: *’*v >•: J .:*< Mirno, čisto vest imej J Slab si, Kadar se bo .ji 3. $>k S komerkoli gcvc-riš, v lice mu odkrito glej. MESEČNIK ZA SLOVENSKO MLADINO VSEB\NA‘ Za srečo v Novem Letu 0 materinem jeziku ..v*.3 Dramilo.*.* -5 Valentin Vodnik. >5 »* Vladina pi&e: Odhod slov. učiteljice.**7 Naš Božič..8 Sv. večer...8 Vescilo. • • . • . »«9 Hoja prva glasbena ura Naša slovenska šola..10 Jaslice. .H Iz uredništva -'1 • ..12 Eisi jbni- • - - *.13 Prigode nagajivega Bobija ..... 15-16 Naslov: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Bivvabik, Minn. Naročnina: Celoletna $1-50 Polletna $1.00 //////// -1 - 7 L- ci srečo v oveni letu Sreče si Seli vsakdo v Movem Letu. Tudi ti.' O kako srčno ti jo tudi jaz voščim in želim. Teda - v čem pa cbst^ji sreča? Ce v kateri, v tej stvari je danšnji svet na nejasnem. Le po slučaji .Največja sreča je bogastvo, je trdil ubožec, naj¬ več ja sreča je zdr vje, je zatrjeval bogatin, ki je bil vedno bolan, hajvečja sreča je prostost, je zdinval jetnik v zaporu. Kje je sreča? Frikase se ti na zemlji, sprem¬ lja te nekaj trenutkov skozi življenje in zopet iz¬ gine - in ti ne veš od kod je prišla, tar je šla. Kaj pa je vendar sreča? Sijaj, uspeh, čast, bogastvo? Vse to utfegne za nekaj hipov človeka oma¬ miti in isli da je srečen. desnična, trajna sreča pa izvira le iz pravilne vzgoje, iz plemenitega in čistega mišljenja, iz prizadevanja zq dobre, iz ;iela, ki 0 a vodi gorka ljtUMzon do sočloveka. Lpolnjevanje dolžnosti - to je edina sreča, kajti v tern se človek dvigne nad samega sebe, ko se žrtvuje v sao.opreuagovanju in se odpoveduje tistemu kar u & aja nje & ovi pečutnesti, da take ne pride na¬ vzkriž s svojo vestjo in z večno postavo. Ce pa le en del žrtve, ki si jo Bogu dolžan oategneš, si za¬ pravil mir, ki ti &a svet ne nore dati. de šteješ srečnega, če morebiti imaš kar lju¬ biš; toda v resnici srečen je le tisti, ki ljubi* in ima to kar je res ljuoezni vredno, hnogo ljudi ljubi škodljive 6tvari, misleč da jih napravijo sreS- \ne, pa vendar oodc spoznali, da le mirno srce dela , človeka srečnega. - 2 - Zakaj je bolan in utrujen tiari da*©« !" naš svet? Zato ker teka za blesteče navidezno srečo. Beseda "bosta kakor Bogova" še vedno slepi. Kc pa vi¬ di , da se božanska sreča na zemlji ne nore udoma¬ či ti in pri tem izgublja vero v otroštvo božje, so razočaranje, jeza, sovraštvo, zavist in predvsem nemir bistveni znaki novodobnega človeka. Mogočen kralj snrtnonevarno zboli. Zdravniki svetujejo naj se obleče v srajco srečnega, človeka. Ali kje dobiti srečnega človeka? Zastonj iskanje. Ne med. bogatimi, n? med pijanci, ne med razposajen- ci, ne med ljudstvom, ki je zavrgle Bo fe a. Končno najdejo srečnega človeka. Preprosti, zgarani, ubo- ^i človek, oče številnih otrok. Pripeljejo ga h kralju, Z veaeljen da siajco velikemu kralj««. No, srajca prcpelela, ponošena in razpadla. Vendar njegovo srce je bilo vdano, veselo, srečno, ker je bilo božje. Čeprav ubog, čeprav zgaran - no srečen, ker je imel izvir sreče v sebi: svojega 3o s a, svojo vero. oveti Frančišek poje v.selo, čeprav bosonog gazi visoki sneg. Ko je bil vprašan kako more pe¬ ti in biti vesel je hitro odgovoril, da je "Glasni*. Velikega Kralja." Kaj njemu nar mraz, bolezen, la¬ kota, uboštvo, ko pa v srcu nosi svojo srečo- svo¬ jega Bo^a, ki Ga nad vse ljubi in i.u je vdan. Da, prava srečo je le v Bogu.' Le Bo*, prinaša čisto in neskaljeno srečo. In tako srečo ti želim v .Novem 15^3 Gospodovem letu. Hitimo vsi po srečo k « " &R£CI ". ,V ?//*'.'K'/ Anton Martin Slomšek - 3 Ril;,: It "i W ||f kS VU:.U Žalosten in dolgočasen bi bil svet, ko bi goborili vsi ljudje isti jezik. 3og bi prav lahke dal vsem ljudem en jezik, kakor je dal apostolom, da sc govorili v vseh jezikih. A božja modrost tega ni sto* rila. Sv. Duh je na binkcšrni praznik posvetil vse jezike zato. da s hvaležnim srcem spoštuje vsak svojega, da daje zanj Bogu spodobno čast in hval@. Med vsem 4 jeziki, .ora biti Slovencem naš mat rin je¬ zik najljubši. Bratje in sestre.* olov nec bom govoril olovencem nove besede iz materine ljubezni, govoril v slovenskem jeziku, zakaj tudi tega je dal sv. Duh govoriti apostolom. ile govorijo same po Koroškem, kranjskem in Štajerskem našega ime¬ nitnega slovenskega jezika« Pojdi za jo gora do morja, našel boš po Hrvaškem,! Dalmaciji, Bosni in Srbiji ljudi, ki govore slovensko kakor ti. Pojdi čez morje ali 89 pa sprehodi po tvropi, povsod boi našel Slo¬ venca, ki govori slovensko in poje lepo našo pesem v slovenskem jeziku. Je li morda slovenski jezik tako grd in zarobljen, da bi se morali sramovati slovenske govorice? Lepe so pridige v tujem jeziku, pa tudi v slovenskem lepo t.Jco. Prijetne so tuje pesmi, ali prijetnejše so pesmi slovenske, ki se lepo gladko zlagajo in nam po nebeško razvese¬ ljujejo srce. Kdor tvoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu nijancu, ki zlato v nrah tepta in ne ve kakšno škodo dela. Slovenski starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok slovenskega je¬ zika ne uče, so nehvaležni hišniki, saj zapravijo svojim otrokom drago domačo reč, slovenski jezi#, ki so jim ga izročili njihovi dedje. Ta¬ ki očetje in matere so podobni slabim gospodarjem, ki prodajo svojo o- četno gospodarstvo, kupujejo druge hiše, a pridejo slednjič na beraško palice. Kar je oče dobrega prejel od svojih staršev, mora zapustiti Bvoje* - mu^ sipy.;_ kar se je mati hvale vrednega naučila od svoje matere, bo zapustita tudi svoji hčerki, f aterin jezik je najdražja dota, ici smo - 4 - jo dobili od svojih starih. okrbno sipo ga dolžno ohraniti, olep¬ šati •.in svojim r. la j lira zapustiti.. Človeški jezi j je talept, ki nam ga js izročil gospod nebes in zemlje, da bi z njim kupčevali in napravili veliko dobička. Kdor svoj materin jezik pozaoi, malopridno zakoplje svoj talent; Bog 6 a bo nekoč terjal zanj in vsi zaničevalci svojega jezika oodo vrženi v temo. iie bodi vas sram, da ste Slovenci; to naj bo Vaša častJPrva moja žalost je, da nas nekr tujci zaničujejo. Vedi- o se tako, da bomo vse Časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi. Druga ža¬ lost mojega srca je slaba navada blov-ncev, da je svojega rodu in jezika sramujejo in slovensko govoriti nočejo, hikarte tega, ljubite svoj narod, spoštujte svoj jezik. 1 0 ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik.' S teboj sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dojiuga očeta; v tebi me jc mati učila moliti in spoznavati Boga; tebe hoče hvaležno spoštovati in te ohtaniti kc najdiažji spomin na svoje rajne starše; za tvojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor premorem. Bo svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku hvaliti Bega, najrajši v slovenskem jeziku učiti svoje ljudi brate in sestre Slovence. Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, naj bi bila slovenska, moja .poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska pn ia irnra. Prebrisana glava in pridne roke boljše blago so ko zlate gore. fcladini najlepša lepota je ta; nedolžnost, ponižnost in žlahtnost srca. Kdor s svojimi etaurši lepo ravna, časno in večno srečo ima. Valentin Vodnik olovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje le & a najprava: polje, vinograd, gofa, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave: išče te sreča, urr ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan. ftlej, stvarnica vse til ponudi, le jemet' on nje ne zamudi l Lenega čaka str 0 an rokav, pal'ca beraška, orazen bokal. se je rodil v Zgornji Šiški pri Lju¬ bljani. Z veseljem je hodil v šole. Stopil je v frančiškanski red. Kasneje je kot sveten du/ovnik služboval po raznih krajih, med drugimi tudi visoko v hribih v Gorjušah nad Bohinjskim jezerom. Seznanil se je z učenim 1jubljenskim baronom Žigom Cojzčm, ki je Vodnika spodbujal, naj niše pesmi in poučne spise za slovenski narod. Znane Vodnikove pesmi so: Dramilo, Zadovoljni Kranjec in fcioj sponenik. Spisal je tudi več slovenskih šolskih knji a . - $ - Vodnik je napisal še veliko drugega. V svoji pratiki je ljudstvo poučeval o zemljfpisju, gospodarstvu, računstvu in vreraenoznanstvu. Objavljal je tudi kratkočasne zgoibice. Na¬ pisal je celo Kuharske bukve za gospodinje. Izdajal je prvi slovenski časopis "Ljubljanske Kovice". Jezik njegovih spisov je sočen, naroden; izražanje šaljivo, vedro. V Ljubijani ima spomenik, na katerem stoji napisano; Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina, PIŠE me pesmi pojo. m l r D n Na tem mestu bomo objavljali pisma in proste spise. Dopisi, ki naj bodo objavljeni ihorajo dospeti vsaj do 15 vsakega meseca. Pismu priložite tudi svojo sliko, ki naj bo približno iste veliko¬ sti kakor slike v današnji številki. Ne pozabite.' Sedaj pa le na delo, da bo dooer uspeh imelo. Gospodična Lojzka Verbič bivša učiteljica slov. Čole ©IDO-KDSD tUdtDlTEOJIDCE rt Kar presenetila me je novica, da je dobra slovenska učiteljica, gospodična Verbič, take ne¬ nadoma odšla na novo službeno mesto v državo Illi¬ nois. Hi sem bodila v slovensko šolo. čutim pa, da je s tem nastala vrzel, ki jo bo težko nadomesti¬ ti, posebno ko se čutim dolžno, da bi po svoji moči učila svoji dve mlajši sestri in mlajšega bra¬ ta, ki so bodili v slovensko šolo, če bom sploh znala kako začeti. Ni mi bilo preje toliko do te naše šole, še¬ le sedaj ko je gospodična odšla sem se nekoliko zavedla in vidim kaj smo izgubili ter koliko dobrega je storila gospo*- dična Verbič v dobi dveh let njenega požrtvovalnega dela pri učenju slovenskih otrok. Vam, gospodična učiteljica, vsi Želimo mnogo uspeha in božjega blagoslova na Vašem novem službenem mestu, V potrebi pa se bom obra¬ čala na Vas za kak nasvet pri učenju mojih mlajiih sester in brata. Za sedaj Vam pa zakličem stotero hvalo za vse dobro storjeno v prid naši mladini, ki še zna slovensko. Upam, da tudi pozabila nebo kar ste jo naučili. karija Strupi Naš Božič Ze pet dni prod Božičem ao se začela šolske po¬ čitnice. Doma smo začeli pospravljati. V sredo smo postavili jaslice in božično drevesce. Končali smo zvečer ob šestih. V cerkev smo šli že ob enajstih, ker tukaj pride mnogo ljudi k polnočnici. ki imamo navado, da smo na sveti dan doma. Peli smo lepe božične pesmi, gospod kihelič pa je naše pet^ je spremljal s kitaro. Tako smo praznovali naš božič, ki je kar prehitro minil. Jože Škorjanec SV VEČER Otroci smo komaj čakali svetega večera. Ata je že pred nekaj dnevi naredil jaslice in božično drevo. Nazadnje je prišel sveti večer. Takoj po večerji smo šli kropit in kadit, kakor tam kjer sta doma ata in mama. Potem smo pa molili vse tri dela rožnega venca. Ko smo odmolili rožni venec smo od¬ prli pakete, ki jih je prinesel Božiček. Jaz sem dobil žogo, bombone, suknjič, kapo, raketo, radir¬ ko in svinčnike. Kakšno veselje je biloJ Nato je ata odprl radio in smo poslušali lepe božične pesmi, na gramofonu smo pa slišali par lepih slo¬ venskih plošč. Nato smo šli otroci veseli spat. Z/e^ejScr" U*rv ■ y lr~o /00 r i$c^JbsfLL/ . ^SfcctsT-CL' syYl^)^lYU*~' yL ^ / -^^cxy\-^yCL^ /nsr-čM/)^ Jt/v^ (^j-^r^r^Uv^cr ^žcri^ntA^ >CT 'JjisffUL. ^yy^A~oy&^ v~4 -e^t ^*$as '/Buur^cu£i^i^ ^AJsri& Q ~' Mila Vidmar (Yi O JA PP\JA GVASlitNA VJAJA Danes oom opisala kako sem se prvikrat učila igrati klavir. X e ^ko sern pričakovala kdaj pridem na vrsto. Gospod Kuntara mi je določil torek ob pol enih. Zdelo se mi je, da se čudno počasi vleče¬ jo dnevi. Pa je le prišel tudi ta srečni dan. Sama nevem kaj vse sem pričakovala od te prve vaje, da sem jo t?ako težko čakala. Vsa vesela sem hitela določeni in težko pričakovani dan v učno sobo. Najprej mi je dal gospod Kuntara knjigo "Schaum Piano Course", to je prva učna knjiga z notami in številkami. Potsre mi je razložil imena tipk, imenujejo se: A, B, C, D, P, P, G, Te so rasdeljene na sedem delov na klavirju. Nato mi je po¬ kazal kako se roke položijo na tipke. Prsti morajo biti zaokroženi. Ko mi je vse to razložil sem začela pritiskati na tipke. Igrala sem prvo pesem "The VVood-Chuck". Kar lahko sem igrala, ker so številke napisane nal-noteni. Katera številka je bila, s tistim prstom je bilo treba udariti. Ja tudi šteti je bilo terba zraven. Na primer, če je bilo napisano 4/4 sem morala šteti en, dva, tri, štiri skozi celo pBsem, če je bilo pa \ sem P a štela ena, dva, tri« Posebno pa me je učil, da moram vedno enakomerno šteti in teko igrati kaj£r štejem; nikoli pa ne smem poslušati kako igram in po tistem šteti. Tako se je končala moja prva vaja na klavirju. Milena Dolenc Na^dA 3 LOVEN-S K A ^OuA Ob jaslicah stoje od leve na desno: ga. Medvedova,Al¬ bin, Janez Vidmar, Janez, Kristinca, Nada, ata in Fran¬ ci Medved. ******* * . * ** * Ker so starši videli potrebo sltvensko šole so potor. litine podružnice na Gilbertu povabili gospodično Verbič, če bi nas učila. Gospodična se je odzvala povabilu in prišla na Gilbert. Tako se je pričela slovenska šola na Gilbertu in Pinevillu v začetku leta 195 ^-* V začetku smo bili razdeljeni v dve skupini; starejši v eni, mlajši v drugi. Čez čas nas je gospodična učiteljica razdelila v več skupin. Ker na Gilbertu ni bilo nikjer primernega prostora, je nekaj Časa poučevala pri nas. S čgsdna je ligina podružnica dobila sobo v mestni knjižnici. Tam - 11 smo imeli slovensko šolo do sedaj. Na Pinevillu je gospodična učiteljica poučevala ves dan ob sobotah. Tam so imeli posebno sobo za slovansko šolo. Včasih se jim je peidružil tudi Gilbert. Mlajši so se učili pisanja, branja in verouka; starejši pa slovnice, zgodovine, zemljepisa in verouka. Včasih smo tudi risali in peli. Sloven¬ ska šola je tudi večkrat nastopila pri Liginih sestankih. Ob koncu prvega leta smo dobili izpričevala, ki sc bila po večini dobra. Sedaj za enkrat nimamo več slovenske šole, ker je gospodična Verbič * dobila drugo službo pri Chicagi. Pri nas imamo veliko sobo. Zato priredi podružnica ■‘'ige pri nas večkrat svoj mesečni sestanek, ki je na zadnjo nedeljo v mesecu. Pri nas je bil tak sestanek v maju. Ljudje so se zbrali od vseh strani. Na sestanku je bil tudi naš duhovni vodja, gospod J§pez Dolšina. Po sestanku me je prosil, ds bi mu napravil majhne jaslice za njegovo cerkev. Obljubil sem mu. Ko je ata to zvedej je takoj rekel, da bo on prevzel delo. Za cerkev res ne emejo biti preveč majhne, čeprav cerkev ni velika. V sredini oktobra sva pričela z delom. Začela sva s posameznimi deli. Najprej sva zgradila hlevček. Potem sva delala po¬ samezne hlšfece ta Betlehem. Delo je napredovalo počasi, ker so naju podrobnosti mnogo zamudile. Ata je zelo pripraven za take stvari. Jaz sem se mnogo naučil od njega, kar mi bo zelo prav prišlo kadar bom sam kaj takega delal. Napravila sva tudi voditjak in nekaj palmovih dreves. Vse te posamezne dele sva pritrdila na veliko desko. To je bilo ogrodje. Hribi so narejeni iz platna prepojenjega z mizarskim klejem. Ko se to posuš 4 postane zelo trdo. Platno je pobarvano. Jaslice so popolnoma gotove in ne potrebujejo nobenega mahu, ker prihrani mnogo dela pri postavljam ju. Ozadje se ujema z jaslicami in da pogled v globino. Ata se je precej dol¬ go zamudil z njim, ker še nikoli take stvari ni risal. Pa k sreči se je Še kar dobro obneslo. Jaslice zgotoviti, to jk ena stvar, Druga stvar je pa bila jaslice prepe¬ ljati v Deerwood, kjer župnikuje gospod Dolšina. Pot je dolga 130 milj v eno smer. Nekdo nam je obljubil tovorni avtomobil, toda fc a je v zadnjem trenotku odpovedal. Ge 3;; c d Krilo nam je pom:dj 1 svoj ' avtomobil. Ker eo pa bile jaslic prHveiike za avtomobil, smo morali napraviti oder zadaj na avtu. K delu smo se spravili ob desetih zvečer in o polnoči so bile jaslice naložene. Drugo jutro ob sedmih smo odrinili. £ot je bila lepa. Pri maši smo bili med potjo. Na cilj smo srečno prispeli ob pel vanajstih dopoldne. Unarno, da so & ospod Dolšina in Deer.voodski farani z njimi zadovoljni. Za novo leto smo Zvon znatno izboljšali. V bodoče ga bomo skušali napraviti še bolj zanimivega in pestrega. Če še niste naročnik Vam pošiljamo prvo številko na ogled. Kdor ne namerava postati naročnik ga prosimo naj Zvon vrne. Tisti pa, ki ga ne bodo vrnili bodo vpisani med stalne naročnike. Naročninina je $ 1.50 letno, $ 1.00 za pol leta. Nngrndn Kdor pridobi 5 novih naročnikov, ki oodc plačali celoletno naročnino $ 1 . 50 , do dobival list brezplačno za eno leto. Naročnino in dofcise pošiljajte na: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Bimabik, Minn. - 13 - Slovenski misijonarji so "Ti^sii prostovoljci slovenskega naroda, ki sc šli v misijone, poslani od Cerkve in dznovine, da v imenu kato¬ liške Slovenije služijo Cerkvi in človeški skupnosti pri razširjanja božjega kraljestva na zemlji in izpolnijo s tem za nas vše - sloven¬ sko katoliške misijonsko dolžnost. Kje vse danes delujejo? Naravno, da je največ slovenskih misijonarjev in misijonark v dveh največjih mi sijenskih deželah, v kitajski in Indiji. Nekaj jih deluje • tudi v Afriki, Južni ameriki in na Japonskem. • ‘ t —r ’■** KAMEN KAM L \\ 1 i_IN Tole zgodbico ve povedati neki indijski salezijanski misijonar. 3ilo je, ko sem rnoral prvič iti ma¬ ševat v Kovilur. Ker je celo noč stra¬ šansko vihar razgrajal, sem moral iti okrog jezera in sem zato prišel zelo po¬ zno na cilj* Kristjani so potrpežljivo čakali. Bila jih je lepa vrsta tudi za snoved. Jasne, da so bile orve na vrsti uboge stare ženice, ki so zgodaj prišle in so se do tedaj že pošteno namolile rež- - 14 - roga venca. Sedel Sv>m v spovednico in si otrl pot s čela. Nemalo pa p..Tn se začudil, ko mi prva starka, ki se približa spovednici, zako¬ pali pod noge precejšen kamen. Ti reč ti — sem si mislil — kako naj si pa to razlagan? Lepo nadaljujem s spovedovanjem in se zraven nemalo čudim, ko zaznam, da se je vsaka od stark približala k spovednici oborožena s večjim ali manjšim kamnom, ki mi ga slovesno zavali nod noge. Tedaj vstanem, pokličem katehista in mu pokažem nevarno nara¬ ščajoči lup kamenja pri moji spovednici ter ga pobaram: "la to, kaj naj to pomeni?" "Oče, to bi moral že vedeti: to je zato, da vemo, koliko hostij za obhajilo naj dam posvetiti..." Lepo pomirjen sem se vrnil v spovednico.. A to se ni kar konča* lo: 25 , 50 , 100, 200.... duš je že spovedanih. Eoški niso zdržali s čakanjem v zaklistiji. opravili so se k spovednici in začeli odgan¬ jati spovedanke: "Presnete ženske, ali ne vidite, kako je oče misijonar že utru¬ jen in da gre že na polnoči?" Zaprli so za ženskami cerkvena vrata in ostali sami v cerkvi. Potem so me lepo spet posadili v spovednico,, pokleknili okrog nje . in mi dejali: "Tako, oče, sedaj pa nas..." PRIGODE NAGAJIVEGA BOBIJA 1 . Sobi je sil kaj pametna in preori- sana opica. nje 0 ov gospodar gaje pripeljal iz *frike, da je v cirkusu za ( enar razkazoval svoje spretnosti in umetnije. Kupil mu je bil tudi lepo obleko; tako nališoan je bil Sooi ljubljenec občinstva in junak vsake predstave. e. a žalost r-a ima tudi živlenje opice zoperne strani. Ko tga je Sobi nekoč pri predstavi iolo:.dl, so ga neusmiljeno naklestili. To se mu je tolikaj zamerilo, da jo je še tisto noč popiaal. "Oj, z 3o c ,om, suženjsko življenje, svo- ooda je nač lepša stvar.'" 3 1 ed tem ko ga je gospodar iskal in obupan begal po cirkusu, je Bobi pri¬ tekel v Maric in s -j skril -ned list jen; velikega kostanja; tare prenočil, iti Zjutraj s; 5e ni ucal na sveLlo, am¬ pak je rajni za kratek čas o a: e taval izmrekajalce s kostanjem. 4. Ena prvih žrtev je bil doktor Ple- šec, imeniten in postaven gosoed, ki se je izprehajal zmerom s klobukom v roki. Tlesk! mu je z vso močjo pri¬ letel debel kostanj na golo glavo. Doktor Plešec je srdito buljil na vse strani, dokler ni zagledal dveh Do¬ larčkov, ki sta se mirno pogovarjala. ZAVARUJTE 5F PRI K 5 K J EDNOTI o oO° 0 ZA POJASNLA PIŠITE NA 3LEDECJ NASLOV: K.S.K. JEDNOTA 331-353 N. CHICAGO ST. JOILET, ILL •