LETO XVI.
CELJE, 15. APRILA 1969
ŠTEVILKA 4
PETA DELOVNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZKS
ZAVEDATI SE MORAMO NAŠIH NALOG
Na peti delovni konferenci osnovne organi zaeije ZKS Cinkarne so komunisti razpravljali o sedanjem gospodarskem položaju podjetja, analizirali so vzroke in posledice prekinitve dela, sprejeli pa so tudi predlog konkretnih nalog organizacije v prihodnjem obdobju. Sprejem novih članov v organizacijo je dal konferenci svečano obeležje. Konference so se udeležili tudi podpredsednik celjske občinske skupščine Zdravko Trogar, član občinskega komiteja Zveze komunistov Vili Končan in predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan Kramar.
Na predlog oddelkov ZK so bili na konferenci sprejeti v organizacijo naslednji novi člani: Jože Farčnik, Djordje Njomtato in Husnija Samardžič iz metalurgije Emil Košir in Milan Majcen iz uprave ter Izidor Tolič iz valjarne, v čast šestega kongresa ZKS pa so bili 26. novembra sprejeti pri občinskem komiteju ZKS še naslednji tovariši: Adem Baba j, Marjan Cimerman, Ivan Fister in Stefan Šeško iz vzdrževalnih obratov ter Martin Šoštarič iz valjarne.
Sekretar osnovne organizacije tov. Janko LOČIČNIK je v svojem referatu orisal gospodarski položaj našega podjetja do leta 1966, ko smo dosegli največjo realizacijo in ustrezni dohodek in vzroke postopnega zmanjševanja dohodka, ki je sledilo naslednja leta. Med drugim je dejal: »Za kompleksno analizo sedanjih razmer v Cinkarni ne smemo prezreti predreformske-ga obdobja, ker so se v tistem času gospodarska in druga vprašanja bistveno drugače reševala. Razvojni program Cinkarne je
IZVOLILI SMO NOVE ODBORNIKE OBČINSKEGA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI
V	sredo, 9. septembra smo v treh volilnih enotah izvolili nove odbornike zbora delovnih skupnosti celjske občinske skupščine.
V	vseh treh volilnih enotah sta kandidirala po dva člana kolektiva, in sicer v četrti volilni enoti Franc Pokclšck in Matija Žumer, dipl. inž; v peti volilni enoti Jožica Farčnik-Mrvar, dipl. inž. in Leopold Slapnik politolog ter v šesti volilni enoti Svetozar Steiner in Mile Zupančič, dipl. inž.
Zc dan pred volitvami so bila vsa tri volišča lepo okrašena. Naslednje jutro pa so prvi volilci pohiteli na volišča takoj, ko so bila le-ta odprla; prvi člani kolektiva, to je tisti, ki so delali v nočni izmeni so bili na voliščih že ob peti uri zjutraj.
Izid volitev v posameznih volilnih enotah je bil naslednji;
—	v četrti volilni enoti so volilci izbrali za svojega predstavnika v občinskem zboru delovnih skupnosti Franca Poklška.
—	v peti volilni enoti Leopolda Slapnika.
—	v šesti volilni enoti pa Mileta Župančiča, dipl. inž.
Vsem članom kolektiva čestitamo ob Prazniku dela in jim želimo mnogo delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva
Uprava
Samoupravni organi
Družbeno-politične
organizacije
Uredništvo
Proizvodnja in produktivnost } v mesecu marcu 1969
Proizvodnja je tudi v mesecu marcu ugodno potekala, saj je bila za 16,51 % večja odžene, ki je bila dosežena v februarju, za '21,87 % večja od dosežene proizvodnje v marcu 1968 1* in kumulativno za prvo tri-meseč je za 25,41 % večja v primerjavi z istim razdob-I jem preteklega leta.
|l Letni kumulativni plan za prvo trimesečje tega leta (• je bil dosežen z 28,94 % kar <* pomeni, da smo planirane i • J planske proizvodne zadol-
predvideval modernizacijo starih in izgradnjo sodobnih bazičnih metalurških in kcmfjskih obratov in na tej osnovi so temeljila vsa naša prizadevanja za persektivno izboljšanje gospodarskega položaja podjetja.
(Nadaljevanje na 3. strani).
žitve za prvo trimesečje { presegli za 3,94 %.
Omenjeni podatki se na-\ našajo na vrednost blagovne proizvodnje računane v obeh razdobjih po stalnih cenah. V primerjavi z istim ž razdobjem preteklega leta je bruto proizvodnja v topilnici in rektifikaciji cinka zaradi remontov manjša. ^ Za 56,8 % je porasla proizvodnja v obratih žveplene kisline, za 32,4 % bruto proizvodnja cinkove pločevine, za preko 100 % cinkove žice, zamak cinka in žlebov ter cevi.
Organske barve so ostale v glavnem na višini preteklega leta. 45 % znaša porast proizvodnje hidro-sulfida, 4,7 % cinkovega sulfata, 13,4 % litopona, 2,9 % superfosfata, 14,3 % modre galice, 11,4% kemolit plošč, 98,3 % mikrocinkovih plošč, 22,8 % modrega bakra, 6,4 % voba barv, 144 % or-l* ganolov, 137% ftalatnega <[ mini ja in 137,7% korocin-ka. Manjša pa je bila pro-v izvodnja naslednjih proiz-' vodov: natrijevega sulfida i za 46,5% (uvoz in nov pro-(i izvajalec v Jugoslaviji),
I•	(Nadaljevanje na 2. strani)
)
Pretekli mesec je bila peta delovna konferenca organizacije Zveze komunistov
Odgovornost — kaj pomeni
(Nadaljevanje)
V prejšnjem poglavju smo torej ugotovili, da obstoja dodeljevanje odgovornosti tudi v smislu organizacijskih aktov, kar imenujemo delegiranje odgovornosti ih da nastane v bistvu vsaka odgovornost z delegiranjem s strani tistega, ki ima večje področje odgovornostih Na ta način nastajajo z delegiranjem in dodeljevanjem odgovornosti (redelegiranjem) verige
odgovornosti, ki gredo do vrha podjetja in do vsakega posameznega delovnega mesta in le tako lahko podjetje uspešno funkcionira in posluje kot celota.
Delegiranje predstavlja zelo visoko razvit sistem medsebojnega sodelovanja in komunikacij. Ni mogoče delegirati tako, da vodja samo odreja, naroča, delavec — sodelavec pa samo posluša in naročeno delo izvaja. Za delegiranjem so poti-ebne stalne in žive komunikacije v obe smeri.
To pomeni, da postavlja vodja cilje, jih definira, obrazloži, v čem je naloga in zakaj jo je treba izvršiti. Prav tako pa mora imeti sodelavec možnost, da predloži svoje predloge, kako naj bo naloga izvršena, da svojega predpostavljenega sam obvešča o poteku izvrševanja, o problemih in težavah, ki nastopajo in da pravočasno poišče pomoč in intervencijo vodje, če je potrebna. Samo v takšnih pogojih je možno dobro in uspešno delegirati.
V področje metod vodenja spada tudi kontrola in-tu je vredno za naše prilike omeniti Druckerja — »management by objectives«, ki postavlja naslednje zahteve za dobro metodo vodenja:
— vsak vodja mora jasno formulirati naloge (cilje) delovne enote, katero vodi, vsakemu posamezniku ali delovni skupini v tej delovni enoti.
Te naloge morajo izhajati iz splošnih ciljev, to je poslovne politike podjetja in morajo vsebovati rezultate, ki se od posameznika pričakujejo, to je »tiste, ki direktno prinašajo dobiček in tiste, ki indirektno prispevajo k povečanju dobička.«
— dalje mora vsak vodja postaviti tudi odrejen mehanizem merjenja in evidence, ki mu bo omogočil, da lahko v vsakem
danem momentu ugotovi, kje je dosegel postavljene cilje, in kje ni. Seveda pa vsa ta merjenja ne morejo biti vedno in nujno kvantitativna, vendar morajo pokazati, ali se uspeh stvarno dosega, ali ne in morajo biti predvsem enostavna, da jih lahko vsakdo tolmači brez težav.
Na osnovi tako pridobljenih podatkov je potrebno, da se pravočasno sam vključi v akcijo zaradi povzemanja tistih ukre-kov, ki bodo zagotovili izvršitev naloge. To metodo vodenja imenuje Drucker metodo »vodenja s postavljanjem ciljev in samokontrolo«.
On poudarja, da šteje pod kontrolo sposobnost posamezni-
ka, da se sam usmerja proti cilju in da ne dominira drugim. Poudarja, da je to ne samo nov način vodenja, temveč mnogo več, je nova koncepcija, nova »filozofija« vodenja. Dejstvo je, da so takšna Druckerjeva pojmovanja oziroma stališča o vodenju našla širok odziv v mnogih ne samo kapitalističnih krogih in ne samo v ZDA, temveč tudi drugje, posebno v Evropi.
Za nas je to interesantno zaradi dveh razlogov in to:
—	ker potrjuje ozko povezanost planiranja (postavljanja nalog) in vodenja v smeri ost-varjanja teh nalog;
—	ker nakazuje velike praktične možnosti uspešnega delegiranja, če se ta metoda vodenja dosledno in sistematično prakticira na vseh nivojih vodenja.
Pri obravnavanju problema metod vodenja so poizkusi, da se na neki način klasificirajo. Najbolj pogosto se omenjajo tri osnovne metode:
—	autokratska metoda vodenja;
—	demokratska metoda vodenja in x-
—	liberalna metoda vodenja.
Prav tako so tudi vodje klasificiranj po tem, katere metode se poslužujejo. Te metode definirajo na naslednji način:
—	»autokratski vodja« je tisti, ki se pri odločanju v principu ne želi posvetovati s svojimi sodelavci. Zahteva, da se dela striktno tako, kot je sam odredil;
— »demokratski vodja« se v načelu pred odločanjem vedno posvetuje s svojimi sodelavci ter išče od njih predloge, kako se naj naloga najboljše izvrši. Posluša njihove predloge ter se o njih s svojimi sodelavci pogovori, šele nato odloča in za odločanje prevzame vso odgovornost;
Manever bo kmalu končan, nastaviti bo treba še alonžc
Pogled v obrat kcmolit plošč
voditi...
— »liberalni vodja« se prav tako ne posvetuje s svojimi sodelavci. Daje jim naloge in proste roke glede izbire poti in načinov za njihovo izvršitev.
Seveda lahko takoj ugotovimo, da ti nazivi niso enaki nazivom iz politične terminologije in da se tu' uporabljajo v drugačnem smislu.
Pri kritiki teh metod se auto-kratskemu načinu vodenja pripisujejo napake, ki smo jih že opisali v prejšnjem poglavju pod tutorstvom (varuštvom). Metodo demokratskega vodenja nekateri zelo hvalijo kot najboljšo in da jo ljudje najraje imajo. Metoda »prostih rok« je posebno pogosta pri vodjih s tehnično izobrazbo. Ima to pomanjkljivost, da prepušča vodja ljudi — sodelavce samim sebi in tako ne vrši svojo dolžnost, da sodelavcem pomaga in osebno vpliva na njihov razvoj.
(Nadaljevanje na 3. strani)
)
Proizvodnja	5
i' in produktivnost J
*	(Nadaljevanje s 1. strani)	A
j, ultramarina za 44% (tržne d , prilike — uvoz), autotipij- d i skih plošč za 34% (zmanj- d (i sanje na račun povečanja d (i mikrocink plošč), zemelj- d ,i skih barv za 17% (zadost- d a ne zaloge za sezono per 31. d 11 12. 1968), oljnatega mini ja d ,i za 24 % (povečanje proiz- d i vodn je ftalatnega mini ja).	I1
d Osnovnega plana za prvo * d trimesečje nismo dosegli f pri naslednjih proizvodih: , <* rektificirani in dekadmira- \ f ni cink, (zaradi terminske- . f ga premika remonta), aulo- \ f lipijskih plošč zaradi pove- 1 f čane prodaje mikrocinkovih J f plošč, voba barv zaradi do- i f voljenih prehodnih zalog, 1 f organolov zaradi zahtevno 1 f postavljenega plana in pre- 1
*	mazov zaradi nesezone. j
\ Planirana vrednost reali- ? \ zacije za prvo trimesečje je \ \ bila dosežena. Značilen je J močnejši porast prodaje v \ tujino, saj smo v tem raz- \ i dobju izvozili izdelke in i i usluge v vrednosti 1,828.625 ,i () dolarjev, kar je za 80,04% ,( (i več kakor v istem razdobju i i preteklega leta, za to raz- ,i i dobje planirano vrednost ,i a izvoza pa smo presegli za ,> ,»5,19%; 73% vrednosti iz- ,( ,) voza smo plasirali v države ,( ,1 s čvrsto valuto.	d
i Ker je porast vrednosti blagovne proizvodnje večji od porasta števila zaposle-nih, je tudi produktivnost večja od istega razdobja V preteklega leta.
I'
<»
d
i»

Zavedati se moramo naših nalog
ODGOVORNOST
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ugotoviti moramo, da je razvrščanje vodij v »tipe "vodenja preveč poenostavljeno. V stvarnosti nimamo »čistih" autokrat-skih, demokratskih ali liberalnih vodij. V praksi mora vsak vodja uporabljati več ali manj vse tri metode vodenja pač po osebnem stilu vodenja. Kdaj bo uporabljal katero izmed omenjenih metod, je odvisno od mnogo faktorjev od katerih so najvažnejši osebnost in stališče samega vodje, sestav in kvaliteta delovne skupino (npr. večja ali manjša samostojnost in izkušnje posameznikov), narava dela (npr. rutinsko ali ustvarjalno, študijsko
Konferenca je sprejela v organizacijo ZK sedem novih članov
se v reformskih pogojih gospodarjenja prepočasi prilagajali novim potrebam in zahtevam ter da smo še vedno pričakovali realizacijo dogovorov prejšnjega programa. Zato smo sc znašli v položaju, ko smo morali dejstvom pogledati v oči«.
V nastali težki situaciji so vedno bolj prihajali na površje manjši pa tudi večji problemi, bodisi v zvezi s samo organizacijo dela, bodisi z delitvijo osebnega dohodka. Te probleme
Sprejem mladih komunistov v organizacijo ZK je dal konferenci svečano obeležje
delo) in končno situacija (npr. ali gre za redno, tekoče delo, ali izredno kot npr. elementarne nezgode).
Seveda si lahko takoj postavimo vprašanje o vrednosti razvrstitve metod vodenja in »tipologije« vodij. Smatra se, da je že zelo važno, da v analizi prednosti in pomanjkljivosti teh metod vidimo vzgojno vrednost teh metod in da posamezni vodje bolje vidijo sodelavce v svoji okolici, mnogi pa celo izjavljajo, da po študiji teh metod bolje vidijo »sami sebe« ...
— m —
(Nadaljevanje sledi)
Tovariš Ločičnik čestita tovarišu Koširju ob tem slovesnem trenutku
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z gospodarsko reformo so se pogoji investicijske izgradnje, kakor tudi koncept razvoja bazične industrije v Sloveniji bistveno spremenil. Ce bi Cinkarna uspela do reforme zgraditi večino predvidenih projektov, sedaj pa bi si prizadevala za čim večjo finalizacijo svojih proizvodov, bi bil sedanji gospodarski položaj podjetja bistveno drugačen. Priznati moramo, da smo
se je skušalo reševati na različne načine; navadno brez temeljite analize in v ožjem krogu, kar je rojevalo različna tolmačenja in komentarje ter krepilo nezadovoljstvo in zaostrovalo medsebojne odnose.
Po prekinitvi dela v nekaterih naših obratih so komunisti v oddelkih analizirali vzroke teh neljubih dogodkov. Prav gotovo lahko štejemo nizke osebne dohodke cinkarnarjev kot enega izmed osnovnih vzrokov prekinitve dela. Sam pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki je bil sprejet pred nekaj leti, je že takoj po sprejetju povzročal negodovanje zaradi zapostavljanja nekaterih kvalificij-skih sturktur v neposrednih proizvodnji kakor tudi v režijskih službah. To nezadovoljstvo pa je bolj in bolj prihajalo do izraza, ko so bili osebni dohodki vedno manjši zaradi težkega gospodarskega položaja podjetja. Neskladja pa so se še povečala z raznimi korekturami pravilnika in pa z vrednotenjem delovnih mest, ki so bila ustanovljena v
novih obratih, zgrajenih po sprejetju pravilnika, V oddelkih so opozorili na dva pomembna dejavnika, in sicer na vprašanje osebene odgovornosti, ki bi se morala stopnjevati z višjo oceno delovnega mesta ter na vprašanje medsebojnih odnosov med predpostavljenimi in podrejenimi oziroma med posameznimi obrati oziroma oddelki.
Vsak mladi komunist je prejel rdeč nagelj
Ko je govoril o medsebojnih odnosih, je tovariš Ločičnik dejal:	»Medtem ko v nekaterih
obratih predstavljajo vsi zaposleni skupaj z vodstvom obrata monolitno celoto, ki rešuje po-
rajajoče probleme in vprašanja na obratnih sestankih in podab-no, opažamo na drugi strani, da se vodstveni kader v obratu oziroma oddelku zapira pred ljudmi in se omejuje zgolj na tehnično \Qdenje. To pa je zelo nasprotno od profila vodje, ki ga' zahtevajo današnji pogoji vodenja in dela z ljudmi. V današnjih odnosih moramo razumeti, da političnega dela ni mogoče ločiti od kompleksa vodenja in upravljanja in da je politično delo tudi vsako delo, ki se nanaša na odločitve v poslovanju. na vodenje in na delo z ljudmi."
Analizo vzrokov za prekinitev dela je dopolnil še z zaključki, da je na tako odločitev vplivala primerjava osebnih dohodkov v drugih podjetjih, kjer so le-ti za enako ali celo lažje delo precej večji. Po sprejetju sklepa samoupravnih organov o izdelavi novega pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov je pri nekaterih nastala bojazen, da bodo posamezna delovna mesta prenizko ocenjena. Zaradi nepoznavanja načina obračunavanja osebnega dohodka so nekateri menili, da so pri osebnem dohodku oškodovani. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so bili pri tej akciji najbolj »prizadevni" tisti mlajši delav-
Vsak novi član ZK je prejel spominsko darilo — knjigo ei, ki so v našem podjetju zaposleni le kratek čas, zaposlitev pri nas pa jim je prehodnega značaja — do pričetka sezonskih del.
Ne glede na vzroke, ki so Botrovali tej prekinitvi, tak način reševanja problemov ni sprejemljiv ob sedanjem gospodarskem položaju podjetja.
(Nadaljevanje na 10. strani)
is* |7ffc	«»,«•»	te	
*. •	IiPjJLf' ■	
UREJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV V PODJETJU
Družbeno-gospodarska reforma se neločljivo povezuje z razvojem samoupravnega sistema, zato je krepitev samoupravnega in ekonomskega položaja človeka tesno povezana z deetatizaeijo sredstev in upravljanja, kar povečuje samostojnost delovnih organizacij tako na področju delitve družbenega proizvoda, kakor tudi samostojnost pri organizaciji upravljanja.
Čeprav lahko izgleda taka ugotovitev deklerativna pa je res, da sta bila v zadnjem času storjena dva zelo konkretna in pomembna koraka, ki dokazujeta dosledno odločnost izvajanja poti, ki jo je že v 1965. letu začrtala družbeno-gospodarska reforma.
Na področju gospodarstva so poleg drugih zanimivi naslednji ukrepi:
—	likvidacija državnega kapitala, ki bo v prihodnje namenjen za razvoj gospodarstva, kar je zlasti odločno zahteval deveti kongres ZKJ;
—	sproščanje zakonitosti tržnega gospodarstva, na katerega družba vpliva tako, da organizira ustrezne korekcijske faktorje ki morajo izhajati iz izdelanih konceptov razvoja in srednjeročnega ter dolgoročnega plana na nivoju federacije pa vse do posameznih delovnih organizacij. Tak koncept razvoja, ki ga zelo intenzivno pripravljajo, bo nedvomno zagotavljal enotnost gospodarskega sistema v okviru jugoslovanskega prostora ;
—	način financiranja razvoja nerazvitih področij Jugoslavije tudi doživlja bistvene spremembe, ki se nanašajo na večjo ekonomičnost vloženih sredstev, s tem pa se zavrača politika regresiranja in subvencioniranja.
Poleg navedenih so v razpravah na skupščinah in drugih organih še drugi gospodarski ukrepi, ki zadevajo sistemske rešitve gospodarskih vprašanj, s katerimi bi odpravili odklone od začrtanih ciljev reforme.
Druga smer deetatizacije zadeva naš samoupravni mehanizem, ki je bil doslej še močno utesnjen, kar je onemogočalo, da bi delovne organizacije lahko same iskale najoptimalnejše rešitve pri organiziranju sistema samoupravljanja.
Delovni kolektivi v podjetjih so lahko samoupravne odnose urejevali le v okviru zakonskih predpisov, procedura pri volitvah organov upravljanja, kakor tudi pri odpoklicu in nadomestnih volitvah je bila predpisana, večkrat pa tudi precej draga, ker je zahtevala mnogo časa. Zakon je tudi precej natančno določal področja, v katerih so posamezni organi morali odločati, tako so bili pogosti primeri, da je moral npr. delavski svet razpravljati o vprašanjih, katera bi lahko bolj racionalno urejale tudi komisije in podobno.
V	marcu letos pa je zvezna skupščina sprejela posebni ustavni amandma, s katerim prepušča samim delovnim organizacijam vrsto stvari, ki jih je dosedaj urejal zakon.
S tem amandmajem je prenehalo veljati kar 66 določil temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah, kakor tudi določil zakonov, ki kakorkoli urejajo ta vprašanja.
Ta sklep bo nedvomno povzročil odpravo tistega formalizma pri urejanju samoupravnih zadev, ki je zahteval stalno usklajevanje naših samoupravnih aktov z zakonskimi predpisi, daje pa tudi možnost, da bodo delovne organizacije ta določila nadomestile z bolj prilagojenimi akti.
Seveda pa to tudi pomeni, da bo potrebno posebno v začetku posvetiti več pozornosti in časa ureditvi naših samoupravnih aktov, saj je potrebno nadomestiti vse izpadle člene zakonov z novimi, ki bodo odraz potreb in možnosti podjetja.
V	tem času izstopa pri nas predvsem potreba po izdelavi novega statuta, ki bo kot temeljni akt podjetja uskladil zunanje spremembe, vključeval pa bo tudi naše notranje spremembe, kot so nova organizacija podjetja, organizacija dela, delitvena razmerja itd.
Med pomembnejša področja, ki jih bodo v bodoče urejevale delovne organizacije same s svojimi splošnimi akti spadajo predvsem:
—	določanje mandatne dobe članov delavskih svetov in drugih organov upravljanja. Ustrezno temu določajo delovne organizacije tudi potrebo in način odpoklica posameznih članov organov upravljanja, kakor tudi odpoklic celotnega organa, postopek pri volitvah in odpoklicu, način volitev v tistih delovnih enotah podjetja, ki so v drugih občinah kakor tudi sestavo volilne komisije, volilnih odborov, njihove pristojnosti in njihove naloge;
—	delovne organizacije bodo v prihodnje same odločale o številu samoupravnih organov in njihovem nazivu. Določeno je le, da mora imeti vsaka delovna organizacija svoj delavski svet in individualni izvršilni organ, s čimer je mišljen direktor podjetja;
—	spremembe so nastale tudi pri razpisu delovnega mesta direktorja podjetja, ker bo v prihodnje komisija za razpis se-
stavljena le iz članov kolektiva, ki jih imenuje delavski svet, ne bo pa v komisiji več predstavnikov družbeno-politične skupnosti. Delavski svet tudi sam določa kriterije, po katerih se delovno mesto direktorja podjetja razpiše;
— družbena skupnost si v prihodnje zagotavlja nadzor nad osnovnimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak direktor delovne organizacije, ki pa izhajajo predvsem iz politično-moral-nega principa.
Zaradi navedenih sprememb v sistemu samoupravljanja, ki v svojem razvoju krepi delovno organizacijo kot osnovno nosilko samoupravnih pravic je tudi naš delavski svet sprejel sklep, s katerim se podaljša mandatna doba članov samoupravnih organov za dobo enega leta, v teku letošnjega leta pa se izvede revizija vseh naših samoupravnih aktov.
L. Slapnik
Do konca aprila osnutek pravilnika o delitvi osebnega dohodka
Centralni delavski svet je konec marca sprejel in potrdil merila po katerih bo izdelan nov osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Z določitvijo meril, je lahko komisija za izdelavo pravilnika, ki jo je imenoval upravni odbor, takoj pričela z delom. Komisija dela po naslednji merilih: vrednost delovnega mesta se določa po vrstnem sistemu. Vrstni sistem ima okoli 35 kategorij, kar predstavlja 35 različnih vrednosti delovnih mest; vrednost delovnih mest bo v razponu 1:6 s tem, da bi bil
4 CINKARNA
H
CINKARNA - CELJE metalurško kemična industrija
RAZPISUJE
v šolskem letu 1969 70 naslednje štipendije za šolanje v Elektrogospodarskem šolskem centru v Mariboru in v Šolskem industrijsko kovinarskenr, centru v Štorah, in sicer:
5 štipendij za poklic elektrikar 30 štipendij za poklic strojni ključavničar, rczkalec ali strugar
Pogoj za dodelitev štipendije imajo kandidati, ki so dokončali osemletko najmanj z dobrim uspehom, ki so telesno in duševno zdravi in ki niso starejši od 17 let.
Prednost pri razpisu imajo otroci, katerih starši so člani kolektiva Cinkarne ter otroci članov Zveze borcev.
Kandidati naj poleg lastnoročno napisane prošnje predložijo tudi originalno šolsko spričevalo o uspešno dovršeni osemletki. Izpisek iz rojstne matične knjige, življenjepis ter zdravniško spričevalo, izdano od Obratne ambulante Cinkarne Celje.
Prošnje z vsemi prilogami sprejema Center za strokovno izobraževanje delavcev Cinkarne Celje do 30. junija 1969.
osebni dohodek najnižje kategorije 600,00 din za 208 ur; pregledati bo treba vse dosedanje norme, jih popraviti, oziroma ukiniti, če imajo le značaj povečanja vrednosti delovnega mesta; za tista delovna mesta od katerih je resnično odvisna proizvodnja, oziroma prodaja, bo potrebno uvesti posebno nagrajevanje, kjer naj bi bil gibljivi del osebnega dohodka res nekakšen urejevalec višjega osebnega dohodka. To nagrajevanje pa je potrebno uvesti le na tistih delovnih mestih, kjer se dajo postaviti točna merila in rezultati precizno meriti. Vsako odstopanje od tega osnovnega načela bi vsak še tako smiselni sistem nagrajevanja razvrednotilo.
Centralni delavski svet je tudi dal nasvet, da naj bi bil osnutek pravilnika izdelan do konca aprila, tako da bi ga lahko upravni odbor sprejel še pred 1. majem 1969.
Komisijo, ki bo izdelala osnutek pravilnika pa sestavljajo: Franjo Tovornik, kadrovski sektor - pi-edsednik ter člani Miloš Rant, dipl. inž., predelovalni obrati, Hinko Haas, strokovne službe, Jože Naraks, topilnica, Vojo Ružič, dipl. inž. - nova pra-žarna in kislina, Emil Krivec, strojni inž., vzdrževalni obrati, Zdenko Stojan, dipl. inž., kemija, Bojan Horvat, komercialni sektor, Hinko Jordan, predstavnik sindikata, Klemen Stegenšek, dipl. inž. — svetovalec komisije.	D. M.
PREDLOG BODOČIH NALOG NAŠE ORGANIZACIJE ZK
Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel sklep o povišanju osebnih dohodkov za okoli 20 %, kar znaša letno preko 600 milijonov S-dinarjev. Računamo lahko, da bi s polno angažiranostjo kolektiva pri iskanju še obstoječih rezerv pokrili okoli 200 milijonov S-din. Vprašanje okoli 400 milijonov S-din ostane torej še vedno v celoti odprto.
Za sanacijo tega bi morali sprejeti in realizirati predvsem naslednje naloge:
#	Zahtevek po finančni sanaciji za predvidene nepokrite 4,000.000 din oziroma garancijo za pokritje nastale izgube, ki bo nastala.
Samo finančno sanacijo bi bilo možno izvesti z oprostitvijo določenih dajatev pri povečanju izvoznih premij in sicer:
— Cinkarna je že v sklopu grupacije cinka in svinca v Beogradu predložila zveznim organom predlog o povečanju izvoznih premij, o oprostitvi obresti na poslovni sklad in ureditvi domicilnih cen cinka in svinca, kar bi morali naši republiški organi tudi v zveznem merilu podpreti.
— Zahtevek po zmanjšanju oziroma oprostitvi plačila vodnega prispevka, dela prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja s strani republiških organov.
— Zahtevek po oprostitvi oziroma zmanjšanju dajatev za plačilo vodnega prispevka, prispevka za uporabo mestnega zemljišča in dela osebnega dohodka iz delovnega razmerja s strani občinskih organov.
#	Zahtevek po kreditu pri skladu republiških rezerv v višini 22,659.000 za rekonstrukcijo obstoječih obratov Cinkarne, ki je bil vložen že v začetku leta 1968 za znesek okoli 76,000.000 je bil pa nato na zahtevo Sklada zmanjšan na zgoraj omenjeno vsoto.
S temi sredstvi bi bilo mogoče izvršiti modernizacijo, izboljšati kvaliteto in delno tudi povečati obseg proizvodnje ter z uvedbo nekaterih novih proizvodov izboljšati situacijo podjetja.
#	Cimprej je potrebno razčistiti vprašanje izgradnje obrata za proizvodnjo TiO, in poiskati tiste poti, kjer bo mogoče z relativno nizkimi vlaganji doseči ugodne finančne rezultate. Potrebno bo tudi dati več poudarka na predelavo, že obstoječo bazično industrijo pa bo potrebno vsekakor zaključiti v zaokroženo celoto ter povečati finalizacljo proizvodnje do optimalnih mej.
Pojasnimo lahko, da so prvi razgovori tako z občinskimi kot z republiškimi organi že stekli ter se bodo v kratkem nadaljevali. Upamo lahko, da se tudi oni zavedajo,* da za tako stanje ni odgovorna le Cinkarna ter da bodo z razumevanjem pomagali reševati nastalo situacijo.
Moramo pa se zavedati, da bo težišče ostalo na nas ter bo od nas in našega dela odvisno, kako bomo ob pomoči občinskih in republiških organov pristopili k sanaciji in da jo bomo morali tudi v redu izpeljati.
Počastitev 1. maja
Letošnje praznovanje prvega inaja, praznika vseli delovnih ljudi, sovpada s praznovanjem 50-letnice ustanovitve KPS in sindikata. Te pomembne dogodke bomo proslavili v našem podjetju na skupni proslavi, ki bo
dne 50. aprila ob 13.30 na dvorišču pri metalurškem vratarju. V primeru slabega vremena bo proslava v sindikalni dvorani podjetja. Z udeležbo na proslavi ‘boino dostojno počastili našo zgodovinsko revolucionarno pot, ki jo je za-: črtala naša NOB na čelu naših najbolj zavestnih ljudi.
Vsem članom delovnega kolektiva Cinkarne ob tej priliki iskrene čestitke za praznik dela z željo po uspehu in osebni sreči.
Sindikalna organizacija Cinkarne
O Izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je treba pospešiti. Nov pravilnik mora odpraviti slabosti dosedanjega načina nagrajevanja. Biti mora odraz stanja in potreb, ki rezul-tirajo iz poslovne politike Cinkarne.
• Vzporedno s pravilnikom je potrebno pospešiti izdelavo organizacijske sheme podjetja.
Nova organizacija mora objektivno odražati zahteve proizvodnje in poslovanja, ki se nanašajo tako na sistemizacijo potrebnih delovnih mest kot na to, da vsi organizmi podjetja delujejo sinhronizirano.
#	Vzporedno s sistemizacijo delovnih mest je potrebno skrajno zaostriti osebno odgovornost do dela s tem, da se odgovornost začne pri vodilnih delavcih podjetja in se prenaša na vse zaposlene. Pri tem mislimo, da moramo razviti predvsem materialno, disciplinsko in politično odgovornost, s čimer se morajo posebno ukvarjati organi upravljanja v podjetju.
#	Že v osnovi moramo v prihodnje nastopati proti vsakemu kritizerstvu in govoričenjem, ki podjetje ter kolektiv spravlja v slabo luč zunaj in zaostruje odnose znotraj kolektiva. Razvijati je potrebno enotnost v kolektivu, kar je nedvomno osnova za reševanje nastalih problemov sedaj ter vseh tistih, s katerimi se bo naš kolektiv v prihodnje še srečeval.
O Potrebno je več političnega dela med člani kolektiva. Sprejeti moramo potrebo po masovnih sestankih članov sindikata, kakor tudi po sestankih v obratih, kjer bo lahko sleherni član informiran o vseh tekočih vprašanjih, obenem pa bo imel možnost vpliva na poslovanje obrata sektorja in podjetja kot celote. Na takih sestankih oziroma dogovorih bo možno sproti
reševati vsa morebitna protislovja, ravno tako pa bodo ti sestanki služili kot organizirana oblika za posredovanje zahtev članov kolektiva do vodstev, obratov sektorjev in podjetja.
Potrebno ..-je osvojiti spoznanje, da je delo z ljudmi tudi politično delo in da skrb za človeka ne more biti zreducirana zgolj na kadrovsko službo podjetja.
Tovariš sekretar čestita novemu članu organizacije ZK tovarišu Toliču
OSREDNJA PROSLAVA V VELENJU
Na republiški praznik 27. april bo v Velenju osrednja proslava Slovenije. Praznovanje bo v po-časlitev 25. obletnice pohoda XIV. divizije na Štajersko in ^0. obletnice partije in sindikata slovenskega naroda.
Ob tem jubilejnem dogodku bo na proslavi govoril predsednik Tito. Ker je zanimanje za ta dogodek veliko, bo sindikalna organizacija Cinkarne organizirala brezplačni prevoz z vlakom iz Celja v Velenje in nazaj. S ciljem, da se omogoči čim večja udeležba na proslavi, bo sindikalna organizacija takoj po 15. aprilu začela sprejemati prijave do vključno 20. aprila 1969. Člane prosimo, da se prijavijo v sindikalni pisarni ali pri predsednikih sindikalnih podružnic; tako da bo mogoče še pravočasno kupiti in rezervirati vozovnice.
Regresiranje dopustov kot dosedaj
Predsedstvo osnovne organizacije sindikata je na 3. seji obrav-na\ alo predlog delavskega sveta vzdrževalnih obratov, da bi regres za dopuste prejeli vsi elani kolektiva, čeprav ne gredo na dopust. V tej zvezi je bilo podano stališče in odgovor. Tako stališče je potrdil tudi centralni delavski svet.
Po pravilniku in sklepih samoupravnih organov so sredstva za rekreacijo strogo namenska, to se pravi, da jih lahko uporabljamo samo za regresiranje oddiha. Rekreacija je tudi ekonomska kategorija, zato morajo biti podjetje in samoupravni organi zainteresirani, da se člani kolektiva v času dopusta v resnici odpočijejo. Po sedaj veljavnem pravilniku imajo do regresa pravico vsi člani kolektiva in njihovi nezaposleni svojci, po degresivni lestvici, računani na družinski dohodek preteklih treh mesecev. Tako je najbolj omogočeno tistim našim delavcem
Potrebno je še poudariti, da smo se odločili za povečanje osebnega dohodka za 20 %, ki niso pokriti zato tudi ta sredstva ne bi predstavljala dodatnega povečanja osebnih dohodkov, temveč pokritje manjkajočih sredstev na osebnih dohodkih.
Člani delavskega sveta vzdrževalnih obratov naj se zamislijo, kako si potem privoščiti dopust, če ima delavec štiričlansko družino in znaša družinski dohodek 600 do 800 din, regres pa dobi le en član in še to komaj v višini 50 do 60 dinarjev.
V našem počitniškem domu v Solčavi imamo rezervirani dve sobi
Gradnja restavracije »Tamariska« na Braču, kjer se bodo hranili
naši letovalci
Imeti pred očmi širši interes kolektiva, ne pa izhajati iz interesov posameznikov.
Kljub regresnim olajšavam, pa sindikalna organizacija vsako leto pošilja na dopust tiste, ki so že dolgo v podjetju, socialno šibke itd. po objavljenih kriterijih. Za te delavce pa plača sindikat razliko med regresom in polno ceno penziona. Prav tako bo šlo tudi letos' po tej strani preko 50 ljudi na dopust, le-te bodo predlagali sindikalni pododbori v podružnicah skupaj z obratovodstvi. Poleg tega sindikat sofinancira rekreacijo otrok v kolonijah, ki so prav tako predlagani po ustaljenih
Potrebno bi bilo dodatno pojasniti, da je zelo veliko ljudi, ki se obračajo po razne informacije s področja rekreacije na sindikat. Za vso organizacijo letnega oddiha, skrb, dobro ali slabo počutje naših letovalcev je v kadrovskem sektorju ustrezna služba in lahko daje najbolj točne podatke, napotke, za svoje delo pa naj sprejema pohvale in graje.
V sindikalni organizaciji se lahko pogovarjamo o politiki rekreacije, o realizaciji pa služba.
A. M.
in njihovim družinam, ki imajo nizke dohodke, da lahko letujejo v počitniških domovih.
Po predlogu delavskega sveta vzdrževalcev in nekaterih članov v kemiji II, pa bi to ugodnost uničili. Predvsem bi delavci z nizkimi dohodki morali ostati doma, saj si iz materialnih razlogov ne bi mogli privoščiti dopusta ob morju ali kje drugje.
Za regrese je letos namenjenih 200.000 din. To so sredstva prav tako iz istega sklada kot so sredstva za družbeno prehrano, stanovanja oziroma za družbeni standard. 2e samo formiranje sredstev ni deljivo kot osebni dohodek, zato so take želje le bolj intrige kakor predlog, ki naj bi komur koli koristil. Tudi, če bi to maso 200.000 din razdelili kot osebni dohodek med 2.150 zaposlenih v Cinkarni (brez svojcev), bi dobil vsak neto okoli 55,— do 60,— din. To pa je toliko kot je regres za vozovnico.
V zadnjih dveh letih je praksa pokazala da je politika namenskega regresiranja pravilna, saj se je v teh letih povečalo predvsem število dopustnikov iz vrst neposredne proizvodnje in
tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Sindikat pa je dolžan predvsem skrbeti in omogočati tako pravico tistim, ki si jo sami materialno ne zmorejo. Sindikat se zavzema, da se sredstva za dopuste povečajo in da je politika rekreacije še bolje organizirana. To bi morala biti naloga samoupravnih organov na vseh nivojih, če upravljajo v luči dobrega gospodarja. Člani samoupravnih organov bi morali
kriterijih socialnega skrbstva, sami starši pa ne zmorejo teh stroškov.
Verjetno niti ni bil namen tistih, da bi se okoristili z nekaj dinarji, ker če so člani samoupravnih organov, morajo vedeti, za kaj se lahko uporabljajo sredstva iz sklada skupne porabe. Pač pa si raje privoščijo delo organizacije bolj za razširjanje intrig kot za reševanje problema.
Avionski posnetek Novalje na Pagu
USKLADITEV POKOJNIN
§Tr02P;iJ ;o IZVAJANJU POKOJNINSKEGA
Seja skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev, sklicana za 27. februarja 1969, je imela obsežen dnevni red, po vsebini pa je razpravljala in sklepala o nekaterih zelo pomembnih in tudi kočljivih vprašanjih. Sprejela je zaključni račun sklada invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja, sklada za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in sklada obveznega zdr avstvenega pozavarovanja za leto 1968. Določila je finančni načrt sklada invalidsko-pokojninskega zavarovanja za leto 1969. Sprejela je program dejavnosti in ukrepov za zboljšanje varstva zavarovanih oseb v letu 1969, sprejela sklepe o uskladitvi pokojnin po 97. in 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju; na novo določila dodatek za pomoč in postrežbo.
Sprejela je tudi vrsto sklepov, ki urejajo uveljavljanje pravic iz invalidsko-pokojninskega zavarovanja, tako je določila najvišjo pokojninsko osnovo, določila mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov, spremenila pogoje za pridobitev varstvenega dodatka, določila valorizacijske količnike za preračun osebnega dohodka iz prejšnjih let, kadar se ta šteje v pokojninsko osnovo, določila je znesek za rekreacijo upokojencev v letu 1969, ugotovila pokojninske osnove iz 216. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju glede na to, da so se zaradi povečanja življenjskih stroškov v lanskem letu povečale letos tudi pokojnine. Ugotovila je osnove, za katere so od 1. januarja 1969 obrtniki zdravstveno zavarovani; dobila je tudi informacijo o pripravah za
javno razpravo o sistemu pokojninskega sistema in invalidskega zavarovanja.
Po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju se pokojnine usklajajo z gibanjem življenjskih stroškov in nara-
ščanjem življenjskega standarda zaposlenih. Zakon pozna redno vsakoletno usklajevanje z gibanjem življenjskih stroškov, če se je raven le-teh povečala v preteklem koledarskem letu
najmanj za tri odstotke, in pa dva načina občasnega usklajevanja; prvo, če se na podlagi zveznih ali republiških predpisov povečajo cene določenih predmetov ali storitev osebne potrošnje in se v zvezi s tem povečajo tudi osebni dohodki zaposlenih, se pokojnine uskladijo z življenjskimi stroški lahko tudi tako, da se vse pokojnine povečajo za enak znesek; drugič uskladitev pokojnin, ki so bile uveljavljene v raznih obdobjih z namenom, da se odpravijo razlike med pokojninami, ki so bile uveljavljene v prejšnjih obdobjih, in pokojninami, odmerjenimi v zadnjih letih. Po zakonu se pokojnine uskladijo z življenjskimi stroški tako, da se povečajo za enoten odstotek, ne glede na njihovo višino. Pri uskladitvi iz raznih obdobij pa je treba upoštevati
Prošnje za posojilo
Pri osnovni organizaciji sindikata Cinkarne je bil pred leti formiran sklad za dodelitev kratkoročnih posojil, ki jih člani organizacije lahko uporabijo izključno za najnujnejša popravila stanovanjskih prostorov ali za dokončanje gradnje stanovanjske hiše.
Ta kredit se dodeljuje na podlagi prošnje člana kolektiva, ki jo mora obravnavati tudi stanovanjska komisija, ki poprej opravi' ogled objekta, za katerega adaptacijo naj bi bilo posojilo namenjeno. Predsedstvo osnovne organizacije sindikata nato obravnava prošnjo, upoštevajoč mnenje stanovanjske komisije, določa višino posojila.
Ker so bili doslej podatki v skoraj vseh prošnjah skrajno pomanjkljivi, celo tako pomanjkljivi, da si stanovanjska komisija ni mogla ogledati objekta, na drugi strani pa predsedstvo zaradi tega ni moglo sprejeti objektivnega sklepa, obveščamo tiste člane kolektiva, ki računajo na tovrstni kredit, da je v prihodnje treba navesti v prošnjah naslednje podatke:
—	priimek in ime ter točen naslov prebivališča prosilca;
—	obrat oziroma oddelek v katerem je prosilec zaposlen in točen datum nastopa delovnega razmerja v podjetju;
—	natančno je treba opisati, za kaj potrebuje prosilec der.ar (npr. nakup materiala — kakšnega — za adaptacijo stanovanja ali gradnjo hiše, ali plačilo montaže neke inštalacije — kakšne — ipd.; — če nekdo navede zgolj »adaptacija stanovanja« je premalo) in vsoto, ki jo predvideva, da jo bo v ta namen potreboval ;
—	koliko družinskih članov šteje družina, koliko od teh je zaposlenih;
—	koliko znaša osebni dohodek na družinskega člana;
—	koliko znaša odplačilo kreditov vseh zaposlenih družinskih članov.
Prošnji je treba priložiti potrdilo o poprečnem osebnem dohodku in o višini odtegljajev. Člani našega kolektiva dobijo to potrdilo v mezdnem oddelku, njihovi svojci, ki so zaposleni v drugih podjetjih pa si morajo (o potrdilo priskrbeti v svojem podjetju.
Tiste prošnje, ki ne bodo vsebovale vseh navedenih podatkov in prilog, ne bodo obravnavane.
Predsedstvo osnovne organizacije sindikata je tudi sklenilo, da ne bo obravnavalo prošenj tistih članov kolektiva, ki so zaposleni v našem kolektivu manj kakor pet let.
Vsak prosilec, ki mu bo odobreno posojilo, bo moral podpisati odstopno izjavo, da mu lahko obračunski oddelek mesečno odteguje ustrezni obrok; če bi pa zapustil podjetje, pa mora celotni znesek v celoti takoj vrniti.
Prošnje za tozadevna posojila je treba oddati v pisarni osnovne organizacije sindikata Cinkarne (nad okrepčevalnico pri metalurškem vratarju).
\
)
<»
!>
o
1»
<>
1»
)
<>
I'
\
1»
1»
1»
ZAVAROVANJA
stanje in sredstva skladov in rezerv pokojninskega zavarovanja, s katerim je mogoče računati.
Vsi omenjeni načini usklajevanja ppkbjnin imajo namen, ^gdržati realno vrednost priznane pokojnine in občasno približati vrednost pokojnin realni
vrednosti povečanega osebnega dohodka zaposlenih.
Po 102. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju je skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja SR Slovenije usklajevala pokojnine že lansko leto. Pri tem je ocenila in se. odločila, da so v Sloveniji največji problem pokojnine, ki so bile uveljavljene do konca leta 1964, to je pred uveljavitvijo sedanjega temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju. Prevedb ene določbe so upoštevale jugoslovansko poprečje osebnih dohodkov v letu 1964, pri nas pa je bilo poprečje precej višje, zato je nesorazmerje med pokojninami in osebnimi dohodki še bolj kričeče.- Že ob sprejemanju zakona smo iz Slovenije opozai-
jali na to nesorazmerje, vendar brez uspeha. Sele približno dve leti kasneje so zvezni - organi uvideli, da je bila prevedba prejšnjih pokojnin nepravična in je bil v tej zvezi 102. člen TZPZ šprepienjen tako, da je republiška skupnost poslala pristojna odločati tudi o tej uskladitvi. Predvsem z namenom, da se popravi prevedba, je skupščina republiške skupnosti SR Slo-
(Nadaljevanjc na 8. strani)
pj	wn	i«p ^ ilff H	II
Sklep o izvajanju pokojninskega zavarovanja
(Nadaljevanje s 7. strani)
venije v decembru 1967 sklenila, da se od 1. januarja 1968 povečajo; pokojnine, uveljavljene do konca leta 1964 po kategoriji delovnega mesta, za 14%; pokojnine, uveljavljene po osebnem dohodku od 1959 do 1960 leta, za 5%; in pokojnine, uveljavljene po osebnem dohodku cd leta 1961 do 31. decembra
razlike med gospodarskimi dejavnostmi, znotraj dejavnosti pa razlike med posameznimi delovnimi organizacijam glede na njihovo konjunkturnost oziroma nekonjunkturnost.
Ko bodo letos obdelali tudi podatke o pokojninah, uveljavljenih v letu 1968, bodo na podlagi dodatnih podatkov mogli lažje in zanesljiveje odločati o
nadaljnjem usklajevanju pokojnin. Te podatke pa bodo imeli zbrane in analizirane preje kot lani, kar bo omogočilo tudi temeljitejšo razpravo in bolj aktivno vključitev tudi drugih zainteresiranih dejavnosti. Skupščina je naročila republiškemu zavodu, da potrebne podatke zbere še v prvem polletju, da bi bila razprava o nadaljnjem
usklajevanju starih pokojnin pravočasna, vsestranska in dovolj pretehtana.
Skupščina republiške skupnosti je o možnostih uskladitve pokojnin po 102. členu razpravljala že decembra lani, ko je določila stopnjo prispevka za invalidsko-pokojninsko zavarovanje.
(Nadaljevanje na 9. strani)
1963, za 4%.
Takšno povečanje naj bi prevedene pokojnine čim bolj približalo pokojninam, ki so bile pri nas uveljavljene v letu 1964 po osebnem dohodku. Vendar je bilo že ob sprejemanju sklepa ugotovljeno, da tudi po tej popravi pokojnine, ki so bile priznane po kategoriji delovnega mesta še vedno zaostajajo za onimi, ki so bile v letu 1964 uveljavljene po osebnem dohodku, vse prevedene pokojnine skupaj pa zaostajajo za pokojninami, priznanimi po letu 1965.
Gradivo, ki je bilo pripravljeno za razpravo, jasno kaže razlike med višino prevedenih pokojnin in višino pokojnin, ki so bile priznane v letu 1967. Toliko denarja, da bi lahko razpravljali o uskladitvi poprej priznanih pokojnin na raven le-teh, ki so bile priznane v letu 1967, sklad nima, saj je potreben znesek skoraj trikrat večji od tega, ki ga sklačS letos lahko da za ta namen. Zato je odbor za invalidsko-pokojninsko zavarovanje menil, da naj ima tudi letošnja uskladitev značaj popravne prevedbe. Podatki kažejo, da ne zaostajajo vse stare pokojnine enako za novimi. Najbolj zaostajajo pokojnine, uveljavljene po kategoriji delovnega mesta, in sicer v I., II. in V. kategoriji. V tej zvezi še je postavilo vprašanje, ali uporabiti različen odstotek povečanja za posamezne kategorije delovnega mesta ali pa enoten odstotek, čeprav podatki kažejo, da so zaostajanja različna. Odbor se je odločil predlagati enoten odstotek za pokojnine vseh kategorij delovnega mesta. Pri tem je upošteval predvsem dve okoliščini: prvo, da so vsi podatki, ki so navedeni v gradivu, le orientacijski, in da zlasti samo eno leto (konkretno pokojnine, uveljavljene v letu 1967) ni dovolj trden podatek za daljnosežno odločanje; drugič, dokler usklajujemo samo prevedene pokojnine in še te ne vse — lahko govorimo le o popravljanju prevedbe in bi se bilo treba čim bolj držati odnosov, ki so ob prevedbi na nove predpise nastali med pokojninami posameznih kategorij delovnega mesta. Razen tega so tudi znotraj kategorij delovnega mesta znatne
CDS odobril predračun in način regresiranje letnvanj
Regres isti kakor tani
Na predlog komisije za družbeni standard je centralni delavski svet odobril predračun regresiranja letovanj, ki tudi v letošnjem letu znaša 200.000,00 din.
Tudi v letošnjem letu bo nekaj naših delavcev letovalo brezplačno, oziroma letovanje le-teh bo plačala sindikalna podružnica. Za to letovanje bodo oddelki izbrali tiste prizadevne delavce, ki bi si težko privoščili letovanje z lastnimi sredstvi.
je manjši od 600,00 din, se regres za vsakih 100,00 din manjšega poprečnega osebnega dohodka poveča za 10 % enotne osnove (15,00 din) do največ 50 % povečanega regresa.
Sistem regresiranja v letošnjem letu je enak lanskemu, zato se je veljavnost sklepa, ki določa sistem regresiranja podaljšala še za eno leto. Ta sklep skrajšano glasi:
— Na regres so upravičeni vsi člani delovne skupnosti, upokojenci Cinkarne in njihovi vzdrževani družinski člani.
— Pravica na regres pripada, če -upravičenec letuje najmanj tri dni neprekinjeno in največ 15 dni v letu.
— Za letovanje v počitniških objektih Cinkarne in objektih, ki jih pridobimo z zamenjavo ali v pogodbeno najetih, pripada regres p^ 15,00 din na dan.
Za letovanje v drugih objektih v priznanih turističnih krajih in oganiziranih kampingih pripada regres po 10,00 din na dan.
Za otroke je regres manjši za odstotek otroškega popusta v naših in pogodbenih domovih; v ostalih objektih pa za 50% za otroke do 10 let starosti. Za zaposlene, katerih poprečni osebni dohodek na družinskega člana
Počitniško naselje v Biogradu na morju
REGRESNA LESTVICA JE NASLEDNJA:
Poprečen osebni dohodek na družinskega člana
Nad 600,00 din od 500,00—600.00 din od 400,00—500 00 din od 300,00—400,00 din od 200,00—300,00 din do 200,00	din
Odstotek na osnovo
10», 20 % 30 11 o
40 »„ 50 »o
Regres v Clnkar-niških objektih
15 00
16.50 18.00
19.50
21,00
22.50
Regres v drugih objektih
10,00 11.00 12 00 13,00
14	00
15	00
Prevozi na letovanje bodo regresirani 50 % vsem tistim, ki jim pripada regres za letovanje, toda največ do 50,00 din regresa na posameznika. To je razumeti tako, da posameznik ne more dobiti več kot 50,00 din za prevoz, čeravno ga prevoz stane več. Cena prevoza se obračunava po predloženih vozovnicah do tarife za drugi razred brzega vlaka oziroma avtobusa. Enako se obračunava prevoz z lastnimi vozili. Tudi letos bo odšlo nekaj naših delavcev na zdravljenje in okrevanje brezplačno. Za brezplačno okrevanje pridejo v poštev dolgoletni delavci, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih.
Kopališče počitniškega doma >-Kamcnsko« v Crikvcnici
izvajanju pokojninskega zavarovanja
Sklepi o
(Nadaljevanje z 8. strani)
vanje. V vseh takratnih gradivih je bilo omenjeno 50 milijonov dinarjev, ki naj se dajo v ta namen. Tudi razprava v Skupščini SRS in v Izvršnem svetu je potrdila, da uskladitev starih pokojnin na raven novih iz leta 1967 ni možna na en mah, ampak postopoma v dveh ali treh letih, kakor bo dopuščalo finančno stanje sklada. Vendar pa se je znesek 50 milijonov povsod omenjal kot minimum. Takrat se je tudi ocenjevalo, da bo s tem zneskom moči povečati prevedene pokojnine za 8 do 9%. Kasnejši izračuni so pokazali, da je moči te pokojnine povečati s tem zneskom za 9,6 %• Ker Pa se ie znesek 50 milijonov ves čas omenjal kot najmanjši za ta namen, se je odbor odločil predlagati povečanje za 10%, za kar
Predsednik aktiva Jakob RAS-POTNIK, dipl. ing. je poročal o delu odbora aktiva borcev NOV Cinkarne za preteklo triletno mandatno obdobje. Problemi. s katerimi se je odbor ukvarjal, so bili različni Priznano posebno dobo ima 117 članov, medtem ko 34 članov še vedno nima uveljavljene posebne dobe, kljub večkratnemu opozorilu, da rok za uveljavljanje poteka.
V svojem poročilu je inž. RASPOTNIK poudaril, da člani Zveze borcev niso zadovoljivo zastopani v sekretariatu osnovne organizacije ZK, v upravnem odboru in delavskem svetu ter v komisijah in odborih, kjer se obravnava delovna in druž-beno-politična problematika našega podjetja. Morda je temu kriva celo premala zainteresiranost samih članov ZB.
Odbor je skrbno spremljal so-cialno-zdravstveno stanje svojih članov, je nadaljeval predsednik ter vsako leto predlagal izvršnemu odboru sindikalnih podružnic socialno šibke člane organizacije ZB za brezplačno letovanje. Odbor SP je te predloge vedno upošteval ter jih pozitivno reševal. Ker je socialni položaj večine borcev NOV v Cinkarni slab, je centralni delavski svet na svoji seji dne 16. avgusta 1968 na predlog odbora aktiva ZB Cinkarne sprejel sklep s katerim se borcem po 9. septembru 1943 odredi minimalni osebni dohodek, in sicer:
—	borcem, ki so se vključili v NOB do 1. 7. 1944 v znesku
750,00	din
—	borcem od 1. 7. 1944 dalje v znesku 700,00 din.
je potrebnih bruto 54 do 55 milijonov. Ta znesek je predviden tudi v finančnem načrtu.
Da bi se višina starih pokojnin, priznanih do konca leta 1964, uskladila ali pa vsaj čim bolj približala višini novih pokojnin, se bodo stare pokojnine povečale za 10 %. Povečajo se vse pokojnine, ki so bile uveljavljene po kategoriji delovnega mesta do 31. decembra 1964, vključno tudi pogodbenih zavarovancev, umetnikov in izjemno priznane pokojnine. Ne povečajo se torej po tem sklepu pokojnine vojaških upokojencev in pokojnine uslužbencev za notranje zadeve, ker so za uskladitev le-teh pokojnin že bili oziroma še bodo sprejeti posebni predpisi. Prav tako se ne povečajo pokojnine, ki so bile uveljavljene do 31. decembra 1964 in odmerjene po oseb-
S tem sklepom centralnega delavskega sveta je 68 borcev dobilo minimalni osebni dohodek po 700,00 din in 49 borcev po 750,00 dinarjev mesečno.
Stanovanjsko vprašanje borcev NOV v Cinkarni, ki imajo urejeno posebno dobo, je razen za enega člana, dokončno urejeno. Med prosilci so še trije člani, ki pa še nimajo urejene posebne dobe in bo njihovo vprašanje reševano, ko bodo imeli urejeno posebno dobo. Med individualnimi graditelji je bilo več članov ZB, ki so od podjetja dobili kredit za dobo 30 let po 1 % obrestni meri.
V	preteklem mandatnem obdobju je odbor aktiva ZB Cinkarne priredil partizanski piknik ter več izletov v razne kraje Slovenije, predvsem pa tja, kamor člani ZB s Štajerske bolj redko zahajajo.
V	počastitev praznika Dneva
borca je bil vedno urejen prostor pri spominski plošči v podjetju. Člani ZB Cinkarne so se udeležili večjega števila proslav, in sicer:	odkritje spominske
plošče padlim borcem v. Trnovljah pri Celju, proslave 25-letni-ce II. grupe odredov štajerskih partizanov in še drugih.
Pri reševanju nalog oziroma pri reševanju problemov svojih članov je aktiv Zveze borcev naletel na vsestransko razumevanje podjetja, centralnega delavskega sveta in upravnega odbora, kakor tudi sindikata.
' Kot že omenjeno se je vprašanje osebnih dohodkov članov ZB v Cinkarni reševalo v okviru možnosti. Tako je centralni delavski svet na svoji seji, dne 27. februarja sprejel sklep,
nem dohodku. Tem upokojencem pa se bo pokojnina odmerila po kategoriji delovnega mesta, če bo to zanje ugodnejše, in bodo s tem tudi deležni tega povečanja.
V zvezi s to uskladitvijo pokojnin je skupščina sprejela sklep, da obvesti vse družbene dejavnike o_sedanji fazi usklajevanja in o še nerešenih vprašanjih uskladitve, ki zahtevajo v naslednjih obdobjih ponovno prerazporeditev sredstev za te namene, da bi mogli nerešena vprašanja zadovoljivo rešiti.
Sklep o povečanju pokojnin po 97. členu TZPZ je dejansko le ugotovitev, za koliko so se v preteklem letu povečali življenjski stroški, ker se morajo za enak enoten odstotek povečati tudi pokojnine. Ta odstotek znaša po dokončnih uradnih statističnih podatkih 5,4%.
da se ponovno povečajo osebni dohodki, in sicer takole:
—	borcem, ki so se vključili v NOB do 1. 7. 1944 od 750,00 din na 870,00 din
—	borcem od 1. 7. 1944 od
700,00	din na 810,00 din.
Z novim pravilnikom, ki je v izdelavi, pa naj bi vsak član
aktiva Zveze borcev v Cinkarni dobil svojemu zdravju in sposobnostim ustrezno delovno mesto.
Na kraju so člani izrekli raz-rešnico staremu odboru, ki je štel devet članov ter izvolili nov odbor, ki sedaj šteje samo pet članov.
V nov odbor so bili izvoljeni: Stojan PREDlC, dipl. econ., predsednik, Tone KRAŠOVEC, podpredsednik, Martina NIKOLIČ, tajnik, Vili ŠPAT, član ter Danijel FERJANC, član.
Člani so nov odbor zadolžili, da na svoji prvi seji sprejme smernice za nadaljnje delo ter z njimi seznani svoje člane.
S.
Glede načina usklajevanja pokojnin po 97. členu so vsi dejavniki v Sloveniji enotnega mnenja, da tako tog način ne ustreza in da zlasti preveč omejuje republiško skupnost, da bi sama na samoupraven način in ocenjujoč konkreten položaj in konkretne tfdnose med pokojninami našla najbolj primeren način uskladitve. Naša skupščina si že vse od leta 1966 prizadeva, da bi se v tem smislu spremenil 97. člen TZPZ, da niso bili že ponovno konkretni predlogi za spremembo. Sprememba omenjenega člena se zavlačuje, zato je odbor v januarju naslovil na Zvezno skupščino posebno pismo s prošnjo za sporočilo, zakaj se zadeva ne reši. Skupščina je tudi ob tej priložnosti izrazila svoje negodovanje.
V zvezi s povečanjem pokojnin po gibanju življenjskih stroškov so bili določeni tudi povečani zneski invalidnine, priznane za telesno okvaro zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
Povečan je bil tudi dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer na 316 dinarjev, za slepe zavarovance pa na 190 dinarjev.
S sklepi, ki urejajo uveljavljanje pravic iz invalidsko-po-kojninskega zavarovanja je bila povečana najvišja pokojninska osnova od 2800 na 3000 dinarjev; mejni znesek najnižjih
pokojninskih prejemkov, od katerega se odmerja varstveni dodatek, je bil povečan na 419 dinarjev; določeni so bili valorizacijski količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven pred upokojitvijo. Za rekreacijo upokojencev je bil določen enkraten znesek v višini 100 dinarjev.
Povečane pokojnine bodo izplačane za mesec maj, takrat bo izplačana tudi razlika za prve štiri mesece. Prispevek za rekreacijo bo izplačan s pokojnino za mesec junij.
(Nadaljevanje na 10. strani)
Letna skupščina aktiva Zveze borcev Slovenije
Dne 2. aprila 1969 so se člani aktiva Zveze borcev Cinkarne, le-ta šteje 151 članov, zbrali na letni skupščini, da bi pretresli delo aktiva v preteklem obdobju, dali razrešnico staremu odboru, izvolili nov odbor ter si postavili smernice za nadaljnje delo.
Pogled v obrat za proizvodnjo cinkovih čašic za baterije
Naše sodelavke so praznovale
Dan pred praznikom žena je bila v naši sindikalni dvorani skromna slovesnost, ki jo je za naše sodelavke pripravila naša sindikalna organizacija. Učenci in učenke osnovne šole »Franja Vrunča« na slikah so recitirali odlomke iz del naših znanih pesnikov in pisateljev. Nekateri izvajalci so recitirali tako doživeto, da se je marsikateri poslušalki utrnila solza.


Mednarodni dan žena je praznik, ki ga slavijo vse napredne ženske širom sveta. Letos je minilo devetinpedeset let od dne, ko so socialistke na drugi mednarodni konferenci žensk v Ko-penhagenu sprejele predlog Klale Zetkin o mednarodnem praznovanju ženskega dneva, posvečenega boju za volilno pravico žensk. Čeprav je bila pot
trnova, so prizadevanja vseh naprednih sil postopoma obrodila uspeh. V naši domovini so si
mm
ženske pridobile popolno enakopravnost šele v socialistični revoluciji, to je v uporu proti okupatorju in razrednim izkoriščevalcem. Ko je bil ta, težak in krvavi boj končan, so se z ramo ob rami s svojimi bojnimi tovariši vključile v obnovo
USKLADITEV POKOJNIN
(Nadaljevanje z 9. strani)
Skupščina je tudi ugotovila nove osnove, za katere so od 1. januarja 1969 obrtniki in gostinci zdravstveno zavarovani. V skladu s temeljnim zakonom o zdravstvenem zavarovanju so se te osnove povečale z enakim odstotkom, kot so, se povečale pokojnine zaradi večjih življenjskih stroškov, to je za 5,4 %. Bo pa v dogovoru z Gospodarsko
zbornico treba določiti čimprej nove osnove, ker sedanje ne ustrezajo; z njimi niso zadovoljni ne obrtniki in ne socialno zavarovanje.
Skupščina je bila še obveščena, v kakšnem stanju so priprave za nov sistem invalidsko-pokojninskega zavarovanja. Teze, ki jih je pripravila posebna skupina poslancev in strokovnjakov, ki jih je imenoval predsednik Skupščine SRS, so že pripravljene in bodo v kratkem dane v javno razpravo.
razdejane domovine in v izgradnjo socialističnega družbenega reda. Vedno več žensk se je vključevalo v družbeno-politič-no življenje in v delovno razmerje, kar jim je zagotovilo ekonomsko osamosvojitev in odprlo možnost aktivnega delovanja na vseh družbeno ekonomskih področjih.
Enakopravnost žena je v naši družbeni skupnosti zagotovljena z ustavo in z vrsto zakonskih predpisov. Toda vpi-ašajmo se, ali je s tem res vse urejeno. Z vedno večjim sodelovanjem
žensk v proizvodnji in v družbenem življenju se namreč pojavlja vrsta problemov, ki terjajo od nas vseh, da jih čim prej rešimo. Ker je zaposlena ženska hkrati tudi mati bodoče generacije, njena dvojna celo
trojna obremenitev ne sme postati pravilo. Prizadevati si moramo, da dobimo urejeno bazo družbenih služb in servisov, ki ne bodo razbremenjevali samo žensk, temveč pripomogli tudi k harmoničnemu družinskemu življenju ter nudili možnosti za vzgojo otrok.
Zavedati se moramo naših nalog
(Nadaljevanje s 3. strani)
Glavni direktor našega podjetja tovariš Franjo KLINGER, dipl. inž. se je v svoji razpravi dotaknil težavnega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja vrsta podjetij, ki spadajo v bazično industrijo, opozoril pa je tudi na posledice, ki so nastale zaradi prekinitve dela. Finančna sredstva, predvidena za povečanje osebnih dohodkov — ustvarili jih bomo lahko le ob uspešni izpolnitvi letnega proizvodnega plana in realizaciji naših izdelkov — predstavljajo namreč le eno tretjino sredstev, ki jih bomo potrebovali po sprejetju sklepa o 20-odstotnem povečanju osebnih dohodkov. V predlogu konkretnih bodočih nalog je nakazano, kaj moramo vse ukreniti, če se hočemo rešiti iz sedanje situacije. Glede na to, da je reševanje takih vprašanj, ki ga terja bazična industrija precej dolgotrajno, si bomo morali v precejšnji meri sami prizadevati, da bomo čim več ustvarili.
Tovariš direktor je spregovoril tudi o predvidenih ukrepih za sanacijo podjetja, o predvideni novi organizaciji podjetja, ki mora utrditi odgovornost in točno določiti pravice in dožnosti vsakega posameznika. Ob koncu svoje razprave pa je grajal razne zlonamerne govorice, obrekovanja in »zavogalna» govoričenja, ki niso v čast nobenemu poštenemu človeku, še najmanj pa komunistu.
Tovarišica NIKOLICEVA jc menila, da ni prav, da nekatere probleme rešujejo po hitrem postopku, druge, npr. probleme bazične industrije pa dve ali celo več let.
»Vsak naj pometa pred svojimi vrati«, je dejal tovariš PO-KLŠEK, ko je govoril o pojavu, kako se nekateri »brigajo« za tuje probleme in težave, o lastnih pa najraje molčijo.
Tovariš PEJANOVIC je prepričan, da ta konferenca pomeni prelomnico, da si bo organizacija ZK še bolj prizadevala za uveljavljanje samoupravljanja, njeni člani pa bodo povečali svojo družbeno-politično aktivnost v delovnih enotah.
Razprava na konferenci jc pokazala, da se komunisti zavzemajo za izboljšanje discipline in utrditev osebne odgovornosti, ta dva dejavnika imata velik pomen pri premagovanju sedanjih težav in pri doseganju boljših poslovnih rezultatov, na družbe-no-političnem področju pa za odkrit dialog in jasna stališča, ki bosta dala željene rezultate.
OBČNI ZBOR DRUŽINE POČITNIŠKE ZVEZE JUGOSLAVIJE
KLJUB UGODNOSTIM NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI
deli izlet v kraljestvo narcis — na Golico. Bolj so se približevali Gorenjski, bolj je deževalo; soglasno so spremenili smer in se odpravili na Dolenjsko.
V juliju je bil organiziran tridnevni izlet na morje (Pula, Reka), naslednji mesec pa so se skupaj s planinci udeležili proslave 75. obletnice planinskega društva v Logarski dolini. Na zadnji izlet so se odpravili v septembru; ogledali so si graški veselejem. ,
Izletniški dejavnosti gre vsa pohvala, kajti glede na to, da v dveh dneh (sobota in nedelja)
ni mogoče organizirati daljših izletov po naši širši domovini* je bilo potrebno organizirati take izlete, da so se udeleženci lahko,dalf časa ustavili v kakšnem'‘kraju, ne pa da bi prebili dan ali dva le v avtobusu ali v vlaku. Na drugi strani pa je bilo treba prisluhniti željam in okusu večine udeležencev izletov. Manjše število članov družine je preživelo letni dopust v letoviščih in kampingih ob jadranski obali; v Makarski v kalupingu »Goran — Savinja« je le-tov j!o deset ferialcev, nekateri "p odpravili v Dubrovnik
Naše sodelavke pakajo izgotovljene čašice za galvanske elemente
de na ugodnosti, do katerih je vsak član upravičen (popust na železnici, ceneno letovanje v domovih in kampingih PZJ ob Jadranski obali ali v notranjosti države.
V tesnem sodelovanju z našo planinsko skecijo in sindikalno
let na Krvavec, udeležili so se ga smučarji in nesmučarji, 1. maja dvodnevni izlet na Gorenjsko na Srednji vrh, kjer je dom počitniške zveze, 18. maja na proslavo Dneva mladosti v Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita, 26. maja so predvi-
Mlin za mletje zemeljskih barv v našem obratu v Mozirju
Pretekli mesec so člani naše družine Počitniške zveze ocenili svoje delo v minulem letu. Program dela je bil skoraj v celoti izvršen, saj so od prcdvidenilV osmih izletov organizirali sedem;
izlet na Blatno jezero je odpadel
V razpravi so udeleženci občnega zbora ugotovili, da je v družino pravzaprav vključenih premalo članov kolektiva, gle-
zaradi objektivnih vzrokov.
organizacijo je lani družina organizirala sedem izletov, ki se jih je udeležilo preko 200 članov kolektiva in sicer marca iz-
N
C
<>
('
1»
<>
d
d
i»
i»
d
d
d
d

('
d
)
7. april 1969-svetovni dan zdravja
Letošnji Svetovni dan zdravja je posvečen zelo važni temi, ki se tiče zaposlenih po vseni svetu: zdravju, delu in produktivnosti. To je geslo, pod katerim naj bi se v letošnjem letu posebej dotaknili povezanosti med zdravstvenim dobropočutjem, varnimi delovnimi pogoji in socialno-ekonomskim dobropočutjem ob boljši produktivnosti.
Tema o zdravju, delu in produktivnosti je ob Svetovnem dnevu zdravja v letu 1969 predvsem primerna zato, ker praznuje v tem letu svojo 50-letnico obstoja in dejavnosti »Mednarodna organizacija dela«. Tudi naša država je članica te organizacije, kot je tudi članica Svetovne zdravstvene organizacije.
Tako se nam nudi prilika, da prikažemo in poudarimo tesno povezavo med zdravjem in produktivnostjo, ki oba pomenita osnovo vsakega dolgoročnega načrta za družbeni in gospodarski razvoj katerekoli dežele. Osnovna misel oziroma vodilo ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja in akcijah, ki mu bodo sledile skozi vse leto pa naj bo v našem prepričanju, da je stopnja zdravstvenega varstva delavcev tisto merilo, po katerem se v mednarodnem svetu presoja naprednost in položaj delavskega razreda v katerikoli državi.
Ce si zadamo za cilj, da v letu 1969 problemu zdravja in produktivnosti poklonimo posebno pozornost, moramo v tej akciji sodelovati vsi zaposleni, složno, vsak po svojem znanju in zmožnostih, neomahljivo, tako zdravstveni delavci kot inženirji-tehnologi, strokovne službe v podjetjih in samouprav-Ijalci, družbeno-politične organizacije in izobraževalne ustanove; zavedajmo se, da so problemi obsežni in področje preveč življenjsko, da bi se ga le bežno dotikali s parolami.
Sestavili bomo program za celo leto 1969, v katerem se bomo povezano lotevali posameznih perečih vprašanj in zdravstvenega varstva in varnega dela, možnostih ukrepanja in izboljšav.
Poskrbeti moramo, da akcija pod geslom »Zdravje, delo in produktivnost« ne bo zamrla, kajti za sleherno pedjo našega napredka stoji človek, najpomembnejši ustvarjalec vseh naših dobrin.
i
)
}
1»
1»
5
ali Hercegnovi, Petrovac na morju in celo Ulcinj — najjužnejše letovišče PZJ ob Jadranu.
V našem podjetju je zaposlenih preko 400 mladink in mladincev, izmed katerih jih je la majhno število vključenih v Počitniško zvezo. Vzroke za tako majhno število članov družina PZJ lahko iščemo na eni strani v premajhni informiranosti o ugodnostih, ki jih lahko uživajo člani PZJ, na drugi strani pa v nezainteresiranosti in različnih mnenjih npr. o letovanju pod šotori v kampingih itd.
Počitniška zveza Jugoslavije ima številna letovišča in počitniške domove po vsej domovini, v katerih lahko njeni člani poceni in prijetno letujejo; lani je npr. znašal poprečni pension okoli 14,00 din. Tudi prevoz je bil poceni, saj je veljal 65-od-stotni popust na vlakih, avtobusih in ladjah. — O letošnjih poprečnih cenah bomo še poročali.
Naša dežela je svetovno znana po številnih naravnih lepotah ia kulturnozgodovinskem bogastvu, kar pa mi ne znamo ceniti in nočemo izkoristiti možnosti, da bi jih tudi sami spoznali.

Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri delu - Nesreče pri de
V februarju je prišlo do občutnega zmanjšanja števila poškodb in izgubljenih dni tako, da smo se približali poprečju preteklega leta. V primerjavi z januarjem se je zmanjšalo število poškodb za okoli 28 %> število izgubljenih dni pa za 10 %. Kolikor je to rezultat povečanja prizadevanja za preprečevanje poškodb, bi morali doseči enake rezultate v prihodnjih mesecih.
Primerjava doseženih rezultatov
	februar 1969	januar 1969	poprečje 1968
Poprečno število zaposlenih	2148	2155	2062
Število poškodb pri delu	26	36	24,7
Število izgubljenih dni	447	498	502
Število poškodb na 100 zaposlenih Poprečno števlio izgubljenih dni	14.5	20,1	14,3
na 1 poškodbo Poprečno število izgubljenih dni	17,2	13,9	20,4
na 1 zaposlenega	2 49	2,78	2,92
Število poškodb na poti	6	7	3,3
Število izgubljenih dni	181	93	75
Skupaj vseh poškodb	32	43	28
Skupaj izgubljenih dni	628	401	477
Pri analizi ugotavljamo zmanjšanje števila poškodb pri proizvodnem procesu ter nakladanju in razkladanju. V primerjavi s preteklim letom pa je
videti, da terja proizvodni proces še vedno preveč poškodb in, da bo potrebno v tej smeri povečati prizadevanje za preprečevanje nezgod.
Primerjava rezultatov	v posameznih delovnih	enotah s	poprečjem preteklega leta	
Delovna enota	Število poškodb na 100 zaposlenih		Število izgubljer nih dni na 1 poškodbo	
	februar 1969	poprečje 1968	februar 1969	poprečje 1968
Metalurgija	30,1	23,7	15,4	20,4
Predelovalni obrati	18,3	16,3	13,3	16,3
Kemija I. in 111.	10	10 5	18,5	27,5
Kemija II.	—	0,23	—	9
Vzdrževalni obrati	10	14.8	5,3	18.9
Uprava in ostalo	2	6,3	86	22
Skupaj:	14,5	14,3	17,2	20,4
Iz primerjave rezultatov, doseženih v posameznih delovnih enotah, je možno opaziti izboljšanje v vseh delovnih enotah z izjemo metalurgije in predelovalnih obratov. Kljub temu tudi v teh dveh delovnih enotah opažamo padec resnosti poškodb.
Zaradi fluktuacije delovne sile v topilnici in v valjarni imamo v teh obratih prekomerno število poškodb pri delu, ki terjajo temu primerno visoko število izgubljenih dni in občutno vplivajo’ na poslabšanje rezultatov celotnega podjetja.
Pri delu so se poškodovali
V OBRATU CINKOVO BELILO
Leopold MARZEK je kljub poprejšnjemu svarilu šaržiral vlažne cinkove palice v retorto. Pri šaržfranju so ga cinkovi hlapi oplazili po desni strani vratu.
V OBRATU TOPILNICA
Ivan TKALEC si je pri odstranjevanju predležev iz pečnih oken poškodoval mezinec leve roke.
Anton KOŠTOMAJ je s- sunkom obrnil železni voziček z žarečimi ogorki. Pri tem so se ogorki sesuli ter ga. opekli po obeh gležnjih.
Franc CAMLEK je pobiral cinkove odpadke izpod modelov. Pri postavljanju modelov mu je stisnilo prst na levi roki.
Franc KRIVEC je kljub prepovedi čistil valj transportnega traku med obratovanjem. Pri tem je dobil roko med trak in valj ter mu jo je stisnilo.
m
Marino BOTUŠIC je šel pregledovat ventilatorsko postajo. Na ledu mu je spodrsnilo ter se je pri padcu udaril v desno koleno.
Redjep DJEMAL si je pri odstranjevanju defektne retorte poškodoval stopalo leve noge. Pri delu mu je retorta zbila iz roke diiog: le-ta mu je padel na nogo.
Jože PULKO se je opekel po roki ko je odstranjeval predlež iz peči.
Matija KUSERBANJ se je opekel po desni roki, ko mu je pri čiščenju oboka destilacijske peči spodrsnilo z deske na kateri je stal.
Ahmed KLIKA je prevažal posode s cinkovim prahom. Ker je pri tem spodrsnil, je pri zamahu z roko udaril ob posodo s cinkovim prahom, ki je stala v neposredni bližini.
Vlado SUŽA je zaradi pomanjkanja izkušenj nerodno prediral šaržo v retorti, zaradi česar mu je vrglo vročo saržo iz retorte za vrat; dobil je opekline.
Ostaje VERGIC je čistil retorto na deseti peči, ko je prišlo do vžiga cinkovega prahu v kondenzatorju. Pri tem je odletela zagozda ter ponesrečenca udarila v stegno desne noge.
Mijo ANTOLKOVIC je pri posnemanju trebeža iz vozička nepremišljeno stopil pred voziček, ko je sodelavec vrgel na kup trebež. Del trebeža se je odbil in padel ponesrečencu v čevelj ter ga opekel po peti.
Franc CAMLEK se je opekel po stopalu desne noge pri odstranjevanju predleža v katerem je bil ostanek tekočega cinka.
V	OBRATU RAFINACIJA
Franc KODRIN je z mokro grebljico pričel odstranjevati trebež iz tekočega cinka. Ko je porinil grebljico v talino cinka je le-ta začela brizgati in ker ponesrečenec ni imel ščitnika za obraz, ga je lažje opekla po obrazu.
Stanko SMREČNIK se je usedel na zasilni sedež v kabini traktorja za šoferjem. Na poti se je zaradi valovite ceste odklopila prikolica ter ročica naprave za priključek in mu stisnila stopalo desne noge. Voznik traktorja tovariš Ludvik GORJUP ni upošteval prepovedi prevažanja delavčev ter jp moralno odgovoren za poškodbo tovariša Smrečnika.
V	OBRATU VALJARNA
Anton VREČAR je pri rezanju platin zadel v platine z dvema prstoma leve roke ter si jih poškodoval.
Izidor TOLIČ je obrezoval platine. Pri tem mu je roka spodrsnila ter se je ob ostrih robovih platin urezal na prstih leve roke.
Franc KOŠTOMAJ je obrezoval cinkovo pločevino, ker mu je pri Škarjah spodrsnilo je udaril z roko po ostrem robu
pločevine. Pri tem se je urezal po prstu desne roke.
Stanko GUČEK je pri paketnem valjanju pločevine menjal polovice paketa. Ko je pri menjanju padla ena polovica na drugo je pritisk zraka vrgel med njima se nahajajoči drobec cinka ponesrečencu v oko.
V	OBRATU KEMIJA I.
Alojz LESJAK je pomagal traktoristu pri prevozu katrana. Pri tem mu je stisnilo prst leve roke.
Franc VREČER je pregledoval kvaliteto plošč. Pri te* se mu je prevrnila v bližini stoječa skladovnica plošč na nogo. Poškodovala mu je palec na desni nogi.
V OBRATU
ELEKTRODELAVNICA
Franc SELIČ je demontiral elektromotor. Pri demontaži mu je stisnilo prst leve roke.
V	STROJNEM PARKU
Alojz KUMER je popravljal šaržirni stroj v topilnici. Pri zravna vanju mostu za pomikanje lopatic je hotel pritrditi matico, ki je popustila. Pri tem mu je stisnilo prst leve roke ob konstrukcijo.
Slavko NAPRET je s še tremi delavci prenašal osovino. Ker je nerodno stopil si je poškodoval gleženj desne noge.
V TRANSPORTU
Jovo DJULAVOVlC se je poškodoval pri razkladanju vagona s fosfati. Do nezgode je prišlo zaradi padca z razkladalne ploščadi, ki je zaradi lesene skorje na spodnjem delu spodrsnila. Pri tem se je udaril v rebra.
Na poti v službo in iz službe so se poškodovali
Franc SLAPNIK, Nikola MI-LOJEVIC, Vili HORVAT, Amalija ZANJKO, Viktor PALATI-NUŠ, Zlata TEKAVC, Heda NOVAK.
Pil-

Tovariš Uranič ob stroju za preizkušanje kcmolit plošč
Naglo se bliža čas, ko se bo treba odločiti, kam bi šli na letni dopust. O cenah in ostalih pogojih smo poročali že v prejšnji številki »Cinkarnarja«, zato bomo danes skušali opisati značilnosti posameznih obmorskih letovišč, kjer imamo rezervirane letoviške kapacitete in število prostih ležišč.
Piran, prikupno primorsko V Varteksovem počitniškem mestece je naše najbližje letovi-	domu imamo še 12 prostih ležišč
šče — od Celja je oddaljeno	v juniju in 10 v septembru. Pla-
Restavracija in plaža v Novalji
že so od doma oddaljene od pet do dvajset minut; dostopne so peš (skozi park do kopališča »Jadran«) ali s čolnom preko zaliva.
Rab je povezan s celino s trajekti (iz Senja v Lopar vozi v sezoni šestkrat dnevno, iz Jablanca v Rab pa dvakrat dnevno) in z ladjami.
Novalja na otoku Pagu je v zadnjih letih precej spremenila svoj videz, Zaradi prijetne klime, peščenih kopališč in znanih paških specialitet (paški sir, pršut, dobro in poceni vino) se postopoma razvija v pravo obmorsko letovišče. Nedaleč od hotela »Liburni j a« smo najeli dve sobi s petimi ležišči; obe sobi sta prosti v avgustu v dveh izmenah. Prenočišče je oddaljeno od restavracije okoli 150 metrov. Kopanje je možno na plaži v neposredni bližini restavracije oziroma hotela, ali na 1 km oddaljeni plaži »Straško«, do katere sega čudovit borov gozd, ali pa na najlepši plaži na Pagu, imenovani Zrce — od restavracije je oddaljena okoli 3 kilometre.
Novalja je povezana z Reko (z ladjo), z Jablancem (trajekt
dobrih 200 kilometrov. Romantične ozke ulice in slikovite primorske hišice nudijo letovalcu prijetno počutje, samo mesto in bližnji kraji pa nudijo obiskovalcu vrsto kulturno-zodovin-skih zanimivosti in razvedrila. V avgustu je prostih še 25 ležišč v našem domu.
V Crikvenici, znanem letovišču na severnem Jadranu imamo v počitniškem domu »Ramensko še triindvajset prostih ležišč, in sicer v juniju 14, v avgustu 2 in v septembru 7.
Rab, tipično mediteransko mesto na istoimenskem otoku je zaradi svoje prijetne klime poznan po vsem svetu. Tipične ozke ulice, številne stare patricijske hiše z značilnimi portali in balkoni ter znameniti mestni park »Komrčar« mu dajejo svojevrstno privlačnost.
Počitniški dom »Elektra« v Prekom na otoku Ugljanu
Supetar na Braču: pogled na plažo
vozi do Stare Novalje trikrat dnevno, od tod do Novalje je za »neavtomobiliste« zagotovljen prevoz po ozki toda lepi cesti) in s Karlobagom (iz Karlobaga vozi petkrat dnevno trajekt do mesta Pag, ki je 20 kilometrov oddaljen od Novalje — vožnja s trajektom traja okoli 70 minut).
Preko na otoku Ugljanu je oddaljeno od Zadra 3 milje (30 minut vožnje z ladjo). V počitniškem domu zagrebške »Elek-tre« so še prosta 4 ležišča v juliju in 3 v avgustu. Dom je zelo sodobno urejen, ima lastno restavracijo in lepo peščeno plažo. Na otoku Galjevac—Školjič, od Preka je oddaljen okoli 100 metrov, je najlepša plaža. Na otoku je tudi kapucinski samostan. ki ima bogato knjižnico.
(Nadaljevanje na 15. strani)
V	MARCU SO PRIŠLI V PODJETJE: Pavič Marjan, Jakše Ivan — Helmut, Romih Mihael, Lazar Dragutin, Kla-neček Edvard^ La j h P£vel, Kajtner Jože, Mikolič Franc, Lorger Edvard, Miiček'- Slavko, Koloda Krešimir, Ga-milec Valent, Hajdaraj Adem, Voča-nec Ivan, Gologovšek Dominik, Franc Vid, Filipovič Vlastimir, Poredoč Štefan, Jelen Jakob, Gavazaj Ilim, Kosič Ljubo, Kosič Dušan, Grebenarevič Esad, Vueenovič Branko, Kovačevič Ivo, Baniček Ivan, Sofrič Kosta, Petrovič Peter, Jusufovič Sabit, Kurtič Hajrudin, Leljak Peter, Artič Adolf, Bedenikovič Branko, Kunštek Ivan, Tumpej Franc, Klaloševič Staljin, Poljak Ivan, Taradi Dragutin, šafranko Avgust, Palir Janez, Potočnik Viljem, Golub Josip, Batoz Ljuban, Anič Slavko, Nikolič Ranko, Pejič Nikola, ši-ljič Vehid, Mikulan Zlatko, Poljanec Jože, Gračner Ivan, Petrič Ilija, Ti-linger Miroslav — Marjan, Milanko-vič Zdravko, Juren Tomo, Baumkirher Rupert, Bušnja Adem, Mašič Hasan, Veličanin Mehmed. Vešič Gabrijel, Majerič Herman, Kelhar Marjan, Grobelnik Silvan, Stegenšek Alojz, »Gombač Andrej, Stante Marija, Zupanc Vera, Perčič Branka, Trstenjak Silva, Kralj Avgust, Kocbek Edvard, Loren-čak Anica, Cestina Stanislav, šumandl Anton, Ibrišimovič Ivan, Preducič Jovan, Klakočar Anton, štavbej Anton, Potočnik Mffrjan, Vočanec Maksimiljan, Kužner Avgust, Gosteničnik Avgusta, Jurše Stanislav, Plevnik Jože, Betjičnik Anton, Kužner Jože, Drev Marijan, Novič Teodor, Subotič Vid, Strašek Jakob.
ODŠLI IZ PODJETJA: Koprivnik Janez, Bajrami Rabit, Podgoršek Franc, Hladin Ivan, Petrina Zlatko, Lorger Edvard, Kolada Krešimir, Kukovič Rudolf, Mužek Slavko, Ščopulovič Vladimir, Jajčevič Vinko, Paič Ivan — Milan, Opačič Djuro, Višekruna Tode, Ošlovnik Anton, Medenjak Stjepan’ Redjaj Haki, Mijucič Ilija, Filipovič Vlastimir, Berdnik Ivo, Djakovič Osto-ja, Cvelvef Alojz, Leljak Petar, Hajdaraj Adem, Artič Adolf, Paulecovič Miodrag, Nikolič Franc, šafranko Avgust, Hanžek Franjo, Laloševič Staljin, Tarade Dliagutin, Poljak Ivan, Kla-neček Edvard, Vergič Ostoja, Mijošek Milan, čatak Mašim, Gavazaj IHm, Maljakovič Boško, Maljakovič Bogdan, Galiot Ante, Tumpej Franc, Gamilec Valent, Kamberi Abedin, Ferlinc Ivan, Dragičevič Milan, Behaderovič Azem, čalasan Rade, Verderber Igor, Peta-uer Jože, Jurem Tomo, Galyn Martin, Gorjup Ludvik, Karamehič Mesud, Zupanc Ivan, Mustafič Salkan, Jurak Leopold, Marguč Marko, Poglajen Hinko, Gunzek Martin, Rozman Konrad, Mrz-lak Ivan, Poredož Štefan, Zorko Franc, Ribar Anton, Razbomik Jože, Kastelic Martin, Tepeš Alojz, Jesenko Jože; Kajtner Jože, Stajnko Stanislav, Ce-renjak Vladimir, Vede Bogomil, Fer-čec Viktor, Pekošak Maks, Pavič Marjan, Ivšak Srlčko, Lipičnik Frfenc, Mirčetič Nikola, Cvikl Martin, Grobelnik Simon, Tavčar Stanko, Savnik Marija, I.orenčak Anica, Simonič Vladimir, dipl. ing., Colja Nada, Štum-berger Jože, dipl. ing., Jedlovčn/k Robert, dipl. ing., Gelenčir Stjepan, Dro-nja Dušan, Volavc Ivan.
UPOKOJENI SO BILI: Pegane Mihael, Repar Franc, Peček Edvard, Mitrovič Kristina.
V	JLA SO ODŠLI: čebula Marjan, Goršek Janez, Orličnik Štefan, Puh Karel, Grizolt Miran.
HO
Prvenstvo Cinkarne v namiznem tenisu za 1969
Namiznoteniška sekcija je organizirala v sredo, 19. marca 1969 prvenstvo Cinkarne v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo v naši dvorani poleg ambulante. Po številu prijav je bilo to prvenstvo rekordno, saj se je prijavilo 28 tekmovalcev, tekmovalo pa jih je 20. Večino so tvorili mladi igralci, saj jih je bilo 13, ostalo pa so bili člani.
Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v štiri skupine. Nosflci skupin pa so bili: Žolgar, Dečman Krajnc in inž. Lebar.
V	posameznih skupinah so bili doseženi naslednji rezultati:
I.	skupina: 1. Žolgar — Brglez
21:14,	21:8,	2:0; 2. Majcen —
Rozmarič 21:17, 21:19, 2:0; 3. Celestina - Žolgar 12:21, 9:21, 0:2;
4.	Brglez — Majcen 11:21, 11:21, 0:2; 5. Rozmarič — Žolgar 13:21, 21:11, 24:22, 2:1; 6. Celestina -Majcen 6:21, 10:21, 0:2; 7. Brglez — Rozmarič 14:21, 19:21, 0:2; 8. Majcen — Žolgar 15:21, 12:21, 0:2; 9. Rozmarič — Celestina 18:21, 21:18 14:21, 1:2; 10. Celestina - Brglez 21:19, 21:18, 0:2.
Vrstni red v I. skupini: 1. Zol-gar, 2. Majcen, 3. Rozmarič, 4. Celestina, 5. Brglez.
V	zaključno tekmovanje sta se uvrstila Žolgar in Majcen. Presenetil je Rozmarič, ki je premagal Žolgarja, vendar je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja ker je izgubil z Majcnom in Celestino.
II.	supina: 1. Lebar — Radšel 21:13. 21:7, 2:0; 2. Kačičnik -Košir 21:19, 14:21, 21:16, 2:1; 3. Lebar - Pozinek Z. 21:13, 21:14.
Ves denar, ki bo s posojilom zbran v Sloveniji in Istri, bodo porabili izključno za modernizacijo železnic na tem področju Železničarjem v Jugoslaviji manjka za dokončanje minimalnega programa modernizacije, ki je vezan na posojilo mednarodne banke, več kot 20 milijard starih dinarjev. Tako manjkajo Združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana, za dokončanje del na modernizaciji proge Jesenice— Dobova, za elektrifikacijo proge proti Mariboru in za nabavo sodobnih potniških in tovornih voz — milijardna sredstva. Kljub mnogim poskusom in velikemu samoodpovedovanju železničarji sami teh sredstev ne morejo zbrati. Zato so se odločili za razpis posojila med občani, de-
2:0; Radšel - Košir 18:21, 21:12, 18:21, 1:2; 5. Kačičnik — Lebar 14:21, 15:21, 0:2; 6. Radšel - Pozinek Z. 21:17, 21:17, 2:0; 7. Kačičnik - Radšel 21:17, 21:11, 2:0; 8. Košir — Lebar 14:21, 18:21, 0:2; 9. Kačičnik - Pozinek Z. 21:14, 21:14, 2:0; 10. Košir - Pozinek Z. 19:21, 15:21, 0:2.
Vrstni red v II. skupini: 1. Lebar, 2. Kačičnik, 3. Radšel, 4. Košir, 5. Pozinek Z.
Ta skupina je bila nedvomno najmočnejša in tudi najaktivnejša. Z izjemo inž. Lebarja, so bili ostali tekmovalci povsem izenačeni, in je škoda da so Radšel, Košir in Pozinek izpadli iz nadaljnjega tekmovanja, saj so vsi pokazali zelo dobro igro.
III. skupina: 1. Krajnc — Leben 21:11, 21:9, 2:0; 2. Posinek F. - Smeh 16:21, 21:16, 21:19, 2:1; 3. Krajnc — Čepin 21:5, 21:6, 2:0; 4. Leben — Smeh 13:21, 3:21, 0:2; 5. Posinek F. — Čepin brez borbe, 2:0; 6. Krajnc ^ — Smeh 21:11, 21:15, 2:0; 7. Leben — Čepin brez borbe, 2:0; 8. Posinek — Krajnc 12:21, 20:22, 0:2; 9. Leben — Posinek F. 15:21, 9:21, 0:2; 10. Smeh — Čepin brez borbe, 2:0.
lavci, sindikalnimi in delovnimi organizacijami.
Železniški kolektivi v Sloveniji in Istri so se že prve dni po razpisu posojila v velikem številu odzvali pozivu in vpisali že več kot 500 milijonov S-din posojila. Računajo pa, da bodo že v naslednjih 14 dneh kot posamezniki podpisali posojilo v višini povprečnih enomesečnih osebnih dohodkov.
Seveda' pa ti prispevki ne bodo dovolj za vse potrebe železnice, zato se železničarji obračajo na vse delovne organizacije, da pomagajo s posojilom pod zelo ugodnimi pogoji posodobiti potniški in tovorni promet v Sloveniji in Istri. Cim več denarja bo zbranega na področju Združenega želežniškega transportnega podjetja Ljubljana, tem več bo možnosti za sodoben in kvaliteten železniški promet v Sloveniji in Istri. Ves denar, ki bo zbran na področju Slove-
Vrstni red v III. skupini: 1.
Krajnc, 2. Posinek F., 3. Smeh, 4. Leben, 5. Cepin.
V	nadaljnje tekmovanje sta se uvrstila Krajnc in Posinek F. Smeh je v razburljivi in lepi igri izgubil s Posinekom v tretjem setu in tako izpadel. Presenetil pa je Posinek z lepo igro, kljub temu, da že dalj časa ni igral.
IV. skupina:	1. Dečman —
Hrasnik 21:12, 21:14, 2:0; 2. Leskovšek - Pohole 18:21, 16:21, 0:2; 3; Hrasnik — Leskovšek 11:21, 4:21, 0:2; 4. Pohole — Dečman 10:21, 18:21, 0:2; 5. Hrasnik - Pohole 13:21, 11:21, 0:2; 6. Dečman 21:17, 13:21, 19:21, 1:2; 7. PoholeLukašček brez borbe, 2:0; 8. Lukašček — Hrasnik 21:12, 21:15, 2:0; 9. Dečman -Lukašček 21:6, 21:8, 2:0; 10. Leskovšek — Lukašček 21:6, 21:9, 2:0.
Vrstni red v IV. skupini: 1.
Dečman, 2. Pohole, 3. Leskovšek, 4. Lukašček, 5. Hrastnik.
V	zaključno tekmovanje sta se uvrstila Dečman in Pohole. Najbolj zanimiv dvoboj je bil med Dečmanom in Leskovškom, ki ga je odločil Dečman v svojo korist v tretjem setu z minimalno razliko dveh točk. Še prej pa je Pohole premagal Leskovška, ki je tako izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, kljub temu, da je dobro igral.
Izločilne tekme: V izločilnih tekmah so igrali prvouvrščeni
nije in Istre, bo namreč porabljen za modernizacijo tega področja.
Posojilni pogoji so zelo ugodni. Razen 6-odstotnih obresti bo železnica dajala posameznikom, ki bodo vpisali 500 din posojila in ga vplačali takoj ali v dveh letih, eno brezplačno povratno vozovnico I. razreda za katerokoli relacijo v Jugoslaviji za vse vrste vlakov (razen vlaka Akropolis).
Za 1000 din vpisanega posojila bodp posamezniki dobili kar tri povratne vozovnice. Podjetja pa bodo za dano posojilo, ki ga bodo vplačala takoj ali v 10-me-sečnih obrokih dobila 3 % popusta od vrednosti obveznic za vse prevoze blaga po železnici. Tako posamezniki kot podjetja pa bodo sodelovali še v nagradnem žrebanju obveznic.
Zeležnžičarji Slovenije in Istre pričakujejo, da se bodo posamezniki in delovne organizacije odzvali njihovem pozivu in tako pomagali solidarno posodobiti železniški promet.
CENTRALNI ODBOR ZA RAZPIS POSOJILA
iz skupine proti drugo uvrščenim iz druge skupine. Zmagval-ci teh izločilnih tekem so potem igrali v finalu za uvrstitev od 1. do 4. mesta, premaganci pa od
5.	do 8. mesta: 1. Žolgar — Kačičnik 21:14, 21:19, 2:0; 2. Lebar
—	Majcen 21:14, 21:6, 2:0; 3. Krajnc — Pohole 21:18, 17:21, 21:12, 2:1; 4. Dečman — Posinek 21:13, 21:14, 2:0.
Finale: 1. Krajnc — Dečman 21:15, 21:18, 2:0; 2. Lebar - Žolgar 22:20,	13:21,	21:9, 2:1; 3.
Krajnc — Lebar 22:20, 14:21, 18:21, 1:2; 4. Dečman — Žolgar 13:21,	13:21,	0:2;	5. Lebar -
Dečman 16:21, 21:14, 21:14, 2:1;
6.	Krajnc - Žolgar 21:17. 11:21, 16:21, 1:2.
V finalu so bile ogorčene borbe. saj so bile kar štiri tekme odločene šele po tretjem setu. Inž. Lebar je osvojil prvo mesto potem ko je premagal vse svoje konkurente v treh setih. Žolgar se je uvrstil na drugo mesto, medtem ko sta Dečman in Krajnc v medsebojnem srečanju odločila o 3. in 4. mestu.
Tekme za uvrstitev od 5. do 8. mesta: Posinek F. — Majcen 21:19, 14:21, 21:17, 2:1; Pohole
—	Kačičnik brez borbe, 0:2; Kačičnik - Posinek F. 15:21, 21:16, 21:17, 2:1; Pohole — Majcen brez borbe, 0:2; Majcen — Kačičnik 21:11, 15:21. 21:17 1:2; Pohole
—	Posinek F. brez borbe, 0:2.
Tudi te tekme so bile zelo izenačene in odločene šele po tretjem setu. Kačičnjk je premagal Majcna in Posineka in tako osvojil 5. mesto.
Končni vrstni red za prvenstvo Cinkarne: 1. inž. Mihael Lebar New Jersey, 2. Tomo Žolgar -Nova žveplena kislina, 3. Mirko Kranjc — Finančni sektor,. 4. Slavko Dečman — Mehanična delavnica, 5. Marjan Kačičnik — Elektrodelavnica, 6. Franček Posinek — Energetika, 7. Dani Majcen — Finančni sektor, 8. Ivan Pohole — Investicije, 9. Jože Leskovšek — Laboratorij, 10. Franc Smeh — Laboratorij, 11. Ivan Rozmarič — Investicije, 12. Branko Radšel — Elektrodelavnica. 13. Stanko Celestina
—	Grafika, 14. Emil Košir — Finančni sektor, 15. Zlatko Pozinek — Energetika, 16. Zlatko Lukašček — New Jersey, 17. Valter Leben — Mehanična delavnica, 18. Lado Hrasnik — Elek-trodelavnica, 19. Milan Čepin — Elektrodelavnica, 20. Stanko Brglez — Elektrodelavnica.
Udeležba je bila dobra, samo tekmovanje pa se je spričo mnogih tekem zavleklo, saj je trajalo od 16. pa do 21.30 ure in je kot tako zahtevalo mnogo naporov in kondicijo od vsakega tekmovalca. Upamo, da bodo tudi bližnja medobratna srečanja v namiznel tenisu tako dobro zastopana, kot je bilo to tekmovanje.
Ivan Pohole
Posodite denar za modernizacijo slovenskih in istrskih železnic
Železničarji Slovenije in Istre se obračajo na občane, delavce, sindikalne organizacije in samoupravne organe delovnih organizacij: posodite nam denar, da bomo premostili zaostalost in posodobili železniški promet.
ZNANOST OSREČUJE LJIIDI
»TCri7 ip 7 rvtrncn I \Tca	^  • •  ■» .
»Križ je z otroci! Vse delajo po svoji glavi,« je dejala gospa inženirjeva sosedovi tovarišici. »Res je!« je pritrdila soseda in videlo se je, da si precej prizadeva poplemenititi govorico z ljubljanskim naglasom: »Vsi smo želeli da bi bil sin ključavničar, on pa ni niti povedal, da dela večerno tehnično. O, saj nič ne rečem. Ampak za nas je kovinar res kar dovolj.«
»Gospa, vse smo mu nudili; denarja je imel kolikor je hotel, oče mu je za maturo obljubil avto, jaz sem zatisnila oči, ko sem zvedela s kakšno izprijenko se je spečal, z možem sva hodila v kino samo zato* da bi mu prihranila zmrzovanje po parkih, on pa tako vrača dobroto. Saj nisem zahtevala, da bi bil odličen, ne, kje pa, lahko bi študiral deset let pa se ne bi razburjala. Lahko bi pustil knjige na miru, bi že mož kje podmazal, le študiral bi naj!« je jadikovala gospa inženirjeva, zaključila pa je: »Mož je inženir, jaz inženirjeva, sin pa bo navaden ključavničar. Kakšna sramota! Le kako se
1
REBUSA
R a r e b u s
naj pojavim v družbi prijateljic?«
Zadnjič sem bral v resnem časopisu, da je mogoče planirati spol otrok recept pa bo verjetno v prihodnji številki, ker se ta serija nadaljuje. Posebno navdušen sem prebral vest o morskih polžih, ko so malicali drug drugega in tisti, ki je ostal živ, je znal za oba. Da me ne boste razumeli napačno, saj ne mišjim, da bi ljudje jedli učenjake, ne, to ne, ampak______
Jožkovi starši so hoteli spraviti sina čim prej k kruhu, fant pa je sanjaril o šolah. »Ce sem lahko jaz delavec, bo še sin!« je oče razjarjeno zavrnil upravitelja, ki je po službeni dolžnosti hotel intervenirati v korist Jožka. Prijel ga je za roko in skupaj sta se odpravila v center za usmerjanje mladine. Celo pot je fant občudoval velike zgradbe, nazaj grede pa ni videl niti hiš, niti spretno zgrajenih viaduktov, le pred izložbo se je ustavil: »Stari, tele kavbojke mi boš kupil, dekletu, ki je stala za pultom pa je pomežiknil: »Madona je fajn punca.«
Inženirjev sin je bil najboljši samo pri tehničnem pouku. In naj so starši še tako redno hodili na roditeljske sestanke, na privat-
ne razgovore, vabili profesorje na kokteil, fant se je le redko izmazal brez popravnih izpitov. Vse bi še šlo, če bi le hotel fant sedeti v šolskih klopeh in tako ni niti očetova intervencija priborila diplomo. Za družino inženirjevih je bil sin prava šiba božja, kljub temu, da so ga vodili psihiatru v posvetovalnice, mu izbirali družbo, plačevali celo za maše in ga skrivaj kropili z blagoslovljeno vodo. Takrat je priskočila na pomoč znanost.
Avto sta parkirala v sosednji ulici, teh nekaj korakov do zavoda za poklicno usmerjanje mladine pa sta krenila peš. Oče si je nadel zaskrbljen inteligenten izraz in ko ga je zdravnik vprašal, če je pripravljen dati »kislino učenosti« svojemu sinu, je odgovoril: »Rajši ne! Saj imate verjetno kaj pametnejšega na zalogi.«
Po sta se vračala domov, sin sploh ni hotel sesti za volan, doma pa je pozdravil mamo namesto z običajnim: »Daj mi pet jurjev, stara!« z:	»(a + b)2 = a2 + 2 ab +
b2«
PS; Obe družini sta bili srečni in res ne razumem tiste, ki trdijo, da znanost ne osrečuje ljudi.
M. Drev.
(Nadaljevanje s 13. strani)
Turistično društvo prireja številne izlete, npr. na Kornatske otoke itd.
V sezoni je Preko sedemkrat dnevno povezano z Zadrom.
Biograd na morju leži v neposredni bližini Zadra. Ima lepo peščeno plažo, do katere sega bogat borov gozd. V vikend hišicah žalske Počitniške skupnosti so prosta še štiri ležišča, iu sicer v juniju. Naselje je oddaljeno od kopališča dobrih pet minut hoda. Biograd je staro •obmorsko mestece, ki nudi turistom prijeten oddih. Turistično društvo pogosto prireja krajše izlete z motornim čolnom na Kornatske otoke, v znano moderno letovišče Crvena luka itd.
Supetar na Braču je prijetno letovišče na severnem delu otoka Brača. Od Splita je oddaljeno eno uro vožnje z ladjo; v sezoni vozi petkrat na dan tudi trajekt. To letovišče ima tri peščene plaže in lep borov gozdiček v njihovi bližini. Prenočišče je oddaljeno od kopališča dobrih pet minut hoda; enako daleč je tudi do nove restavracije, ki bo do sezone zgrajena. V juniju je prostih še 15 ležišč, v avgustu pa dva.
V vseh naštetih letoviščih je v sezoni dovolj razvedrila (plesi, izleti, kinopredstave), dalmatinskih specialitet in sadja.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. nas novej- Atelje za arhitekturo, 14. vas v krogle, kopja ali diska, 21. nem-s‘ metalurški obrat, 11. pustolo- bližini Petrovč, 18. predlog, 19. ško taborišče za vojne ujetnike \cc, 12. eksplozivno telo, 13. zelenica okrog hiše, 20. sunek 23. zdravilo proti reumatičnim
1	2		4	5	4	7	6	9	10
II									
!5L				*	m		*	*	
13			ij	14-	15		16	>7	
I6		i	i9			f§	2 0		
	1	21				22		m	
23	24						S	25	
£6		•		1	17				
obolenjem, 25. iniciaii slovenske pevke zabavnih melodij (Krašovec), 26. psihična razdraženost pri malajskih narodih 27. sveta (špansko).
NAVPIČNO: 1. muslimanski praznik (dvojina),. 2. naznanilo, 3. zastava, 4. hrvaško podjetje za distribucijo r inih derivatov, 5. iniciaii jugoslovanskega izumitelja na polju elektronike, 6. kemijski simbol za zlato, 7. otok na Jadranu, 8. rimsko 2, 9. iniciaii slovenskega literata (Josip), 10. kraljica športov, 14. slovenska pokrajina, 15. zemljepisna knjiga, 16. okrajšava za enigma, 17. najvišja točka horizonta, 21. trištevilčno število, 22. skrajšano ime za Anica, 24. simbol za americij.
Hirniiaii
CINKARNA SPET DRUGA
Občinska zveza za telesno kulturo je tudi letos organizirala ekipno šahovsko prvenstvo Celje za leto 1969.
Tekmovanje je bilo razdeljeno na dve ligi, in sicer na I. in II. V vsaki ligi je nastopilo deset moštev. V prvi ligi so nastopala močnejša moštva in to: ŽTP Celje, Kovinotehna, Klima, Libela, Železarna Store, Zlatarna, EMO, Izletnik, Ingrad in naša ekipa.
Tekmovanje je- trajalo od 20. marca do 1. aprila 1969 v Šahovskem domu.
Medsebojna srečanja so se končala takole: Zlatarna : Cin-
karna 1:5; Ingrad : Cinkarna 3:3; Cinkarna : Zlatarna 6:0; EMO : Cinkarna 3,5:2,5; Cinkarna : Izletnik 5:1; ŽTP Celje : Cinkarna 1:5; Cinkarna : Kovi-
notehna 3,5:2,5; Klima : Cinkarna 1:5; Cinkarna : Libela 6:0.
Naša ekipa je osvojila drugo mestp z 41 točkami. Prvo mesto je osvojila ekipa Ingrada, ki je nabrala samo pol točke več od naše ekipe, in to 41,5 točk. Sledijo EMO s 40 točkami, Kovinotehna 33, Klima 28, ŽTP 25,5 točkami itd.
Uspeh posameznikov našega moštva je bil naslednji: Inž. Slavko Vrhovec je dosegel 4,5 točke (90%) v 5 partijah, Jože Šnajder 2 točki (67 %) v 3 partijah, inž. Iskren Pipuš 6,5 točk (72,2%) v 9 partijah, Stevo Jovanovič 4 točke (66,6 %) v 6 partijah, inž. Vojo Ružič 3 točke (75 %) v 4 partijah, Franc Dečko 6 točk (85,8%) v 7 partijah, Miodrag Lazič 4 točke (57,3 %) v 7 partijah, Mirko Mežnar 7 točk (87.3'%) v 8 partijah. Po-čivalšek Ciril 2,5 točk (83,3 %) v 3 partijah in Ceh Drago 1,5 točk (75 %) v 2 partijah.
Ob zaključku tekmovanja lahko ugotovimo, da je naše moštvo doseglo dosti boljši uspeh od lanskoletnega in da bi morda lahko z malo več prizadevanja posameznih elanov dosegli še več. Kot vedno še velja ugotovitev, da nekateri pri igranju preveč hitijo, prav posebno če je nasprotnik slabši.
Kljub manjšim spodrsljajem pa lahko pohvalimo moštvo za uspeh, saj smo se z drugim mestom uvrstili na republiško tek-lovanje, ki bo junija tega leta.
M. M.
Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarna r« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Tovariš urednik!
Ob odhodu v pokoj se obra-tovodstvu topilnice, kakor tudi vsem mojstrom — nadzornikom najlepše zahvaljujem za prejeto, dragoceno spominsko darilo.
Obenem želim celotnemu kolektivu Cinkarne, posebno še topilnice, obilo uspeha pri njegovem napornem delu.
Karel Macuh
Vrednost točke
za marec 1969
~ 3
S u 3
liži«
!*>i
I.	METALURŠKI SEKTOR
1.	Cinkovo belilo — — — —	—	—	—	—	—	—	1.25
2.	Pražarna in žveplena kislina	—	—	—	—	—	—	1.25
3.	Aglomeracija —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1»25
4.	Topilnica —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	J *25
5.	Plinarna —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	J »25
6.	Keramika —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	}»25
7.	Skupne službe metalurgije	—	—	—	—	—	—	J.25
8.	Rektifikacija cinka — —	—	—	—	—	—	—	J»25
9.	Cinkov prah Nevv Jersey —	—	—	—	—	—	—	J »25
10.	Nova žveplena kislina — —	—	—	—	—	—	—	J »25
11.	Valjarna cinkove pločevine	—	—	—	—	—	—	1,25
12.	Čašicp	— —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	J »“J
13.	žica	— —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
14.	Žlebovi	— —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	j."
15.	Skupne službe valjarne —	—	—	—	—	—	—	i»^5
II.	KEMIJSKI SEKTOR
1.	Kromov galun	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
2.	Natrijev sulfid	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
3.	Cinkov	sulfat	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
4.	Litopon in barijev sulfid ter povprečje — — —	1,25
5.	Svinčevi oksidi —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
64 Superfosfat —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
7.	Ultramarin —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
8.	Modra	galica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
9.	Modri baker —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
*	10. Zelena	galica	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
11.	Aluminijski ofset	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
12.	Tiskarna —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	J »25
13.	Skupne službe anorganske kemije in razvojni —	1.25
14.	Kemija III. Mozirje	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
15.	Kemija II. organska kemija	—	—	—	—	—	—	1,25
16.	Cinkografija in povprečje —	—	—	—	—	—	—	1,25
III.	VZDRŽEVALNI SEKTOR
1.	Vse službe — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
IV.	UPRAVA
1.	Uprava in šoferji	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
2.	Kemični laboratorij	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
V.	KOMERCIALNI SEKTOR
1.	Komercialni sektor	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
2.	Skladišča — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
3.	Transportni oddelek	—	—	—	—	—	—	—	—	1.25
VI.	FINANČNI SEKTOR
1. Vse službe — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
VII.	KADROVSKI SEKTOR
1.	Kadrovski sektor	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
2.	Pomožne službe	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
3.	Družbeni standard	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
VIII.	VARNOSTNI SEKTOR
1. Varnostni sektor in gasilci — — — — — —	1,25
IX.	INVESTICIJSKI SEKTOR
1. Vse službe — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—	1,25
X.	CELOTNO PODJETJE	1,25
Objavljamo spored fil|mov, ki jih bomo gledali v ejeljskih kinematografih od 15. aprila do 15. maja 1969.
Kino Union
Od 15. do 20. aprila »ANGELIKA IN SULTAN«, francoski barv ni film Od 21. do 24. aprila »SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM«, angleški barvni film Od 24. do 28. aprila »MOLK«, švedski film (samo ob 20. uri)
Od 25. do 30. aprila »SOKOLOV PLEN«, ameriški barvni film Od 1. do 5. maja »KNEZ BOJEVNIK«, ameriški barvni film Od 6. do 7. maja »OBRAMBA MOSKVE«, sovjetski film Od 8. do II. maja »ŠTIRI DAME ZA ASA«, francoski barvni film Od 12. do 15. maja »KO SLIŠIŠ ZVO NOVE«, jugoslovanski barvni film
Kino Metropol
Od 16. do 18. aprila »VELIKI MEA-ULEUS«, francoski barvni film Od 19. do 21. aprila »IMAM DVA OČETA IN DVE MAMI«, jugoslovanski barvni film
Od 22. do 25. aprila »ODSEV V ZLATEM OČESU«, ameriški barvni film Od 26. do 30. aprila »DALEČ OD RAZUZDANE MNOŽICE«, angleški barvni film
Od 1. do 4. maja »RAZBOJNIKI NA RIVIERI«, angleški barvni film Od 5. do 8. maja »LJUBEZEN V SENCI PIRAMID«, egiptovski barvni film Od 9. do 12. maja »GRAND PRIX«, ameriški barvni film Od 13. do 15. maja »KO SLIŠIŠ ZVONOVE«, jugoslovanski barvni film
Kino Dom
Od 12. do 17. aprila »ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE«, »italijanski barvni film
Od 18. do 22. aprila »PREPOVEDANE STOPNICE«, ameriški barvni film Od 23. do 27. apr/la »ZLATA BOGINJA«, nemško španski film Od 28. do 30. aprila »IZSILJEVANJE«, ameriški barvni film Od 1. do 4. maja »GOLOROKI ŠERIF«, ameriški film
Od 5. do 7. maja »DVOBOJ PO SVETU«, italijansko francoski barvni film
Od 8. do 11. maja »KO TEBE VEC NE BO«, španski barvni film Od 12. do 13. maja »POMLADNE VODE«, češki barvni film Od 14. do 18. maja »STEKLENICA KI MORI«, japonski barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. url. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
PALINDROMM REBUS