Ifllado JulrSt*
EanonmiiRii IMUNIMI	^jg^^^^^M^mmm*
o
št. 38
Nedelia 19. seotembra
1937.
JKdeci vihar
Povest iz prve indijanske vojne za OMo — Po stari K virih pripoveduje Fric Steuben
vse kar je še fiutilo vest v prsih, se je s to zahtevo strinjalo. Celo stotnik Kre-sap, čigar stolbi zgled j^ prvi dal pobudo k temu groznemu činu, je besnel kakor obseden. Konoli, vrhovni poveljnik v tej pokrajini, je pošiljal Kresapu neprestane očitke in mu je prisegal, da bo vse morilce dal pobesiti. Pa lord Deu mor, guverner, je bil tak, da so se ga vsi podaniki tiste dni na daleč izogibali Kajti bilo jie resnično nevarna priti v njegovo Mižimo.
Ali vse »aimain, — morilcev niso našli. Bob Lajton iii Gritjuz s svojimi zavezniki sita molčala Se bolj pa je molčalo onih šest mirličev na bivolji sledi proti Mokri reki. V gozdovih severno od Ohaja pa je bfflo nevarno vrvenje. Prečiudino bobnamje je odmevalo po vaseh. Ropotu!jiee so hrnele. Mračno petje se je glasilo ob večerih in se razlivalo preko temnih voda. Povsod: so plesale ženske svoj veliki skalpski ples in bojevniki so brusili nože in ostrili to-mahavke. TudS v najmanjših vaseh so se sestajali stairešine k posvetu. Poglavarji ao govorili divje. Preroki so šli od vasi do vasi in oznanjali vojno.
Vifoovmi poglavar irokeški, junaški Konnstalk, je žairečih oči in z napeto pozornostjo poslušal Tekumseihovo poročilo. In ko miu je Tekumseh predložil Sest svežih rikal(pov, se je ublažil njegov srd, Id ga je Se gojil do mladega Savana, odkar mu je ta — bilo jie menda pred Štirimi leti — zalučal v obraz, da ga prezira, ker je dal Kornstalk nekega belega ujetnika mučiti na kolu. Sivolasi KornstaJlk je pleteil svojo mrežo. Po dlivjih stezah so hitel njegovi sli od vigvaima do vigvama. Lahki čolniči iz drevesnega lulbja ali iz bivol jih kož so v svetlih nočeh skrivnostno drseli po nlkah in jezerih severne dežele. Psisp*.
»Oni ki gredo »kod dim In požar«
O pomoru Logamovih svojcev se Je na meji hitro raavecMo. Kajti Gritjuz je bil talko predrzen in pri tem talko previden, da je mrliče spravil v čolmičdh k irokeflkamu vigvamu, oddaljenem le nekaj ur. Tam jih je položil na breg, tam so jih Irokeri naflli.
Val ogorčenja je Sel dkozl naselbine belih. Cepaw jb bilo gramičarjem prav vseeno življenje ali smrt posameznega Indijanca, je Logan a svojimi vendar veljal za izjesmo. Zlasti žene so zahtevala da bodi mcrtl« ostro kaznovan. In
H so vse tja do Muskinguma im do Ale-garija. Hiteli so po Sciotu in obehMia-majih navzgor in nizdol. Da, dospeli so vse tja do Vabaša. Poglavar plemena Miaimi je v imenu svojega naroda obnovil zvezo s Savani Indijanci rodov Vendat in Lenape so segli po bojnih sekirah. In celo iz plemen Potavatoni, Sak in Foks, še celo iz rodu Odžikove, ki je prebival severno od velikih jezer, bo prihajali bojevniki h KormstaJku.
Vrhovni poglavar Šavanov pa je bil zadovoljen šele, ko sta mu dva ogl edu -ha prišla sporočit, da, sta se plemeni Seneka in KajUga že uprli. Res da so Irokezi nekoliko prezirali Logana in mu očitali ,da je preveč mehak, preveč ženski in premailo bojevniški. Toda kar tako, meni nič tebi nič, vendarle niso dali pomoriti njegovih svojcev ,pripadnikov njihovega rodu. Gingvata, grozoviti poglavar rodu Seneka, katerega ime je pomenilo, da gre skozi dim, se je pripravljal, da spet enkrat resnično uveljavi svoje strašno ime.
Kornstalk je znova poslal ogledluhe v deželo belih. Neslišno so se tihotapila okrog naselbin in okrog bajt. Le tu in tam je kaik grani^ar uzrl par divjih oči v grmičju. To,da preden je dvignil pušlko in mogel sprožiti ,so tiste divje oči že bogvekam izginile. Tu in tam so bodi našili sfcaflipiramiega lovca al stezosledca v gozdu, im navadno je okrvavljena pšioa visela obešena na opletavko nad mrličem: Tekumseh maščevalec, ki ga je gnal blazen srd, je venemor brezobzirno postavljali svoje življenje na kodko. Raasajial je med belimi, kakor voiHk med ovčjo čredo. Ob OhajU in ob Monongaheili so zagorele prve koče belih, — in vendar se vihar še ni maizdiv-jal...
Vedno nova poročila so prihajala od oglediuhov iz pokrajine belih med ves Indijanski narod. Z vedno novimi besedami so preroki razvnemali Indijance. In ko je Kornstalk razposlal naokoli krvavo sekiro, se je vse indijamsiko moštvo iz rodu Savanov, karkoli je bilo Bposobnega za orožje, zbralo pred Čili-kotom. Natančno ob določeni poldanski tiri bo prispeli pred ta kraj. Šumelo je in grmelo, da v panju ne more biti ži-vahmeje. Poslikani in oboroženi možje »o se zbJrali v trumah. Prihajale bo esuziburljive povioa, Sla to naokrog in 1«
še povečala ogorčenje. Bila so to poročila o novih nasiljih belcev in pa o tem, da namerava guverner spraviti vse Indijance onkraj Vagaša. Nihče ni vedel odkod, ta poročila. Nihče, — razen Kornstaika! In ko so pozno popoldne prišli poglavarji, ko so se starešine zbrali k posvetu, je okrog njih taborila bojevita armada, ki je poželjivo prisluškovala navdušuj očim govorom.
Poslednji se je dvignil Kornstalk. Bil je skoroda gol. Samo rjav volčji kožuh je imel vržen čez raimo in ledja. Po vsem životu je bil temno poslikan, s krvavordečimi pasovi na prsih in nogah, na glavi pa okras bivol jih rogov.
Zavladala je tišina, ko je stari poglavar — poznal je svoje može — z votlim rjovečim glasom bolj zapel kakor govoril. Zaključil je z vzklikom:
»Maščevanje za Ta-ga-ju-taha! Maščevanje za umor in za vse njihove zločine!«
V bojnem plesu se je nato bližal mlademu hrastu, blizu katerega so taborili Njegov tomahavk se je zadri v mlado drevo in je iztrgal doig kos lubja. Tedaj je Skočil pokonci Katahekasa, ki so ga Angleži imenovali Blek Huf. Do tega trenutka je bil ta mož Komstalkov najhujši tekmec. Po Kornstallkoveim zgledu je tudi on zagnal sekiro v drevo, — in vsakdo je vedel, kaj to pomeni: podvrgel se je povelju drugih. Le-lašikaih (ime pomeni: ki gre ob reki navzgor) in Črna, riba sta sledila. In potem je bilo, kakor če se velikanski roj čebel dvigne k poletu. Bojevnik za bojevnikom je pevaje priplesal k drevesu in je odbili vejico ali košček lubja.
Bobni so grmeli, ropotulje so reglja-le. Ni bilo konca rotenjem »šamanov«, čarovnikov. In ko je legel večer, se je domala petnajst sto bojevnikov pokorilo Kornstalikovemu povelju. Mladi hraist je bil uničen na drobne kosce.
Zdaj ni bilo nobenih posvetovanj veS, zdaj je veljala samo še volja vrhovnega poglavarja Truma za trumo se je izgubila še to noč v gozd vsaka z natančno dbločena nalogo in poveljem. Večina je šla peš, kajti Savani so bili v glavnem prebivalci gozdovja. Proti jugu, v Kentuki, pa Je poslal Kornstalk jezdece. V vsaki vasi je ostalo le nekaj lovcev, da bodo sfkrbeli za življenje žena in otrok. _^
U-i-s	P«lje prihoduji&J
Matičkov žalosten konec
Spisal in risal Hotko Duč. mešč. šole v Žužemberku
Korajžno se odpravi Matiček na potovanje po naši domovini. Mati mu napolni nahrbtnik, oče pa mu potisne v žep nekaj denarja. Poslovi se od obeh ter korene po beli cesti. Med potoma je opazoval bele cerkvice, polja in kmečke vasice, ki mimo žd'e med drevjem, kakor mala ptičja gnezdeča.
Ko jo primaha do bližnjega križpota, ne ve, kam bi jo mahnil. Sam pri sebi je mislil: srednja kot, najboljša pot, in je zavil proti Sušaku. Pozdravlja ga kraško rastlinje, gozd, ki se v njem pasejo ovce in koze ubomega kmeta. Posebno je postal pozoren na skromne lesene kočice in vinograde, M leže razmetani bo brtdih.
Na Sušaku si je ogledal vse znamenitosti, Trsat in drugo. Milo se mu stori, ko se mu ustavi pogled na Reki. V duhu gleda naše brate, kako ječijo pod tujim jarmom. Težkih korakov se napoti Matiček v luko, kjer plovejo bele jadrnice.
Pride čas odhoda. Ze stoji Matiček na krovu ladje ter maha v pozdrav znancem in prijateljem. Na zemljo pada mrak. Med vožnjo se svetlikajo temna obalna mesta v morju lučk. Loteva se ga hud spanec, kmalu je trdno zaspal, čuje se le monotona pesem strojev in šumenje valov,
(Dalje prihodnjih)
Ami;
Mladi Marko Turkom prodan
Še je turški car koval črne naklepe, kako bi se osvetil mlademu Marku za dvanajst Turkov, ki mu jih je bil pokončal in za sramoto, pa mu je prišla dobra prilika kar sama pod roke.
Čujmo, kako se je to pripetilo!
Mladi Marko je imel dva pobratima: viteza Debelka in viteza Jenkotiča. Junaške boje so pobratimi bojevali v tur* ških deželah in na krščanskih mejah, jemali sovragom glave s svojimi mezdnimi hlapci pomagači, ki so se jim bili zadali. Došlo pa je, da je vitezom zmanjkalo denarcev za mezde, pomagači pa tudi niso mogli živeti od slave, pa so zahtevali svoj zaslužek. Zavzdihnil je mladi Marko:
»Ce hočemo še junačiti, o j bratci, se proti turškemu carju boriti, moramo dobiti trdih denarcev, kajti to kar imamo, nam bo skoro pošlo. Kaj je storiti, da pridemo do cvenka?«
Ugibali so vsi trije in podžigali svoje misli s sladkim, a težkim vinom rozo-ljo. Pri desetem bokalu pa šine mlademu Marku dobra misel v glavo. Udaril je Debelka po kolenih, širokih kot pleča .sprožil je kazalec Jenkotiču pod ost ri nos.
»Hej!« je vzkliknil. »Turški car mi kuha jezo. Kaj bi vse dal za moj glavo! Prodajta me carju!«
»Tako mi Boga!« se je uprl Debelak. »Rajši svojo glavo zemlji kakor tebe carju!«
Jenkotič je udaril z bokalom po mizi, da so se črepinje razsule. »Tako je, Boga mi!« je pritrdil Debelku.
Mladi Marko pa se je hrupno zakro-hotal. »Ne pozna me še car in tudi vidva, bratca, slabo. Prodasta mene carju, denarja dobita, a jaz mu uidem.«
»Kako mu uideš?« onadva.
»Le čujta! Trdo me zvežita in ključavnice zaklenita, za zankami vozlje delajta; po turško me zakovajta in me v temno ječo na Jenkotičevem gradu zaprita. Potem pojdita v Turčijo in me carju ponudita. Zahtevajta en tovor zla tih cekinov, enega trdih tolarjev, in še dvajset belih goldinarjev mora navre-či.« —
Obveljalo je, in odšla sta Debelak in Jenkotič, preoblečena v globoko Turči-
jo. Oj, ko bi mladi Marko slutil, da ga bosta izdala! Izdala zavoljo dveh to-vorjev denarja in belih goldinarjev!
Sprejel ju je turški car in poslušal, kako sta ponujala in delala kup za mladega Marka.
»Dobro, pri Allahu!« je vzkliknil na koncu. »Če je res, kar trdita, tedaj je vajin tovor zlatih cekinov, vzemita si še tovor trdih tolarjev, pa tudi tistih dvajset goldinarjev. Samo da mladega Marka v pest dobim. Ali, pri Allahu, — gorje vama, ako lažeta!«
Spogledala sta se Debelko in Jenkotič, spogledala, namežiknila in to je pomenilo, da ga izdasta. Saj sta ga dobro uklenila, zgubljen je! Tako ju je premamil denar.
»Če nama, o j car, ne zaupaš, vzemi sedem sto vojakov s seboj.«
»Privrgel jih bom še sedemnajst, še sam pojdem z vama,« je prikimal car.«
Vzdignili so se zarana in odjezdili proti Jenkotičevemu gradu. Tam je v temni ječi uklenjen čakal mladi Marko.
Prijezdili so že daleč v krščansko deželo. Turški car je ustavil konja in ostro dejal:
»Pokažita mi že vendar mladega Mar ka, po turško zakovanega!«
Jenkotič je namignil predse. Sredi ravnine se je belil gradič na strmini. »Tamle notri je,« je dejal. Zdaj je sedemsto in dvajset konj zapeketalo pre-
ko ravnine pod grad. Zadaj pa rta Se
dva konja nesla izdajalski denar v dveh tovorih.
Mladi Marko pa je po peketanju konj presodil, da se je vzdignila nadenj cela vojska, da sta ga kleta pobratima izdala. Tiho je vendar še upal, da sta rajša — kot sta pred odhodom zatrjevala — pustila glave, kot pa da bi ga izdala. Ko pa so se odklenila vrata temne ječe in ju je ugledal s carjem, je z zobmi zaškrtal, da je po vsej ječi ogenj letel.
Turški car se je strahoma zdrznil, in stopivši za korak nazaj, je presenečen vzkliknil:
»To ni mladi Marko, to je sam peklenski tat! Vzemite ga, na konja pri-
PWr
vezite!« Potem se je zaničljivo namrdnil Debelaku in Jenkotiču. »Tam je vajin denar!« Rekši se je obrnil in odpe-ketal s svojimi sedem sto sedemnajstimi Turčini proti meji. V sredi tropa je jezdil na konja privezan mladi Marko. Siv v lica, bel od jada. Mislil je na maščevanje, saj je verjel, da se bo rešil. Ni izgubil poguma, kaj še! — veroval je v svojo junaško srečo. Ugibal je zvite misli, izpod čela ostro gledal. Ob boku mu je visela uplenjena njegova sablja, težka, brušena.
Pridirjali so do mejne vode Kolpe. Ustavili so se, da bi napojili žejne konje. Takrat pa je mladi Marko zaprosil. Tako je besedoval:
O, milost, milost, turški car! Kar sem kedaj tvojih jetnikov imel, — ni jih bilo malo! — vsakemu sem vsaj eno milost dal pred smrtjo. Tudi ti jo meni daj, turški car! Odkleni mi desno roko, da si bom svojo glavo umil. Tako
me boli glava, in tudi pri srcu mi ni
dobro.«
Turški car je nezaupljivo pogledal 1* pod košatih obrvi, pogladil si je gosto brado. Ko pa je videl trumo svojih vojakov, ga je brez skrbi uslišal.
»Naj ti bo! Milost za milost. Ti mojim, jaz tebi. Odklenite mu desno roko, pomagajte mu s konja, da si ohladi glavo, ki ne bo videla jutrišnjega dneva.«
Priskočila sta dva Turka in izvršila ukaz. Tisti hip pa, ko je padlo železo z roke, je mladi Marko kot blisk spod-bodel konja proti domu, potegnil sabljo in začel sekati Turke. Kamor je mahnil so se skotalile glave, kamor porinil, se je pocedila srčna kri. Zapisano stoji, da je posekal vseh sedem sto sedemnajst Turkov. Po tem takem se je rešil najbrž samo turški car.
Spodbodel je mladi Marko konja, da mu je curela kri iz turške dlake, da je odvihral in pridrvel kot blisk izpod neba v beli Jenkotičev grad.
Bratca sta ravno pri mizi sedela in si delila denar. Mladi Marko pa po stop njicah, da sta pobledela in posivela. Poznala sta njegove korake. Na obrambo nista utegnila pomisliti, rajša sta se pripravila na smrt.
Tako je za vpil mladi Marko med vrati in spet z zobmi zaškrtal, da se je delal ogenj.
»Zakaj si delita denarje? Saj jih ne bosta vživala! Prekleto bodi naše po-bratimstvo! Tu!« — je zamahnil z mečem po Debelku. »Tu, Jenkotič!« je zamahnil vdrugič in jima vrgel glave proč.
V oči mu je stopila pekoča solza, saj je moral spoznati, da je zgubil dva, o katerih je verjel, da sta mu bila še kaj več kot brata.
Vzel je oba tovora denarja in se vrnil na sivi grad k svoji sestrici Alenči-ci. Zaklenil se je v svoje sobane in predolgo ga je pričakovala skrbeča Alen-čica. —
Ko pa se je nekoč prikazal, je bil spef čil in veder. Pozabil in prebolel je nezvestobo pobratimov. Brž je zbral hlapce mezdnike, se poslovil od mile sestrice in odjezdil v nove boje.
»Kmalu se vrnem, sestrica!« je zakli-cal izpod grada v široko lino, odkoder mu je z vezenim robčkom mahala lepa Alenčica v slovo. Huda slutnja se ji je vsadila v srce.
Videli bomo, da se ni varala. —• ^
Jutrovčk! pišejo
Mlademu kralja
Mar še plakaš, mladi kralj, za očetom svojim? On varuje Te iz dalj!
Le junaško vse prenesl, rano to skelečo! Delaj kakor oče dobri narodu v srečo!
Tanja Sajovic, uč. IV. razr. gimn, v Kranju.
Kako smo praznovali rojstni dan našega mladega kralja. V Mozirju smo praznovali rojstni dan kralja že na predvečer. Ves trg je bil okrašen z državnimi zastavami, ki so veselo plapolale raz streh. Ob osmih zvečer je priredilo mozirsko sokolsko društvo bakla-d», ki so se je udeležili tudi ostali tr-žani. Povorka je bila pisana, ker so nosili otroci lampione v rokah, gasilci pa prižgane baklje. Pred povorko je korakal mlad sokol z državno zastavo. Pred občino so gorele lučke in ves trg je bil prazničen videti Na planini in naBrec-lovskem vrhu sta zagorela kresova, M sta bila vidna daleč po Savinjski dolini. Drugi dan je bila sveta maša za mladega kralja Petra II., ki se ga je ves trg z ljubeznijo spomnil.
Franci Novak, dijak I. razr. gimn. v Celju.
Dragi stric Matici Rojstni dan našega ljubljenega mladega kralja Petra II. smo vsi praznovali. Trgovine in uradi so bili ves dan zaprti, ker je bil državni praznik. Vse hiše so bile okrašene z zastavami. Zjutraj smo bili vsi pri slovesni maši in smo molili za srečo našega mladega kralja. V listih smo videli objavljene slike mladega kralja. Najbolj všeč mi je bila njegova slika v »Mladem Jutru«, kjer se kralj tako ljubeznivo smehlja. Oče pravi, da je zmerom bolj podoben svojemu velikemu očetu, blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Lepo Te pozdravljam
Marjan Kermavner, uč. VI. razr. y Šoštanju..
Kralju Petru II.
Kot solnčni žarki v majskem jutru sijale Tvoje so oči, obsevane od ljubezni naše že s toliko preizkušnjo še tako mlade dni. A danes zremo, kako žari življenje v dragih teh očeh, in skrivna vest onim se oglaša, ko 9. okt.
1934 niso spomnili očeh se teh. Mislili niso, da dorasteš v moža, da otreseš kot kralj strašnega se gorja, ki doletelo čez mejo Te je takrat, ko jokal ob Tebi brat je brat. A zdaj, ko rasteš Jugoslaviji v zaščit, ves narod živeti hoče za Tvoj dobrobit, in Tvoja roka skrbno naj nas vodi po stezah nevarnih, zaščitnik Tvojega naroda bodi v teh življenja dni viharnih. Bodi nam zvezda, ki nam sveti, močna skala, kjer stojimo. Močna roka Tvoja naj nas vodi, bodi nam opor, kjer se držimo. Tvoja ljubezen nam dušo hrani, Tvoja beseda naj nas poji.
Cilj, h kateremu romamo, to, nam bodi kralj Peter II. Ti.
Senekovič Elzika, dijakinja, Pragersko.
Dragi stric Matic! Tudi jaz nočem zaostajati za drugimi Jutrovčki. Zato Ti hočem popisati naš izlet na Lisco. 2e celi mesec smo se otroci veselili, da bomo šli na izlet. Od veselja zadnjo noč nisem mogel zaspati. Drugo jutro smo se že na vse zgodaj zbirali otroci na postaji, nakar smo se z g. učiteljem in gdč. učiteljicami odpeljali do Brega. Nato smo z veseljem korakali na Lisco. Čeprav je precej strmo, nismo čutili prav nobene utrujenosti. Z Lisce je krasen razgled daleč na okrog. Gor smo se igrali in skakali po travniku. Na vrhu je tudi lepa planinska koča. __
Najrajši bi še ostali gor, ali smo se morali vrniti.
Prav lepo Te pozdravlja in Te prosi da spis objaviš
Cvirn Andrej, uč. IV. razreda Blanca.
Zgodovinski grad Ukemberg na Jaršču.
Dobre pol ure od Kamnja je hrib z imenom Jaršč. Njegovo površje je tolikšno kot majhen sadovnjak. Na temu hribu je stal nekoč mogočen grad z imenom Ukemberg (ondotni posestnik se še danes tako imenuje), od katerega so še danes vidne razvaline da je bil grad, čeprav ga nobeden zgodovinar ne omenja. Dokazi za to so razvaline, uglajen pot in vodnjak. Vshodno od razvalin se okolica imenuje Zagrad (2 hiši).
Bajka pravi da so grad sestrelili s topovi iz 2 uri oddaljenega hriba Debenca. Dogovorjeni so bili z deklo iz Jaršča, ko je ponoči dala na okno svetiljko so naglo sesuli grad, kateri je podsul vse s prebivalci vred. Vsekakor je grad enkrat gotovo stal. Treba bi bilo poklicati prof. dr. Valter Schmitha, kateri bi razvaline raziskal in bi gotovo odkril mnogo zgodovinskega, pred vsem bajne zaklade, kateri so ljudem velikokrat v mislih. Kadar pride dr. Schmith pridi še Ti stric Matic da boš beležil za »Mlado Jutro«.
Lep pozdrav Tebi in vsem Jutrov-čkom.
Gorenc Franjo, Kamnje št. 17 p. St. Ru-pert na Dolenjskem.
Zlati moj stric Matic! Predno postanem tvoj prijatelj Te srčno pozdravim in ponižno prosim, da me sprej-meš med svoje Jutrovčke. Ker sem vneti bralec »Mladega Jutra«, hrepeneče pričakujem nedelje, da brž pregledam, kaj ti sporočajo Jutrovčki. Vzemi na znanje, kaj ti sporočam ter prosim, ne zavrzi mojih pisem.
Jaz sem učenec prvega razreda, ker pa sem imel dobro in strogo učiteljico, me je izbisitirila, da sem sposoben v dirugi razred. Na tolikšno mamino veselje mi je obljubila, da se peljemo na izlet in sicer na Bled. Moja želja se je resnično izpolnila, da smo šli 15. t. m. zjutraj na vlak, z mamo seveda mamica in tudi moja sestrica Nadica, ki je stara komaj dve leti in pol. Celo noč nisem mogel spati od veselja, da brž vidim jezero in cerkev na sredi vode. Na vlaku so vsi podSreimali, samo jaa od strahu nisem upal, ker sem se bal predorov. Moja sestrica se pa ni zmenila zanje, samo da je imela v izobilju piškotov lin drugih dobrot Ko smo dospeli aa »Bled jaseitcm, amo ImtopUi in
si ogledali okolico in jezero. Težko sem se ločil od krasne Gorenjske. Ves ganjen in prevzet sem se vračal na Videm iz svojega daljnega izleta. Te srčno pozdravlja Tvoj mali Tebi udani in ljubi stric Matic poljub Ti pošljem če ti je všeč.
Stanko Cizel, učenec I. razreda Videm pri Krškem.
še nekaj za smeh. Gotovo je še vsem v spominu tragičen konec abesinske države, moje simpatije so bile z Abesinci. Ker sem takrat prebiral vsak dan časopisna poročila sem bil v duhu med njimi, ker sem s tem vse možgane zmešal se mi je neke noči sanjalo, da sem pri Abesincih v nekem pristanišču, da pomagam nositi zaboje z orožjem, sem v sanjah vstal, kot bi nosil! in sem 3krat ko sera mislil da nosim šel iz ene sobe v drugo na peč, ko sem v tretjič dozdevno nosil tovor sem se na peči predramil in sem se mogel sam sebi smejati. Je pač res bilo smešno.
Anton Gorenc, Kamnje št. 17 p. Št. Ru-pert na Dolenjskem.
Dragi stric Matici Oglašam se prvič v »Mladem Jutru«. Popisati ti hočem moje počitnice na Omišlju. Ker sem z odliko končala n. raz. osn. šole sta me mamica in očka poslala na morje. Dne 5. julija okoli 6. ure zvečer smo se odpeljale z gl. kolodvora na Sušak z go. ravnateljico. Bilo nas je okoli 30. Zjutraj smo se pripeljale na Sušak. Ko smo prvič zagledale morje smo vse od veselja za vri skale. Potem smo se odpeljale s pamikom v Omišaij. Na morju sem se zelo okrepila in zredila kakor tudi vse dlruge. Saj smo celi dan uživale morje sonce zrak in dobro hrano. Bilo je zelo lepo le škoda da so 3 tedni prehitro minuli Vse smo se tudi naučile plavati. Stric Matic ako še plavati ne znaš, potem drugo leto kar z nami na morje in naučile te bomo plavati. Jaz te bom pa po večerih zabavala s harmoniko. Ce si kaj dober pevec me boš pa g petjem sjaremljaJl. Lepo te pozdravlja
Milenka Accetto, Ljubljana L Pod-rožnik cesta IX. — št 80.
Vsak vezan letnik »Mladega Jutra" stane samo Din 60.-*
listnica uredništva
P. A. dijak v D. L.: Pesem nI posebno uspela. Smisel odi dlavolj jasen, in tirne ponekod občutno žepa jo.
P. S. v Lj.: S (ktrižtamikajmi in podobnimi simo že obilmo založeni >
O. J. iz M. S.: Prispevek objavim o pnvi priliki. Risba je prav dobra 1 Ali ed jo res sam napravil?
Kako je mogoče fotografirati blisk
Sleherni od nas je že imel priliko videti krasne posnetke bliska. Kako neki je mogoče napraviti tako sliko?
Na tak večer ko Be pripravlja k nevihti si izberemo z okna del neba, kjer bliski najbolj Švigajo. Aparat postavimo na okno in ga nastavimo za snemanje na največjo daljavo, ki je mogoča
-a zmanjšamo odprtino objektiva. Tako pripravljeni čakamo na trenutek, ko po stane nebo popolnoma temno, nato od-
Eremo zatvoro in jo pustimo odprto do-ler se ne prikaže blisk. Takoj nato zapremo aparat in z gotovostjo lahko računamo da smo obogateli za lepo sliko.
Sploh pa, ali vam je znano, da ao ne-ffiht« nekaj Cista BundMgal Znanstve-
niki so z natančnimi instrumenti dognali, da je na zemlji skoro vsako uro približno 1800 neviht in da švigne v eni sami minuti do 6000 bliskov. Tako se godi dan in noč, leto za letom. V vročih krajih so nevihte nekaj redkega. Tam so kraji, kjer skozi pol leta neprestano grmi in treska. V severnih krajih je grmenje in treskanje veliko redkejše« Včasi potečejo tam leta, ne da bi prišlo do ene same take nevihte.
Satovna križanka II.
I. bodlriiini mak skupnosti j 2. ptifl pevec; 3. celina; 4. ropot; 5, obrtnik.
Janezek in Mihec
Janezek in Mihec sta najboljša t vaaiiša. KaJdlar le moreta, sta skupaj Nekega dne, ko se ilgrajta pred Mlh-čevo domačo hišo, pride popotnik in ju vpraša:
_ Fantiča, aH imaita kaj denarja?
t— Imava, — odvrne Janezek, m tujec nadaljuje!
—	Minogo?
Mihec pomisli: če ga že ranima, mu povem, ker pa je radloveldlen, maj izračuna — in se razkaraS:
—	Minogo baš mrnava: če bi <3al Jas Janezku dinar, bi imel on taiifcrat toliko, kakor bi ostalo imeni •— a če da Janezek od tega, kar ima, mani dinar, bova imela enako!
Koliko dinarjev je kneil Janezek; koliko Mihec?
Rešitev satovne križanke I.
1. Balkan; 2. gateHaag^ 3. prelaoi &
maMmm	-'- — •■■ — - -----— ——