Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik: Poveijeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta ..... 15'— „ posamezna številka . . 1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II.
Ljubljana, dne 13. maja 1033.
Štev. 11.
Obrtniški obroč samozavesti obrtništva Dravske banovine je sklenjen
Nepričakovana velikanska udeležba obrtništva na ustanovnih občnih zborih podružnic D. j. o. v Mariboru in Dravogradu. Obrtništvo enodušno v organizaciji D. j. o. za njega program in voditelje. Predsednik društva tovariš Lovro Pičman je povsod z navdušenjem sprejet in pozdravljen. Obrtništvo v obmejnih krajih je jedva čakalo, da se pojavijo voditelji D. j. o. in osamosvojitve obrtništva v teh krajih. Glej poročila pod glavo Društvo jugoslovanskih obrtnikov dravske banovine.
Naš obrtniški znak
Te dni je bil odobren znak našega društva kot enoten znak jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine. S tem je doseženo prvikrat, da ima slovensko obrtništvo lasten in enoten znak, da se bodo obrtniki lahko na prvi pogled spoznavali med seboj: „Tudi ti si naš!“
Nahajamo sc v modernem času, v stoletju napredka. Zato smo tudi izbrali za naš znak moderno obliko; krog, trikotnik in pravokotnik pomenijo, da se obrtnik udejstvuje v vseh panogah tehnike, da obrtnik izdeluje vse, kar rabi današnji človek. Znak naj ga obenem tudi spominja na njegovo samostojnost in samozavest. Vsak obrtnik bodi vselej ponosen na svoj poklic m se ne sramuj vedno in povsod zastopati obrtniške interese ter v slučaju potrebe tudi povzdigniti glas za svoj dobrobit in obrambo. Vsak zavedelo obrtnik naj kupi naš obrtniški znak in naj s tem, da ga nosi vedno in pri vsaki priliki, dokumentira obrtniško samozavest in solidarnost, ki ne bo dopustila, da bi obrtništvo propadlo.
Mnogi so govorili in še govore, da je obrtništvo obsojeno, da propade. V mašili rokah je naša usoda. Mi ne moremo propasti, kajti mi smo gospodarsko mali ljudje, nas me more zrušiti noben vihar in nobena kriza. Mi smo dol naroda, enaki smo kmetu in delavcu in vsi skupaj smo in ostanemo vedno. More se uničiti gospodarstvo, miore propasti industrija, morejo zginiti čez noč veliki trusti, toda narod ostane. Zalo je napačna vsaka prerokba, ki pravi, da bo obrtništvo izginilo. Duh napredka bo doprinesel svoje; spremenil se bo položaj in značaj obrtništva v celoti, toda obrtnik kot tak bo ostal. In ne samo ostal, tudi napreduje in napredoval bo vsak dan. Vsak dan nastajajo nove potrebe, standard ljudstva se dviga, čeprav kriza to ovira. Najrazličnejše potrebe človeka pa more kniti samo obrtnik. Ce bomo znali pravilno usmeriti naše delo in se ne bomo pustili normalizirati in amerikanizirati (od strani industrije), bomo postali enakovreden in enako sposoben konkurent industrije, ne pa njen hlapec.
V enotni, svobodni in moderni organizaciji obrtništva je rešitev. JVaš znak pa naj ponori, pripet na prsih obrtništva, da smo se zbudili in da hočemo živeti z odprtimi očmi in napredovati.
Pet obrtniških zbornic v Dravski banovini
Pred kratkim smo čitali o ustanovitvi okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani, kateri je bil imenovan od zbornice za TOI, vendar pa brez širšega sodelovanja obrtništva in obrtniških združenj. Uprava imenovanega okrožnega odbora je sklenila, da mora plačati za okrožni odbor vsak obrtnik Din 15.—, Katere naj bi združbe izterjale odnosno izplačale. Na tem mestu se danes podrobneje ne bomo pečali z ustanovitvijo okrožnega odbora v Ljubljani, ker bodemo tozadevno dobro proučili ^ in šele nato otvorili debato o ustanovitvi okrožnih odborov, njihovem delokrogu, kakor tudi o prispevkih za iste. Poudarjamo pa že danes, da protestiramo proti tako visoki odmeri prispevka za okrožni odbor, ker smo mnenja, da bi se moral ta aparat vzdrževati iz mnogo manjših prispevkov pri današnjem težkem denarnem položaju, v katerem se obrtništvo nahaja.
Mnenja smo, da naj bi se ustanovili okrožni odbori po vseh srezih na sedežih najmočnejših združeni, kjer naj bi se delo združenj in odborov vršilo skupaj v enem in istem prostoru z združenim tajništvom, kar bi bilo v korist vsemu obrtništvu. Tako bi lahko dobil vsak obrtnik, zlasti pa iz dežele, ob vsakem času potrebne informacije ter ne bi bilo potrebno napotiti se za vsako malenkost k okrožnemu odboru v Ljubljano, kar je potem že vseeno ali naredi vlogo na okrožni odbor ali pa direktno na zbornico. Mnenja smo, da se s tem vloga v mnogih slučajih
samo zavlačuje, ker mora iti skozi 2 ali B roke; sicer smo pa itak primorani pogostokrat odgovarjati zbornici in ji dajati razna pojasnila.
Iz listov, kakor tudi iz „Obrtnega vestnika" št. 10, na drugi strani pri zadnjih stavkih poročila o okrožnih odborih je razvidno, ko pravi podpredsednik Zbornice za TOI g. Rebek, da je okrožni odbor pravzaprav ločena zbornica, tedaj imamo po {njegovem mnenju v dravski banovini 5 obrtniških zbornic, ako štejemo 4 okrožne odbore in po njihovih izjavah avtonomni obrtni oihek v TOL Čemu vse to? Torej 4 okrožni odbori (ločene zbornice) poleg tega pa še obrtni odsek v zbornici.
Mnenja smo, da bi zadostovala v dravski banovini ena samostojna obrtna zbornica za katero ne bi bilo treba plačevati nič več, kakor se sedaj plačuje za obrtni odsek v skupni zbornici. Nasprotno bi lahko od tega še prištedili in dali prebitek na razpolago okrožnim odborom ter bi tako ta za obrtništvo nepredvideni znesek Din 15.— za okrožni odbor lahko popolnoma odpadel, kajti v teh težkih časih je treba res Slediti in krčiti s proračuni. Ne gre tako, da bi se ustanavljali samo veliki in okorni aparati.
V	prihodnji številki bodemo o tem ponovno podrobneje poročali.
Vajeniško predavanje v dvorani OUZD
V	torek, dne 16. t. m. smo prejeli vabila Obrtniškega društva v Ljubljani pod geslom: informativno predavanje za vse mojstre, mojstrice, obrtnike in obrtnice, ter vajence in vajenke iz Ljubljane in okolice. Kakor razvidirm, so prejela to vabilo tudi vsa združenja obrtnikov iz Ljubljane in okolice. Tudi naše združenje je prejelo ca. 50 vabil, izjavljam pa, da se mi je že iz teksta vabila zdelo nekako čudno povito in nepravilno, da se sklicuje mojstre, mojstrice, vajence in vajenke, na skupno predavanje. Na zborovanju je bilo udeleženih tudi večje število pomočnikov in celo delavskih zastopnikov ter moram pripomniti, da smatram ta večer za splošno borbeno zborovanja, nikakor pa ne za predavanje.
Kot predsednik Združenja kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev itd. sem smatral za dolžnost, da se vsaj v vzgojnem oziru podpremo vsi med seboj in vsakega, brez razlike. Radi tega šemi tudi takoj po prejemu vabil, iste razposlal na vse članstvo v Ljubljani in bližnji okolici, ter se je tudi precej članstva našega udruženja temu odzvalo.
Izjavljam, da mi je bilo na tem zborovanju zelo mučno; iz ozadja dvorane se j« čulo posmehovanje vajencev in mislim, da tudi pomočnikov med izvajanjem raznih govornikov! Toda nikar naj se temu udeleženci ne čudijo; če se je predavanje preosnovalo v borbeno zborovanje; sicer ne vem, ali je bil to namen ali pa nerodnost sklicateljev ter izjavljam, da to ni bilo nikakor pravilno postopanje.
Delajmo vsi na to, da se vrši predavanje, toda predavanje naj bo za mojstre in mojstrice posebej, ter istotako za vajence in vajenke, kajti se nikdar se m vršilo zborovanje ali predavanje
skupno s profesorji, učitelji, dijaki in mladino iz vseh najnižjih šot. Po mojem mnenju taki večeri nikakor niso vzgojni.
Povdarjam še enkrat, delajmo vsi na tem, da se vrši res splošno predavanje za vse vajence in vajenke; pri tem) pa je treba daljših predpriprav in tesnega sodelovanja z vsemi obrtniškimi društvi, združenji, vodstvi šol in mojstri. Udeležba pa naj bo obvezna za vsakega vajenca ter naj se vrši predavanje podnevi in ne zvečer, torej na kak praznik ali v nedeljo dopoldne. Ne posnemajmo pa nam cvent. nasprotnih organizacij iz delavskih vrst, kakor se je utemeljevalo na tem večeru.
Ugotavljam, da ni bil nikdo zadosti pripravljen izmed govornikov ali j>a da bi se zavedal dolžnosti predavanja. Zatorej kličem še enkrat, delajmo vsi na tem, da se vrši vajeniško predavanje sporazumno z vsemi prizadetimi. Preskrbimo pa za taka predavanja res dobre predavatelje ter sem prepričan, da bi jih prav lahko dobili med učiteljstvom in tudi med mojstri, kateri bi se pa vsekakor morali bolje pripraviti, kakor pa na četrtkovem večeru. Mnenja sem, da se pri vajeniških predavanjih ne sme dati nikomur priliko spotike, ne mojstrom, ne vajencem in tudi ne delavskim organizacijam, torej nobenih napadov. Naj bo predavanje res predavanje in ne neke vrste borbeno zborovanje, za katero bi človek mislil, da ima popolnoma svojevrstni namen. Zatorej kličem še enkrat: delajmo vsi za splošno vajeniško predavanje, katero naj bo res vzgojno za vajence, v korist pa nam vsem.
L. Pičman,
predsednik Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani.
Zvezda g. Rebeka tone
V sredo, dne 17. maja popoldne se je vršil občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske, na katerem je bilo izvoliti nove odbornike namesto po pravilih izpadlih. Na novo so bili izvoljeni na predlog g. Pičmaoa in tovarišev gg. Kovačič Anton, pečar; Rožič Štefan, slikar; Steiner Polde, tesarski mojster; Perdan Jernej, čevljar; Šimenc Hinko, ščetar; štepic Mirko, trgovec in Geyer Rudolf, ključavničar. Za namestnike odbornikov sta bila izvoljena istotako na predlog g. Pičmana in tovarišev SlovŠa Franc, gostilničar in Šimenc Pavel, vrtnar ter za računske preglednike Lipnik Janko, dimnikar; Pestotnik Ivan, trgovec in Lancoš Dimitrije, mizarski mojster. Za namestnika Živec Franc, zidarski mojster.
Odbor sei je po občnem zboru konstituiral in je bil izvoljen za predsednika g. Pauli Anton, trgovec, za podpredsednika pa g. Engelbert Franchetti, brivski mojster.
Izpadel je med drugimi g. Rebek, ker ga ni občni zbor več izvolil ter je ostal v veliki manjšini.
Zopet dokaz več, komu obrtništvo zaupa in koga voli prostovoljno na taka mesta. — Ali kjer je g. Rebek začel napredovati, je tudi najpreje začel popuščati.
Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebičnih namenov se nam lahko pridruži.
50 letnica obrtne nadaljevalne šole v Celju
V nedeljo, dne 7. t. m. je slavila obrtno nadaljevalna šola v Celju svoj zlati jubilej. Proslava se je vršila z razstavo šolskih izdelkov in z akademijo učencev v Mestnem gledališču. Navzoč je bil med drugimi tudi predsednik podružnice društva jugoslovanskih obrtnikov v Celju g. Stojan Holobar. Razstavo je otvoril dr. Alojz Goričan, župan in predsednik šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Celju. V kratkem in jedrnatem nagovoru je očrtal pomen razstave in napredek šole, ki se je zlasti pod vodstvom g. J. Bizjaka tako lepo razvila. Učenci so se zahvalili s primernim darilom in nagovorom svojemu učiteljstvu. Razstavo si je ogledal tudi g. podban dr. iPirkmajer in se pohvalno izrazi! o njej. Lepo je uspela tudi akademija v Mestnem gledališču, ki je imela ’ako pester spored.
Šolskemu vodstvu, učiteljstvu in vajencem iskreno čestitamo k lepemu jubileju in želimo, da bi obrtna nadaljevalna šola tudi vnaprej stremela za napredkom v prid obrtniškega naraščaja.
Državne dobave
Pri finančnem ministrstvu so ugotovili v več slučajih, da se vrše zlorabe pri ponudbah za javna dela na ta način, da se oblastim predloži takozvane „uslužne'* ponudbe, t. j. ponudbe (navadno po 3, včasih tudi več), od katerih je samo ena prava, ostale pa so fiktivne in oddane z namenom, da se pravemu ponudniku omogoči posel. V vsakem dognanem slučaju so bile ene znatno višje od običajnih tržnih cen. S takimi špekulacijami ni oškodovana samo država, ampak tudi oni.' ki se tega ne morejo ali ne znajo posluževati. Da se prepreči tako umazano špekulacijo, je minister financ izdal naredbo, da se bo vsakemu, ki je dal na razpolago svoje ime ali ki se je poslužil te prakse, odvzelo pravico do kakršnegakoli udejstvovanja pri državnih nabavah in prodajah. To se bo izvajalo tudi pri najmanjših goljufijah.
Uredba
o šolskih kvalifikacijah na podlagi § 7. Uradniškega zakona in § 8. o državnem prometnem osebju.
Minister za prosveto Stankovič je z dnem 1. maja 1933. izdal uredbo pod br. 13767, ki je stopila v veljavo z objavo v Službenih novinah dne 10. maja 1933, katera določa vrednost posameznih strokovnih šol, tečajev itd.
Za naše razmere je važna v kolikor tangira absolvente tečajev in strokovnih šol v Dravski banovini pri določitvi mest v državnih službah.
Člen 1. pravi, da odgovarjajo enakovrednosti dveh razredov srednje šole ter dajejo kvalifikacijo za službo zvaničnika po § 10. Uradniškega zakona in po S 11. o državnem prometnem osobju tele šole v dravski banovini: Dveletni tečaj za žensko ročno delo pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani, Dvorazredna javna risarska šola v Ljubljani, triletna cerkvena glasbena šola v Celju, Dvoletna strojna šola v Škofji Loki.
Člen 2. pravi, da odgovarjajo izobrazbi nepopolne srednje šole in dajo kvalifikacijo za položaje od 10.—7. skupine zaključno, po § 45., odstavek 1. Uradniškega zakona sledeče šole in tečaji v dravski banovini: Trirazredna meščanska šola do zaključno 31. oktobra 1925. leta, nižja strokovna rudarska šola v Celju, trirazredna mizarska mojsterska šola pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani, dnevna šola za obdelovanje lesa, oddelki pri umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani, štiri-razredna meščanska šola pri Uršulinkah v Ljubljani.
Člen 3. govori o šolah, ki odgovarjajo izobrazbi popolne srednje šole.
Člen 4. govori o šolah, ki odgovarjajo fakultetski izobrazbi.
Člen 5. Katere inozemske šole odgovarjajo popolni ali nepopolni srednje šolski izobrazbi ah izobrazbi dveh razredov srednjih šol, potrdi z odlokom minister prosvete po predhodnem zaslišanju Glavnega prosvetnega sveta.
Člen 6. Za potrditev katere inozemske šole, ki odgovarjajo fakultetski izobrazbi, veljajo predvsem predpisi zakona o nastifikaciji (sprejetju) diplom iz inozemskih univerz in visokih šol od 6. julija 1930.
Člen 7. Za domače šole, ki niso vsebovane v tej uredbi, se bo predpisalo po postopku odrejenem v S 7., 2. odstavek Uradniškega zakona, naknadne uredbe — po času in potrebi.
Člen 8. Ako se gotovi šoli ne more priznat! rang, kateri se zahteva, se to potrdi z rešitvijo ministra prosvete za vsako tako šolo posebej, ker se predhodno dobi mišljenje Glavnega prosvetnega sveta za nižje in srednje in pristojnega fa-kultetskega sveta za visoke šole.
Člen 9. V slučaju nejasnosti te uredbe je za avtentično tolmačenje pristojen minister prosvete.
Potrebno je povdariti, da ta uredba vsebuje šole v naši banovini, ki sploh ne obstoje. Nasprotno pa niso vpoštevane razne šole, predvsem delovodske šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, katerih absolventi so že dolgo čakali te uredbe, a sedaj niti ne vsebuje pod čl. 2. teh šol, čeprav so storili vse potom svojih organizacij, da se to pravočasno stori. Prepričani smo, da je to-pogledno bilo vodstvo Glavnega prosvetnega sve ta premalo interesirano na stvari, kar škoduje absolventom delovodskih šol, ki že leta in leta čakajo te uredbe. Nasprotno pa je temu krivo dejstvo, da pri Glavnem prosvetnem svetu niso delali roko v roki tudi zastopniki ministerstva trgovine in industrije, kamor spada Tehniška srednja šola v Ljubljani.
Dolžnost merodajnih činiteljev je. da se ta uredba dopolni čimpreje v čl. 2. z deiovodsikimi šolami pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani.
Pred četrt stoletja
Mnogi očitajo hrvatskim tovarišem na Hr-vatskem, da so v napredku daleč za nami. če pa (poznamo dejstva, moramo priznati, da je hrvatsko obrtništvo ntnogo pred nami.
Že pred 24 leti so hrvatski obrtniki začeli akcijo za obrtniško zavarovanje in zahtevali 1>-vedbo istega po vzorcu zavarovanja na teritoriju sedanje Avstrije. Njihova vrhovna organizacija, Savez hrvatskih obrtnika praznuje letos 251etmcu svojega obstoja, istotako glasilo „Obrtnički vjesnik". To ne navajamo samo zato, da zvedo obrtniki resnico o napredku hrvatskega obrtništva, ampak tudi zato. da dokažemo, kako potrebna je enotna obrtniška organizacija, ki ne stremi nikdar drugače, kakor v prid napredku obrtništva.
Trgovci v borbi za posebne Obrtniške zbornice
Zagrebški „Trgovački Vjesnik** prinaša v svoji .zadnji številki zanimiv članek o naši borbi, iz katerega smo važnejše posneli, da informiramo naše obrtništvo, kaj mislijo trgovci v naši borbi. Konec članka prehaja v oster napad na sedanjo trg o vsko - i nd u s tr ij sk o zbornico v Zagrebu, kjer zahtevajo trgovci lastno trgovsko zbornico. Ta del smo izpustili, da se nas ne bi napačno razumelo.
Ko je bilo svoječasno polerenjeno vprašanje za izločitev obrtnikov iz zbornice za TOI, je bila proti temu dviginjena peklenska gonja. To gonjo so vodili in strokovnjaško povećavali, to se razume samo po sebi, sami predstavniki .skupne zbornice in končno tudi one zainteresirane osebe, katerim delitev ni Šla v račun. V to svrho so razne deputacije in poedini predstavniki organizirali po točnem načrtu odpor proti tej realni m koristni nameri naših obrtnikov. V tem pogledu so šli tako daleč, da se je poskušalo pridobiti celo pristojne oblasti za idejo stare organizacije zbornice. Ker pa obrtniki niso mirovali, in ker so nadaljevali žilavo delo na organizaciji svoje akcije je v Savski banovini končno le prišlo z dovoljenjem ministrstva do realizacije obrtniških teženj.
Zbornica za TOI ima po svojem 80ietnom obstoju 'udi velike zasluge za naše narodno gospodarstvu. Po ujedinjenju pa je gospodarsko življenje pri nas zavzelo velik razmah. V tem
času razvoja je Zbornica vršila in izvršila svojo nalogo. Kadi velikega napredka se je vedno bolj večal obseg našega gospodarstva in v tem razvoju so glavne panoge gospodarstva, to je trgovina, obrt in industrija vedno bolj stremele po stanovskem grupiranju. Posamezni gospodarski krogi so začeli uvidevati, da enotna zbornica zgublja radi različnih teženj svoj raison d’etre, oziroma, da izgublja pravico do eksistence radi svoje centralistične ureditve.
Zlasti obrtniki so uvideli, da se njihovi interesi radi prevelikih razlik med trgovino in industrijo močno zapostavljajo, bodisi namenoma ali ne. Po mnogih debatah so prišli do zaključka, da bo Obrtna zbornica vsekakor bolje zaščitila svoje članstvo in da bo dobrodejno vplivala na razvoj obrti v državi. Po dolgi borbi je prišlo v več krajih in tudi v Zagrebu do osnovanja Obrtne zbornice, ki je že po par mesečnem obstoju dokazala nujnost svojega obstoja. S tem se ie neizpodbitno dokazala potreba izločitve Obrtnih zbornic iz centraliziranih, starih in preživelih zbornic za TOI.
Važna zadeva
Dne 23. maja t. 1. ob 13. uri (ob 1. popoldne) se prične na ljubljanskem sodišču, soba št. 97, razprava: Kunstler Dr. Pretnar — Dr. Koce. Vsi obrtniki, ki se zanimajo za dosedanji potek pokreta za samostojno „Obrtno zbornico, naj pridejo k tej razpravi, na katero je vstop vsakomur dovoljen. Vsled zanimivosti, o poteku dosedanje pravične borbe, za samostojne obrtne zbornice, naj se zainteresirano obrtništvo udeleži razprave.
Opozarjamo na obrtniški ples na Bledu, ki se bo vršil dne 4. junija na Bin-koštno nedeljo v hotelu Troha.
Obrtniška razstava v Zagrebu
Ker se z vso naglico približuje čas obrtniške razstave v Zagrebu sporočamo tem polom vsem onim obrtnikom, ki žele na isti še razstaviti, predvsem iz specijelnih strok, da je skrajni rok prijave na Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, Borštnikov Lrg 1, do ponedeljka dne 22. t. m.
Opozarjamo obrtništvo zato, ker bo Društvo j. o. razšlavljalcern nudilo primerne podpore pri prevozu, odnosno na razstavišču samem. Pozivamo torej vse, ki se resno z.animaio, da se takoj prijavijo in prejmejo od Društva tozadevne odgovore. Prednost imajo obrtniki specijelnih panog obrtniških izdelkov.
Glede udeležbe obrtništva iz dravske banovine v svrho ogleda obrtniške razstave prejmejo interesenti podrobnosti in navodila pri Društvu prihodnji teden. Prepričani smo, da se bo obrtništvo iz Dravske banovine kljub težkim gospodarskimi razmeram zavedlo važnosti pomena obrtniške razstave za vse obrtništvo države, kajti glavni namen razstave v Zagrebu je pokazati, da je tudi obrtništvo v naši državi resen in zmožen konkurent raznim inozemskim izdelkom.
Naloga nas obrtnikov dravske banovine je. da v čim večjem številu poselimo prireditev, bratskega hrvatskega obrtništva, kajti s tem bomo praktično dokazali, da smo resnično in stvarno povezani obrtniki vse države med seboj.
Trbovlje. V odgovor g. Milošu (Rozinu, predsedniku Obrtnega društva v Trbovljah.
Na Vaš dopis v „Obrtnem Vestniku** z dne 12. V. 1933, katerem na dolgo in široko razpravljate osebna vprašanja, Vam sporočamo, da na ista ne odgovarjamo, ker imamo bolj važna gospodarska in socialna vprašanja — obrtništva, da jih rešujemo.
Odbor podr. d. i. o. Trbovlje.
Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporočajte in razširjajte naš list, ki zastopa prave obrtniške težnje!
I
I
l!lliliiii!l!i'iiiiilSI"illiill!l!iHii!!l!i!|'iilliiiliiH!ii'iiiiliii!|i!j!!3Hllliii!!!iiiS!iiM
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
l^l!illinilllliilSI!lll....1!............................................................................................................................................................................ .....................................................................Illiillli!...
Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke.
„Društvo jugoslovanskih obrtnikov za Drav. ban. v Ljubljani"
Maribor. Ustanovni občni zbor podružnice 1). j. o. se je vršil v nedeljo, dne 14. maja dopoldne ob impozantni udeležbi preko 150 obrtnikov iz Maribora. Uvodoma je predsednik pripravljalnega odbora g. Lešnik pozdravil vse navzoče ter kratko podaj historijat za ustanovitev podružnice, nakar je podal besedo predsedniku osrednjega društva tov. Lovru Pi&manu. Tov. Pičman se je zahvalil za pozdrave ter prešel takoj na podrobno razpravo o pomenu, namenu in ciljih Društva jugoslovanskih obrtnikov dravske banovino, čigar izvajanjem so vsi prisotni obrtniki pazljivo Sledili in mu prirejali ob koncu uvodnih besedi ovacije. Pozdravil je tudi med tem došle obrtnike iz Ljubljane, ki so se pripeljali z avtobusom, in zastopnike „Slovenca" m „Slovenskega naroda".
Za tem je podal poročilo pripravljalnega odbora predsednik tov. Lešnik, ki je obrazložil navzočimi, da se je vršilo več sej, kjer so vsestransko prerešetali na kak način bi bilo možno dobro ustanoviti podružnico. Pravila podružnice vsebujejo popolnoma vso, kar je za razvitek in prospeh obrtniškega stanu potrebno. Povdariti morami, je dejal, da pri našem delu za organiziranje podružnice D. j. o. nismo naleteli na ni-kak odpor, niti smo imeli koga proti ustanovitvi. Lahko vam zagotovim,- je dejal, da bo delo podružnice uspešno, kajti do danes je že preko 120 priglašenih članov. Delo in namen društva sta važnega pomena za obrtništvo.
Sledilo je čitanje pravil, ki jih je prečital tov. Pravdič in so bila soglasno sprejeta.
Sledile so volitvo, pri katerih je z malimi izpremembami, tako da so v odboru zastopane vse stroke, izvoljena soglasno lista, ki jo je sestavil pripravljalni odbor. Za predsednika je izvoljen tov. Lešnik, krojaški mojster, za podpredsednika tov. Munda, mizarski mojster, tajnik: Krajcar, čevljarski mojster, blagajnik: Reicher. Odborniki: Fras, Romih, Dobaj, Pečar, Glančnik, Korm, Jemec, Babič, Divjak, Krištof, Šafran, Filipič in Razboršek. Nadzorstvo: Verzel, škof, Sirak. Propagandni odbor:	Žnuderl, Vidovič,
Karner, Reicher, Koren, Senko, Mulavec in Šti-lxtrc.
Delegate za občni zbor osrednjega društva določi odbor izmed svoje srede.
Ko so bile volitve končane, je izročil (predsednik osrednjega društva tov. Pičman s primernim pozdravom in nagovorom vodstvo nove podružnice izvoljenemu predsedniku Lešniku, da naj jo vodi skupno s podpredsednikom in ostalini odborom v tesnem sodelovanju v prospeh mariborskega in ostalega obrtništva v državi. Ob predaji podružnice predsedniku Lesniku je nastal v dvorani gromek aplavz, Tov. Lešnik se je za izvolitev zahvalil in apeliral na navzoče in odbor, da ga podpira v njegovem stremljenju za čim uspešnejše delovanje mariborske podružnice. Dejal je, da bomo skrbeli za podružnico, ter hočemo iti skupno z brati Srbi in Hrvati v dosego obrtniških pravic, kajti s tem bomo tudi državo podprli.
Sledila je določitev članarine, pri tem. se je vnela živahna debata, ker so mariborski tovariši apelirali na obrtniško samozavest ter podpirali težnjo za čim višjo članarino. Po vsestranskih objasnitvah se je sklenilo, da ho članarina ista kot jo ima osrednje društvo in ostale podružnice. Kajti Društvu jugoslovanskih obrtni-nov ne gre za kopičenje denarja, temveč nudi vsakomur vstop v svoje vrste, kdor hoče pozitivno delati, kdor pa more prispevati več, pa se bodo njegovi prispevki rade volje sprejemali.
Sledili so govori tovariša Korošca iz Maribora. tovariša Šimenca I. iz Ljubljane, tovariša Novaka iz Maribora, kateri je v svojem temperamentnem govoru zadivil vse navzoče. Dalje se je priglasil k besedi tovariš Novak, brivski mojster in predsednik Obrtnega društva v Mariboru, ki je uvodoma konstatira!, da se v Mariboru še nikdar ni zbralo skupaj toliko obrtništva, ter povdaril, da, ako sc hoče koristiti obrtništvu, ne vidi v tem, če se deli v razna društva, uspeha. Mogoče, je dejal, so se v Ljubljani motili, ko so to ustanavljali in rušili enotnost obrtništva. Zaključil je svoje besede, da je lo v slogi moč. Predgovorniku je s kratkimi in jedrnatimi besedami odgovoril in ga zavrnil povsem tov. Pičman ter mu dokazal neistinitost razdiranja in rušenja z naše strani, kajti baš mi smo tisti, ki smo za enotno fronto obrtništva v vsej državi. Za svoje besede in vsestranska pojasnila tov. Novaku je žel gromko pritrjevanje vseh navzočih. Po tej debati je prišel tov. Novak k predsedniku tov. Pičmanu in izjavil, da je osobno tudi on za ločene zbornice. Govoril jc še lov. Krajcar, pred-sednik čevljarske zadruge, o težnjah in težavah obrtniškega stanu. Naslednji govornik je bil novinar ing. Tripalo Božo. V imenu celjske podružnice D. j. o. je pozdravil zborovalce tov. predsednik Stojan Holobar, ki je v svojem govoru naglasil, da se je z ustanovitvijo podružnice D. j. o. v Mariboru sklenil obroč obrtniške samozavesti, obroč D. j. o., pod katerega okriljem se zbira v ud no večja armada, ki je nepremagljiva
in se ne da v svojem pohodu z nikakimi sredstvi zaustaviti. Za svoje iskrene besede je žel od navzočih obilo priznanje. Kot zadnji govornik se je priglasil še podpredsednik osrednjega društva tov. Košak, ki je navzoče s par besedami bodril k delu iz vztrajnosti obrtniške samozavesti.
Po 3 urnem živahnem razpravljanju in discipliniranem občnem zboru je tov. predsednik Lešnik s pozivom k vztrajnosti in s prošnjo zborovalcem, da se udeleže skupnega slikanja prea realko, zaključil sijajno uspeli občni zbor, s čemer je D. j. o. obogatelo za eno podružnico, katera bo vsekakor v isti vrsti, kakor celjska podružnica, kar bo tudi v bližnji bodočnosti pokazala.
Dravograd. Ustanovni občni zbor podružnice D. j. o. za srez Dravograd se je vršil v nedeljo dne 14. maja t. 1- popoldne v gostilni Pšeničnik, ob udeležbi nad 120 obrtnikov in obrt-nic, ob zastopstvu številne delegacije ljubljanskega, celjskega in mariborskega obrtništva in navzočnosti narodnega poslanca za srez Dravograd g. ing. Pahernika in komisarja Obrtniškega združenja v Dravogradu.
Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Josip Kac, ki je imenoma pozdravil vse navzoče posebno pa še predsednika osrednjega društva tov. Pičmana in narodnega poslanca g, ing. Pahernika. Po (pozdravnih besedah je predal besedo predsedniku osrednjega društva tov. Pičmanu. Tov. Pičman se je zahvalil za pozdrave v svojem in v imenu vseh gostov ter sporočil pozdrave vseh podružnic in osrednjega društva v Ljubljani. Povedal je, da smo se udeležili dopoldne impozantnega ustanovnega občnega zbora podružnice v Mariboru, sedaj pa prihajamo na skrajno severno mejo v Dravograd, kjer so obrtniki tudi sklenili ustanoviti si svojo podružnico D. j. o. Naglasil je, da moramo delati obrtniki roko v roki s tovariši iz ostalih banovin, kajti naše zahteve so iste, naše dajatve iste, najsibo socijalne ali druge. Povdaril je, da lahko imenujemo naš pokret zgodovinski pokret, ker danes ni meje, da bi ta pokret zaustavila. Za svoje besede je žel od navzočih obilo odobravanje.
Po govoru predsednika tov. Pičmana se je oglasil k besedi g. poslanec ing. Pahernik, kateri se je zahvalil pripravljalnemu odboru za povabilo na občni zbor in za pozdrave, ki so mu bili izrečeni. Posebno prisrčno je pozdravil g. predsednika Pičmana. Dalje je pozdravil g. poslanec zborovalce v imenu naroda mežiške in dravske doline, povdaril je, da morda ne bije nikjer obrtništvo tako hude borbe za obstoj, kakor v teh krajih; temu je odpomoč samo v tem, da se tesno združujete obrtniki ter pridobite tako močan vpliv. Z željo k mnogim uspehom pri tem delu je zaključil svoje besede. Poročilo pripravljalnega odbora je podal predsednik tov. Kac, ter povdaril, da se je bivše Obrtno društvo v Dravogradu s sklepom zadnjega občnega zbora razšlo ter do danes fungiralo kot pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice, katera bo obsegala teritorij celega dravograjskega sreza. Poročal je o vršečih se .sejah, ter sporočil pozdrave podružnic, ki so jih pismeno poslale ustanovnemu občnemu zboru. Pravila za podružnico so odobrena s tem, da ustanavljamo podružnico; no trdim, da nismo v starem društvu delali, vendar pa priznam, da smo bili prešibki, zato si ustanavljamo danes močnejše društvo.
Za zapisnikarja je bil imenovan tov. Makovec, za overovatelja pa tovariša: Raspet in Cigler. Sledilo je čitanje pravil, katera so bila soglasno sprejeta.
Pri volitvi odbora je bila soglasno sprejeta sledeča predlagana lista.. Predsednik: Josip Kac, podpredsednik; Ceršak Ivan, župan dm poslančev namestnik v Črni. Odborniki: Strasser, Guštanj; Cigler, Vuzenica; Ramšak, Muta; Razpet, Prevalje; Kapi, Marenberg; Makovec, Dravograd; Garnuš, Dravograd; Dittner, Dravograd; Gostenčnik. Dravograd.
Po izvolitvi je predal predsednik Pičman podružnico v nadaljnje vodstvo novoizvoljenemu predsedniku tov. Kacu, kateremu je čestital na izvolitvi, prepričan, da bo vodil društvo vzorno, zakar se mu je predsednik tov. Kac zahvalil kakor tudi vsem navzočim za izvolitev, katere je prosil, da mu stoje ob strani.
Članarina se je sprejela po krajši debati tako, kot jo imajo ostale podružnice. Delegate za občni zbor osrednjega društva določi odbor iz svoje srede.
Pri raznoterostih so govorili še tov. Pavčič, predsednik pripravljalnega odbora v Mostah, kateri je podrobno razvil program društva in pojasnil vsestransko njega nametn. Za njim je govoril tov. Šimenc Ivan, ki je v temperamentnem govoru predočil navzočim, kako se postopa z obrtniškimi organizacijami in obrtništvom sploh.
Nato je pozdravil novo podružnico v imenu podružnice v Mariboru tov. Reicher ter želel vsestranskega napredka v skupnosti vsega obrtništva Jugoslavije za dosego obrtniških pravic.
Vsi na veliko obrtniško razstavo v Zagrebu
O pomenu in koristih obrtniške razstave v Zagrebu, ki se vrši od 27. V. pa do 6. VI. t. 1. smo že večkrat obširneje poročali v našem listu.
Vabilu naših standvskih tovarišev se moramo odzvati.
Pokazati moramo slovensko solidarnost v vseh življenskih težnjah tačasnega težkega gospodarskega časa, ko se mora ves jugosiovenski obrtniški stan z združenimi močmi boriti za svoj upravičen obstoj.
Priznali bomo hrvaškim tovarišem njihov trud in ga tudi upoštevali s tem, da se udeležimo v kar največjem številu skupnega obiska njihove velepomembne prireditve.
Skupen izlet se bo vršil na Binkoštne praznike dne 4. in 5. junija.
Polovična vožnja in razne druge ugodnosti, ki nam jih nudijo naši hrvatski tovariši« nas morajo pripraviti do tega, da se udeležmo vsi obiska razstave.
Vsi oni, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj se javijo pismeno ali ustmeno svoji podružnici ali pa centrali najkasneje do 31. t. m.
Za poverjeništvo in uredništvo „Obrtnika" je pozdravil zborovalce urednik Ivan Mihelčič, ki je apeliral na navzoče, da naročajo, čltajo in pišejo ter propagirajo „Obrtnika", ki je uradni list D. j. o.
Za celjsko podružnico je pozdravil zbor predsednik Holobar. Nato je predsednik Kac prečital resolucijo, ki vsebuje sledeče točke: L Suš-marstvo, 2. Obrtne delavnice po kaznilnicah, 3. Umazana konkurenca, 4. Zavarovanje mojstrov, 5. Okrožni odbori, 6. Davčne težkoče, 7. Obrtne nabavljalne zadruge, 8. Obrtni krediti, 9. Okrožni urad za zavarovanje delavcev, 10. Vpeljava cenikov, 11. Vprašanje sistema zbornic, katera konča z izjavo, da se priključuje dravograjsko obrtništvo resolucijam, sprejetim na vsebanovinskem zboru D. j. o. v Ljubljani dne i.|IX. 1932. in 12.[II. 1933. v Celju. Resolucija bo poslana na vsa merodajna mesta in je bila tudi izročena g. poslancu.
Dalje so Mie sprejete resolucije glede gotovih strok, ki se jih hoče izdvojiti iz kolektivnega združenja in priklopiti strokovnim združenjem. Po 3 urni vsestransko izčrpni debati je predsednik zaključil uspelo zborovanje, se ponovno zahvalil vsem za udeležbo ter jih pozval k -slikanju.
Celje. Vabilo na 1. redni občni zbor „Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino", podružnica Celje, ki se vrši v soboto, dne 27. maja ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih Narodegna doma s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo računskih pregledovalcev. 7. Eventuelna sprememba pravil. 8. Volitev odbora in namestnikov. 9. Volitev delegatov za društveni občni zbor. 10. Eventuelna sprememba društvene članarine. 11. Razna gospodarska vprašanja. 12. Slučajnosti. — Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši 1 uro pozneje v istem prostoru ob vsakem številu navzočih članov. K obilni udeležbi vabimo vse člane-tovariše, obrtnice in obrtnike. Z obrtniškim pozdravom za od bor: Holobar Stojan, 1. r., t. č. predsednik. Bri-šček Janko, 1. r., t. č. tajnik.
Laško. Podružnica D. j. o. vabi na članski sestanek, katerega priredi v nedeljo, dne 21. maja 1933 pri Sv. Jedrti nad Laškem ob 3. uri popoldne v gostilni Štokovnik s sledečim dnevnim redom: 1. iPozdrav predsednika. 2. Tolmačenje važnejših določb obrtnega zakona. 3. O obrtniškem zava-varovanju. 4. Slučajnosti.
Sestanek je sklican na podlagi odborove seje z dne 5. V. 1933 v svrho pridobivanja članov in v svrho medsebojnega spoznavanja obrtniških pravic in določb, katere nam dosedaj še niso bile znane. Zato prosimo vse cenjene obrtnike iz bližnje in sosednje okolice, da se tega sestanka v svojem lastnem interesu sigurno udeleže, ter da bo naša organizacija v našem kraju pod enim okriljem „vse za samostojno obrtno zbornico1'.
Tovarišem kličemo: na delo za našo bodočnost in v prid celemu našemu zavednemu obrtništvu.	Odbor podružnice D. J. o. Laško.
Obrtnice! Obrtniki! Podpirajte se med seboj in ne konkurirajte ter ne škodujte si po nepotrebnem.
Moste pr! Ljubljani. Ustanovni občni zbor podružnice se vrši v nedeljo, dne 21. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v telovadnici šole v Mostah pri Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Pozdrav predsednika osrednjega odbora in otvoritev. 3. Poročilo pripravljalnega odbora. 4. Čitanje in odobritev pravil. 5. Volitev predsednika, podpredsednika in odbornika. 6. Določitev letne članarine za redne, podporne in ustanovne člane. 7. Raznoterosti. — Za pripravljalni odbor: Pavčič Pavel, s. r., t. č. predsednik. Ivan Schlamberger, s. r„ t. č. tajnik.
Žiri. Podružnica D. j. o. v Žireh pod vodstvom tov. Revna in t ajnika Lovra Šinkovca, vsestransko napreduje, ter se je dosedaj vršilo že par rednih sej. Na prvi seji se je konstituiral odbor. Odbor posveča največjo pažnjo pridobivanju članstva in notranji ureditvi podružnice.
Obrtništvo v Žireh dosledno in brez razlike odklanja vesti z zborovanja v Logatcu dne 18./XII. 1932., ker se trdi, da je nekdo potegnil nož. Obrtništvo želi od tistih gospodov, ki to razširjajo, zvedeti, kdo je bil dotični, če ne jih v nasprotnem slučaju ne pripoznavajo za dosledne obrtnike in jih pripoznavajo razširjevalcem neresničnih vesti. Tako sodi obrtništvo o teh gospodih v Žireh.
Obrtniški sestanek na Bledu
V nedeljo, 7. maja ob 3. uri popoldne se je vršil na Bledu v restavraciji Potočnik obrtniški sestanek, ki je ponovno pokazal nujno potrebo sodelovanja med obrtniki. Udeležilo se ga je okrog 60 obrtnikov iz Bleda, Gorij, Radovljice in Bohinja.
G. Jan Matevž, predsednik podružnice DJO na Bledu je otvoril zborovanje in pozdravil navzoče, zlasti zastopnika davčnega odbora tovariša Paplerja in Lebarja, in prešel na dnevni red. Odklonilo se je enoglasno starostno zavarovanje, vsi navzoči pa so dali pooblastilo- DJO, da zastopa v tem pogledu njihove interese. Odobravanje je vzbudila izjava tov. Zerovca, da se v imenu zadruge izvoščkov in avtotaksijev pridružuje vsem sklepom. Dalje se je sklenilo obrniti pažnjo na davek in davčne napovedi. Zato se bo vršil januarja 1934 enodneven tečaj za napoved davka, ki ga bo priredila podružnica DJO na Bledu. Glede šušmarjev je opozoril tov. Jan na odredbo banske uprave in pozval navzoče obrtnike, naj vsakega šušmarja takoj javijo orožništvu, da oblast vse prestopke najstrožje kaznuje. Ker ima obrtništvo v Blejski okolici premalo zastopnikov v občinskih odborih, se je sklenilo, da se bo v bodoče zahtevalo sorazmerno število mest. Končno je bilo še sklenjeno, da se vrši o Binkoštih obrtniški ples, poleti na višku sezone pa naj bi se priredila propagandna obrtniška razstava in velika tombola na Bledu v Zdraviliškem domu.
Vsi navzoči so enoglasno zahtevali, da se osnuje za gorenjsko obrtništvo okrožni odbor v Kranju na podlagi § 392 o. z. V podkrepitev tozadevne akcije so poverili „DJO‘‘ v Ljubljani in mu izrazili svoje popolno zaupanje.
Ob 6. uri je tovariš Jan zaključil sestanek.
Občni zbor združenja krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah se je vršil dne 14. t. m. Izvoljen je bil ponovno stari odbor s tov. Gogalom na čelu. Med drugimi perečimi zadevami se je debatiralo tudi o okrožnih odborih. Prispevek Din 15 je bilo enoglasno odklonjen, istotako so se navzoči izrekli za odložitev obrtniškega zavarovanja.
Ugotovitev.
Ugotavljamo, da je „Obrtni Vestnik"* v svoji št. 11. z dne 12. maja 1933. točno in dobesedno kopiral sledeče članke iz listov „Nova doba" in „Slovenski narod**: 'Proslava SOletnice obrtne nadaljevalne šole v Celju, Vajenci, njihove pravice in dolžnosti, Obrtniki, vajenci in delavske organizacije ter Lovro Pičman proti dr. Pretnarju. Prav zadnji članek je dobesedno kopija „Slovenskega Naroda** katerega je spisal njegov poročevalec povsem neobjektivno in pristransko, kajti prepričani smo, da so udeleženci razprave odnesli povsem drug utis, kakor je pa namen tega članka.
Zaenkrat so to samo ugotovitve in dokaz, da je pri „Obrtnem Vestniku** že kriza pri uredništvi.
Koledarček Društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani ste prejeli, vendar pa niste smatrali za svojo dolžnost, da bi istega plačali po priloženi položnici. Apeliramo na Vašo obrtniško zavest in poštenost, da nam znesek čim preje nakažete in ne odlašate več s plačilom, ker s tem povzročate društvu le nepotrebne stroške. (Koledarček stane 13.— Din.)
Časopisi in literatura
Spominska knjiga Saveza hrvatskih obrtnikov.
Ob priliki 251etnice Saveza hrvatskih obrtnikov so izdali hrvatski obrtniki obširno knjigo: „Historijat Saveza hrvatskih obrtnika od g. 1908. do 1933.** V nizu prizadevanj Saveza, da se pribori obrtništvu pravi položaj v gospodarstvu, je ta knjiga najboljši dokument, ki naj prikaže obrtniški pokret na Hrvatskem in v Slavoniji, njegove težnje, borbe in uspehe ter može, ki so pri tem delu zavzemali težka in odgovorna mesta. Ce človek vzame to knjigo v roke, res ne ve, kje bi začel. Prograrnatični predgovor je napisal g. Ra-muščak, predsednik zanatske komore v Zagrebu, ki ima največje zasluge pri prireditvi „Zanatske izložbe** in javnem delu za obrtništvo sploh. Opisana je vsa zgodovina obrtništva, zlasti stitistični del je dobro dokumentiran. Tudi borba za obrtniške zbornice in obrtni zakon ter za kreditne obrtniške ustanove je izčrpno podana. Skratka: to delo je velike zgodovinske in obče narodne vrednostk
iKnjiga je elegantno vezana v platno, ima 800 strani in je lepo opremljena s slikami. Dobi se za Din 120.— pri Savezu hrvatskih obrtnika, Zagreb, Borislavičeva ul. 6./I.
Zanatlija: z dne 7. maja 1933., št. 19, (Beograd) piše obširno o socijalnem zavarovanju obrtnikov, dalje zahteva spremenitev kreditne politike Narodne banke v prid obrtništva, prinaša članek o krizi našega tiskarstva, zanimive gospodarske vesti ter novosti iz obrtniškega pokreta.
Obrtnički Vjesnik z dne 6. maja 1933., št. 19, (Zagreb) poroča o obrtnih šolah v Zagrebu, proglas zadrugarjem, več člankov o težavah splitskega obrtništva, poročila iz organizacij in razno.
Obrtnički Vjesnik z dne 13. maja 1933, št. 20, (Zagreb) obravnava vprašanje „Saveza hrvatskih mesarskih obrtnika**, piše o akciji vojvodinskih gospodarskih krogov, o stanju nezaposlenosti in o inozemskih uslužbencih ter prinaša razne savezne vesti.
Zanatlija z dne 14. maja 1933., št. 20, (Beograd) piše o mehanizaciji obrti, o pogubnosti' konkurence, dalje o rešitvi obrtništva po zadrugarstvu in prinaša zanimive vesti iz obrtniškega pokreta.
Razno
Inllaclja v USA. V senatu je bil sprejet cel zakon o inflaciji. To znači padec vrednosti dolarja za 50% iti uvedbo hirnetalizma (zlata in srebrna podlaga za dolar). Dalje je senat sprejel načrt zakona, s katerim je Roosevelt pooblaščen, da dovoli plačevanje vojnih dolgov tudi v srebru. Za pomoč farmarjem je dala vlada pol milijarde dolarjev.
Bata je povišal proizvodnjo čevljev. Po zadnjih statistikah dela v Zlinu na Češkem je v Ba-tovih tovarnah 17.800 delavcev. Povprečna dnevna proizvodnja je 140.000 parov napram 144.000 parov dnevno.
Iz prometa bodo odtegnjeni bankovci po 10.— Din in 1000.— Din, in sicer 1000 dinarski z datumom izdanja 30. novembra 1920, 10 dinarski z datumom 26. maja 1926 in 1. decembra 1929. V teku treh let je treba navedene bankovce zamenjati pri Narodni banki ali pri njenih podružnicah.
Odlikovana sta bila M. Ramuščak, predsednik zanatske komore v Zagrebu z redom Sv. Save 111. razreda; dr. J. Butorac, generalni tajnik zanatske komore v Zagrebu pa z redom Sv. Save IV. razreda.
Prva plenarna seja Zanatske komore v Banjaluki se je vršila 2. maja. Predsednik g. N. Ko-Ijevič je v pozdravnem govoru naglasil potrebo osamosvojitve in borbe obrtništva. Iz tajniškega poročila je razvidno, da ima zbornica na svojem področju 25 obrtnih združenj s 5000 člani. Proračun zbornice znaša 160.000 Din, zbornična doklada Je 8%.
Ce lahko 5000 tovarišev v Vrbaski banovini vzdržuje svojo zbornico, koliko bolj je potrebna lastna zbornica nam, ki nas je preko 20.000.
V Jugoslaviji je investiranega v industrijska podjetja preko 400 milijonov Din angleškega kapitala.
Moderna poljska luka Gdinj bo postala — tako pravijo poročila — tranzitna luka za Rusijo.
Vloge v slovenskih hranilnicah so znašale 31. marca 1933 1147 milijonov Din.
Prisilno nabiranje denarnih sredstev za javna indust. dela v Nemčiji poteka zelo povoljno. Nabranih je že precej milijonov mark, ker hitler-jevcl pritiskajo močno na one, od katerih pričakujejo, da morejo dati denar. Kaj takega smo pa tudi pri nas potrebni!
Vsled ukinitve prohibicije v USA je močno narasla cena hmelju. Pripravlja se tudi akcija za plasiranje naših vin v Ameriki.
Največja konferenca v svetovni zgodovini pravijo, da bo londonska svetovna gospodarska konferenca, ki bo trajala od 12. junija do začetka septembra. Udeležilo se je bo 60 delegacij s preko 3000 delegati, tajniki itd. Končala se bo pa prav tako, kot vsaka dosedaj.
Vse naročnike »Obrtnika«, ki prejemajo list, pa ga še niso plačali, prosimo, da to čimprejc store, ker se ta obrtniški list vzdržuje samo z naročnino brez drugih podpor.
Dobave in licitacije
Prodaja starih automobilskih gum. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 26. maja t. 1. ponudbe glede prodaje 12 komadov starih automobilskih gum.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. maja t. 1. ponudbe glede dobave 10 komadov volnenih odej.
Dne 29. maja t. 1. se bo vršila ofertna licitacija pri Komandi pomorskega arzenala v Tivatu glede dobave 20 m3 desk.
Oddaja zgradbe vojaških objektov so bo vršila potom ofertne licitacije dne 31. maja t. 1. pri inzonjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 1. junija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih žag; ter glede dobave 50 komadov izolatorjev.
Komanda pomorskega zrakoplovstva Di-vuljo sprejema do 3. junija t. 1. ponudbe glede dobave 170 komadov ročnih nikljastih ur za avijatike.
Oddaja zakupa brivskega lokala na peronu postaje Ljubljana gl. kol. se bo vršila polom licitacije dne 7. junija t. L pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Tiskali J. Glasnika nas!.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mlkui.
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D.
podružnica Ljubljana
RaČštevO1t4n0Q3ran' Tyrševa cesta štev, 31. Telefon št. 30-20.
Daje obrtniške kredite na menice in vknjižbo z ugodnim odplačevanjem na obroke. Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun;
rentni davek plača banka Iz svojega. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetu potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzvišene obrtniške poklice-