ILIRUA-VEDROG: PONUDUO ROKO, DAJO PRST
Kje se pričenja nerazvitost v Sloveniji
Da so Uradni listi prav gotovo glasila, ki najbolj vplivajo na naše gospodarjenje in življenje, dokazuje tudi primer, ki smo ga izluščili v pogovoru v Industriji kozmetič-nih in kemičnih izdelkov ILIRIJA-VE-DROG. Zaradi spremembe zakona o za-gotavljanju sredstev in izpolnjevanju ob-veznosti SR Slovenije za pospeševanje raz-voja manj razvitih republik in SAP Koso* vo, ki je bila objavljena v Uradnem listu SR Slovenije 34/88, 7. oktobra, so se ob-veznosti članic SOZDA Kemija za izgrad-njo podjetja ILVES v nerazviti krajevni skupnosti Petišovci pri Lendavi zmanjšale z 8,4 na 3,8 milijarde dinarjev. S tem.pa je nastala v finančni konstrukciji vrzel, ki jo bo izredno težko zapolniti. Novi pogoji za združevanje sredslev za ta trenutno naj-večji industrijski objekt na nerazvitem ozemlju v Sloveniji, niso več vabljivi za tiste, ki imajo na razpolago sredstva.
: To bi bila osrednja, žal neugodna vest, ki smo jo zabeležili med srečanjem z gene-ralnim direktorjem Mirom Pivkom, direk-torjem proizvodnje Miloradom Radivoje-vičem ter vodjem projekta ILVES Mati-jem Mavčecem. Kljub temu moramo takoj dodati, da je okrog 7.000 kvadratnih me-trov velika zgradba za proizvodnjo čistilnih sredstev in sveč že pod streho ter da so v njej izvedene tudi instalacije. Lendavsko gradbeno podjetje »Gradbenik« je kljub
izredno kratkemu roku gradnje, zamudilo le šest dni.
Začeli smo s pogoji financiranja, ki so se žal tako močno spremenili, da je vprašlji-vo, če bo 1. julija objekt lahko prešel v popoln zagon v obeh dejavnostih. Ob tem je zanimivo navesti tudi tako imenova-ni razvojni dinar, ki ga za stroko izbrane objekte namenja republiški izvršni svet. Čeprav je bilo v razpisu zapisano, da je ta denar lahko nepovraten in brezobresten, pa je zanimivo, da se je pri podpisu pogod-be z banko izkazalo, da bo veljal za dve milijardi dinarjev, kolikor je dobila Ilirija-Vedrog za ILVES, le enoletni moratorij odplačevanja, obresti pa bodo po velikem »R«. Seveda, če bo investitor spoštoval vse kriterije in roke. In, kako naj jih spoštuje, če mu dva meseca po začetku gradnje spre-menijo pogoje financiranja? Se pri nas v krogih, ki imajo v rokah ŠKARJE 1N PLATNO, kdaj vprašajo, kako naj gospo-darstvo posluje po tako hitro spreminjajoči se zakonodaji.
Če zaključimo s to temo, lahko sedaj le navedemo, da bo prav gotovo prišlo do počasnejšega aktiviranja nove investicije in sicer tako, da bodo najprej usposobili za proizvodnjo tisti del, kjer bodo izdelovali čistilna sredstva, zajetnejši, svečarski del pa bo urejevan sorazmerno z dotokom sredstev.
To je ena od pomembnejših zadolžitev vodilnih ljudi v delovni organizaciji Ilirija-Vedrog. Te dni 800-članski kolektiv obrav-nava letošnji plan in se tudi pogovarja o uvajanju tako imenovanih »profitnih« centrov. Lani so dosegli za 70 milijard dinarjev prihodka. Kljub zmanjšanju stan-darda so zabeležili okrog 7-odstotni realni porast prodaje. Letos načrtujejo kar 27-odstotno povečanje realne vrednosti. Ne na pamet, ampak po izsledkih trženjskih raziskav. Izraženo v ameriških dolarjih, to pomeni 42 milijonov zelenih bankovcev. Kljub trenutno precej meglenim ekonom-skim in političnim razmeram v naši državi. Vendar, tako smo lahko slišali tudi na nedavni skupščini Območne vodne skup-nosti Ljubljanica-Sava, prav tak čas zahte-va izredno jasne in opredeljene cilje in zadolžitve. Po organizacijski plati naj bi to
pomenili tudi tako imenovani profitni cen-tri. Ti naj bi celotni proizvodni skupini precizno opredelili taktiko dela, za katero naj bi v celoti odgovarjal vodja centra. Pri tem pa je najpomembnejše, da si vodja sam izbere sodelavce, postavi organizaci-jo, in vzpostavi primerna zadolžitvena in vrednostna sorazmerja. Prvi profitni cen-ter naj bi predstavljala proizvodnja sveč, potem pa bodo do konca leta prešle v tako obliko tudi ostale proizvodne enote.
Enainosemdeseto leto deiovne organi-zacije Ilirija-Vedrog bo torej polno možno-sti za proslavljanje delovnih uspehov, ki bodo pripomogli k izpolnitvi cilja. ki smo ga zapisali: 17 odstotkov večje realne vred-nosti poslovanja. Z enotno strategijo cele-ga podjetja.
STANE JESENOVEC