh). Mi imamo namreč smolo, da ne moremo biti tiho kot ostale maškare ... " Te dni pa skupina Čuki navdušuje tudi z uspešnico Daj mi poljub, ki so jo posneli v sodelovanju z Modrijani. Zadnji album skupine Čuki, ki je trenutno med najbolje prodajanimi pri nas, je Ribič Pepe, s katerim so tudi letos Čuki na Ptuju nastopali na nepozabnem Poli zuru. Mojca Zemljarič kot zaviralni elementi prole-tariata v razrednem boju (če si tokrat dovolimo uporabljati takšne preživete besede). Johnny Depp igra Kenta, brezposelnega novinarja, čigar kariera je zaradi bonvivantskega odnosa do življenja prišla v slepo ulico, zato odide v Portoriko delat za lokalni časopis, ki pa je prav tako tik pred propadom. Tam nadaljuje z doživljanjem sveta skozi dno kozarca in meglo trave ter občasnim 470-odstotnim destiliranim alkoholom, zato se pusti zapeljati lokalnemu bogatašu, ki z drugimi mogotci načrtuje oskrunitev prelepega zaščitenega otoka v ogromno hotelsko letovišče. Film nazorno pokaže, da je vsaka duša podkupljiva, toda odločitev za to dejanje ni zavestno, ampak gre bolj za neodločitev oz. pasivno čakanje, medtem ko zaradi sprejemanja pozornosti in daril mogočnikov polziš vedno nižje, dokler te nimajo v rokah. Ko živiš svobodno, malo sem in malo tja, ni časa za moralo in etiko, in to je tista slabost in ovira, ki omogočata razsloj družbe na razrede. Ne aktiv- nost, temveč neaktivnost sta rak rana, zato so si ljudje skozi vso zgodovino sami krivi, da so bili tam, kjer so. Glavni junak se proti koncu filma le strezni in hoče narediti pravo stvar, toda seveda je za vse skupaj prepozno. Elite predolgo vladajo, sodstvo in policija so njihove lutke, objektivno novinarstvo le konstrukt, pojem neodvisnih medijev pa vrhunski nateg, kar velja še danes, če le preletimo naslove dnevnega časopisja. Film ima še več sporočilnih plasti, ki pa so ena na drugo naložene razmeroma nespretno, toda tako se zdi le na prvi pogled. Ta neustreznost morda kaže na obrtno omejenost režiserja, toda v funkciji filma, ki prikazuje slabosti nepredane- ga življenja, je naravnost idealna, saj svojega sporočila ne poda le skozi zgodbo, ampak tudi skozi nepopolnost samega filma. Tako se v njem mešata kriminalka, ljubezenska zgodba, zgodba o padcu duše, subverzivno gonzo poročanje itd. A vsaka od teh zgodb je le nastavljena, nikoli pa izpeljana do konca, zato je v filmu dovolj prostora še za vsaj tri filme. Glavnemu junaku spodleti, ker se raje pasivno predaja zanašanju sem in tja kot alga med valovi. Pijača, droge, čiki in sirene so preveč mamljive za to kratko tuzemsko življenje, da bi se se-kiral za karkoli drugega. Zato smo danes tam, kjer smo, ker smo v času usodnih sprememb raje gledali gole ženske prsi. Matej Ferce OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o S V vaše življenje bodo prihajali 'g prijetni ljudje. Na drugi strani vas .g bodo osrečiliprijatelji in skupinsko S delo. Močan vpliv bo imela tudi -a služba in morali boste uvesti do-"s ločene spremembe. Svoje mnenje 1 boste povedali jasno in glasno. Va-1 rovati se boste morali ljubezenskih nesoglasij. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Romantična doživetja bodo tista, ki vam bodo vlivala smisel in zaupanje. Spoznali boste, da lažjih poti ni in da boste morali narediti sintezo. Reševali boste nekaj iz svoje preteklosti. Fizična aktivnost bo spodbudna in sprehodi po zasneženi poljani bodo balzam za dušo. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) V zadnjem tednu februarja se boste sprostili in z zaupanjem pogledali vnaprej. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili in napolnili z upanjem. Mešani občutki vas bodo spremljali v ljubezni - čas bo za romantično večerjo. Zvezde bodo v ljubezni naklonjene samskim. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Veselili se boste tistega, kar vam bo ponudilo življenje. Spremljala vas bo ustvarjalna energija. Veliko časa boste namenili razmišljanju o skrivnostih in duhovnih zakonitostih. V ospredju bo intuicija in tako bo čas primeren za pomembne projekte. V službi ne iščite lažji w LEV (23.7. - 22.8.) Hrepeneli boste po izzivih in novih dogodivščinah. Premiki bodo zaznamovani v sodelovanju. Na delovnem mestu bo čas novih priložnosti in ključnih sprememb. Napredovali boste tudi v pogovoru in se boste med vrsticami učili od ljudi. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih. « DEVICA i (23.8. - 22.9.) Pričelo se bo novo obdobje in rast fizične energije bo na zavidljivi ravni. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Notranji mir bo nekaj, kar se boste morali naučiti imeti. Bolje je, da se bolj sprostite v ljubezni in da ne pričakujete ničesar. Romantična doživetja vam bodo obarvala siv vsakdan. SESTAVIL EDI KLASINC Štajerski TEDNIK FRANCOSKI PISATELJ SRBSKI FILMSKI REŽISER ŠIJAN VRSTA ZIDNEGA OMETA SPODNJA OKONČINA TLA POD VODO NAŠ TEKAČ (MARIJAN) VAS PRI MAREZIGAH ERNEST (LJUBKOVALNO) MESTO V PORENJU ZASUK, OBRAT DROBEN CVET KANEC, KANČEK IVO DANEU KDOR JE S ČIM SOOČEN VODA, KI VSEBUJE KALCIJEVE SOLI LEVI PRITOK DONAVE LOČILNI VEZNIK PRIVRŽENEC TROCKIZMA DRAGO IBLER PLOD VLAKNENA PLOŠČA BARJE, MOČVIRJE (STAR.) JUŽNOAMERIŠKA DRŽAVA ODBOR AMERIŠKA DRŽAVA OB PACIFIKU KRAJ PRI KRŠKEM OSEBNI DOHODEK NEOKUSEN IZDELEK REFREN MOČVIRNAT SVET (REDKO) SPONE KIS POSTAVA GLASEN IZRAZ VESELJA STAR MOŽAK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OLGA BEDJANIČ POVRATNIK OTROŠKO VOZILO ODPADKI SKLADATELJ DOLGA DOBA PTUJSKA PEVKA HERCEGOVEC DO TAL SEGAJOČA OBLEKA ARABSKI KNEZ VAS V OBČINI PIVKA PAVLE RUPAR MODEL FORDA ŠPORTNA VETROVKA S KAPUCO DROBEN SPLET AMERIŠKI PEVEC (LOU) POVEČANJE, PORAST DIHALNA CEVKA ŽUŽELK ŽIVAL Z VOLNO UGANKARSKI SLOVARČEK: AGREST = nedozorele grozdne jagode, ČEPNO = vas v občini Pivka, EBNER = avstrijski pisatelj in prevajalec (Klaus, 1964-), ESER = pripadnik eserov, oponent boljševikov, KREMPL = slovenski tekač na dolge proge (Marijan, 1955-), MOERS = nemško mesto v Porenju, MORAST = star naziv za barje ali močvirje, TERABONA = vrsta zidnega ometa. ■eoAO 'efeiieji 'isoieu 'peey '^ejeids '^ejoue 'oudao 'jjuue 'eoejadop 'asq 'news 'oi^s 'go 'e3° I930 '!A0H0 'ejecl 'dO 'uaio» piai 'uoSaio 'JopeA>i3 'pes 'nuosai 'is^oofl 'lenpuais 'ossaidsa 'auoiu 'jauq3 'Sojbj 'eiua^ :ouAejopoA "3>HNVZ|}d>H 31 A3HS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 18. februar: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni na-povednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ, 14.40 Danes v karnevalski dvorani in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11, Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). NEDELJA, 19. februar: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Pustni kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev).11.15 ŠPORT 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev - vmes V ŽIVO 52. KURENTOVANJE PTUJ, 14.40 Danes v Karnevalski dvorani. 18.00: O ku-rentovanju in pustovanjih. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 20. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napo-vednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Danes v karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja v kraj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 21. februar: 5.00 PUSTNA ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Danes v karnevalski dvorani. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 22. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Pregled vesti iz Evropske unije. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi (ponovitev. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 23. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Sora). PETEK, 24. februar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 O pustnem dogajanju v regiji. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). O dogajanju v Karnevalski dvorani 2012, vsak dan ob 14.40! TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) V ljubezni se boste morali odločiti in sprejeti salomonsko odločitev. Diplomacija bo adut, ki vam bo koristil na delovnem mestu. Več časa boste namenili sebi in prostemu času. V primeru, da imate otroke, vam bodo vir navdiha. V veliki meri se boste sprostili in življenje zajemali z veliko žlico. ŠKORPIJONOM STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Intuitivni signali se bodo oja-čali. Dobre iztočnice boste imeli na delovnem mestu. Zavedli se boste prijetnosti in znali uživati v drobnih trenutkih. V ljubezni bodo vaši občutki mešani; ne iščite bližnjic. Spontano bo deloval pogovor in tisto, česar ne morete i na glas, si zapisujete. Privlačile vas bodo adrenalinske dejavnosti. Za osebno svobodo se boste pripravljeni boriti. Istočasno bo obdobje zelo občutljivo. Dobro bo znati izbirati besede in oceniti prioritetne dejavnosti. Uspeli boste v nekemprojektu in omenjeno vam bo odprlo vrata sreče na stežaj. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Kovali boste načrte o svoji prihodnosti. Uspehi se bodo vrstili. Seveda bo obdobje namenjeno tudi počitku in interesnim dejavnostim. Bolje bo, da boste svojega srčnega izvoljenca poslušali med vrsticami. Srečen dan: sreda. Blesteli boste v pogledu denarja in naredili več ugodnih poslovnih potez. VODNAR (1l. l. -18.2.) Radi boste pomagali drugim ljudem. Iskali boste tudi iskrico pozitivnosti in jo našli med prijatelji. Pričakovati je prijetne energije, ki vas bodo povezale v ljubezni in harmoniji. Tako boste našli svojo srečo in obilico ugodnih trenutkov. Služba: dinamično boste povedali svoje mnenje. RIBI (19.2. - 20.3.) Občutili boste neko povečano harmonijo in pospešili boste svoj korak. Ločevati boste morali zrno od plevela. V tišini boste pridobili odgovore na svoja vprašanja. Tako najdete v sebi tudi neko novo in svežo energijo. V ljubezni ne izsiljujte in poglejte na morebitna trenja kot na izziv. Podlehnik • Zanimiva življenjska pot zlatoporočencev Iz Podlehnika v Ameriko - in nazaj V novembru sta praznovala 50 let skupnega življenja Pepca in Miha Kores iz Podlehnika, ki sta dolga leta živela v okolici Čikaga. Njuna skupna življenjska pot je dolga, polna preizkušenj in je zaokrožila daleč od domovine ter ju na koncu spet pripeljala domov, tako kot pravi pregovor: ptički se vedno vračajo v svoja gnezda. Pepca je bila rojena leta 1941 v Podlehniku, Miha leta 1939 v Dežnem pri Podlehniku. Oba sta zrasla v družinah petih otrok, na majhnih kmetijah, na katerih je bilo veliko ročnega, težkega dela, zemlja pa je dajala malo pridelka, zato sta že zgodaj okusila težo kmečkega haloškega življenja. Oba sta si iskala zaposlitve v bližnjem mestu Ptuj. Poznala sta se že iz šolskih dni, srečevala pa sta se tudi kot otroka na Rodnem Vrhu pri sorodnikih. Pred daljnimi 50 leti pa je iskra ljubezni preskočila na domači veselici. Miha je nato šel služit vojaščino, Pepca pa se je zaposlila. Ko je Miha odslužil vojaški rok, sta 19. novembra 1961 sklenila zakonsko zvezo v župnijski cerkvi sv. Trojice v Halozah. Na matičnem uradu pa ju je poročil Božo Šlehta. Iz tistega časa se Pepca spomni, kako težko je bilo življenje, saj kljub majhni kmetiji ni bilo denarja. Oče je naložil jabolka in jih peljal na Ptuj prodat, da si je lahko hči kupila plašč za poroko. Uredila sta si skupno stanovanje na Ptuju in pridno delala. Miha se je nato izučil še za strugarja in prejel še boljšo delovno mesto. Leta 1963 je iz Amerike na dopust prišla Pepčina sestra Anica in ju navdušila za daljno potovanje v Ameriko. Štiri leta je trajalo, da sta si uredila vso dokumentacijo za odhod in 17. aprila 1967 odpotovala v obljubljeno deželo Ameriko. Šele ko sta stopila na tuja tla, ko je bila domovina daleč, sta spoznala, kako zelo pogrešata domače kraje in sorodnike ter prijatelje. Za nekaj časa sta se naselila v Čikagu, kjer je bilo največ Slovencev. Prvih pet let je bilo zelo težkih, saj sta se morala učiti tudi tujega jezika. Vendar sta bila vajena težkega življenja, vajena sta bila odrekanja in sta se kaj hitro v tujini zaposlila in delala od zore do mraka. Spoznala sta, da to ni dežela, kjer se cedita med in mleko. Odšla sta z namenom, da ostaneta le krajši čas in si zbereta prihranke. Toda človek obrača, Bog obrne. Že leta 1972 sta si kupila prvo hišo in mirneje zaživela. Imela sta srečo, ker sta prišla med domače izseljence in dobre ljudi. Zaživela sta v bližini Lemonta, delovala pa v župniji bl. Antona Martina Slomška v : ' j"7 -, m ■ r:t IfeW m $ g > hç' - "««sä*. Zlatoporočenca Pepca in Miha Kores imata za seboj zanimivo življenje. slovenskem verskem središču. Cerkev je bila zgrajena pred 2. sv. vojno, vendar so imeli v njej le nedeljske maše, vse drugo ÍFECC* »*** pa je potekalo v cerkvi v Čikagu. Nato so v Lemontu zgradili še samostan - ameriško Brezje in vanj so se naselili frančiška- ni. Tako so župljani dobili svojo župnijo, posvečeno škofu Antonu Martinu Slomšku. Skoraj vsi Slovenci so se zbirali v slovenskem cerkvenem središču, tukaj je tekla domača beseda, tukaj so se srečevali, da je bilo domotožje manjše. Tudi sama sta se ustalila in postala ožja sodelavca v cerkvi: čistila sta, krasila, kosila zelenico, kuhala za duhovnike in goste, Miha je bil pobiralec denarja, Pepca je bila sodelavka v ŽPS in vedno je pozdravljala goste ter pripravljala govore ob raznih slovesnostih ter pisala članke. Ko sta se zasluženo upokojila, pa sta še več pomagala in predano sodelovala. Vsi, ki so prišli iz Slovenije: duhovniki, tudi domačin p. Benjamin Mlakar, p. Kristijan Gostečnik, škofi in drugi, so se ustavili najprej v njunem domu, šele nato so se napotili v župnišče oziroma po opravkih. Gostila sta tudi predstavnike iz Slovenske matice, glasbenike in pevce. Pri njih so se ustavili tudi tisti, ki so imeli premalo denarja za stanovanje, študij in oblačila. Vsem sta od srca rada pomagala. Še danes ju marsikdo obišče v domačem kraju v Podlehniku in se jima zahvali za izkazano pomoč. Nista pa bila deležna svojih otrok, zato sta se odločila za posvojitev. Leta 1982 sta posvojila dveletno punčko, ki sta jo poimenovala Lidija. Njuno življenje je dobilo še večji smisel. Sedaj imata že dve leti starega vnuka, ki pa ga žal malo vidita, saj je hčerka z družino ostala v Ameriki. Bolj ko so tekla leta, bolj si je Miha želel domov in tako sta 7. aprila 2005 prišla domov. Poiskala sta si lep košček zemlje, od koder se oko sprehodi po gričih, kjer sta preživela otroštvo. Vidita tudi župnijsko cerkev in zvon ju vabi k maši. Srečna sta doma, urejata si dom in okolico z lepim vrtom ter sadovnjakom. Miha je pred kratkih zelo zbolel, vendar je z močno voljo in vero bolezen premagal. Bila sta srečna, ko so se zbrali v družinskem krogu in praznovali njuno zlato poroko. Lepo je bilo, saj so za presenečenje poskrbele nečakinje in soseda. Muzikanti so jima zaigrali pred hišnim pragom. Mašo so obhajali na Ptujski Gori, družabno srečanje pa so imeli pri Svenšku na Selih. Zdenka Golub kurentovanje 2012 .^HERITAGE festival karnevalska Ptuj, 10.-21. februar 2012 dvorana KarnevalFest MARIB0R2012 evropska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj Foto: ZG www.radio-tednik.si www.kurentovanje.net Petek 17. februar PETAR GRAŠO, TANJA ŽAGAR Sobota 18. februar NUŠA DERENDA, KATRCA Ponedeljek 20. februar TONY CETINSKI, GITARSI Torek 21. februar ČUKI, KINGSTON PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Štajerski /pCatering JAVNE SLUŽBE PTUJ Knjiga meseca Jani Virk: Vrata in druge zgodbe Jani Virk VRATA in druge zgodbe ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Pisatelja Virka danes povezujemo s številnimi oblikami kulturnega udejstvovanja, predvsem pa je kulturno polje močno zaznamoval kot odličen pisatelj in pesnik. Pod njegovimi prsti je zrasel romaneskni svet slovitega romana Potres, znana so njegova dela, kot je Ljubezen v zraku ali pa Smeh za leseno ogrado. Toda priznati je treba, da ob veščini obvladovanja daljših besedil, kakršen je roman, Virk prepričljivo vstopa v slovenski literarni prostor tudi kot pisec krajših proznih del. Že s prvo knjigo kratke proze Preskok, ki je izšla leta 1987, je dokazal, da je na tem področju mojster. Prinesel pa je tudi vsebinsko svežino - tanka meja med realnim in fantastičnim svetom, ki jo je vselej prepojil s sokom bridke eksistencialne izkušnje, to je pomenilo nekaj novega. Ta vzorec je ohranil tudi v zbirki kratke proze Vrata in druge zgodbe, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 1991. Sprehod po kazalu razodene naslove: Človek, ki je nehal govoriti, Ljubezen na Dunaju, Vrata, Dva para, Vaški učitelj, Fotograf in Regata. Pred branjem posameznih proznih sestavkov ni odveč prebrati kratkih spremnih misli izpod peresa Milana Dekleve, v katerih med drugim beremo: »V... Virkovem delu junaki ne pripadajo nikomur; nikamor ne spadajo: navzlic temu da se ne znajo zmiriti z nedejavnostjo, kljub temu da skušajo uresničiti preboj iz banalnosti, se dotakniti transcendentnega (ljubezni, tujega telesa, svoje duše), pred njimi ni razpoznavnega cilja niti izvoljene smeri. V trenutku, ko - na videz - dosežejo temni predmet poželenja, zdrknejo v brezmejnost praznine. Zdrsnejo, preskočijo, prestopijo, odletijo v novo zgodbo, ki pa ni izpisana v nam znani abecedi, v kateri ne veljajo zakoni časa, težnosti, razmerij, posledičnosti, perspektive...« In res so. Takšni. Liki, ki tavajo, ki jih je pisatelj potisnil v grozljivo polje niča in globoke bivanjske teme. Njihovo bivanje je svojevrstna izkušnja, igra absurda, je prisila, ki ji je težko uiti, če sploh, saj tudi v smrti ni povsem jasnega odgovora. Torej ostane levitacija v času in prostoru, dokler pač si. Po takem vzorcu se udejanjajo liki v njegovi kratki prozi. So, ker pač so, bivajo, ker »morajo«, življenje je zanje prej breme kot veselje, je nekaj, kar pač imajo in v njem so prisiljeni obstajati in obstati. Zato je logika ničnosti in brezciljnega prestopanja iz situacije v situacijo jasna in opravičena. Pa vendar pisatelj te usodne vidike in ideje sveta ter posameznikov v njem spretno zakrije s privlačno in berljivo literarno prevleko. To niso »zatežena« dela, ki bi odsevala neke poenostavljene frustracije, ki bi zvenela patetično ali jokavo, to so gladko in precizno izpisani prozni fragmenti, v katerih bralec navsezadnje prav uživa. Celotno idejno zaledje potrka na vest šele ob koncu branja ali pa nekaj dni po njem. V prvi osebi pisane kratke zgodbe odpirajo usode ljudi, ki bi jih lahko prepoznavali tukaj in zdaj, kot svoje sodobnike, kot sami sebe. V kratki prozi z naslovom Vrata beremo: »Seveda ni res, kar so mi takrat večkrat očitali, da na svetu nisem imel kaj početi. Če ne drugega, sem se dvakrat na teden s prvim delavskim avtobusom, 5:05, odpeljal proti Ljubljani. Že to ni bilo lahko: danes česa takšnega verjetno sploh ne bi več zmogel. Obrazi sopotnikov so bili prazni in zdelani, njihova oblačila pa so me spominjala na zarjavele kletke v živalskem vrtu.« Mar niso to obrazi današnjega časa? Še vedno aktualni in vse bolj prisotni? Tako se v celoto zlijejo podobe različnih ljudi, ki jih avtor spretno označuje skozi svoje pripovedi. In njegov (njihov?) pripovedni vznik je v premisleku, meditaciji - svoje kratke zgodbe pogosto začne z glagolom premišljevati. Misel, hrepenenje in tudi nekakšna v globino potisnjena skrb zase in sočloveka. Skrb, ki jo je skozi pripoved mogoče zaznati tudi kot neko odvečno stanje, kot nekaj nezaželenega. Skrb do sočloveka in solidarnost sta prikazani kot tihi sovražni sopotnici, kar zgodbam dodaja vrednost današnjega časa. Vrata in druge zgodbe so literarni posladek - lahkotno branje pred vrati, ki prinašajo globoka vprašanja za njimi. Ne glede na to, ali so odprta ali pa tesnijo do konca ... David Bedrač Literarno kolo (92) • Mlada slovenska poezija - 1 Sproščeno in neobremenjeno Velikokrat slišimo, da so pesniki in pesnice mlajše generacije nekako potisnjeni na rob literarnega dogajanja, njihova imena so redkejša, kadar gre za vprašanje nagrad, pa vendar je slovenski literarni prostor zelo živ. Literarno kolo se bo sicer še naprej vrtelo po štajerskem koncu Slovenije, seveda pa je pri tem vprašanju potrebno vrtenje razširiti na celoten slovenski prostor. Ko govorimo o mladi slovenski poeziji, imamo v mislih avtorje, ki so rojeni po letu 1970, in so tako stari največ okoli štirideset let. Gre za generacijo, ki ji pripisujejo izrazno mlačnost, poetično neiz-delanost, nerazumljenost, slab odnos do slovenskega jezika in še je tega, a se bo po vrtenju Kolesa izkazalo, da so to v resnici površni, nepremišljeni in predvsem izredno prenagljeni predsodki. Pregled osrednjih literarnih revij razodeva, da se ti pesniki nenehno oglašajo, da so dejavni na različnih področjih, da prirejajo literarne večere, da se - v času internet-življenja - pojavljajo tudi na različnih spletnih straneh, da gostujejo v tujini in nekateri objavljajo v tujih literarnih revijah. Čeprav v Literarnem kolesu ne bomo zajeli vseh, bomo našteli po-glavitnejša imena, ki nekako izstopajo: Primož Čučnik, Robert Titan Feliks, Stanka Hrastelj, Jurij Hudolin, Petra Kolmančič, Miklavž Komelj, Jaka Košir, Tina Kozin, Matej Krajnc, Taja Kramberger, Klemen Pisk, Gašper Malej, Gregor Podlogar, Barbara Pogačnik, Andraž Polič, Marcello Potocco, Vid Sagadin, Lucija Stupica, Aleš Šteger, Jaka Že-leznikar, Alja Adam, David Bedrač, Miljana Cunta, Tomaž Čelig, Veronika Dintinjana, Gal Gjurin, Jan Grabnar, Andrej Hočevar, Kristina Hočevar, Jure Jakob, Tatjana Jamnik, Ana Pepelnik, Katja Plut, Robi Simonišek, Jan Šmarčan, To-mislav Vrečar, Gašper Bivšek, Sekumady Conde, Sergej Har-lamov, Karel Hmeljak, Kristina Kočan, Simona Kopinšek, Tatjana Lapuh, Sara Lubej, Marko Matičetov, Tibor Hrs Pandur, Marko Samec, Maja Visinski, Jure Vuga, Lučka Zorko, Barbara Žvirc in Katja Perat. Preden se lotimo vprašanja, kaj vznemirja najsodobnejšo pesniško generacijo, kako oblikuje svoj pesniški izraz, kam Pisatelj Vladimir Nabokov, rojen v Rusiji leta 1899, se je menda večkrat pošalil, da je bolj kot on pravzaprav znana njegova Lolita - osrednja literarna junakinja istoimenskega romana, ki je izšel leta 1955. Potem ko so pisatelja zavrnile štiri ameriške založbe, se je za natis odločila pariška, je pa delo izšlo leta 1958 tudi v Ameriki. V središču pisateljevega opusa ostaja pripoved o mladoletni Loliti in o zrelem moškem, Humbertu, ki v dekletu vidi čedalje večjo estetiko. Prvotna se umešča v širšem kulturnem prostoru, ne moremo mimo njihovih obrazov. Potreben je vsaj bežen stik, vsaj hipno nastavljanje ogledala pesnikom, ki so odraščali v nemirnem zgodovinskem in geopolitičnem obdobju - zaznamovalo jih je razpadanje Socialistične federativne Jugoslavije, čeprav bolj malo, glede na to, da so bili šele v otroški ali mladostniški dobi; zaznamovala jih je tudi vojna za neodvisno Slovenijo in kasneje osamosvojitev, oblikovanje lastne države in pisanje ustave. Ob tem ne smemo pozabiti še na bližino balkanskega prelivanja krvi. Pa vendar je ena poglavitnih lastnosti te pesniške generacije prav sproščenost in neobremenjenost z nekdaj skupnim balkanskim prostorom. Le redko se srečamo s tovrstno pesniško tematiko. Zato pa so to generacijo bolj zaznamovali nekateri drugi zgodovinski pojavi. Zlasti je pomemben vstop Slovenije v Evropsko unijo, odpiranje le-te v evropsko sfero in medkulturno povezovanje. To so ustvarjalci, za katere je značilen močan pečat globalizacije, neobremenjenega potovanja in prestopanja geografskih meja. Globalizacijski moment njihove poezije pa tiči tudi v spletnem povezovanju. Objavljanje na tujem je lažje, lažji so stiki z drugimi pišočimi, kar omogočajo številni spletni forumi in spletne revije. Pri pesnikih, ki stojijo na začetku te generacije, je opazna dvojnost. Po eni strani se nagibajo k starim, predhodnim po-etikam, s čimer je navezava s postmodernistično logiko več kot očitna, po drugi oblikujejo nove poetične rešitve. Na izrazito naslanjanje na predhodne poetike naletimo v poeziji Aleša Štegra in Jurija Hudolina, zlasti z odkritim navduševanjem nad poetiko Daneta Zajca, ki je sploh usodno zaznamovala ustvarjalce tega obdobja. A naklonjenost se tako prevesi v seksualno privlačnost. Nič presenetljivega, da je roman zadel tolikšen odmev, saj je odpiral temo, ki je bila tudi tedaj zelo kočljiva. Zaradi pedofilske tematike, ki jo je obravnaval, je bil deležen ekstremnih kritik, na eni strani izrazito pozitivnih, po drugi sta postala tako roman kot tudi pisatelj tarča kritiških napadov, saj se je, po njihovem, lotil preopolzke teme. Toda nesporno ostaja nekaj - roman je napisan briljantno. Gre za literarno mojstrovino, Hudolin se je v kasnejših delih od Zajčevega odkritega vpliva nekoliko oddaljil, Šteger mu je ostal v nekaterih pesmih precej »zvest«. Pomemben pa je pogled, na kateri ravni besedila ta vpliv poteka. Bolj kot vse drugo mlajše pesnike zanima Zajčev izrazni pristop, silovita metaforika, barvitost in posebna ritmičnost. Na ta način se Dane Zajc »pojavlja« v poeziji te generacije še pri marsikom. Očitno je tudi navduševanje nad kozmično poezijo Gregorja Strniše, skrivnostno liriko Makarovičeve, jezikovno erup-tivnim pesnjenjem Nika Gra-fenauerja, igrivo tvorbo plastičnih asociacij in katehrez Tomaža Šalamuna, pojavljajo pa se odkriti vzorci lirike Balantiča, Kosovela in Murna. Pri kakšnem od pesnikov, npr. Jaki Koširju, je čutiti vpliv poetike pesnikov, zbranih okrog zbirke Pesmi štirih, zlasti Zlobca s svojo ljubezensko tematiko. Med vprašanji o vplivih in součinkih pa ne moremo mimo izrazitih postmoderni-stičnih pesnikov, ki so prav tako »prisotni« v poetikah te generacije. Mednje gotovo sodi Uroš Zupan, ki je s pesniško zbirko Sutre vnesel lirski kozmopolitizem postmoder-nizma, odpiranje navzven, iskanje medkulturnih povezav s prostori, ki se nam zdijo (pre) ki potrjuje pisateljevo ukvarjanje z jezikovni drobci. Nabokov je bil stilist, zanimal ga je tudi jezikovni drobir. Niti najmanjše besede v nekem tekstu ni prepustil zgolj naključju. Drugo vprašanje, ki se odpira, je seveda vsebinske narave. Fantaziranje starejšega moškega o mladem dekletu je bilo nedvomno pretresljivo tematsko območje za čas, v katerem je roman nastal in kasneje izšel. In je kočljivo tudi danes. A poudariti je treba, da je Nabokov temo razvil tako, da je ostajal ves čas v območju visoke literarne umetnosti, ob tem pa se je seveda sprožilo ponovno tisto vprašanje, ki postane zanimivo in pereče vedno, kadar izide kakšno taknšo, »problematično« literarno delo: Kolikšna je povezava med av- oddaljeni, omeniti pa je potrebno še liriko Milana Dekleve, Iva Svetine, Aleša Debelja-ka in Alojza Ihana. Seveda pa pri vprašanjih vplivov in zgledov ene pesniške osebnosti in njenega dela na drugo ne moremo mimo tujih avtorjev, ki jih nekateri pesniki te generacije radi omenjajo, citirajo ali jim posvečajo pesmi. Med njimi so v glavnem imena pesnikov, ki jih povezujemo s pojmom moderne poezije, kot so: Lorca, Rimbaud, Verlaine, Malllarme, Baudealaire itd. Beremo tudi o očitnem navduševanju nekaterih pesnikov nad poezijo Ne-rude in mnogih, še pišočih tujih avtorjev. Z njimi ti, sodobni pesniki vzpostavljajo pesniški dialog, pesniška imena jim pogosto služijo kot medij, skozi katerega meditirajo in razmišljajo o pesnjenju ter pomenu posameznih pesmi. Površina poezije obravnavane pesniške generacije je tako nalomljena, zmedena in večsmerna; jezikovno, se zdi, je bliže izraznim vzorcem modernizma, saj išče izrazno svobodo in poskuša povrniti vitalnost jeziku, vsebinsko pa tiplje po votlinah postmoder-nizma. A problem ni tako preprost, še zlasti ne, ko trčimo v idejno zasnovo poezije, ko se dotaknemo pesemske scene in lirskega subjekta. Prav to navduševanje nad modernističnim na eni strani, na drugi pa zavračanje le-tega, kaže na poseben status dvojnosti in na osrednji ustvarjalni načeli: sproščenost in izrazito neobremenjenost. Tako deluje tudi lirski subjekt, ki se rad poigrava z lastnimi duševnimi globinami, vstopa vase in navzven, iz svoje v drugo resnico, kar omogoča posebno percepcijo sveta, rad se plasti in poglablja, se igra z besedami in povsem brez teže na jeziku gleda na svoje ustvarjanje. Pri tem je samokritičen, igriv, ironičen, lahko pa tudi povsem apatičen. Četudi je svet oddaljen in gluh in ga dojema kot pogorišče vseh prejšnjih pesnikov, ki niso pustili veliko, ki so »izro-pali« (skoraj) vse besede s polic pesniške lepote, za poezijo te generacije ni značilen krik, zadušljivo spoznanje o nekem koncu in nemoči besede, pač pa neizmerno pletenje novih besednih mrež ... David Bedrač torjem oz. njegovo psihologijo in tematiko, ki jo v nekem delu obravnava? Literarna teorija je že zdavnaj pojasnila, da je med avtorjev in delom sicer mogoče iskati povezave, toda kakršna koli poenostavljanja na tem področju so lahko zelo škodljiva. Jasno je, da je pisateljeva osebnost eno in »osebnost« romana drugo, da pisatelji tipajo po okolju in se spuščajo v določene teme kot raziskovalci. Ker nekaj je potrebno še priznati - brez pisateljev, kot je Nabokov in še kdo, marsikatera grozna pedofilska usoda, skrita za štirimi zidovi, ne bi dosegla roke javnosti. Torej je potrebno o tem govoriti in pisati, ker otroci ter mladostniki pogosto sami tega ne zmorejo. David Bedrač Literarni dvojčki - 48 Kočljive teme (Nabokov-Mal) Častni pokrovitelj 52. Kurentovanja na Ptuju dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije ★ feccJ ***** f kurenfovanie 2012 AR Kurentovanje kot ga še ni bilo Kurentovanje 2012 bo prelomno, saj dobiva z novim konceptom in partnerstvom Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 vse večji mednarodni pomen in razsežnosti. Kot edinstvena kulturno-etnografska prireditev je jedro Festivala dediščine in umetnosti (Art&Heritage Festival), ki smo ga razdelili v tri programske sklope: EtnoFest, IKamrnevalllFest in AtFegt katerih preplet predstavlja presežno vrednost v Evopskem karnevalskem prostoru. Pridružite se nam, da začutite mistično moč kurenta in žlahtne pustne tradicije ter karnevalskega duha. Pomagajte nam v plemenitem poslanstvu odganjanju zla in oznanjanju čiste energije, doživite Kurentovanje, kot ga še ni bilo. ArtFest festiva ERITAGE Ptuj, od 2. februarja 2012 Osrednji dogodki 11.-21. februar povezujemo svetove we connect worlds EtnoFest KarnevalFest Od 2. do 27. februarja ZDRUŽENJE KARNEVALSKIH MEST (FECC) - RAZSTAVA Od 3. februarja do 7. marca MED SLOVENSKIMI KURENTI IN SIBIRSKIMI ŠAMANI - SLIKARSKA RAZSTAVA Od 16. do 18. februarja, KURENTANC 2012 - NAJVEČJE ŠTUDENTSKO PUSTOVANJE 17. februar, GIMNAZIJSKI PLES V MASKAH 18. februar, PUSTNA POROKA 18. februar, TRADICIONALNI PRIMUSOV DOBRODELNI PUSTNI PLES 18. februar, VELIKI KARNEVALSKI BAL Od 6. do 24. februarja MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2012 19. februar MEDNARODNI KARNEVALFEST - 52. MEDNARODNA Od 11. do 21. februarja FILATELISTIČNA RAZSTAVA FD PTUJ Od 16. do 18. februarja KURENT - IGRANI LUTKOVNI MUZIKAL 17. februar 8. LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE Do 21. februarja VEČERNI ZABAVNI PROGRAM V KARNEVALSKI DVORANI Avantura, Tanja Žagar, Petar Grašo, Katrca, Nuša Derenda, Drugo Dugme, Gitares, Tony Cetinski, Čuki, Kingston. Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih. PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA Osrednji in največji mednarodni dogodek KarnevalFesta Kurentovanja na Ptuju, s poudarkom na karnevalskih skupinah, katerih podstat je etno dediščina. Na povorki se bo predstavilo več kot 4.000 udeležencev iz 7. držav, aktualni in dosedanji princi ptujskega karnevala, etnografske pustne skupine Dravsko-Ptujskega polja in Haloz, pihalne godbe pobratenih mest iz Nemčije in Slovaške, osnovne in srednje šole ter domače in tuje karnevalske skupine iz Belgije, Hrvaške, Makedonije in Srbije. Izbor in nagrajevanje najlepših in domiselnih karnevalskih skupin bo potekal po končani povorki v Karnevalski dvorani. Ogled je možen tudi na tribuni s predstavitvenim programom povorke preko ozvočenja in gostinsko ponudbo. Ponudba vključuje možnost ogleda izdelave kurentij pri mojstru Marko Klincu v Spuhlji pri Ptuju (od 8.00 do 14.00), fotografiranja v kurentovi opravi ter samopostrežno pustno kosilo v Karnevalski dvorani. Informacije in rezervacije: gostilna.pp@perutnina.eu ali gsm: 041 597 592 20. februar, MEDNARODNO SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV 20. februar, VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ROMANO KRANJČAN 21. februar, POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI |_|JL"IJ^I MARIB0R2012 Europska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj Ptuj sir www.kurentovanje.net KONZORCIJ ^^Odem PETROL geaphn MESTNA OBČINA PTUJ TERME PTUJ aoirna TOYOTA ^■IGP PROJECT ING V HYPOGROUP RENT Štajerski RADIOPTUJ 89,8-9B,Z-l04-,3 Pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj pred referendumom 25. marca 2012 V skladu s 6. členom Zakona o volilni in referendumski kampanji (ZVRK, Uradni list RS, št. 41/2007) Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju na referendumu o Družinskem zakoniku. Uredništvi sta si že doslej in si bosta tudi poslej v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za ustrezno predstavitev referendumskega vprašanja ter enakopravno in uravnoteženo predstavitev mnenj organizatorjev referendumske kampanje, ki so se kot organizatorji prijavili Državni volilni komisiji. V predvolilnem času ne bomo objavljali pisem bralcev v podporo različnim mnenjem glede referendumskega vprašanja niti strankarskih izjav za javnost, razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih. Oglasi organizatorjev kampanje Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse organizatorje referendumske kampanje, da svoja sporočila za javnost, nagovore državljanom, mnenja in pobude objavijo kot oglase v časopisu oziroma po radiu. Pri vsebini objav je treba upoštevati ustrezno zakonodajo, zlasti pa 7. člen ZVRK, ki določa, da morajo biti oglaševalske vsebine objavljene z navedbo naročnika. Za resničnost in točnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik oglasa. Pritožbe Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo organizatorji referendumske kampanje in bralci oziroma poslušalci. Pritožbo naslovite v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritožbe. Organizatorjem kampanje, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno sodno varstvo. a Ptuj, 17. februar 2012 Odgovorni urednik Štajerskega tednika: Jože Šmigoc Odgovorna urednica radia Ptuj: Anemari Kekec PTUJSKA TELEVIZIJA peaa PROGRAMSKA SHEMA PeTV Petek 17.2. 3:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Beach master - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon, 10:25 Ptuj v pustu - G. oddaja - pon. 0:45 Modro-pon. 2:00 RegilVOrmoi 316 Ptuj v pustu - 7. oddaja 15:35 Hrana in vino 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:35 Cista umetnost - pon. 17:55 Ptuj v pustu-7. oddaja-pon. 13:15 Ptujsko odrsko deske - pon. 13:35 Duhovna oaza - por. 20:00 Ptujska kronika -pon. Nedelja 19.2. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Ptui vuustu - 3. oddaja - pon. 9:45 Regi TV Ormoi - pon. 10:55 Hrana in vino 12:40 Ptuj v pustu-9 oddaja 3:00 Premi tedna-pon. 3:20 Zemlja in mi-pon. 3:50 PtujsKe odrske deske - pon. 15:15 Ptuj v pustu - 9. oddaja-pon. 15:35 Moto scena-3. oddaja-f ™ 17:00 Poslanski utrip -por. 17:55 Športnik leta 2011 - poi 13:15 jortnik leta 2011 - pon. ujska kronika-pon.. 20:45 ......, 21:20 Moto scena "1:50 Sj napovednik-pon. iscena-B. oad" 21:50 Sport(no) - pon. laja - pon. 20:25 Ptuj v pustu - 7. oddaja - pon. ----EPK r ' m 22:20 llegi IV Gorišnica - pon. Sobota 18.2, 9:00 Ptujska kronika -pen. 9:25 Ptuj v pustu-7 oodaja-pon. 3:45 Lokacija Slovenija-pon. 10:20 Modro - pon. 10:55fPK napovednik - pon. 11:25 Športnik četa 2011 - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:25 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:20 Ptuj v pustu - 8. oddaja 15:15 Ptuj v pustu 3. oddaja-pon. 15:35 Smeha polna skleda - 2. oddaja 16:00 Ptujska kronika-pon. 18:00Ptujska kronika-pon. 18:25 Ptuj v pustu - 3. oddaja - pon. 18:45 Pregled tedna - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Zemlja in mi-pon. 20:55 Kultura na dlani - pon. 21:40 Poslanski utrip - pon. 22:20 Ptujska kronika-pon. 13:40 Ptuj v pustu-0. oddaja-pun. 19:00 52. mednarodna pustna povorka na Ptuju 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Ptuj v pustu-9. oddaja-pon. Ponedeljek 20.2. 9:00 Preglednik IV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Ptujvpustu- 9.oddaja-pon. 10:10 Lokacija Slovenija-pon 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Maora - pon. 13:05 Ptuj v pustu-10. oddaja 13:25 EPKnapovednik 2012 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana in vino - pon. 18:05 Ptuj v pustu -10. oddaja - pon. 17:00 Povabilo na kavo-pon. 17:35 Pregled tedna - pon. pon. ig.og 52. mednarodna pustna povorka na Ptuju - pon. 21:00 Moto scena - 8. oddaja - pon. 21:30 Zemlja in mi -pon. 22:00 Ptujska kronika 22:25 Ptuj v pustu -10. oddaja-pon. www.petv.tv MOg tti ¡Üb ^ntjgkM n IZ kSKTf Program TV Ptuj Oddaja v petek ob 21.:00: Odprtje medcelinsko etnografske povorke in Mednarodno karnevalsko srečanje pihalnih godb. Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10:00: 1. medcelinski Etnofest na Ptuju; 13. otvoritvena slovesnost 52. kurentovanja; povorka tradicionalnih pustnih likov iz Slovenije; nastop 59 različnih skupin tradicionalnih pustnih in karnevalskih mask; nastop karnevalskih skupin iz Italije, Hrvaške, Avstrije Belgije, Bolgarije in Rusije; temperamentne plesalke z Arube; nastop plesalk Kalinke iz Rusije; prvič na Ptuju japonski tolkalisti Nama-hage; mednarodno karnevalsko srečanje pihalnih godb in mažoretnih skupin; 1300 nastopajočih na Mestnem stadionu. .sVmfc TEDNIK ^ RADIOPTUJ B9,B-9B,2-104,3 Nadomestne županske volitve 2012 v Štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj Skladno s 5. členom Zakona o volilni kampanji Štajerski tednik in Radio Ptuj objavljata pogoje in način predstavitve kandidatov za svetnike in župane. Uredništvi si bosta v skladu z zakonodajo in s svojo uredniško politiko prizadevali za enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov. O obsegu in vsebini prispevkov odločata uredništvi samostojno, v skladu z uredniško politiko. Predstavitve na Radiu Ptuj Radio Ptuj je strankam in kandidatom omogočil predstavitev kandidatov za župane v občinah Destrnik in Duplek v obliki poročil s tiskovnih konferenc v informativnem programu radia. Za kandidate za župane bosta tudi javni soočenji. Soočenji bosta praviloma v oddaji Sredi dneva od 12. do 13. ure. Razpored bo pripravilo uredništvo in z njim seznanilo vse kandidate. Dolžina oddaje bo odvisna od števila kandidatov (do 3 kandidate bo polurna, za več kot 3 pa enourna). Radio Ptuj bo o predvolilnih aktivnostih poročal v skladu s svojo uredniško politiko, ki temelji na informativnem programu, torej na informacijah, pomembnih in zanimivih za poslušalce oziroma občane. Predstavitve v Štajerskem tedniku V Štajerskem tedniku smo predstavljali kandidate za župane v občini De-strnik v obliki poročil s tiskovnih konferenc ali drugega dogajanja in bomo tako počeli tudi v prihodnje. Posebnega dodatnega predstavljanja ne bo, razen v obliki volilnega oglaševanja. V predvolilnem času ne bomo objavljali strankarskih izjav za javnost, razen tistih, ki smo jih dolžni po Zakonu o medijih. Volilni oglasi Štajerski tednik in Radio Ptuj vabita vse kandidate, politične stranke, volilne štabe in organizatorje kampanje, da svoja sporočila za javnost objavijo kot oglas v časopisu oziroma po radiu. Pri oglasih ne postavljamo posebnih vsebinskih omejitev, razen v primerih, ko bi z vsebino kršili zakon oziroma neutemeljeno diskreditirali posamezne kandidate ali politične stranke. Ob tem poudarjamo, da je skladno s 6. členom Zakona o volilni kampanji v objavljenem oglasu obvezna navedba naročnika ter da je skladno s 50. členom Zakona o medijih za resničnost in točnost navedb v oglasu odgovoren njegov naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in s programsko zasnovo pa izdajatelj. Pritožbe Pritožbo na izvajanje teh pravil lahko vložijo kandidati ali njihovi zakoniti predstavniki, novinarji in poslušalci. Pritožba se naslovi v pisni obliki na odgovornega urednika časopisa oziroma radia. Odgovorni urednik mora na pritožbe pisno odgovoriti najkasneje v dveh dneh po prejemu pritož-« be. Kandidatom, ki menijo, da njihove pravice niso bile spoštovane, je v skladu z zakonom zagotovljeno tudi sodno varstvo. Ptuj, 15. februar 2012 Jože Šmigoc, odgovorni urednik Štajerskega tednika Anemarija Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj Prireditvenik Na podlagi 60. in 61. a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP 43/11-ZKZ-C) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina Markovci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2011 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork, spremembe 2011 (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki ga je izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 13/11. 2. Območje obravnavanih sprememb podrobnega načrta sovpada z delom območja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Obsega površino, ki jo tvorita zemljišči s parcelno številko 265/6 in 258/23, obe k. o. Nova vas pri Markovcih. Nekatere gradnje in ureditve, predvidene s podrobnim načrtom, že potekajo. S tokratnimi spremembami podrobnega načrta namerava investitor na svojih zemljiščih ob obstoječih proizvodnih objektih širiti oziroma dopolnjevati svojo dejavnost s silosom za potrebe kotlovnice na biomaso s pripadajočimi navezavami. Vse namembnosti v obrtni coni sicer ostajajo nespremenjene. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 27. 2. 2012, do vključno ponedeljka, 12. 3. 2012, v prostorih Občine Markovci, Markovci 43. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 7. 3. 2012, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si). Številka: 3505-5/2011 Datum: 13. 2. 2012 Občina Markovci župan Milan GABROVEC OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si. Informacije dobite po telefonu na številki 02 788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko. www.tednik.si Petek, 17. februarja 14:00 Ptuj, Mestni trg: Ex tempore 2012, odprtje razstav in podelitev nagrad 17:30 Videm, Drvarnica KD: ogled razstave profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič (do 19:00) 18:00 Majšperk, okrepčevalnica Gaiser: občni zbor UD Ustvarjalec Majšperk 19:00 Ptuj, Mestno gledališča: 8. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre in dražba likovnih del Leo kluba Ptuj 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Petar Grašo, Tanja Žagar 22:00 Ptuj, CID: ples v maskah Sobota, 18. februarja 09:00 Videm, Drvarnica KD: ogled razstave profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič (do 10:00) 10:00 Cirkulane: 20. fašenk v Cirkulanah 10:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: pustna prireditev - Gogi show z lutko Tonijem 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Kurent Aleša Štegerja, za izven 10:30 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: 52. Kurentovanje, EPK 2012; kulturni program posvečen otroškima etnografskima likoma vile in piceki 11:00 Lenart, izpred CSD: 21. pustovanje s povorko 11:00 Slovenska Bistrica: otroška pustna povorka po mestnih ulicah 13:00 Majšperk, Breg: pustna povorka OŠ in društev občine Majšperk 13:00 Sveti Tomaž: pustna povorka 14:00 Ormož, hotel Ormož: 8. otroško pustno rajanje 14:00 Središče ob Dravi: pustna povorka 15:00 Ptuj, grad: Kurentovanje, EPK 2012; pustna poroka v kostumih s pokači, kurenti, orači, rimsko vojsko in društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj 18:00 Črešnjevec, Dom kulture: 14. območna revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 19:00 Ptuj, hotel Primus, klub Gemina XIII: tradicionalni Primusov dobrodelni pustni ples Rotary Cluba Ptuj 19:00 Voličina, kulturni dom: predstava Toneta Partljiča Slikar na vasi v izvedbi KD Korenine iz Jarenine 20:00 Ptuj, dvorana Campus: Kurentanc - Šustanc KPŠ; Dubioza kolektiv, Superhiks, Diskobajagi 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Nuša Derenda in Katrca Nedelja, 19. februarja 09:00 Videm, Drvarnica KD: ogled razstave profesorice likovne umetnosti Aleksandre Vidovič (do 11:00) 10:00 Ptuj, na gradu: muzejske delavnice - izdelava picekove kape (do 14:00) 13:00 Ptuj: Mednarodni karnevalfest - 52. pustna in karnevalska povorka Ponedeljek, 20. februarja 10:00 Ptuj, Mestni trg: mednarodno srečanje veselih maškar iz vrtcev 14:00 Mezgovci, izpred gasilskega doma: 16. fašenk po dornavsko, povorka in pustno rajanje v organizaciji TED Lukari Dornava 15:00 Videm pri Ptuju: 17. fašenk s tradicionalnimi pustnimi liki, karnevalskimi skupinami v organizaciji sekcije Koranti Folklornega društva Lancova vas 16:30 Ptuj, Karnevalska dvorana: Velika otroška maškarada z Romano Kranjčan, v organizaciji CID in DPM Ptuj 17:00 Pragersko, Dom krajanov: pustovanje za otroke 17:00 Ptuj, hotel Primus, klub Gemina XIII: Primusova otroška maškarada z Vrtcem Ptuj in ŠD Juhuhu 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Tony Cetinski in Gitarsi Torek, 21. februarja 10:00 Lenart, pred vrtcem: povorka in rajanje Vrtca Lenart 14:00 Bukovci, pri Zmazku: 15. fašenk v Bukovcih, povorka in fašenski ples, v organizaciji KD Bukovci 14:00 Ormož, tradicionalna pustna povorka po mestnih ulicah 14:00 Stojnci: 13. Fašenk po stojnsko v organizaciji KUD Maska Stojnci 15:00 Cirkovce: 20. cirkovški fašenk s kronanjem fašenskega carja v organizaciji PD Cirkovce, Folklorna skupina Vinko Korže 15:00 Podlehnik, krajevna dvorana: pokop pusta v organizaciji Kulturno-folklornega društva Podlehnik 16:00 Spodnja Polskava: pustni karneval 17:00 Ptuj, Mestni trg: pokop pusta in predaja oblasti 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana: Čuki, Kingston 22:00 Cirkovce: Zadnji zven korantovih zvoncev v organizaciji PD Cirkovce Mestni kino Ptuj Petek, sobota in nedelja: 16.00 Vesele nogice 2.; 18.00 Misija nemogoče - Protokol duh; 20.00 Sneg na Kilimandžaru. ETMG RAFSKO'DRUjtägiM "KORANT" MARKOVCI PRIREJA JMM -J'«} V MARKOVCI H POKROVITELJ: Občina Markovci sobota 18.2.2012 ob 13. tiri- gostisce Ambient 16-2- 2 od 19.ure V 17-2- A 4- & H01ZUK 5/fAZP 1S.2. mim vmorm od 19-ure /AiSMSGl- J>ÖAJ/f&M od LS.ure ZJ-filZH & 20 zjßstftMsrwms HI £ sKuriM ntrtCA) TV Televizija Skupnih nternih Programov PETEK 17.2. SOBOTA 18.2. TV www.siptv.si 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Voličina - Ob kulturnem prazniku 11:30 Pustovanje v Lenartu 2011 12:30 Utrip iz Ormoža - ponovitev 13:30 Oddaja ŠKL 14:20 Polka in Majolka 15:20 Ujemi sanje 16:20 Pustna oddaja 2012 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL 18:00 Voličina - Ob kulturnem prazniku 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani NEDELJA 19.2. ■ 8:00 Kilrenbal v Stojncih 10:00 Voličina - Ob kulturnem prazniku 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Glasbeni utrinki 13:30 Fašenk v Markovcih 2012 - V ŽIVO 17:00 Gospodarska oddaja OOZ Ptuj 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Fašenk v Markovcih 2011 21:50 Fašenk v Bukovcih in Stojncih 2011 23:00 Ujemi sanje 23:50 Utrip iz Ormoža 00:35 Pustna oddaja 2012 01:00 Video strani PONEDELJEK 20. 2. 8:00 Pustovanje v Vidmu 2010 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 11:40 Ujemi sanje 17:00 Fašenk na Vidmu v preteklosti 18:50 Od kleti do kleti s prijatelji 20:00 Fašenk v Markovcih 2011 21:50 Fašenk v Bukovcih in Stojncih 2011 23:00 Video strani 8:00 Oddaja ŠKL 9:00 Kulturne prireditve na Hajdini 11:00 Fašenk na Vidmu v preteklosti 11:50 Od kleti do kleti s prijatelji 13:10 Fašenk po Dornavsko iz preteklosti 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:10 Pustna oddaja 2012 17:00 Ob kulturnem prazniku na Destmiku 17:30 Pustna oddaja 2012 18:30 Voličina-Ob kulturnenrLfuazniku . w , _ . ,. 20:00 Glasbena oddaja ¿_ V3IT1I Z6 15 l6t! 21:10 Video strani Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava P (Kradioptuj 89,8-98,2-104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. o PMckiauž 7).6. C. ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A41.9 TDI LIMUZINA 2003 6.980,00 ALU.PLAT SREBRN AUDI A6 2.7 TDIUMUZINA 2008 15.970,00 ALU. PLAT. KOV. SIVA BMW 118 D 2008 8.880,00 AVT.KUMA KOV. SIVA BMW 320 D TOURING 2008 13.650,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTD 2008 6.580,00 KLIMA BELA FORD CMAX 1.8 TOI TREND 2007 7.680,00 ALU PLAT. BELA FORD S-MAX 2.0 TDCIDURAT0RQ 2008 12.770,00 AVT.KUMA KOV. T. SIVA LANCIA DELTA 2.0 JTD MULTIJET 2009 11.999,00 ALU PLAT. KOV. SIVA PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT UMUZINA 2009 9.580,00 AVT.KUMA SREBRN RENAULT LAGUNA 1.9 DCI UMUZINA DYNAMIC LUX 2006 5.980,00 AVT.KUMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQ GRANDTOUR 2009 8.250,00 ALU PLAT. BELA RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI NOVI MODEL 2009 11.250,00 AVT.KUMA KOV. SIVA VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT 2007 9.980,00 AVT.KUMA KOV. SIV. BAKREN VW PASSAT 2.0 TDI VARIANT COMFORTLINE 2008 11.380,00 AVT.KUMA KOV. LISTNAT. SREBRN VW PASSAT 2.0 TDI HIGHUNE LIMUZINA 2009 13.980,00 AVT.KUMA KOV. SIVA VW POL01.6 UMUZINA 2000 1.350,00 2 X AIR BAG TRUK. ZELEN VW TOURAN 1.9 TDI 2008 12.280,00 ALU PLAT. BELA ODKUP VOZIL V ENI URI Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! PRODAJA VOZIL nik cenü Oprema Barva 2008 14.900,00 6 serv. knjiga kov. srebrna 2004 5.750,00 € prvi last. kov. srebrna 2002 2.550,00 c klima kov. siva 2004 5.690,00 6 serv. knjiga kov. siva 1999 2.290,00 6 klima kov. zelena 2002 2.800,00 6 prvi last. kov. srebrna 2008 8.750,00 € avt.deu. klima kov. Črna 2005 5.350,00 € serv. knjiga kov. rumena 2007 7.400,006 serv. knjiga kov. modra 2001 2.990,00 6 serv. knjiga modra 2005 4.150,00 € klima kov. srebrna 2006 4.150,006 klima modra 2001 2.590,00 € avt.kuma kov. modra 2009 19.999,00 € prvi last. kov. črna 2007 6.500,00 6 prvi last. kov. olivna 2008 9.400,00 6 prvi last. bela 2006 5.450,00 € prvi last. kov. srebrna 2010 7.550,00 € prvi last. rdeča 2000 2.950,00 € klima kov. srebrna 1999 1.550,00 c serv0 volan kov. zelena 2003 3.990,00 6 avt.kuma kov. zelena 2002 2.850,006 serv. knjiga kov. srebrna 2010 6.990,006 prvi last. kov. modra 1997 1.090,006 2xairbag kov. siva 2003 7.300,006 prvi last. rdeča Znamka Let renault grand espace 2.0 dci initiale paris opel vectra 2.0 dti peugeot 2061.1 ixr presence peugeot limuzina 4071.816v conf.pack opel astra 1.816v elegance mazda 3231.4 f renault grandtour laguna 2.0 dci initiale renault cli01.2auth.pack peugeot 4071.6 hdi ford monde01.816v ghia peugeot 2061.41xr presence renault cli01.5 dci storia renault scenic1.9 dti nissan premium pack qashqai 2.0 dci 4wd peugeot vagabund partner 1.6 hdi seat leon 1.6 reference renault cli01.216v auth. renault cli01.216v auth. mercedes-benz a140 classic renault cli01.4rt renault megane 1.616v exp. con. citroen xsara 1.616v exclusive peugeot 206+1.41 volkswagen pol01.01 volkswagen touran 1.9tdi basis PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. www.radio-tednik.si Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj Mali oglasi STORITVE PREMOG prodamo zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600. Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si. NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43. www.milumed.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138. UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com. IZDELAVA NADSTREŠKOV in balkonskih ograj, montaža kuhinj, stopnic, omar, polaganje laminata, parketarska dela z montažo zaključnih letev. Leva Brigita, s. p., Sestrže 22 a. Telefon: 031 448 646. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713. PRODAM dve telički A kontrole: si-mentalko, staro 7 tednov, in črno-belo, staro 14 dni, po ugodni ceni. Telefon 041 599 567. UGODNO PRODAM vino modra frankinja, jesenove fosne in deske, debeline 10 cm in 3 cm, zračno sušene. Telefon 070 270 130. PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Telefon 051 667 170. PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sorte jonagold, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Telefon 769 26 91. PRODAM bukova drva v hlodih. Tel. 031 532 785. PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 € za paleto. Tel. 041 723 957. PRODAJA BUKOVIH drv z razrezom na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957. BUKOVA DRVA, razžagana na 25 in 33 cm z dostavo prodam. Tel. 041 893 305. PRODAM večje število prašičev, težkih od 30 do 100 kg. Tel. 051 335 017. PRODAM prašiča, težkega cca 200 kg, domače reje Tel. 041 368 431. KUPIMO suha drva, primerna za kurjavo (hrast, bukev). Tel. 041 687 869. NEPREMIČNINE ODDAM v najem garažo v CMD na Ptuju. Telefon 02 783 41 81. V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136. DOM STANOVANJE V NAJEM ODDAM popolnoma opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju za dalj časa. Telefon 041 915 645. MOTORNA VOZILA AVTOPLAŠČI za osebna in tovorna vozila - totalna razprodaja in ugodne cene do odprodaje zalog. Vulka-nizerstvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel.: 02 629 62 77. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. VABIMO EKIPE, da se prijavijo na prireditev Avto kreš, ki bo junija v Skorbi. Informacije po tel. 041 646 662. V SPOMIN Francu Čušu IZ GOMILŠAKOVE 5, PTUJ Mineva leto, odkar te ni, a v mislih si vedno z nami. Tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je ... SPOMIN 19. februarja 2012 bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Celec IZ MURETINCEV 35, GORIŠNICA Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Kozel, roj. Sekirnik IZ LOŽIN 31 nazadnje stanujoče pri hčerki Štefki v Zg. Gruškovju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družinski zdravnici dr. Šaškovi, medicinski sestri Zdenki ter vsem ostalim sestram patro-nažne službe ZD Ptuj, družinama Grabrovec, nečakinji Anici Kozel iz Ložin, govorniku g. Alojzu za poslovilne besede, g. patru za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter Pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hvaležni otroci NUDIM OBČASNO pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin in delo na kmetiji. Andrej Kozel, Bukovci 99 b, 2281 Markovci pri Ptuju. mmm m mmmwrn Na področju Štajerske in Prekmurske regije (ter drugod po Sloveniji) vabimo k sodelovanju nepremičninske posrednike z licenco, pogoj lasten prevoz. Dodatne informacije in prošnje na maii info@agencia.si, Agencia d.o.o., Vodnikova 155,1000 Ljubljana. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! NOTESDENT ZOBOZDRAVSTVO Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. ZOBNOPROTEHČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU. (PoiLiajti nai na fjitovnzm ijlztu! RADIOPTUJ tut, ¿flletu WWW.radio-ptuj.si Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja. Spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! V SPOMIN V četrtek, 16. februarja 2012, je minilo pet let žalosti, odkar nas je za vedno zapustil Vili Bombek IZ HAJNDLA 21 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Vse hiti kot tiha reka, le spomini spremljajo človeka. SPOMIN Mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Sok IZ MOŠKANJCEV 7 22. 4. 1924 + 16. 2. 2007 Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prinašate cvetje in sveče njemu v spomin. Žena in otroci z družinami Spomni so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Ivanu Zavcu IZ MOŠKANJCEV 109 14. 2. 2008-14. 2. 2012 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. SPOMIN 7. februarja so minila 4 leta, odkar te ni več med nami, mož, oče in dedek Franc Stergar IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 29 Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo. Žalujoči: žena Slavica in sinovi z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... dragemu dedku in pra-dedku Lovrencu Kuhariču IZ LEŠNICE 10 Vnukinja Polona z družino in vnuk Uroš www.tednik.si ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo nam iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, tašče, babice in prababice Neže Cvetko, rojene Šilak IZ HLAPONCEV 53 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za podarjene svete maše, cvetje ter sveče. Hvala tudi g. župniku, pevcem, Pogrebnemu podjetju Mir, govornici Mariji za besede tolažbe ter patronažni sestri ge. Miji Frangeš. Hvala kolektivu OŠ Dornava, Mercatorju -skladišče Ptuj, Komunali Ptuj ter vsem društvom na Polen-šaku in Kulturnemu društvu Hlaponci. Posebna zahvala sosedi Slavi Kokol, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani, bila v oporo in pomoč. Z bolečino v srcu, tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Štefanija Kumer IZ SVETINCEV 38, DESTRNIK Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Almaja, g. župniku Jožetu Škofiču za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru in Destrni-škemu oktetu za zapete žalostinke. Iskrena hvala kolektivu podjetja Gastro. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Kam odšla si, draga mama, kliče žalostno srce. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete Kristine Toplak, roj. Bolcar IZ SPUHLJE 36 1931-2012 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za pisna in ustna sožalja. Hvala kolektivu ŠC Ptuj za izkazano pozornost. Hvala p. Pihlerju za pogrebni obred in molitev, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in besede slovesa. Hvala nosilcu prapora DU Spuhlja in pogrebnemu podjetju za storitve. VSEM ISKRENA HVALA. Tvoji najdražji Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 93. letu starosti zapustila naša draga mama in babica Frančiška Predovnik IZ CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA 8, PTUJ Zadnje slovo od drage pokojnice bo v ponedeljek, 20. februarja, ob 14. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: sin Mitja, vnuk Boštjan z Darjo, vnukinja Nina z Igorjem ter ostalo sorodstvo Dornava • Vitezi Pesničarji ne mirujejo Pozimi za smučarje, poleti za sprehajalce Dornavsko društvo za ohranjanje naravne kulturne in tehnične dediščine Vitezi Pesničarji je v dobrem letu in pol delovanja izvedlo kar precej aktivnosti. Med drugim so se člani lotili tudi urejanja daljše sprehajalne proti, katere del so v teh dneh spremenili v utrjeno smučarsko tekaško progo. Foto: Fotomlakar.si „Proga je dolga 2,5 kilometra in je krožna, vodi pa ob reki Pesnici do dvorca in nazaj," je povedal predsednik društva Miroslav Slodnjak. Sicer pa so se člani društva, ki jih je 67, lani poleti lotili tudi urejanja daljše sprehajalne poti, ki bo povezovala Dornavo s Ptujem in Gorišni-co, speljana pa je prav tako ob Pesnici: „Vse leto smo na trasi poti kosili travo, izdelali smo 17 masivnih klopi in 10 miz. Februar mesec testenin 5,90 6,90 pomaranča, ob dravi 3a, ptuj s klasičnimi omakami s kreativnimi omakami eur eur Foto: Fotomlakar.si Pogled na oranžerijo pred ureditvijo (levo) in po več akcijah članov društva Vitezi Pesničarji Podravje • Oddaja zbirnih vlog Brez usklajenih podatkov oddaja ne bo možna Letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za leto 2012 se začenja že 27. februarja, zadnji rok za oddajo pa poteče sedmega maja. Zamudniki bodo sicer vloge za pridobitev neposrednih plačil lahko oddajali še do prvega junija, seveda s „kazenskimi" odbitki. Zbirno vlogo morajo tudi letos vložiti vsi, ki želijo v letu 2012 vlagati zahtevke za kateregakoli od ukrepov kmetijske politike, ki so vključeni v kmetijsko-okoljski program (KOP) in ki so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti ali pa dajejo v promet živinska gnojila. Iz Agencije za kmetijske trge, ki je zadolžena za obdelavo vlog, pa letos sporočajo: „Prejšnja leta so kmetje oz. vlagatelji na dom prejeli navodila oz. kratek opomnik za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike ter podatke o zemljiščih v uporabi. Letos Agencija omenjenih podatkov in navodil nosilcem ne bo pošiljala na dom. Kratek opomnik za uveljavljenje ukrepov kmetijske politike za leto 2012 v tiskani obliki je nosilcem že na voljo pri kmetijskih svetovalcih na vseh izpostavah Kmetijske svetovalne službe. Vsa navodila, obrazci, informacije in podatki, ki so potrebni za uveljavljanje neposrednih plačil in plačil Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 za ukrepe osi 2, pa so na voljo na spletni strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja na portalu: 'Zbirna vloga 2012 ... od A do Ž'. Na dom pa bo Agencija poslala pisno opozorilo le tistim kmetom, ki imajo v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) neusklajene podatke, zaradi katerih vnos zbirne vloge ne bo mogoč, in jih bo pozvala, da naj podatke v RKG na svoji upravni enoti uredijo najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge. Z urejenimi podatki v rKg in v registrih živali ter pravilno izpolnjenimi in pravočasno oddanimi vlogami lahko vlagatelji sami prispevajo k hitrejši obdelavi zahtevkov in k hitrejšim izplačilom." Vodja svetovalne službe na ptujski KGZ Peter Pribožič pa je kmete opozoril predvsem na to, da naj se držijo določenih terminov obiska pri svetovalcih: „Naši svetovalci morajo ob vsem drugem delu obdelati 8000 kmetij, zato bo vse lahko teklo le, če bodo vlagatelji ob uri, ko so naročeni, pri nas. Z računalniško aplikacijo letos ne pričakujemo težav, naj si pa vlagatelji res uredijo neusklajene podatke, kot opozarja tudi Agencija, saj sicer vloge naši svetovalci ne bodo mogli izpolniti in odposlati!" (SM) Nekaj klopi je že ob sprehajalni poti. Urejanje te poti bomo nadaljevali tudi letos." Januarja lani so člani začeli še sanacijo t. i. oranžeri-je z okolico za dornavskim dvorcem: „Začeli smo čistiti grmovje, trnje, robidovje in smeti ... Tako smo očistili okoli hektar veliko območje, ki je bilo povsem zaraslo in zapuščeno in je več let le propadalo. Na očiščenem območju je bilo treba zasipati še ogromno jamo, ki se je pokazala, za kar se je navozilo kar 40 tovornjakov zemlje! Maja smo zasejali travo, na objektu oranžerije pa smo poleti zasteklili 36 oken, uredili sanitarije in na strehi zamenjali okoli 200 uni- čenih strešnikov. Skupno je bilo izpeljanih kar 31 velikih delovnih akcij." Ob tem so člani društva organizirali še več društvenih srečanj in voženj s starodob-nimi vozili, pripravili razstavo starodobnikov, mednarodno srečanje ljubiteljev starih vozil ter pred državnim prvenstvom v oranju izvedli treninge oranja s starodobnimi traktorji: „Na tekmovanju sta se naša tekmovalca Tadej Tašner in Janez Veselič zelo dobro odrezala, saj sta osvojila drugo mesto na državni ravni. Na to smo zelo ponosni," je še povedal Slodnjak. Člani pa so se izkazali tudi v dobrodelnosti, saj so sokrajanu Rastku Antoliču, ki mu je požar na gospodarskem poslopju dodobra uničil traktor, tega zastonj povsem prenovili. V letošnjem letu bodo po besedah predsednika Slodnja-ka aktivnosti nadaljevali: „Prvi cilj je dokončna ureditev sprehajalne poti, ki jo bomo tudi označili s kažipoti in markacijami. Seveda bomo vnaprej redno vzdrževali oranžerijo z okolico, v planu dela je še nekaj društvenih voženj in srečanj imetnikov starodobnih vozil, udeležili se bomo srečanja imetnikov starih mopedov, organizirali pa bomo tudi spomladansko košnjo in jesensko oranje s starimi traktorji." SM 'immiji/jtwa'/Atnnmwiriuitwii pm G C TáJVtWJ LEI NA ESTO! tntr^ntfutwu < rtr Káiánr a*.*'f* ?á 080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si Q zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR (Poihlojh naí fia íuítounzrn íjiLta! RADIOPTUJ tut ¿filetee www.radio-pluj.si Črna kronika Voznica hudo poškodovana 11. februarja se je izven naselja Bohova zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. 32-letna voznica osebnega avtomobila iz Maribora je zaradi neupoštevanja pravil o prednosti zapeljala v križišče in trčila v osebni avtomobila, ki ga je vozil 47-letni voznik iz Ptuja. Voznica se je v trčenju hudo telesno poškodovala in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Zoper njo bosta podana ob-dolžilni predlog in plačilni nalog. »Podjetniki« pred sodnikom Policisti PP Ptuj so 15. februarja k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju privedli 35-, 30- in 26-letnega državljana Slovenije z območja Ptuja, ki so utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja hudodelskega združevanja, saj so storili več kaznivih dejanj poslovne goljufije. Ovadeni so s svojim podjetjem kupovali različno opremo, za katero pa niso poravnali kupnine, oziroma so najemali različne stroje ali opremo, a je najemnikom niso vrnili, temveč so jo v času najema prodali. Dva izmed ovadenih sta osumljena tudi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Vlomi, tatvine V času od 10. do 13. februarja je neznan storilec vlomil v proizvodne prostore in skladišča podjetja v Slovenski Bistrici. Odtujil je 120 metrov bakrenega električnega vodnika, več kosov različnih kristalnih izdelkov, nakita in izdelkov iz muranskega stekla. Premoženjska škoda znaša okoli 9.500 evrov. 13. februarja ob 9. uri je 31-letni lastnik osebnega vozila iz okolice Slovenske Bistrice opazil, da mu je neznan storilec ponoči odtujil vozilo Volkswagen golf, serije 6. Premoženjska škoda znaša okoli 16.000 evrov. Neznani storilec v nočnem času med 10. in 11. februarjem iz kovinskega boksa za plinske jeklenke ob trgovini v Miklavžu na Dravskem polju, ki je bil varovan s ključavnico na vratih, odtujil 14 polnih plinskih jeklenk. Premoženjska škoda znaša okoli 1.300 evrov. Irh GRAD L (. www.artiigrad.siinfo@artiigrad.si ^031/231 223 --^.izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov ^.projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja ^.projektiranje po željah naročnika ^legalizacije črnogradenj .-a geomehanske raziskave in projekti ^inženiring_ Napoved vremena za Slovenijo Kakor na petrovo (21.) vreme kane, tako ves mesec ostane. -11/3 Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, več oblačnosti bo v vzhodni Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od -13 do -4, ob morju -2, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem do 9 stopinj C. V soboto bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V nedeljo se bo postopno pooblačilo, čez dan bo zapihal jugo-zahodnik. Na zahodu bodo že manjše padavine.