Nastanek in namen društva Kranjsko društvo za varstvo živali, ki je nadalje- valo s prizadevanji proti mučenju in za zaščito ži- vali, začetimi že v 40-tih letih 19. stol., je bilo urad- no ustanovljeno na občnem zboru 23. oktobra 1902 v hotelu Pri Maliču. Na tem zboru so izvolili tudi društveni odbor in določili pravila društva. O ustanovitvi je naslednji dan poročal tudi Slo- venski narod: »Društvo za varstvo živali je sinoči imelo v hotelu 'PriMaliču" svoj ustanovni občni zbor, na katerem seje volil odbor. Društvo ima že 230 članov, letni donesek znaša 4 K.«2 Statut društva je 1.11.1902 sankcioniralo cesar- sko-kraljevo deželno predsedstvo oziroma cesar- sko-kraljevi deželni predsednik Hein. Vsebina statuta je bila v skladu z 9. členom društvenega zakona, ki je bil utemeljen z državnim zakonom z dne 15. 11.1867. Društvo je imelo naziv Kranj- sko društvo za varstvo živalij. Sedež je imelo v Ljubljani, za ustanovitev društva pa je bilo sicer potrebnih 50 članov. Namen društva je bil zaščititi nemočne živali pred nepotrebnim in nesmiselnim trpljenjem. Društvo si je prizadevalo »varovati vse živali pred trpinčenjem in nekoristnim pobijanjem, domače živali pred nepotrebnim mučenjem pri klanju, bolne živali pred porabo za delo, delovne pred velikim naporom inpridrževanjem neogib- nih potrebščin, ter pospeševati lepo ravnanje z živalmi.«0 Namene in cilje društva so skušali doseči z vzgojo ljudi. Še zlasti veliko pozornosti so po- svečali šolski mladini, od katere so si obetali največ uspeha. Z dobrim zgledom naj bi v otro- ških srcih vzbudili ljubezen, usmiljenje in so- čutje do ubogih živali. Privzgajanje pametnega in čutečega ravnanja z živalmi naj bi vplivalo na njihov pozitiven značaj. Ideje društva so širili s pomočjo poučne literature, z javnimi predavanji in s članki v časopisju. Ljudi so želeli poučiti, da humano ravnanje z živalmi odraža človekov do- ber značaj. Poudarjali so, da je trpinčenje živali nesmiselno in nespametno, ker kmetu ekonom- sko bolj škodi kot koristi; zatrjevali so tudi, da je uživanje mesa mučene klavne živine škodljivo za človekovo zdravje. S takim prepričevanjem so skušali pri ljudeh odpraviti globoko zakoreni- Hotel Pri Maliču seje nahajal na mestu današnje vele- blagovnice Name. Slovenski narod, 24. oktober 1902. Arhiv Republike Slovenije, AS 649 - fond Kranjsko dru- štvo za varstvo živali, Društvena pravila (Dalje: AS 649 - fond Kranjsko...). ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 njene predsodke, češ da živali vendar ne morejo uživati blagostanja. Ker pa večine prebivalstva ni bilo mogoče pri- dobiti za bolj humano ravnanje z živalmi samo s pametnimi razlogi in poučnimi spisi, so bile potrebne še ustrezne prepovedi in kazni. Dru- štvo je zato tesno sodelovalo z oblastjo, državni organi pa so na njegovo prošnjo izdajali zakone, odredbe in odloke v prid živalim. Člani društva in policijski organi so bdeli nad njihovim izva- janjem in, če je bilo potrebno, prestopnike tudi ostro kaznovali. Društvo je somišljenike skušalo pridobiti tudi s tem, da je tiste, ki so delovali v korist varstvu in zaščiti živali, odlikovalo s priznanji, diplomami, denarnimi darili in take primere tudi javno ob- javilo. Društveniki Član društva je lahko postal vsakdo, ki so mu bili blizu cilji in nameni društva. V pristopni iz- javi je moral bodoči društvenik obljubiti, da bo razširjal in pospeševal društvene ideje in da bo skušal pridobivati somišljenike. Po socialni pripadnosti so člani Kranjskega društva za varstvo živali, podobno kot drug- je, pripadali meščanstvu. Gibanje za pravice in zaščito živali se je začelo sredi 19. stol. med pripadniki srednjega sloja. Znano je, da so bila združenja in društva pomembna raven obliko- vanja meščanstva. Na splošno so društva nasta- jala s praktičnim namenom. Tako je tudi kranj- sko imelo praktične namene za poljedelstvo in kmetijstvo. V njem so društveniki razpravljali o varstvu živali, predlagali so izboljšave, postavljali splošna pravila; obetalo si je tudi postati vzvod ljudskega izobraževanja. V društvu so bili zbrani gospodarstveniki - fabrikanti in posestniki, naj- različnejši uradniki, zdravniki, hotelirji, trgovci, notarji, učitelji, graščaki. Vsakdo, ki je pristopil k društvu, je moral plačati članarino oziroma letnino. Ta je bila po- leg drugih daril potrebna za delovanje društva - za nakup poučne literature, tiskanje publikacij, skratka za pokritje društvenih izdatkov. Glede na višino plačane članarine in na podlagi pridoblje- nih zaslug so se člani društva delili na: a) ustanovne b) prave c) dopisne d) in častne Ustanovni član je lahko postal vsak, ki je prvo leto prispeval vsaj 50 K. Pravi član je moral vsako leto plačati najmanj 4 K. Dopisne člane je občni zbor imenoval na predlog društvenega odbora. Dopisni člani so poročali o delovanju podružnic oziroma o podobno naravnanih društvih ter si po svojih najboljših močeh prizadevali širiti dru- štvene interese. Za častne člane so bili imenova- ni kakorkoli zaslužni ljudje za uspešno delovanje društva. Če niso bili istočasno tudi ustanovni ali pravi člani, so imeli pri zborih le posvetovalen glas in niso mogli biti izvoljeni na nobeno čast- no mesto. Društvo je imelo tudi pokrovitelja. Po sprejetju v društvo so člani prejeli od predsed- nika in blagajnika podpisano člansko izkaznico. Vodstvo društva je bilo v rokah društvenega od- bora, ki ga je za dobo treh let izvolil občni zbor. Sestajal se je navadno enkrat na mesec. Društve- ni odbor je sestavljalo 12 odbornikov, ki so bili dolžni skrbeti za izvrševanje sklepov odbora, reševati so morali vse uradne spise in predloge, sklicevati občne zbore, sestaviti program za ob- čni zbor, upravljati društvena finančna sredstva, ustanavljati podružnice na Kranjskem. Pred- sednik društva je bil običajno kaka pomembna osebnost, v tem primeru je bil to grof Marigheri, blagajnik pa Francie. Občni zbor je potekal en- krat letno, ponavadi v prvi polovici leta pod vod- stvom predsednika društva. Na njem so vsaka tri leta izvolili društveni odbor, določili višino čla- narine za prihodnje leto, potrdili proračun, po- ročali o delovanju društva v preteklem letu, potr- dili častne in dopisne člane ter denarna darila in druga priznanja, dovolili izredne plače, presega- joče 150 K, določili plačo društvenemu tajniku ter se posvetovali o društvenih predlogih.4 Ker so iz ohranjenih članskih izkaznic razvidni ime člana in njegov poklic (toda ne v vseh prime- rih) ter višina plačane članarine, se lahko ugoto- vita poklicna struktura in spol članstva. Ohranje- nih članskih izkaznic za obdobje od 1909-1914 je 148, na približno polovici izkaznic je razviden tudi poklic imetnika; tako je jasno, da so člani dru- štva pripadali tipičnim meščanskim poklicem. V fondu Kranjskega društva za varstvo živali je za obdobje 1909-1914 ohranjenih 148 članskih izkaznic; v 61 primerih je razviden tudi poklic. Od teh 148 izkaznic je 78,7 % moških, 21,3 % 4 Prav tam. 60 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE KRHIN1SCHER TIERSCHUTZ-VEREIN. •'• -F5?2SE. LEGITIMfíTIONS-KñRTE 19/^ fi Betíag giCi^Kronej». Bri í'«r»rft*nommcn*n fwìcju'll'wyi aient dieu Licitimi Horu-K^« tU Hucwci« den "Wfmorgancn ••0«\••••. Btsetillcht Bestiramungen urni Stratin •\ TlerquälErtltn. (Verordnung iti MlnliUrlumf dr» |••«1• vom 13. Februar Uli. R. -O..BI. Nr. 11.) Wer öffentlich auf eine Aergerniss erregende Weise Tiere, sie mugen ihm eigentümlich gehören oder nicht, misshandelt, ist von der politischen Behörde, und an den Orten, wo sich eine k. k. Polizeibehörde befindet, von dieser nach § II der kaiserlichen Verordnung vom 20. April 1854, mit Geldbusse von 2 bis 200 Kronen oder sechsstündigem bis vleriehntägigem Arrest zu bestrafen. D D a Članska izkaznica Kranjskega društva za varstvo živali pa ženskih. Največ, kar 31,2 % moških, je bilo nosilcev oziroma uslužbencev deželne uprave. Društveniki so tako bili tudi cesarsko-kraljevi okrožni glavar, •. k. davčni upravitelj, •. k. nad- zornik južne železnice, •. k. poštni višji komisar, • k. sekretar deželne vlade, •. k. deželnozborski poslanec... Precej, 14,5 %, jih je bilo posestnikov, 10,4 % trgovcev, 4,1 % tovarnarjev, enak je bil tudi delež graščakov, 2 % je bilo zdravnikov in prav toliko hotelirjev. Delež društvenikov, ki so pri poklicu navedli hkrati, da so posestniki in da opravljajo še en poklic, je znašal 12,5 %• Poleg tega, da so bili posestniki, so hkrati lahko oprav- ljali katerega od naslednjih poklicev: tiskarnar, veletrgovec, •. k. poštar, tovarnar, višji učitelj. Tudi društvenice ženskega spola so bile v 53,8 % soproge mož, zaposlenih v deželni upravi; po- sestnic je bilo 15,3%, enak delež (7,6 %) je bilo žena zdravnikov in graščakov oziroma lastnic hotela ali hiše. Poklicna struktura kaže, da so bili člani društva dobro situirani meščani, ki sta jim premoženje in izobrazba veliko pomenila. Člani društva so bile tudi eminentne osebe iz tedanjega slovenskega političnega in javnega življenja. Naj naštejem samo nekatere: dr. Ivan Tavčar, pravnik in politik liberalne Narodno na- predne stranke, in njegova žena Franja Tavčarje- va, dr. Ivan Šušteršič, advokat in dolgoletni vodja klerikalcev - prvak Slovenske ljudske stranke, Friedrich baron Rechbach, okrajni glavar in lju- biteljski slikar... Število članov se na podlagi zaznanih podatkov v teku delovanja društva ni kaj bistveno spremi- njalo. Število se je gibalo med 218 in 315 člani. 315 članov je bilo konec leta 1909, od tega je bilo 6 ustanovnih članov in 305 rednih članov. Prav tako je bilo 6 ustanovnih članov leta 1910, 212 pa rednih članov. Podatki za ti dve leti odražajo naj- višje oziroma najnižje število članov, vključenih v društvo. Delovanje društva Oris delovanja društva temelji na fondu Kranj- skega društva za varstvo živali za obdobje od 1902 do 1915, še zlasti za leta od 1908 do 1915. Za to obdobje je kronološko urejeno gradivo lepo ohranjeno, verjetno v celoti. Medtem ko za obdobje od konca leta 1902, ko je bilo društvo ustanovljeno, pa vse do začetka leta 1908 ni ni- kakršnega gradiva, razen pravilnika društva, ki je bil izdan ob ustanovitvi društva oktobra 1902. Ne glede na to, da gradivo za prva leta delova- nja manjka, lahko na podlagi poznejšega gradiva sklepamo o njegovem delovanju. Vsebina dopisov, ki so prihajali na Kranjsko društvo, se iz leta v leto ni spreminjala in je več- inoma ostajala konstantna. Tako iz dopisov lah- ko izvemo o prizadevanjih društva za izboljšanje življenjskih pogojev živali pa o sodelovanju dru- štva z oblastnimi organi. Sodelovanje z njimi je bilo sicer nujno, saj brez zakonske podlage od ljudi ni bilo mogoče pričakovati bolj humanega ravnanja z živalmi, pa tudi varuhi reda in miru so lahko kaznovali ljudi le v primeru, če so prekršili zakon. Dopisi govorijo tudi o ljudeh in ustano- vah, ki so se z različnimi prošnjami obračali na društvo; razkrivajo tudi korespondenco društva s sorodnimi evropskimi društvi, njegovo medna- rodno udejstvovanje in njegovo sodelovanje na različnih mednarodnih kongresih, trende evrop- skega prostora na področju varstva živali. Delovanje društva je prikazano po prevladujo- čih elementih oziroma po vlogah subjektov, ki so krojili in sooblikovali delovanje društva. Vloga upravnih organov Naloga upravnih organov je bila, da v skladu z državnimi in deželnimi zakoni izdajajo odredbe, VSE ZA ZGODOVINO 61 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 predpise, zapovedi, prepovedi, določijo kazni na vseh področjih življenja, tako tudi na področju ži- valskega varstva. Društvo je bdelo nad izvajanjem in izpolnjevanjem določb, pa tudi kritiziralo in opominjalo upravne organe zaradi njihovega de- lovanja. Večkrat jih je opozarjalo, da morajo svoje pristojnosti bolj dosledno izpolnjevati. Tesno je sodelovalo s •. k. Deželno vlado, •. k. Deželno orožniško komando, •. k. Okrožnim glavarstvom, Mestnim magistratom. Vsak od teh organov je imel specifično funkcijo, nekatere zadeve so bile v pristojnosti vseh, vsi pa so pri zadevah, ki so urejale področje varstva živali upoštevali nasvete in predloge Kranjskega društva za varstvo živali. Deželna vlada in Deželno glavarstvo sta izdajala različne odredbe, usklajene z deželnimi zakoni, na podlagi državnih zakonov. Deželna politična oblastva prve stopnje so morala v skladu z dežel- nim zakonikom razglašati zakone po občinah (v tem primeru gre za zakon s področja živalskega varstva) vsako leto, in to meseca decembra in spomladi. Ker so na društvo pogosto prihajale pritožbe zaradi mučenja živali in nespoštova- nja ter kršenja različnih zakonov, so društveniki vneto prigovarjali pristojnim organom, da naj že veljavne oziroma uveljavljene zakone znova ob- javijo in tako poskrbijo, da se jih bo spoštovalo, kršitelje pa ustrezno kaznovalo. V nekem dopisu iz leta 1908 je društvo sporoča- lo »hvalevredni • k. deželni orožniški komandi«, da se krši »red, ki gaje c.k. deželni predsednik na Kranjskem predpisal 11. 7. 1904«, in sicer tako, »da se na z gramozom posutih cestah, pri grad- nji stavb, preveč obremenjuje vprežno živino«. Prav tako je društvo opažalo, da se »pri transpor- tu klavne živine in perutnine krši zakon z dne 17. 6. 1870 v večjem delu in v okolici Ljubljane, prav tako tudi v bližini delavskih naselij«.5 Nadalje v tem dopisu beremo: »Podpisano dru- štvo nima zdaj nobenega sredstva in poti, da bi to nespodobnost najmanj nekolikokrat obdav- čila, dovoljuje pa si upajočo prošnjo postaviti hvalevredni • k. orožniški komandi, da pozove pristojno • k. deželno glavarstvo, da objavi vse prestopke zakona z dne 17. 6. 1870, pravtako odredbo c.k. predsednika na Kranjskem z dne 11. 7. 1904 in, da uredi straženje in nadzor nad spoštovanjem določb ter, da se v nujnih primerih kršitelje kaznuje.«6 Na Kranjskem je bil vse do 11.7.1904 proti mu- čenju živali in domače živine v veljavi Deželni in odredbeni list za nadvojvodino Avstrijo iz leta 1897, izdan in razposlan 31- decembra 1897. Vsebina zakona je na podlagi odredbe •. k. mi- nistrstva za notranje zadeve z dne 15. februarja 1855 prepovedovala grdo ravnanje pri delu in uporabi: 1. vlečnih živali 2. vlečnih živali pri prekomerno naloženih vo- zilih 3. majhnih in šibkih psov 4. psov za transport odraslih oseb Zakon je strogo prepovedoval tudi, da bi klav- no živino na poti do klavnic tepli, silili in suvali, zlasti z nogami in ostrimi predmeti, da bi se ji odvijalo in stiskalo repe in se nanjo ščuvalo po- padljive pse. Predpisoval je tudi, da se ne sme prevažati bolne klavne živine in da se klavno živino lahko prevaža na vozilih in ladjah samo v nezvezanem stanju. Nadalje je zakon predpisoval, da morajo vozila, namenjena prevozu klavne živine, ustre- zati živinskemu transportu in da ne smejo biti prenapolnjena. To je veljalo tudi pri prevozu po železnici. Hkrati je odredbeni list vseboval tudi določbo, ki je predpisovala pogoje za prevoz klavne živine v zvezanem stanju. Prevažati se jo je tako smelo le z vozili, ustrezno urejenimi za ži- vinski transport, pri tem pa živali niso smele biti zvezane z ostrimi vezmi in 'štriki', niso tudi smele ležati tako, da bi jim glava ali drugi deli telesa viseli preko oz. izven vozila. Predpisano je bilo tudi, da se mora živali zaščititi pred vremenskimi vplivi, zlasti pred vročino in mrazom. Zakon je urejal tudi prevoz perutnine. Prepo- vedoval je, da bi se živo perutnino na dolgih pro- gah prevažalo v trdno zaprtih, neprodušnih vre- čah in pregrajah z zvezanimi okončinami in nav- zdol visečimi glavami, brez hrane in pijače. Ščitil je celó žabe. Prepovedano je bilo namreč, da bi se živim žabam rezalo krake in se jih prodajalo. Prekoračitve teh določb se je v smislu državno- ministrskega odloka z dne 20. 3-1865 kaznovalo z globo v višini od 2 do 200 K ali z zaporom v trajanju od 6 ur do 14 dni. Vidimo torej, da so ti predpisi, seveda spreme- njeni in dopolnjeni, aktualni še danes, da pa se AS 649 fond Kranjsko..., Dopisi 1908-1912. Prav tam. 62 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía, KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA •• VSE jih rado krši tudi v modernem času. Mediji pogo- sto poročajo o prevozu živine pod neustreznimi pogoji, zlasti o prenapolnjenih tovornjakih, o tr- peči, lačni in žejni živini, o neustrezno urejenih hlevih. Omenjeni organi so bili pristojni tudi za izda- janje različnih dovoljenj. Pravilniki, zakoni, ki so urejali področje živalstva, so do srede 19. stol. bili Iovsko-pravne narave, šele v obravnavanem času pa so oblasti začele sprejemati zakone, ki so se nanašali na zaščito živali. Znano je, da so si oblasti že od razsvetljenstva dalje prizadevale zaščititi poljedelstvo, zato pa na vse mogoče na- čine skušale uničiti vrabce, češ da so škodljivi. Tako je prišlo do determinacije in dvojne kate- gorizacije ptic, ki so jih odtlej delili na koristne in škodljive. Diferenciacija živali na ljubljene in zaščitene ter na škodljive je bila splošna značilnost meš- čanskih združenj za zaščito živali. Večina tovrst- nih združenj se je v prvi vrsti zavzemala za var- stvo koristnih ptic v kmetijstvu in poljedelstvu. V nasprotju z lovskimi pravilniki, ki so pred tem imeli veliko moč, so društva dajala prednost za- ščiti 'koristnih ptic' in s tem tudi varovanju goz- dov in kultiviranih površin. Vse do začetka 20. stol. so meščanska združenja za zaščito živali v veliki skrbi za 'koristne ptice' celo pozivala k uničevanju že itak ogroženih vrst ptic, na primer k uničevanju ptic ujed. Usmeritve Kranjskega društva za varstvo živa- li se niso kaj dosti razlikovale od sorodnih dru- štev po Evropi in so odražale splošne evropske trende. Največ pozornosti je društvo namenja- lo zaščiti in varstvu ptic, spoštovanju zakona o varstvu ptic, skrbi za ptice. Pretežni del dopisov se je nanašal na ta zakon. Ljudje so se skliceva- li nanj, ko so prijavili kršitve le-tega, ko so želeli pridobiti dovoljenje za lov na ptice. Prosilci so se s prošnjami za pridobitev dovoljenja obračali na že omenjene upravne organe, in sicer na • k. Deželno vlado in na •. k. Okrožno glavarstvo. Pri izdajanju dovoljenj sta se omenjena organa opirala na predloge in mnenja društvenikov, na poročila Mestnega magistrata o kršitvah zakona in na prijave o najrazličnejšem mučenju živali, ki so prispele na •. k. Deželno orožniško komando in Deželno vlado. Dovoljenje za lov na ptice si je lahko pridobil vsakdo, če ga le ni bilo zapisanega v evidenci kr- šiteljev zakona o varstvu ptic pri Mestnem magi- stratu. Loviti je bilo dovoljeno samo ptice, ki jih je zakon dopuščal. S ptičarjenjem so se ukvarjali predvsem za raz- vedrilo in zaradi lovske strasti. V Ljubljani se kot zelo znani ptičarji omenjajo trnovski 'tičarji', ki so živeli v južnem predelu Trnovega, na Gmajni. Poleg redne zaposlitve so se ukvarjali še z do- datnim delom - z lovom na ptice in 'tičarstvom'. Le-to jim je predstavljalo dodaten vir zaslužka, pa tudi popestritev njihovega jedilnika. Nekate- re vrste ptic so lovili le v prehranjevalne namene, za domače potrebe, spet druge zgolj za prodajo. V slednjo skupino ptic so spadale ptice pevke. Ulovljene ptice pevke so gojili in vzgojili za živ- ljenje v kletkah in jih nato prodajali. Kaže pa, da se trnovski 'tičarji' niso kaj dosti menili za zakonske predpise. Mogoče so bili nekateri v to preprosto prisiljeni, saj je marsika- teremu ptičarjenje pomenilo način preživetja. Nekateri so imeli tudi ornitološki interes - pre- parirane ptice so postale muzejski eksponat ali učilo pri poučevanju naravoslovja. Tesno sodelovanje omenjenih organov zno- traj njih samih in z društvom lahko razberemo iz nekaterih takratnih dopisov. Iz tegale na primer spod peresa društvenika A. Salena, ki se je zaradi očitnega kršenja zakona obrnil na •. k. Deželno vlado: »Tukaj poznan lov koristnih živali, kije po vseh deželah naše monarhije zakonsko prepove- dan in katerega kršitve je vsakdo moralno dol- žan javiti na poklicane organe, se stalno izvaja. Kot član društva za varstvo živali opozarjam hvalevredno vlado, da se za Kranjsko veljavni ptičji zakon tepta. Prosim, da c.k. upravni orga- ni delujejo v interesu našega kmetijstva in javne momle in, da masovno trgovino s koristnimi pti- cami že enkrat odpravijo. Naravnost grozno je, da mestni uslužbenci vršijo tovrstni posel. Na Opekarski ulici 36 stanuje ptičji trgovec in lovec, ki že leta izvaja ta posel in po njegovem lastnem priznanju koristne ptice tudi razpošilja po velikih mestih (Graz, Mein). Na temelju ••- daljnega poizvedovanja dajem v javnost, da se v Ljubljani približno 10 ptičjih trgovcev in lov- cev ukvarja z zakonsko prepovedanim poslom kot obrtjo; bivališče imajo v St.Jakobski četrti in njeni okolici. Postavljam prošnjo na c.k. Deželno vlado: 1. Da bo c.k. Deželna vlada ukrenila vse po- trebno, da bodo ptice, ki so v ujetništvu osvobo- jene VSE ZA ZGODOVINO 63 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 1 2. Storiti vse potrebno, da bo magistrat kot poli- cijska oblast zakon o varstvu ptic napravila za veljavnega...«7 Kmalu po prejemu tega dopisa se je •. k. De- želna vlada oziroma •. k. Deželno predsedstvo informiralo o tej zadevi pri Mestnem magistratu, ki je vodil evidenco kršiteljev zakona o varstvu živali in ptic. Deželnemu predsedstvu je Mestni magistrat takole odgovoril: »Na Opekarski ulici 36 stanuje stražniški vodja Lovro Breznik, ki že od avgusta 1907 ne vrši službe, in bo v kratkem upokojen zaradi bolezni. V prostem času se res bavi z lovom na ptice in ima za to dovoljenje ma- gistrata z dne 30. 7 1907 (tudi za lov na ptice pod točko cesarskega zakona z dne 17. 6. 1870 št. 20). Tega zakona navedeni ni nikoli zlorab- ljal in ni res, da bi bilo na stotine ptičev pri lovu usmrčenih. Da se na Barju in v Mestnem logu v jeseni ptiči n.pr. brinovke in cipe love in na trgu prodajajo kot ljubljanska specialiteta je obče znano in dopustno. Tudi v tem slučaju se zakon ne krši. V tu uradnem obrtnem registru ni pri- javljenega nobenega trgovca s ptiči in živalmi. Po določilih obrtnega zakona ne bi bilo nobene- ga zadržka, če bi se to obrt želelo prijaviti. Po mestu se več oseb peča z rejo kanarčkov -a ne s trgovino drugih ptičev. Iz predloženega je torej razvidno, daje ovadba, kot je to že v navadi pre- tirana in da se mestni magistrat splošno zaveda svojih dolžnosti kot politična oblast in kot občin- ski urad. To je tudi razvidno iz okolnosti, da seje leta 1907 v 6. slučajih kazensko postopalo zara- di prestopka zakona o varstvu ptic.«6 Dopisov s podobno vsebino, tako s prijavami in pritožbami o kršenju zakona o varstvu ptic kot tudi s prošnjami za pridobitev dovoljenja za lov na ptice, je bilo veliko. Na podlagi njihovega števila lahko sklepamo, da je bil lov na ptice na Kranjskem zelo popularen in razširjen. Na Kranj- skem je za zaščito in ohranjanje 'koristnihptic za kmetijstvo in poljedelstvo' veljal zakon o varstvu ptic z dne 17. 6. 1870, ki pa ga veliko ljudi ali ni spoštovalo ali pa zaradi slabe obveščenosti zanj ni vedelo. Zato so društveniki toliko bolj bdeli nad upoštevanjem in izvajanjem zakona. Kršite- lje so nemudoma prijavili pristojnim organom, velikokrat so jih tudi posvarili, opozorili in jim razložili, da te zadeve ureja zakon. Marsikdaj so se tudi trudili, da bi jih ozavestili oz. spremenili njihov odnos do živali in ptic. Zakoni, ki so se nanašali na živali, so sicer ob- stajali, kako pa so bili uveljavljeni in kako dosled- no so se izvajali, pa je bilo seveda drugo vpraša- nje, v veliki meri odvisno od pristojnih oblasti in od tega, kakšen in kako učinkovit nadzor so iz- vajale, kakšne kazni so določale, kakšna sta bila njihova presoja in stališče do tega zakona. Sodeč po vsebini dopisov, člani društva niso bili ravno zadovoljni z delovanjem pristojnih organov. Ne glede na to, da v obrtnem registru ni bilo prijavljenega nobenega trgovca z živalmi in pti- cami, lahko na podlagi vsebine dopisov ugotovi- mo, da je trgovina s pticami nedvomno obstaja- la. Po prepričanju društvenikov je šlo za trgovino z zakonsko prepovedanimi pticami, ki so jo de- jansko izvajali kot obrt. S ptičarjenjem so se lov- ci na ptice ukvarjali tako z dovoljenjem kot tudi brez njega. Pogosto se je dogajalo, da so tudi lovci, ki so sicer imeli ustrezno dovoljenje, lovili kar vse ptice po vrsti, ne glede na zakonska do- ločila. Kakršnekoli očitke, ki so s strani društva leteli na pristojne organe, so le-ti zavračali, pra- vilnost svojega delovanja pa običajno podkrepili s trditvijo, da se zavedajo svojih dolžnosti in da kršitelje tudi ustrezno kaznujejo. Z očitki so dru- štveniki pri pristojnih organih želeli doseči, da bi v skladu s svojimi kompetencami dovolj energič- no postopali in bili karseda dosledni. Poročilo Kranjskega društva za varstvo živa- li o svoji dejavnosti (napisali so ga na prošnjo baronese Mary Klenck, ki je na obeh kongresih julija 1909 v Londonu kot korporativna članica graškega društva zastopala tudi Kranjsko dru- štvo za varstvo živali), razkriva splošne razmere na področju živalskega varstva. V poročilu takole opisuje svojo dejavnost: »Glavni cilj društva je zatreti obrtniško inpridobitniško naravnan lov na ptice, priskrbeti zadostno število gnezdnic in zadostno količino zimske hrane. V tekočem letu 1909 je bilo zelo uspešno, saj je odkrilo zelo ve- liko razvpitih, zloglasnih lovcev na ptice v Ljub- ljani in okolici, ki so zelo temeljito opravljali to rokodelstvo. Na žalost pa se po celi deželi o teh razmerah tudi s strani za to poklicanih organov zelo malo poroča ali pa nič. Lov na ptice po enih mestih ostaja čisto neomejen in se ga še ne pre- ganja; ptice se lovijo z nedovoljenimi sredstvi, še zlasti to počno mladi posamezniki.«9 V nadaljevanju je društvo tudi poudarilo, da pristojnim oblastnim organom pri preprečeva- 7 AS 649-fond Kranjsko..., Dopisi 1908-1912. 8 Prav tam. 9 Prav tam. 64 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía, KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE nju mučenja živali zelo prav pride odredba •. k. kranjskega deželnega predsednika z dne 11. 7. 1904. Iz vsebine dopisov je moč razbrati, da so bili društveniki do neke mere zadovoljni z de- lovanjem upravnih organov. Zadovoljni so bili s tem, da so oblasti izdale in predpisale zakone; manj pa so bili navdušeni nad načinom izvaja- nja zakona oziroma nad sredstvi, ki bi omogočila večje upoštevanje zakona, predvsem njegovo hi- trejše uveljavljanje in širjenje. Prepričani so bili, da je za učinkovitost zakona potrebno storiti ne- kaj več, kot pa ga zgolj predpisati. Da bi se obi- čaj lovljenja ptic v čim krajšem času spremenil in bi med ljudmi dosegli naklonjenost pticam, so po njihovem trdnem prepričanju bila potrebna sredstva prisile, predvsem pa kulturna vzgoja. Ljudem, so menili, je potrebno vzbuditi ljube- zen do ptic, osvobojeno vseh materialnih koristi; prevladati bi moral čustveni pristop. Odnos do živali se je na Kranjskem dejansko spreminjal in izboljševal; krog ljudi, ki so živali dojemali kot čuteča bitja, se je vztrajno širil in ta- kemu pojmovanju je bilo privrženih vse več lju- di. Veliko zaslug za to spremembo so imeli vsi, ki so si kakorkoli prizadevali izboljšati ravnanje z živalmi. Da bi se ideje za zaščito živali in huma- no ravnanje z njimi razširile na ljudske sloje, si je društvo prizadevalo ustanoviti podružnice dru- štva. Ideje so širili tudi s poukom o pregrešnosti mučenja živali, s poučno literaturo in predavanji. Seznanjanje s tem problemom in izobraževanje o nujnosti boljšega ravnanja z živalmi sta bila ve- likega pomena. Pomena izobrazbe so se zavedali tudi upravni organi. Da bi njihovi uslužbenci svoje dolžnosti opravljali učinkovito in strokovno, so se trudili izpopolniti usposabljanje svojega kadra. C. k. Deželna orožniška komanda se je v želji, da bi izboljšala »nazorni nauk v orožniško-činovniški šoli«, obrnila na Kranjsko društvo za varstvo ži- vali, da bi jim pomagalo pri zbiranju učnih sred- stev. Tako • k. Deželna orožniška komanda iz Idrije piše: »Glede na veliko prednost, ki jo ima nazorni nauk za izobrazbo orožništva, pa tudi za bodočo službo, namerava Deželna orožniška komanda nadaljevati z zbiranjem učil in jih do- polniti. Počaščen sem, da lahko postavim proš- njo, če je mogoče priskrbeti kolekcijo škodljivih ptic in ptic pevk ter prepovedane lovilne pripra- ve za ptice (lahko nagačene ali v slikah).«10 Člani društva so si vneto prizadevali širiti ideje društva pa tudi budno spremljati, kako se zakoni za zaščito živali izvajajo v praksi. Ptičarje, ki so vedno znova kršili zakone, so dosledno opoza- rjali in jih naznanjali tako Deželni vladi, Mestne- mu magistratu kot tudi Deželni orožniški koman- di. Iz ohranjenih dopisov je razvidno, da se je v Ljubljani in njeni okolici nahajalo nekaj lovcev na ptice, ki so se istočasno ukvarjali tudi s trgovi- no. S ptičarjenjem so se ukvarjali po več let tako zaradi lovskih užitkov kot tudi zaradi dobička. Navkljub temu, da so bili dobri znanci policijskih organov in da so bili zavedeni v evidenco kršite- ljev zakona, so si pri pristojnih organih še vedno poskušali pridobiti dovoljenje za lov na ptice. Z obveščanjem pristojnih organov o prestopkih so društveniki preprečili podelitev marsikaterega dovoljenja oziroma povzročili, da je bilo kršite- ljem že podeljeno dovoljenje odvzeto. Prijave glede kršitev zakona o varstvu ptic so večkrat zadevale iste osebe. To je veljalo tudi za Ivana Bizjaka, zloglasnega ljubljanskega ptičarja, upokojenega železniškega uslužbenca v Trno- vem. Član društvenega odbora ga je takole na- znanil Mestnemu magistratu v Ljubljani: »I. Biz- jak, stanujoč nekje v Krakovem ali Trnovem, je v Mestnem logu lovil prepovedane ptice. Namreč za vabljenceje imel 1 liščka, 2 krivokljuna, 1 čiž- ka in še eno ptico, kije nisem mogel spoznati, saj je bila kletka s ptico skrita v grmovju- hotel sem se izogniti prerekanju z lastnikom kletke. Te ptice je po zakonu z dne 17. 6. 1870 deželnega zakona prepovedano loviti; Bizjak za to tudi nima dovo- ljenja. Prostor okoli drevesa, kamor sedajo ptice na limanice je shojen in poteptan. To dokazuje, da že dalj časa lovi prepovedane ptice s pretvezo, da lovi cipe. Bizjak lovi brez izjeme le za proda- jo, iz dobičkarije in k temu napeljuje tudi mlajše ljudi. Magistrat deželnega stolnega mesta naj ob- čutno kaznuje Bizjaka in mu za letos eventual- no podeljeno pravico odvzame. Nadalje naj mu odvzame vse limanice, mrežice, lovilno drevo ter ptice vabljenke in vse lovilnepriprave.«u Za trnovske 'tičarje'\e bilo značilno, da so prav tako kot drugod na Slovenskem lovili ptice s pastmi, ki so jih izdelovali sami. Uporabljali so aktivne in pasivne pasti. Načini lova so se na- mreč razlikovali prav po uporabi različnih pasti in po vrsti ptic, ki so jih lovili. Večinoma so upo- rabljali t. i. pasivne pasti, poznali pa so: 10 Prav tam. " Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 65 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004. št. 1 IV DREIJÄHRLICHER INTERNATIONALER KONGRESS DES WELTBUNDES GEGEN DIE VIVISEKTION UND ZUM SCHUTZE DER TIERE. 1. Dieser Kongress bestätigt die Resolution vom Inter- nationalen Budapester Kongress der Tierschutzvereine (1896) wonach das strafgesetzliche Verbot der Vivisektion verlangt werden solle. 2. Dieser Kongress erklärt dass im Interesse der Geschöpfe Gottes Stiergefechte abgeschafft werden sollten, und ersucht alle Ausländer die dort verweilen wo Stiergefechte stattfinden, auf's nachdrücklichste, daran nicht Teil zu nehmen. Wir halten es für die Pflicht aller Tierschutzvereine ihr möglichstes zu tun um zu verhindern dass Stiergefechte in ihre Heimatsländer eingeführt werden. Und wir bitten ehrer- bietigst die französische Tierschutzvereine und die französische Regierung alle ihre Kräfte anzustrengen um die Stiergefechte von Frankreich fern zu halten. 3. Dieser Kongress missbilligt im höchsten Grade die Grausamkeiten der Mode und des Sportes, und betraut das Komitee mit der Aufgabe die Resolution an die Kenntniss all derjenigen zu bringen denen es angeht. 4. Dieser Kongress ist der Meinung dass es die Pflicht und Schuldigkeit jedes Humamtariers sei sich zu verweigern irgend einen Vivisektor als Arzt zu beschäftigen, und ersucht ferner, wo dies nur möglich ist, umdieNichtbeschäftigung pro- vivisektorischer Arzte. 5. Diesel Kongress ist der Meinung dass in jedem Lande Schulen errichtet werden sollten zu dem Zweck des " Humänitätsunterrichts für Kutscher und andere mit Tieren beschäftigte Personen. In jenen Schulen soll jede vivisek- torische Demonstration auf's strengste ausgeschlossen sein. 6. Dass dieser Kongress die englische sowie andere Regierungen petitionire bezüglich des strafgesetzlichen Verbots stählerner und anderer grausamen Fallen. 7. Dass dieser Kongress ein Rundschreiben an alle Tierschutzvereine in der ganzen Welt richte, und sie darauf aufmerksam mache wie unlogisch es sei wenn man sich Tier- beschtüzer nenne und die Vivisektion nicht bekämpfe. Sklepi londonskega kongresa Svetovne zveze proti vivisekciji in za varstvo živali leta 1909 1. Lov na 'čvenk'z limanicami (čvenk je drevo, na katerega so nastavljali limanice). 2. Lov na kole z limanicami in 'rero'(tako so lovi- li predvsem cipe, velike in male). 3. Lov na 'rajsponk' z limanicami in vablenki (na ta način so lovili predvsem ptice pevke). 4. Lov na sirkovko z limanicami (na ta način so lovili predvsem liščke, zelence, vrabce in celo sinice). 5. Lov na 'raglo'(tako so lovili kaline). 6. Lov na 'štohajne' (ta način so uporabljali na trnovskem mostu, kjer še danes rastejo breze; nanje so čižkom nastavljali limanice). 7. Lov na 'špringhajzlc' (to je past v obliki kletke, s katero so lovili predvsem manjše ptice). 8. Lov na manjše mreže (Delovale so na preklop in narejene so bile na vzmet. Ta način lova so uporabljali za t. i. 'vajhfrezerje', torej za lov na mehkojede taščice, slavce, škrjance. Šlo je za aktivno past).12 Nepopravljivi ptičar je bil tudi Ivan Windisch. Društvo je Mestni magistrat seznanilo o prekora- čitvi zakona: »Odbornik je zasačil I. Windischa 11.9- 1909, stanujočega Ulica nagrad, koje lovil na Golovcu pod Anžičevo parcelo 'Na Visokem' prepovedane ptice brez dovoljenja. Odbornik je zahteval od njega, da mu pokaže dovoljenje za lov krivokljunov. Porogljivo mu je odgovoril: 'Ko bi ne imel dovoljenja, ne bi lovil, uradno dovo- ljenje bom pa drugič pokazal, ko se spet srečava'. Odbornik se je pri uradu pozanimal in izvedel, da Windisch dovoljenja nima, ima pa ga njegov sin. Njegov sin je uradnik pri banki 'Slaviji' in Windisch je lovil na sinovo licenco. Windisch naj bi imel čas za lov celo leto, in zlasti to leto je že veliko krivokljunov poloviljih podavil in pojedel, prejšnja leta paje na veliko lovil dleske in jih pro- dajal na Dunaj in v Gradec za naličenje dam- skih klobukov. Na vrtu ima Windisch vse polno vabljencev-krivokljunov - še najdalje lovi krivo- kljune, ki se preletavajo v velikih jatah čez vrt z Golovca na Rožnik in nazaj. I. Windisch naj se v smislu člena 9postave z dne 17. 6. 1870 deželne- ga zakona ostro kaznuje, odvzame se mu naj in pokonča vse lovilnepriprave kot: limanice, mre- žice, lovilno drevo, vabljenke- lahko se jih tudi izpusti, češe lahko same preživljajo, ali pa se jih izroči društvu.«1* Windisch je bil zelo goreč lovec na ptice, saj si je kljub temu, da je bil pri Mestnem magistra- tu leta 1908 in 1910 vpisan v evidenco kršiteljev zakona, pred začetkom 1911. leta ponovno po- skušal pridobiti dovoljenje za lov. Ko je društvo to izvedelo, je brž posredovalo pri Deželni vladi, da bi morebitno podelitev dovoljenja prepreči- lo. Deželno vlado je izčrpno seznanilo z njego- vim početjem: */. Windisch velja za najzlobnej- šega lovca v Ljubljani in okolici. Lovi pogosto različno, v selitvenem času, jeseni in pozimi in prav tako v vročini, spomladi in poleti, lovi z dovoljenjem in tudi brez licence, lovi škodljivo in koristno brez razlike, sploh vse kar mu pride pod roke. Lovi z različnimi lovilnimipripravami masovno in tudi posamezne kose - vse to za na- mene trgovine in kuharije. Od enega stražnika seje izvedelo, da Windisch že nekaj desetletij lovi za modne cilje te neškodljive in krasne ptice. Do- bavljal jih je v veliki količini za dunajsko firmo in to naj bi trajalo več let. Ni čudno, da so ti ptiči 12 Več o načinih lova in lovilnih pripravah trnovskih 'ličar- jev'glej v: Mojca Tercelj Otorepec, Trnovski tičarji in so- latane, Ljubljana 2001, str. 54-72. 0 AS 649 -fond Kranjsko..., Dopisi 1908-1912. 66 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1916 ZGODOVINA ZA VSE v Ljubljani in okolici iztrebljeni. Septembra 1908 je z licenco svojega sina lovil na Golovcu krivo- kljune. Stražni organi so pozimi 1910 njega in njegovega sina ob povratu iz ptičjega lova zasa- čili inju zadržali skupaj z nalovljenimi ptiči in lovilnimi pripravami.«1* Omenjena ptičarja sta lovila ptice tako zaradi lovske strasti kot tudi zaradi dobička. Vendar pa je resnici na ljubo treba reči, da si dovoljenja za lov na ptice vsi niso skušali pridobiti zgolj zaradi tovrstnih namenov, temveč je pri nekaterih pro- silcih resda šlo za ornitološki interes. Ptice so potrebovali za znanstvene namene, predvsem za šolsko poučevanje naravoslovja ali za ekspo- nate v prirodoslovnih muzejih. Pri •. k. Deželni vladi si je Kranjski deželni muzej Rudolfinum v Ljubljani takole poskušal pridobiti dovoljenje: »C. k. Deželni vladi postavljamo predlog da bi nam dovoljenje, za katerega smo prosili izjemo- ma dodelila za tri leta.«b Po šolah so se pač trudili, da bi mladini nudili karseda kvaliteten pouk. Pouk so tako poskuša- li popestriti in dopolniti tudi z ustreznimi učili. Posamezne šole so si prav zato skušale pridobiti dovoljenje za lov na ptice, ki jih je bilo po zakonu prepovedano loviti. Na Kranjskem je z 20. julijem 1910 začel veljati nov zakon o varstvu ptic. Z njim se je število ptic, ki so bile zakonsko zaščitene, razširilo. V prošnji za podelitev dovoljenja, ki jo je pre- parator Viktor Herfort sicer naslovil na Deželno vlado, lahko preberemo naslednjo obrazložitev: »Potreboval bi ptice ne v preveliki množini v znanstvene namene, vsvrhoprepariranja inga- čenja za šolsko poučevanje naravoslovja • torej za naravoslovne kabinete višjih in nižjih šol.«16 Splošne značilnosti evropskih združenj za za- ščito živali so se odražale tudi v delovanju Kranj- skega društva za varstvo živali. Vsa društva so se pri zaščiti omejevala na domače gospodarske in hišne živali, velike pozornosti in varstva pa so bile deležne zlasti ptice. Skrb za ptice in nji- hova zaščita sta bila tudi prioriteta Kranjskega društva. Dopisi, ki se nanašajo na druge živali, so v manjšini. Le s težavo bi izpostavili žival, ki bi bila deležna ekvivalentne zaščite kot ptice. Lahko bi rekli, da so bile ptice vse od srede 19. stoletja preferenčne živali. Takšno pojmovanje ptic je bilo značilno in se je še bolj afirmiralo v Času delovanja Kranjskega društva. Vsi dopisi na splošno poudarjajo in priporočajo lepo, čuteče in humano ravnanje z vsemi živalmi, zavrača- jo in obsojajo pa surovo in trdosrčno ravnanje z njimi. Ljudje so precejšnjo občutljivost kazali tudi do surovega ravnanja s konji. Konje so cenili kot vprežno živino, ki je bila za prevozništvo in promet nepogrešljiva. V upanju, da bo grdo rav- nanje kaznovano, so ljudje seznanjali javnost z zlorabami živali tudi prek javnih občil. »Zidarski mojster Stanonikje kupil vojaškega konja, ki ni vajen voziti. Zaradi tega ubogo žival grozovito pretepajo s koli, plankami, jo suvajo s čevlji, da seje vprežni konj že dvakrat zgrudil na tla. So- sedje se zgražajo nad toliko brezsrčnostjo, a lah- ko si mislimo, kako vpliva taka podivjanost na mladino. Pripoveduje se celo, da sta Stanonik in njegov oče konju privezala na rep šop slame ali papirja in vžgala. Ali ni postave, ki bi tako siro- vost temeljito kaznovala?«11 Za nadzor in izvajanje zakonov so bili po deželnem zakoniku odgovorni »župani, • k. orožništvo, gozdno, lovsko in poljsko varstveno osebje ter vsi javni nadzorovalni organi, zlasti organi tržne policije«.18 Vse prestopke so morali naznaniti pristojnemu političnemu oblastvu, to- rej Mestnemu magistratu. Mestni magistrat je kot predstavnik politične oblasti in kot občinski urad ter policijska oblast moral voditi evidenco o kršiteljih zakona oziro- ma je moral izdelati seznam obsojenih, kaznova- nih in posvarjenih oseb. Fond Kranjskega društva za varstvo živali hrani seznam kaznovanih za triletno obdobje, od 1907 do leta 1909. V treh letih so mestni stražniki ova- dili 76 oseb; v večini so bili to moški, le v 4 prime- rih je šlo za ženske, v šestih primerih pa za otroke v starosti do 15 let. Doletele so jih denarne kazni v višini od 2 do 10 kron, zaporne kazni od 6 ur do 3 dni, otroci pa so bili ali posvarjeni ali ova- deni šolskemu vodstvu ali pa so si prislužili do- mačo kazen. Po poklicni pripadnosti so kršitelji pripadali različnim obrtniškim poklicem, največ pa je bilo vendarle hlapcev, ženske kršiteljice pa so bile prav vse služkinje. 14 Prav tam. a Prav tam. 16 Prav tam. " Slovenski narod, Priloga, št. 200, Brezsrčni ljudje, 29. av- gust 1908. 18 Landesgesetzblatt für das Herzogthum Krain 1870-1918, Zakon o varstvu ptic, ki so koristne za poljedelstvo, 20. 7 1910, str. 70-75. VSE ZA ZGODOVINO 67 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. a. 1 p •••••• •••- ? :v; % * •$•••.<'$ Hlapec 48,6% Posestnik 9,2 % Mesarski vajenec 7,8 % Služkinja 7,8% Šolski učenec 7,8% Delavec 3,9 % Prevoznik 3,9 % Posestniški sin 3,9 % Mesar 3,4 % Gostilničar 1,3 % Zidarski vajenec 1,3 % Pekovski vajenec 1,3 % Mizarski pomočnik 1,3% •••••• í : Poklici kaznovanih oseb Ovadeni so bili večinoma zaradi kršenja za- kona o varstvu ptic in zaradi grdega ravnanja z živalmi. Glede na poklicno pripadnost lahko sklepamo, da so obtožbe večinoma letele na pri- padnike nižjega stanu. Poročilo mestnih tržnih stražnikov navaja lov- ce in prodajalce ptic, katere je bilo po deželnem zakonu z dne 20. 7.1910 prepovedano loviti. Društva so bila na splošno ustanove srednjega sloja, prav tako so jedro društev oziroma zdru- ženj za zaščito živali tvorili meščani. Ena glavnih prioritet slednjih je bila zaščita 'koristnih ptic za kmetijstvo in poljedelstvo'. Ugotavljali so, da je verjetno prav po zaslugi prizadevanj za zaščito in varstvo ptic ptičarjenje konec 19. stol. upadlo. Na nemškem govornem področju in v skandi- navskih deželah je bilo ptičarjenje sploh potis- njeno na obrobje. Ptičarjenje so očitno začeli drugače razume- vati; povezovali so ga z revščino in lenobo. Lov- ljenje ptic je v nekaj desetletjih namreč postalo ekskluzivno obeležje nižjih slojev. Lahko reče- mo, da tožbe društvenikov nad kršitelji predpi- sov o ravnanju z živalmi to ugotovitev potrjujejo tudi za Kranjsko. Seveda pa je na upad tovrstne lovske strasti vplival tudi civilizacijski napredek. Lovljenje ptic je izgubljalo rentabilnost tako za majhne ptičarje kot tudi za lastnike dragih lovil- nih priprav, predvsem zaradi izboljšanja trans- porta, sprememb v sistemih konzerviranja in hlajenja ter zaradi izboljšanja preskrbe prebival- stva z mesom. Sodelovanje društva s šolami in ljudmi Društvo se je zavedalo, da mora, če želi doseči zastavljene namene in cilje, razširjati svoja priza- devanja, ker da morajo le-ta postati del prizade- vanj čim širše javnosti. Ker so bili trdosrčni načini ravnanja z živalmi globoko zakoreninjeni v ljud- stvu, so se odločili namene društva doseči z vzgo- jo ljudi. Še največ uspeha so si obetali od vzgoje šolske mladine. Zato so skušali navdušiti za dru- štvene namene čimveč izobraževalcev (učitelje, duhovnike...). Prirejali so javna predavanja in raz- pošiljali poučno literaturo. Ljudi so želeli poučiti, da je sočutje do živali krščanska dolžnost, da so tudi živali in ne samo ljudje živa bitja in da jim je zato treba zagotoviti njihovim potrebam ustrezno življenje. Učili so, da tudi živali občutijo veselje, žalost in bolečino, lakoto in žejo; da so sočutna in družabna bitja, ki se podobno kot ljudje spo- razumevajo s pomočjo kretenj in svoje govorice (lajajo, brenčijo, mijavkajo...), si gradijo domove (brloge, gnezda...), požrtvovalno skrbijo za svoje mladiče, branijo sebe in svoje pred napadalci; da ima vsaka vrsta živali svoj način življenja, poseb- ne navade in spretnosti, v katerih se odlikuje in v njih pogosto prekaša človeka. Število dopisov, ki so jih na društvo naslavljali šolski učitelji iz vseh delov Kranjske, dokazuje, da je društvenikom uspelo za svoje cilje prido- biti privržence med želenim krogom ljudi. Učite- lji so predstavljali pomemben medij pri širjenju društvenih idej, s svojo skrbjo in humanim ravna- njem z živalmi so bili otrokom dober zgled in ne nazadnje: otroke so poučevali o domačih in divjih živalih, njihovem življenju, navadah in potrebah. Pri podajanju znanja iz življenja živali so se uči- telji tedaj lahko opirali na izvirno slovensko delo Domače in tuje živali v podobah Frana Erjavca. S knjigo, ki je bila namenjena 'mladini v poduk in kratek čas'19 so otrokom resnično vzbujali lju- bezen do živali. Podajala je sistematičen pregled domačih in tujih živali, hkrati pa je z naštevanjem nekaterih slabih zgledov poučevala in vzgajala in to na prav nič šolski način, kar pa - kot je znano - zaleže več kot vsako žuganje. Spremljali in sle- dili so društvenim usmeritvam, tudi novosti so se hitro oprijeli. Ker je bila prioriteta društva skrb in zaščita ptic, je tudi učiteljstvo v skladu z društvom posvečalo največ pozornosti pticam. To je razvid- no iz vsebine dopisov, ki so jih učitelji naslavljali ° Fran Erjavec, Domače in tuje živali v podobah, Ljublja- na: Mladinska knjiga, 1995, str. 697. 68 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía, KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1916 ZGODOVINA ZA VSE ^/¿^• ••^•1 , •• Q/-0 otfvt* ••••• ' /te •}6••€ •/. T?. ce¿<*>rij0if,¿6rbtj£- Ji* ¿••••: -• •. i *••» ••¿»¿f+ *f'a/••^•^••••^^• tAOJ-túe s*f /¿ yùçZêoQ si/••* /4 *r- >*^*•• ^t^V^z^* */^•* ^/•^•^•,! ^ ^f •4 ^»** t/isvZS, •/•*•'•^-•• Ž&**t **, "¡a¿t¿**y'-c*<*e f*&¿* ft* f**vis?~¿v-v 7-*i/-**£" ¿¿oit**** ftvotybivasyyi' ••&*••* ¿%SUP-9-£i/t ^¿4 •£' J4WI, /OCfit.asTfp&v« ••• ••^•••^••' #n<*w ¿••••• ?• &WJ ¿foe ¿4 *r¿¿¿¿*j>t S9/0. f¿//' •tn¡ ¿^^ ¿Uè* é*****, , • Poročilo mestnih tržnih stražnikov VSE ZA ZGODOVINO 69 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 na društvo. Učitelji so si po svojih močeh prizade- vali skrbeti za živali, predvsem za ptice. Pticam so na lastne stroške nudili hrano vse, dokler jim to ni predstavljalo prevelikega finančnega bremena. Ko pa so presodili, da ne zmorejo več sami nositi stroškov, so se z vljudno prošnjo obrnili na dru- štvo. Poleg hrane so si od društva želeli pridobiti gnezdnice in krmilnice. Večina dopisov s strani ljudskih šol in učiteljev se je omejevala na skrb in zaščito ptic; prošnje za pridobitev licence za lov na ptice v pedagoške namene so bile v manjšini. Dopisi s strani šolstva ostalih živali niso omenjali, lahko pa sklepamo, da so učitelji v duhu takratne- ga časa in na podlagi tedaj dostopne poučne lite- rature poučevali otroke o nujnosti lepega, čuteče- ga in humanega ravnanja z vsemi živalmi. V šolski okolici so hranili ptice, s svojim dobrim zgledom so razširjali in prenašali potrebo po skrbi in zaščiti živali na šolsko mladino, gnezdnice in krmilnice so si prizadevali vpeljati po čim več vaseh šolske- ga okoliša. Glede na vsebino dopisov je očitno, da so se goreče zavzemali za društvene namene in da so širili zavest o potrebi po zaščiti in var- stvu živali. Za tisti čas pa je bilo vendarle značilno, da so bile posebne varnosti deležne ptice, zlasti ptice pevke in ptice selivke. Le-te so bile cenjene zaradi svoje koristnosti in antropomorfnih last- nosti. Tudi dnevno časopisje je bralce ozaveščalo o koristnosti ptic: »Kolikokratpita lastovica svoje mladiče na dan? Neki gozdar na Labi je opazoval lastovico, kije izgubila 'moža'ter je morala sama skrbeti za mladiče: Kolikokrat je prinesla na dan hrano mladičem. Opazoval je dne 15. avgusta in sicer od šestih in četrt zjutraj do sedmih in tričetrt zvečer. Lastovica je prinesla v tem času 526 krat hrano. Ako še prištejemo hrano, ki jo potrebujejo še stare lastovice, lahko se računa, da pobere par lastovic nad2000 mrčesov.«20 Verjetno so se ptice ljudem tako priljubile zara- di svojih lastnosti, ki so bile podobne človeškim. Ljudje so namreč opažali, da bi izdelovanje ptič- jih gnezd lahko bilo vzor gradbenikom, njiho- vo družinsko življenje in skrb za mladiče sta jih spominjala na družinsko življenje ljudi, skratka njihova podoba - ptičje petje, barva perja - je bogatila njihovo življenje. V šolah so se otrokom trudili privzgojiti ljube- zen do narave; v otroških srcih so želeli vzbuditi ljubezen in usmiljenje do ubogih živali. Večina učiteljev je sprejela resolucijo o skrbi za ptice. V njej so se zavzeli, da bodo ptice krmili, zlasti v zimskem času, da jim bodo nudili prostor za gnezda in da jim bodo po potrebi priskrbeli tudi umetna gnezda. Krmilnice so šolam navadno služile za vzorčne primere, saj so običajno za nadaljnje izdelovanje krmilnic angažirali kakega okoliškega mizarja oziroma so jih pridno gradili tudi dečki, deklice pa so rade prevzele skrb za hranjenje. Krmilnice, gnezdnice in hrano si je bilo treba na neki način pridobiti, če so šole že- lele izpolnjevati svoja stremljenja. Kot že rečeno, so se učitelji potem, ko jim je njihov žep postal preplitev, obrnili za pomoč k društvu. V nekem dopisu je učiteljstvo društvu posredovalo pred- log: »Na krajevnem učiteljskem posvetu tukajš- nje petrazredne šole je en član učiteljskega zbo- ra predlagal, da bi Kranjsko društvo za varstvo živali brezplačno razposlalo gnezdnice, krmilni- ce in ptičjo hrano šolam.«21 Nasploh je bila želja učiteljstva po brezplačni pridobitvi gnezdnic, krmilnic in hrane močno prisotna. Tako prošnjo je veliko učiteljev naslo- vilo na društvo, tudi Slavko Koprivec z Roba pri Velikih Laščah. Dejal je, »da že tri leta pozimi skrbi za ptiče, za kar ima precej stroškov. Zato se obrača na društvo, da mu brezplačno pošlje hrano zlasti konopljo, sončnična semena, buč- na semena...«12 Podobno se je nadučitelj Aleksander Lunaček iz Št. Ruperta na Dolenjskem obrnil na društvo v želji, da bi mu pomagalo 'povečati število ptic pevk in sploh koristnih ptic. ' Prosil je »za nekaj gnezdnic za rdečerepke, sinice, detlje. Gnezdni- ce bi potem pomnožil po vsej tamkajšnji okolici in posredoval pri tamkajšnji kmetijski podružni- ci, da bi se zavzela za namene društva.«20 Vzgojno izobraževalne ustanove (šole, vzgojni zavodi) so bile društvenim stremljenjem naklo- njene in so z vzgojo otrok in mladine o nujnosti humanega in obzirnega ravnanja z živalmi po- membno participirale k izboljšanju odnosa do živali. Za mobilizacijo vseh, ki so kakor koli so- delovali pri vzgoji otrok, v procesu izboljševanja odnosa do živali, je bilo društvo pripravljeno nuditi materialno pomoč. Sodeč po številu do- pisov, so se nadučitelji kot vodje osnovnih šol številno odzvali in z vso vnemo širili društvena prizadevanja na otroke in šolsko okolico. Ljud- ske učitelje pa so k poučevanju šolske mladine o škodljivosti nepotrebnega mučenja in nepri- 20 Slovenski narod, št. 83, 8. april 1908. 21 AS 649 -fond Kranjsko..., Dopisi 1908-1912. 22 Prav tam. 23 Prav tam. 70 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía, KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE mernega ravnanja z živalmi, njihovimi mladiči in jajci obvezovali tudi zakoni.24 Še zlasti so morali zakonske določbe vzeti na znanje in odvračati mlade od prestopkov pred začetkom valjenja. Pritegnitev osnovnih šol k sodelovanju je bila zelo pomembna, saj so si zagovorniki in borci za boljši odnos do živali prizadevali kriminalna nagnjenja že v kali zatreti in tako ustvariti bolj humano družbo. Časopisi, strokovne revije, po- učni spisi so izobraževalce seznanjali s humanim ravnanjem z živalmi; iz njih so tudi izvedeli, da njihovo idejno strinjanje lahko reflektira na pod- poro s strani društva. Učitelj na Prošeku pri Trstu, Edvard Sosič, je na podlagi vesti, ki jih je zasledil v pedagoškem mesečniku Popotnik, zaprosil za krmilnico in 'navodila glede varstva ptic in drugih živali. ' Tudi v predpisih o šolskem in učnem redu je bilo zapisano, da šolska stremljenja na področju varstva živali podpira Društvo za varstvo živali, in sicer z brezplačnim razpošiljanjem krmilnic, semen in gnezdnic. V skladu s krščansko etiko, ki je učila, da je ob- zirnost do živali religiozna dolžnost in v skladu s svojim duhovnovzgojnim poslanstvom, so tudi duhovniki in redovniki dejavno sodelovali pri ozaveščanju šolske mladine. To potrjuje tudi do- pis uršulink iz Škofje Loke, ki so skrbele za vzgo- jo ženske mladine v tamkajšnjem samostanu in vzgojnem zavodu. Vodile so osnovno in meščan- sko šolo, otroške vrtce in učiteljišče. Dijakinjam so dajale dobro vzgojo, zaradi katere so imeli nji- hovi zavodi vedno veliko gojenk. Od društva za varstvo živali so si želele uršulin- ke pridobiti krmilnice, semena in gnezdnice za svoj vzgojni zavod in šolski vrt. Dojemanje živali se je v tem času res temelji- to spremenilo. Novemu odnosu med človekom in živaljo, ki ga je Descartes označil za »odnos, v katerem žival za razliko od stroja ali stvari po- staja živo bitje - oseba s pravicami«, je postajalo privrženih vse več ljudi. Ljudje, ki so se oprijeli novih nazorov; ki so podpirali boj za varstvo ži- vali, ki so se zavzemali za zaščito ptic, so se šteli za civilizirane, napredne in liberalne. Pomembno vlogo pri edukaciji otrok so imeli neizpodbitno tudi starši, ki so z lepim zgledom prenašali in privzgajali otrokom ljubezen do na- rave ter jih poučevali in ozaveščali o potrebi hu- manega ravnanja z živalmi. Tudi na Kranjskem so 'civilizirani' posamez- niki dejavno sodelovali pri ustvarjanju bolj hu- mane družbe, imeli so posluh za društvene cilje. Svoje otroke so odvračali od grdega ravnanja z živalmi, skušali so jim ustvariti kar najboljše po- goje za sprejemanje novih vedenjskih vzorcev. To ponazarja tudi dopis nekega starša, katerega otroci so zelo radi skrbeli za ptice in katerim je želel nuditi kar najboljše oziroma najnovejše pri- dobitve za hranjenje ptic. Društvo je naprošal, »da mu brezplačno ali proti plačilu pošlje hišno stojišče s strehco«, in prošnjo utemeljil, češ »da njegovi otroci pozimi zelo radi krmijo ptiče.«15 Najpogosteje so si želeli pridobiti hrano, krmil- nice, pa tudi informacije o smernicah na podro- čju varstva živali. V ta namen jim je društvo po- sredovalo razpoložljive časopise, priročnike ... Ljudem, ki so se zanimali za pravice živali, so bili v duhu takratnega časa, v času prodora meš- čanske kulture, za katero je bilo značilno skup- no priznavanje določenega načina mišljenja in vedenja oziroma za katero je bilo značilno med- sebojno 'civilizirano' občevanje, na voljo priroč- niki o lepem vedenju, tako imenovani bontoni. Bontoni razkrivajo naraščajoče moralne stan- darde in vedenjske vzorce, predpisujejo pravila lepega vedenja in obnašanja; vsebujejo tudi na- vodila o potrebnem načinu ravnanja z živalmi. Z napotki o lepem vedenju, ki vključujejo tudi ravnanje z živalmi, pomenijo korak naprej na poti v civilizacijo. Ivan Vesel je že leta 1868 v priročniku o lepem vedenju dajal navodila, kako je potrebno ravnati z živalmi. Svoje pisanje o pouku z živalmi je po- imenoval: Kako seje vesti do neumne živine? Že sam naslov razkriva, da je v duhu takratnega časa živini odrekal pamet in potemtakem tudi samo- stojnost. V uvodnem delu je opozarjal lahkomi- selne ljudi, da morajo navkljub temu, da imajo pravico vladati nad živalmi, upoštevati moralne omejitve in da morajo z njimi ravnati primerno njihovim potrebam. V uvodu pravi: »Marsikate- ri trdosrčni, odurni, ali vsaj lahkomišljeni ljud- je naj bi premislili, da so živali na zemlji nam 24 Landesgesetzblattfür das Herzogthum Krain, 1870-1918, Postava o varstvu ptičev za poljedelstvo koristnih, 17. 6. 1870, in Zakon o varstvu ptic, ki so koristne za poljedel- stvo, 20. 7 1910. 21 AS 649 -fond Kranjsko..., Dopisi od 1908-1912. VSE ZA ZGODOVINO 71 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 v hrano, ne pa da jih trpinčimo. Kako se more človek veseliti nad zgonjeno živino, ki v smrtnih težavah pojema; kako neusmiljeno je, nedolžne pevčice po nedolžnem loviti ali moriti, gnijezda jim stikati ali trgati, jajčica trupati, mladičem stare jemati; prav tolovajsko je, ptice slepiti, da bi lepše pele ali kakor si bodi trpinčiti. In kaka pri- jetnost more biti, če muham in hroščem trgamo noge ali perotnice ali jih natikamo, da vidimo koliko časa živi taka žival in se zvija v trpljenju. Če se živalmi tako igramo, pregrešimo se nad očetom vseh živih stvari; in žival čuti bolečine in trpljenja ravno tako, kakor mi, in morebiti še huje, ker vse njeno bitje je v telesnih počutkih. Premisliti pa moramo, da grozovitost do nespa- metnih živali pelje do grozovitosti do pametnih stvari, do tvojih bratov in sester pozemeljskih.«26 V pisanju, ki ga je posvetil živalim, se je omejil na živino, ptice, žuželke, pa tudi na mačke, pse in konje. V skladu s krščansko etiko je poudarjal, da z mučenjem živali pravzaprav žalijo boga in da ima tako ravnanje kvaren vpliv na človeško naravo. V nadaljevanju je kritično opisal protislovja tedanje družbe. Po njegovem mnenju obstajajo ljudje, ki v sebi združujejo nasprotja; ljudje, ki pretirano izkazujejo sentimentalnost do živali, so prav pogosto grobi do soljudi. Tako vrsto usmi- ljenja je označil za nepotrebno, za potrebno pa razglasil, da se živali po nepotrebnem ne muči. Nasprotja je takole opisal: »Nahajajo se ljudje kterih pero in jezik je namočen v strupu, ki ž njim kakor z bodalom preganjajo brata in pri- jatelja, usmiljeni pa tako, da odpro trudni muhi okno, da se ne pohodi pred njihovimi očmi; ne- kateri podijo brez potrebe po cele ure služabnike okrog v najgršem vremenu, prisrčno pa milujejo ubogega vrabca, če more v dežju krog letati brez dežnika in vrhnje suknje. Tacega usmiljenja ni treba do živali; dolžnost je le, da jih nepotrebno ne mučimo. Napačno bi tudi bilo, če bi neumno žival bolj ljubili kot človeka. Nahajajo se gospe, ki svojo mačko nežneje objamejo kot svojega moža; nekateri mladi gospođici skrbneje streže- jo konje, kakor stricem in tetam; in možje, ki ka- žejo do psov več nežnosti, prizanesljivosti, nego do svojih prijateljev.«*7 Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje je potrebo po ozaveščanju ljudi glede ravnanja z živalmi čutil tudi Jožef Valenčič, in to zato, »ker se nekateri ljudje pri občenju z živalmi vedejo jako nespod- obno in povzročajo s tem celo javno pohujšanje«. Podobno kot Vesel je bil tudi on oster do med se- boj izključujočih se pojavov v družbi. Zelo so ga bodli različni načini trpinčenja živali, način za- kola, pretirano natovarjanje vprežne živine, ki je bila nemalokrat 'lačna in suha, ali celo bolna', za povrh pa so jo še 'neusmiljenopretepali'. Dotaknil se je tudi ravnanja z divjadjo, o kateri je poučna literatura dotlej molčala, saj so se pisci pač raje izognili kritiziranju zemljiških gospo- dov, privilegiranega družbenega sloja. Društva proti mučenju živali so dolgo mislila, da se zaradi odvisnosti od milosti vplivnih gospodov-lovcev ne morejo boriti proti nečloveškemu načinu ubi- janja divjadi. Dejstvo je bilo, da so lovsko zabavo negovale imenitne in bogate osebe, ki so po eni strani predstavljale vrhove oblasti, po drugi pa bile med najpremožnejšimi člani društva.28 Lov takim sicer ni pomenil zgolj streljanja divjadi, bolj jim je šlo za prijateljsko druženje.29 Borci za zaščito živali so zaradi vsega omenjenega torej namerno zanemarjali to področje boja proti mu- čenju živali; v ozadju so bile očitno koristi, ki so jih imeli od vplivnih gospodov. Kaže pa, da je z Valenčičem le prišel čas, ki je postopoma začel dopuščati tudi to vrsto socialne kritike, češ: »Lov- ci nosijo nastreljeno divjačino na pol živo seboj in jo prinesejo tako tudi domov.«10 Valenčič je poudaril kvaren vpliv grdega ravnanja z živalmi na človeško naravo. Ostro je zavračal tudi nepo- trebno mučenje živali: »Kdor živino nalašč dra- ži alijo muči in trpinči brez potrebe, kaže svo- jo surovo trdosrčnost, neusmiljenost. Kdor ima divje veselje vsled tujega trpljenja in muke, tisti pohujšuje ali žali s tem prisotne ljudi in škoduje večkrat tudi človeškemu zdravju, izgubi pri vseh pametnih ljudeh svoje spoštovanje in veljavo ter zasluži po postavah občutno kazen.«iX Vendar pa je Valenčič zavzemal tudi nasprotu- joča si stališča, ko je v isti sapi zahteval, naj ljudje z živalmi ravnajo usmiljeno, za njih pa skrbijo, le kolikor je potreba in mogoče,'so.) da tisti, ki »ob- 2a Ivan Vesel, IV. poglavje: Kako seje vesti do neumne živi- ne? v: Olikani Slovenec, Matica Slovenska, 1868, str.? 27 Prav tam. 29 AS 649 -fond Kranjsko..., tiskovina: Über die Verwerflich- keit des Jagdvergnügens, insbesondere der Hetzjagden str. 1-32. 29 Mojca Ferle, O družabnem življenju Ljubljančanov v ob- dobju 1848-1918, v: Homo sum... Ivan Hribar in njegova Ljubljana, str. 165-179. 30 Jožef Valenčič, Vzgoja in omika ali Izvir sreče, LJubljana, samozaložba, 1899, str. 91-92. 31 Prav tam. 72 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE čuje z živino premehkosrčno, prenežno, ljubko ali celo zaljubljeno, je smešen in ostuden«.32 Vidimo, da se navodila za ravnanje z živalmi nanašajo na zožen izbor živali, predvsem na ti- ste, ki človeku prinašajo korist, ali pa na tiste, ki so pri človeku priljubljene zaradi svojih lastno- sti. Navodila izražajo tudi zahtevo po zdravem usklajevanju ljubezni do živali in ljudi. Sodelovanje s sorodnimi evropskimi društvi Društvo se je pri svojem delu opiralo na so- rodna društva in se zgledovalo po njih. Glede živalskega varstva je sledilo prevladujočim smer- nicam v evropskem prostoru. Tako je po evrop- skem vzoru uvajalo odredbe; ko je šlo za najno- vejše priprave za varstvo ptic, se je hitro navduši- lo nad novostmi, različnimi modeli in preparati, in jih vpeljalo tudi na Kranjskem. Velik pomen pri seznanjanju z aktualnimi trendi so imele raz- lične publikacije. Le-te so si društva med seboj pošiljala in izmenjevala. Na ta način so si po- sredovala izkušnje in rešitve, ki so jih sprejela v svojih stremljenjih za bolj humano ravnanje z živalmi. Na podlagi različnih publikacij, ki jih hrani fond Kranjskega društva za varstvo živali, lahko sklepamo, da je bilo njegovo sodelovanje z ev- ropskimi društvi enakih stremljenj tesno. Med seboj so sodelovala po principu reciprocitete. Društvo je dobivalo od avstrijskih, nemških, švi- carskih društev...; letna poročila npr. od Društva za varstvo živali v Brnu, časopise npr. od Zveze rensko-vestfalskih društev za varstvo živali, pre- jemalo je tudi zuriški časopis za varstvo živali, letake in druge poučne spise. Z naročilom si je društvo lahko pridobilo tudi knjige in priročni- ke, ki so mu jih toplo priporočala in ponujala društva v soseščini. Kranjsko društvo pa je seve- da delovalo tudi v nasprotni smeri: sorodna dru- štva po Evropi je seznanjalo s svojim delom in prizadevanji, s svojimi stališči do najbolj perečih vprašanj varstva in zaščite živali. Da je bilo aktivno tudi na mednarodni ravni, dokazuje tudi njegovo sodelovanje na medna- rodnih kongresih, kjer je sodelovalo s svojimi odposlanci. Ob prehodu iz 19. v 20. stoletje in v začetku 20. stoletja je mednarodne kongrese organizira- la Svetovna zveza proti vivisekciji in za varstvo živali. Povabilo so običajno poslala društva, ki so pripadala državi organizatorici kongresa. Kon- gres je bil vsake tri leta, na njem pa so vsakokrat določili tudi, komu za naslednje triletno obdobje pripade vodstvo Svetovne zveze proti vivisekciji in za varstvo živali. Kot ime že samo pove, je bila poglavitna naloga Svetovne zveze boj proti vivi- sekciji in drugim oblikam mučenja živali. Kranjsko društvo za varstvo živali je sodelo- valo na dveh mednarodnih kongresih Svetovne zveze proti vivisekciji in za varstvo živali, natanč- neje na četrtem, ki je potekal od 19. do 24. julija 1909 v Londonu, in na petem, ki je bil od 4. do 8. avgusta 1912 v Zürichu. Glede na čas delovanja lahko predpostavljamo, da je društvo sodelovalo vsaj še na dveh ali treh mednarodnih kongresih Svetovne zveze (leta 1903,1906 in 1915), a o tem ni podatkov. Na kongresih so razpravljali o tedaj najbolj perečih vprašanjih s področja živalskega varstva in v zvezi s tem sprejemali resolucije. Sklepni poudarki londonskega kongresa, ki se ga je s svojimi odposlanci oziroma zastopni- ki udeležilo 214 društev različnih narodnosti, so bili: 1. Kongres je potrdil resolucijo, ki so jo sprejeli na mednarodnem kongresu društev za varstvo živali leta 1896 v Budimpešti, zahtevala pa je, naj vivisekcijo prepovedo tudi v kazenskem zakoni- ku. 2. Kongres se je zavzel za odpravo bikoborb in pozval vse, ki bi počitnice preživeli v deželah, kjer gojijo bikoborbe, naj se le-teh ne udeležijo. Poudaril je, da je zlasti dolžnost društev iz teh dežel, narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi odpravili bikoborbe v svojih domovinah. Fran- coska društva in francosko vlado je kongres za- prosil, naj nap nejo vse sile, da bi v Franciji od- pravili bikoborbe. 3. Kongres je ostro nasprotoval športom in še- gam, za katere je značilna krutost do živali. Ko- miteju je naložil, da mora poskrbeti za ustrezno penetracijo vsebine resolucije med ljudstvo. Tudi dnevno časopisje je bilo kritično do takih špor- tov. Slovenski narod je o bikoborbah pisal kot o krutem in barbarskem športu: »Ta barbarska šega nikakor noče izginiti, temveč se celo širi. Vsako leto postavijo več novih aren; v kratkem dobi Ma- drid drugo areno, ki bo imela 8000 sedežev. Pre- teklo leto je bilo pri bikoborbah toliko mrtvih in ranjenih kakor še nobeno leto doslej. Sedem bolj- ših matadorjevje obležalo mrtvih, a ranjenih 82. 33 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO 73 ZGODOVINA Z \ VSE leto XI. 2004. št. 1 cttfc^rtff bes "gJt'rßnn&Cö iUiani((li=ie|lfiili(d)etIiet(il)n|=ieteiiif. Umfaffenb Me Dereine 2lad?en, 2lltftaben, Sonn, <£5In, Crefelb, Dortnutnb, Duisburg, Düren, (Ejfett, Q5clfenfird}en, 3^4« Königsiuinter, Kmtjiiad?, Cedjenicr/, ZTTüIljeiin a Hinein, 21Tüll]cun a. b. Knljr, 211.-031 ab bad?, Remfdjetb, Saarbriicfen, Siegen, Solingen, Doljroinfel, JVarjkin, tPttppertal (^«netgDereine: Cronenberg, Sd}rr>elm, tcnnep, 2Vli.spe). •Diefe 3eitjdmtf crjcbeini aH« jioti 2Jlonat{ in Duart-gormat. £er ^abrgaug foftet hurd) bie 'öucbbanblungen ober bit (5ypebition bejogcu 1 Diarf. ßöln, \- Hutfember 1915. Heue ;$olgc, U- 3a>?rgang. 3iiljalt: 31D(tf Und 3lcCc ber (JabrfiiuU. — iliie erfiärt ficfi tie irfincUe ilbuabme ber lier- unb SBilt>beftänoe in ben neutntbtcftctt (Srb« teilen? — i't'erb unt üMaic&ine im Baugewerbe. — S»"! '-Jiterbeicbug, bcr nodj feblt. — Samtj bem (žbelmatber. — liar Morten, „bo.3 lebenDe Aquarium". — «Bogelfdjat] in Bauern. — Jlaturiäiisgcbitte in Srantreid) unb luni». — Bom Büdwtiidi. — 3nt)alt beS 3a&rgangS 1913. Zweck und Ziele der Tabrscbule. ©i« ö.ftrcbungen, galjricbulen für Jufjrleute unb Äuifcfjev einjurid)ten, finb jüngeren Datum«. ix>ie au« bem üeriett be« 2!erbaube9 beutfdjer gabrfcbulen tjerooTgfljt, rourbt bio trfte SaM*u'e ej^äfj|gl|eit ier ®e[pannfüt)rer geftellt roerben. Der Sßerfepr in ben'(Strafjen ber Stäbte ift gegen früher ftäubig geroadjfen. Die 3a§' ber °et Stra&en-- unb Klein» bahnen, foroie bie übrigen iöefbrberungömittel, fo unterliegt Časopis Zveze rensko-vestfalskih društev za varstvo živali (1913) 74 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE Pri teh 'zabavah'je bilo med najhujšimi mukami zaklanih 2980 bikov in 2720 konj«. 4. Kongres je menil tudi, da je dolžnost in ob- veznost vsakega humanitarca, zavračati zaposlo- vanje vivisektorjev kot zdravnikov. Prav tako je svetoval, da se, kadar je to le mogoče, naj ne za- posluje zdravnikov, ki so naklonjeni vivisekciji. 5. Kongres se je zavzel, da bi po vseh deželnih šolah uvedli 'humanitarni pouk' za kočijaže in druge osebe, ki se ukvarjajo z živalmi. Po takšnih šolah bi morale biti vivisekcijske demonstrcije najstrožje prepovedane. 6. Kongres je angleško in druge vlade pozval, naj v kazenskem zakoniku prepovejo uporabo jeklenih in drugih okrutnih pasti. 7. Kongres je na vsa društva za varstvo živali po svetu razposlal okrožnico, v kateri jih je pozval, naj bodo pozorna na obstoječa protislovja - na- mreč obstajali so ljudje, ki so se imeli za zaščitni- ke živali, hkrati pa še niso bili proti vivisekciji. Rdeča nit kongresa je bil vsekakor boj proti vi- visekciji. Naloga udeležencev je bila, da po svo- jih domovinah razširjajo antivivisekcijsko propa- gando. O dosežkih oziroma o svojih uspehih so lahko poročali na naslednjih mednarodnih kon- gresih. Priložnost za to so imeli že na naslednjem - petem - kongresu v Zurichu. Na vsakokratnem kongresu Svetovne zveze proti vivisekciji in za varstvo živali, ki je bila skupnost družb in posa- meznikov, ki so se na splošno zavzemali za za- ščito živali in ki so zahtevali popolno odpravo vivisekcije, je bil uvodni del vedno namenjen pregledu triletnega delovanja društev. Kranjsko društvo za varstvo živali je za peti kongres prejelo kar dve vabili. K sodelovanju sta ga povabila Društvo proti mučenju živali iz Ber- na in avstrijska Zveza proti vivisekciji, ki je imela sedež v Gradcu. Ob uradnem povabilu - dodala sta tudi poslovnik - sta tudi predstavila mesto Zürich in pozvala k udeležbi na kongresu, 'kate- rega razprave naj bi bile poučne in spodbudne'. Po poslovniku je bil prvi del kongresa name- njen pregledu delovanja društev v zadnjih treh letih; v tem delu so različna gibanja za zaščito ži- vali lahko tudi predstavila svoja stališča do vpra- šanja vivisekcije. V drugem delu je poslovnik predvidel obra- vnavo vprašanj, ki so bila skupna večini društev. Na kongresu naj bi vsekakor diskutirali o vivisek- ciji, ki je predstavljala 'nevarnost tako za žival kot tudi za človeka'. Prevetrili naj bi zakonodajo s po- dročja živalskega varstva ter formirali predlog za resnični zakon za zaščito živali. ' Pozornosti naj bi bila deležna seveda tudi mednarodna zaščita ptic. V skladu z naraščajočimi moralnimi stan- dardi so tudi načini usmrtitve klavne živine pri ljudeh zbujali grozo. Zahteve ljudi po bolj huma- nem, civiliziranem načinu usmrtitve so bile vse večje. Zato naj bi razpravljali tudi o stanju v klav- nicah in mesarijah. Kongres naj bi prezentiral ustrezne instrukcije za izboljšanje stanja na tem področju. Ker pa je vse več ljudi gojilo odpor do različnih vrst razvedrila, povezanih z mučenjem živali, naj bi eno točko poslovnika namenili tudi razpravi o lovu, športu in živalskih borbah. Tudi izboljšanje transporta živine, še zlasti po železni- ci, je bilo uvrščeno na dnevni red. Že tedaj pa so se spraševali, do kam še lahko sežejo meje znano- sti in umetnosti, ne da bi pri tem prizadeli živali. Kdo je zastopal Kranjsko društvo in koliko nje- govih zastopnikov je na kongresu sodelovalo, žal ni znano. Kranjsko društvo pa je od sorodnih evropskih društev dobivalo tudi društvene in strokovne časopise. Ti časopisi in društvena korespon- denca so mu omogočali, da je bilo seznanjeno z dejavnostmi, načrti, stremljenji in novostmi s področja živalskega varstva v evropskem prosto- ru. Omogočili so mu tudi, da se je društvo lažje integriralo v gibanje za zaščito živali tudi izven meja Kranjske. Po številu člankov, ki so bili namenjeni pticam, lahko ugotovimo, da je bila osrednja dejavnost večine društev nesporno posvečena zaščiti in skrbi za ptice. Ljubezen do živali in zaščita ptic sta postali zaščitni znak oplemenitenja človeka, predstavljali sta dokaz okrepljene meščanske senzibilnosti. Zaščite pa so bile seveda deležne le 'koristne' ptice, kar pa je bil svojevrsten para- doks: za njihovo zaščito so namreč po drugi stra- ni iztrebljali ptice, ki so jih šteli za škodljive. Eden od očetov gibanja za zaščito živali, znameniti nemški ornitolog baron Hans von Berlepsch, je dajal praktične nasvete za 'iztrebljevalne voj- ne'. Od ptic so bili tako na udaru vrabci, nič do- brega pa se ni godilo tudi klateškim mačkam. Berlepsch ni samo priporočal metod ubijanja, temveč je Združenje proti mačkam iz Münstra, ki naj bi pobilo več tisoč mačk, toplo priporočal za vzor.33 Na njegovo iniciativo so iznašli t. i. Dr. 33 Reinhard Johler, Ubijanje ptica i ljubav prema njima, v: Otium 5-6 (1997-1998), Zagreb 1998, str. 95-115. VSE ZA ZGODOVINO 75 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 í 'itsH / *"• Z/, ¿f/ /Q/û ùCCI(•čut'ft* '¿/s.te/f/u?^ t Si ' ~ •'•* / *•',/> a"»' i/- /VC *•*/ ¿yt^.fa.*'/m-¿-t¿c"r&i*-t~¿**-if ¿/¡-¿• &*/, •^••^• cif /-//• /. // ,s/ •, f/. /7 „4, /ttW-lt ''ifOK.*" iub/ft-bvt-* *?rt1 jtfćtH-H'ćt/'t/tCt-t , . ' (/.•cr.'t-ib./is*' •-frxfi -c-t***/ /fr/f-/íf*r/f*ytu*r íW/ Wltí){ t/ " 'f. V-/*'/ s "//* * .'ft-f , *-«-*-»' ¿¿i» -^•-••/••/, f***r OQ-K***f - ."-¿*V<-.j^**' /i*tl¿tl*-*1 ••••!£6•-•^-*f •**-*>-^tí**T, ^,f**> ****** */*****/ ¡7¿¿*i'W-'Ob*'¿•** A*w/ yfpvfe Jfti£» »'/¿-••• (&^£*£**•.•*^*1> +«-**V 'šfc/; •• 1-£••*<•/ **i ^jfi-t ff •• /fit Y tft-r*. tf.tp Ut/H. ** • Á *t-rfí*>t*+* . Prošnja škofjeloških uršulink za brezplačno dodelitev krmilnic in gnezdilnic za ptice 76 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE Dr. BruhiVs Füttersäule „Antispatz" D. R, P. ist ein Luxus-Qegensland far den vornehmen Garten, für öffentliche Anlagen, Krankenhaus- und Schulgarten etc. Sie stellt eine Berlepsche Putterglocke in architektonischer KnniHorra dar, dient den Sommer Ober als ruhig und schön anmutender Oartenscumack und vereinigt im Winter mit dieser stilvollen Wirkung das reichst« Vogelleben. Die FuttersSuI« „Antispatz" ist aus garantiert frostfester künstlicher Steinmasse in erstem Atelier hergestellt. Ihre ganze Hohe beträgt 2.80 m, ihr Gewicht brutto ca. 300 kg, ihr Preis ISO Mio ab Hamburg. Wer Interesse hat, fordere Photo pallimi. Der 6 Pfund Hanftut fassende Bebilter befind«! «Ich im Dachroum, der Vogel «of der Dschspitze bildet den Verschlug. Der Trog hingt, nach Berlcptches Orundsabeu wettcrgeschutit, unter der Decke der Slulenhalle, kamt nur von MeUenarten beilegen werden, streut aber wo es gewünscht wird, bei Jedem Anflug einige Korner herab. WlederrerklHter erhalten Rabatt, Vermittler Provision. Dr. Bruhn'l Futleruule „Anttspatx'l Preis 180 Mk. Krmilni steber za hranjenje 'koristnih'ptic Bruhris Meisendose Antispatz. To so bile hkrati krmilnice za sinice in 'aparatiproti vrabcem'. Namenjene so bile zimskemu hranjenju sinic in brglezov. Zlasti sinice so zaradi svoje korist- nosti in nežnosti potrebovale zimsko hranjenje. Krmilnice so pri tem izpolnjevale dva temeljna pogoja: 1. Sinicam so nudile suho in nepokvarjeno hrano. 2.Vrabcem so preprečevale priletanje. Odlikovale pa so se tudi po mesece dolgem samodejnem delovanju. Imele so obliko škatli- ce, ki je bila na spodnji strani votla, na zgornji pa pokrita. Na spodnji strani se je nahajal pre- čni žlebič, napolnjen s hrano, na katerega rob so se pri hranjenju obesile sinice in brglezi. Po zaslugi založbe Parus iz Hamburga, ki je poskr- bela za propagando krmilnic, je uporaba le-teh naletela na množičen odziv. Krmilnice za sinice so bile označene za 'najboljšo obstoječo krmilno pripravo'. Uvedla so jih številna društva po Nem- čiji, na prijazen sprejem pa so naletele tudi na Madžarskem. Za njihovo uporabo se je odločilo tudi Kranjsko društvo. Naročilo jih je pri Založbi Parus v Hamburgu. Dopisi posredujejo vest, da so se krmilnice za sinice pri transportu poškodo- vale. Ker so prispele z razbitimi okni, je Založba Parus prevzela stroške za popravila. Krmilnice za sinice so bile dveh velikosti, še zlasti večje naj bi bile nepogrešljive za parke in gozdove. Iznašli pa so tudi krmilni steber z enakim delovanjem t. i. Dr. Bruhris Füttersäule Antispatz. Priporo- čali so ga za vrtove, javne ustanove, bolnišnice in za šolske vrtove. Predstavljal je umetniško iz- delan Berlepschev krmilni zvon, ki je poleti imel vlogo mirnega in lepega vrtnega okrasa, pozimi pa je s svojim mirnim učinkovanjem bogatil živ- ljenje ptičev. Žlebič s hrano je visel pod streho 'steberne dvorane'. Te iznajdbe s sočasno nasprotujočim si delova- njem, naprave torej, ki hkrati ščitijo in odganjajo, dobro odražajo takratno emocionalno polarizaci- jo družbe do živali oziroma do živih bitij nasploh. Potrjujejo, da so meščanska združenja za zaščito živali živali v resnici selekcionirala in diskriminira- la. Ljubezen do živali, zlasti do ptic so taki zaščitni- ki razlagali s kulturno-zgodovinskimi argumenti; bila naj bi karakterna lastnost naroda. Ob tem pa so prizadevanja za zaščito ptic bila predmet stere- otipne predstave o vlogi spolov. Ženskam so tako pripisovali lastnosti, ki so jih sicer imele ptice. Majhne ptice so imeli za koristne, nedolžne, ljub- ke, krhke in nezaščitene, primerljive s pojmom ženskosti, ki je od nekdaj utelešal nekaj boljšega na svetu, skrb, dobrosrčnost in kulturo. Za zaščito ptic pevk so iznašli tudi varovalo pred mačkami, kunami in drugimi roparji ter uničevalci teh ptic. Potrebo in nujnost iznajdbe VSE ZA ZGODOVINO 77 ZGODOVINA ZA VSE leto XI, 2004, št. 1 Alfred Bondy, Erfinder und alleinig. Lieferant der ges. gesch. Vor- richtung zum Schutze der Singvögel gegen Katzen, Marder u. dgl. Raubzeug. Büro: Prag, Obstgašse 5. Vor Nachahmung wird gewarntl D.R.G.M. Patent ang. Vogelneit Schutzvorrichtung •e Heranschleichend» Katze .-- ^•^' Anfier den Banstamm umfallenden Draht wird die Vorrichtung mit einem zwischen den Alten laufenden Draht befeatlgt. Frager Tagblatt vom 25. April 1915. Schatz den Vogelni Der Appell, der sonst zu Frühlingsanfang immer mildgestimmte Herzen fand, hat diesmal, so scheint es, da der Kriegs- lärm alles erfüllt und abertönt, wenig Aussicht, ein nachhaltiges Echo zu finden. Die Platze im Herzen sind alle vergeben und für die kleinen Sänger, die mit zum schönsten Schmuck des Frühlings gehören, sind wenig Gefühle übrig geblieben. Umsomehr haben unsere Singvögel in Erwägungen Rettung und Unterstützung ge- funden, die sich aus Gründen der Hygiene und Seuchenverhütung ergeben. Sind doch die Vögel die nachhaltigsten und natürlichsten Feinde der gefährlichsten, seuchenfördernden Insekten, na- mentlich der Stubenfliege, die als eine der wich- tigsten Vermittlerinnen zahlreicher Krankheits- erreger anzusehen 1st. Erst kürzlich hat in Wien der Hygienlker Prof. von Pirquet nach- drücklich auf diese Umstände hingewiesen. Da kommt eine ganz außerordentlich prak- tische Erfindung sehr gelegen, die auf einen Schutz unserer Singvögel abzielt. Es ist dies eine zum Patent angemeldete Vorrichtung, die an Bäumen angebracht wird, um Katzen, Wieseln und anderen Vogelräubern das Bestei- gen der Bäume zu verwehren. Sie besteht aus einzelnen spitzenbewehrten Teilen, welche am Baumumfang zusammengestellt und mit stärke- rem Draht und einer Spiralfeder am Stamme befestigt werden. Die Vorrichtung hat sich be- reits außerordentlich bewährt I Interessenten steht der Erfinder und alleinige Lieferant, Herr Alfr. Bondy, Prag, Obstgasse 5 mit Information und Prospekt bereitwilligst zur Verfügung. Bondyjevo varovalo gnezd tega varovala je Neue Freie Presse utemeljil ta- kole: WW nadalje potrebno dokazovati, da so ptice pevke največji in najuspešnejši nasprotnik kužnih bolezni, ki jih prenašajo insekti. Za ogro- ženo človeštvo so najboljši in najuspešnejši za- ščitnik, saj so insekti glavna hrana večine ptic pevk. Bakterije tifusa, griže, kolere, koz, otroške paralize raznašajo muhe in ni moč napovedati, kaj nas bo prihajajoče poletje ogrozilo!«** Varovalo, ki je zagotavljalo varnost pticam in ptičjemu zarodu v gnezdih po drevesnih krošnjah, je iznašel Alfred Bondy iz Prage. Strokovnjaki so varovalo označili za 'odlično, preprosto in pamet- no'. Lahko se ga je namestilo na drevo poljubnega obsega, bilo pa je sestavljeno iz posameznih koni- častih delov, ki se jih je namestilo in pričvrstilo z močno žico in spiralno vzmetjo na deblo. C. k. Deželni vladi v Ljubljani je novico o novo- izumljenem varovalu sporočil sam Alfred Bondy. Deželno vlado je pozval, naj v skladu z javnim stremljenjem po ptičjem varstvu poskrbi, da bodo pristojne oblasti in časopisi opozorili na eminentno pomembnost njegove iznajdbe, nato pa naj nabavo njegove naprave zapove za parke, vrtove, šole, pokopališča ...35 Ali se je Kranjsko društvo odločilo za vpeljavo tega varovala, ni znano. Če sklepamo po njego- vi splošni drži, bi nabavi varovala verjetno lahko pritrdili. Kot že rečeno, so se društva z različnimi pu- blikacijami seznanjala s smernicami na področju živalskega varstva in razširjala ideje o nujnosti bolj humanega ravnanja z živalmi. Časopis Zveze rensko-vestfalskih društev za zaščito živali, ki je *• AS 649 -fond Kranjsko..., tiskovina: Neue Freie Presse, april 1915. 35 AS 649 -fond Kranjsko.... Dopisi 1913-1915. 78 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1916 ZGODOVINA ZA VSE Dr, Bruhn's Meisendose „Antispatz" D. R. P. ••••• 1 faßt 4 Pfd. Hanfsaat und arbeitet wochenlang selbsttätig; Größe • faßt 10 Pfd. und braucht durch Monate keine Wartung oder Beaufsichtigung. Größe II ist unentbehrlich für.Parks und Forsten e Kulen hi •• Bau. Der gedeckeit Tùuté ' at einen frchrfi Ullt; von hier entnehmen es die Meisen und oft«W*Ic¿ auf dem du Putter In den Futtertrog Indem *1* sich an dea Rand hingen. Die Scheibe Ist Weht ••• outet htr In ora Faht zu schieben, der sich auSen am drei Seiten der Fenster- OHoung berumlegt, und durch Andrücken des unteren Fallendes gegen die Kistenwand (•sttustellen. Selbst im Falz willig sitzende Scheiben schlleflen Iniolg« der Konstruktion wasserdicht 2 Metallblnder werden abgebogen nad dienen zursenkrechtes. FeetsttUsmg desauigehlngten ^MTjifr .JI** Vorrichtung verhindert dastraOTT tauchen der Stehen Speriingsschnäbel ins Putter; die neue das •••• •. deriSoajzen. Neue Spatzensicherung. Unsere bishej t Preise: Qröße I (mit neuer Spatzensicherung) 2.80 Mk., 4 St. franko im D. Postgebiet. Qröße II (mit neuer Spatzensicherung) 5.25 Mk., 2 St franko im D. Postgebiet Bei Abnahme von salndesteos 12 kleben od« 6 grodea Apparai«. IO Prot. u. freie Verpactomp. pey Weal POf AMastellnoc»gwecke, •••.offenster .te. 4Jdl - * Orofl. 1 mit einer ganzen •••••••' und 2 Holsvogeln, sehr anziehend; PreU 3.33 .Mk^., (auch Im Freien, bes. am Peoster tu gebrauch«)). .% ...< À WlederrorknirlerBberall »esnebt. Sie habe, beiElnHhrungdieses sehr guten ArokeU ••1• Ristato i Wlhrend des Mensis Hin werden unveriuuiCte- Meisendoseo „Aattspsfar^ > ->-^r surOckgwuiiomea. A-y - i" ^ 'f'-y. Primer selektivne krmilniceza 'koristne'ptice že 15 let izhajal vsaka dva meseca v Kölnu, je sep- tembra 1917 povzel pregled delovanja Zveze dru- štev za varstvo živali Nemškega kraljestva v letih 1881-1917. Pregled delovanja je povzel na podla- gi poročila, ki ga je spisal predsedujoči omenje- ne zveze, Otto Hartman. Ko je sestavljal seznam društev za varstvo živali, se je Otto Hartman obr- nil tudi na Kranjsko društvo s prošnjo za kratko predstavitev. Časopis je poudaril, da poročilo vsebuje kratek pregled vsega, o čemer so v dru- štvih za varstvo živali v tistem času razpravljali, kaj so sklenili in kaj so že izpeljali. Zveza društev je v času svojega 36-letnega obstoja organizirala številne kongrese, na katerih so med mnogimi pomembnimi vprašanji obravnavali tudi spre- membo državnega kazenskega zakonika, način omamljanja klavne živine, transport živine po železnici, transport perutnine, prometne šole, ravnanje s pticami pevkami, ubijanje ptic in ce- lotno področje varstva ptic, pasjo vprego in za- piranje psov, načine usmrtitve odsluženih živali ... V poročilu je bilo tudi poudarjeno delovanje Zveze med že tri leta trajajočo vojno. V nadaljevanju je časopis svoje pisanje posve- til aktualnim vprašanjem tedanjega časa. Ker so bili poštni konji v vojnih letih deležni slabe krme tako zaradi same vojne kot tudi zaradi neizobra- ženega voznega osebja, je časopis mestom sve- toval, naj v prizadevanjih za zagotovitev dobre krme sledijo mestu Köln. Le-to je namreč uvedlo mešano konjsko krmo, ki je vsebovala vse hra- nilne vrednosti, ki naj bi jih konj potreboval. Ker dela te mešane krme konji niso marali, so jo, da bi jim bolj teknila, prepekli v kruh. Kruh se je hi- tro uveljavil in zasebni lastniki so kmalu pristajali samo še na tovrsten kruh. Časopis pa se je tudi spomnil zelo zaslužne- ga borca za zaščito živali, grofa Zeppelina, ki je Würtemberskemu društvu za zaščito živali pred- sedoval v letih 1893-1913- Ves čas svojega pred- sedovanja je po svojih najboljših močeh društvo vestno in zvesto vodil ter pospeševal zaščito živali. Veliko pozornosti je posvečal izboljšanju transporta velike in male živine po železnici in z vozovi na trg in v klavnice. Zavzemal se je tudi za dobro ravnanje z vprežno živino. Tisti, ki so se izkazali z lepim ravnanjem z živino, so bili nagra- jeni s spodbudnimi nagradami ali pa so prejeli priznanje. Na področju klavništva je tudi napra- vil korak naprej z vpeljavo strelnih aparatov za usmrtitev velike živine. Da bi tudi mladina po- stala naklonjena stremljenjem in prizadevanjem društva, je šolam razpošiljal koledarje z ljubkimi živalskimi motivi. Tovrstni koledarji, ki so se za- radi številnih ličnih ilustracij otrokom priljubili, so bili učinkovito propagandno sredstvo večine VSE ZA ZGODOVINO 79 ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 društev pri širjenju njihovih idej. T. i. Tierschutz- kalender' je bil poučen, instruktiven; otroško dušo, ki je pogosto občutila surovost in brez- srčnost, je poskušal obvarovati in ji posredovati občutek za človečnost in sočutje. Časopisi in let- na poročila razkrivajo, da so jih izdajala številna društva; med njimi tudi Zveza društev za zaščito živali Nemškega kraljestva in Društvo za zaščito živali iz Brna. Društva so šolam za pedagoško uporabo v smislu varstva živali pošiljala tudi sli- ke in napise s pregovori in reki. Grof Zeppelin se je vseskozi trudil izboljšati zakonodajo na področju varstva živali; vivisekci- jo, ki je burila duhove, pa je dopuščal v okviru zakonskih meja in krščanskih načel ter odločno zavračal zlorabo tovrstnega raziskovanja. Bralce je časopis seznanil tudi s tem, kako se godi pticam. Opozoril je na drastičen upad štor- kelj, ki se je dogajal navkljub temu, da so bile štorklje po nemškem zakonu zaščitene kot ko- ristne za poljedelstvo in kmetijstvo, kot naravni spomenik, in za katerih usmrtitev je bila zagro- žena kazen. Štorklje naj bi odstreljevali ljubitelji lova, ki so revirje za velikanske vsote vzeli v za- kup. V tistih časih je bil fazan določen za vzrejo v revirjih. Ker pa so sumili, da štorklje zrejo mlade fazane, so jih ljubitelji lova, ki so se želeli odliko- vati v streljanju, uničevali. Za zakonske odredbe se pri tem pač niso brigali. Da bi društveni nameni rodili sadove, so si dežele zakonske odredbe prizadevale čim bolje usklajevati. Časopis je poročal o odredbi, ki so jo za varstvo živali sprejeli na Poljskem, in tudi o odredbi, ki so jo za zaščito ptic sprejeli na Ba- varskem leta 1913. Po poljski odredbi je bilo pre- povedano zasledovati celo vrsto živali in njihove mladiče. Poljaki so zaščitili tako kanadsko kuno zlatico, ptice pevke in druge z insekti se prehra- njujoče ptice, zlatovranko, smrdokavro, togotni- ka, prepirljivca, divjega laboda, veliko uharico, krokarja in črno štorkljo. Prepovedano je bilo tudi uničevati gnezda, plodišča, jajca teh ptic, prav tako so bili prepovedani nakup in prodaja, uvoz in izvoz ter prevoz živali, njihovih mladičev, gnezd in jajc. Ti predpisi so veljali tudi za tiste, ki so bili upravičeni do lova. Z odredbo za varstvo ptic se je tudi na Bavar- skem število zaščitenih ptic povečalo. Bavarci so zaščitili vodomca, škornjaka, postojno, ujede (zaradi njihove redkosti), vse vrste črnoglavk in grmovščic, cipe, trstnice, čigre, vodne kose, prilivke. Omenjenih ptičjih vrst se tudi dotlej ni smelo loviti, streljati, v mrtvem stanju se jih ni smelo nakupovati in prodajati, uvažati in izvaža- ti ter prevažati. Odtlej pa se je ta prepoved raz- širila tudi na žive ptiče. Izjeme so bile dovoljene za okrožne upravne oblasti (za določen čas in določen okoliš), za znanstvene in učne cilje, za ponovno naselitev posameznih ptičjih vrst ali za preprečitev razmaha škodljivcev. Nakup in pro- daja, posredovanje, izvoz in uvoz ter prevoz ptic v živem stanju so bili dovoljeni v primeru, če je šlo za sobne ptice. Ampak tudi ta možnost je bila za določene vrste ptic izključena. Ker je od kulturnih rastlin vinska trta imela naj- več rastlinskih in živalskih škodljivcev, je časopis del svojega pisanja namenil tudi temu vprašanju. Na podlagi sicer še nezadostnih raziskav, naj bi se upad škodljivcev dosegel z biološkim ravno- težjem, ki naj bi ga vzpostavili naravni sovražniki in zajedalci škodljivcev. Časopis se je zavzemal za dodatne znanstvene raziskave, pri katerih dr- žava ne bi smela varčevati. Posebno pozornost je posvetil tudi domačim živalim, ki dajejo mleko, in sicer kozam. Popisal je neprimerno ravnanje s kozami po nižinah. Tu so z njimi postopali kot s hlevsko živino, kar je bilo povsem zločinsko, saj so morale jesti kot v ječi in celo leto preživeti na verigi kot obsojenec. Pogosto so se lahko gibale le tedaj, ko se jih je šlo prodat. Tudi gnoja jim niso redno odstranje- vali, primanjkovalo jim je tudi svežega zraka in prezračevalnih odprtin. Kozam bi kot tempera- mentnim, pametnim živalim, morali omogočiti skakanje in prerivanje. Tako bi bile zdrave in bi dajale dobro mleko. Za zgled je navajal Švico, kjer so nego in rejo koz izboljšali po zaslugi Švicarske kozjerejske zadružne zveze. S predavanji, tečaji in literaturo je le-ta opozarjala na prednosti, ki jih je dajala naravna in racionalna skrb za živali: Ugotavljal je tudi, da za razliko od nemških mest, ki so upo- rabljala mlade kastrirane kozle za prevoz mleka in zelenjave, švicarska mesta koz kot vprežno ži- vino skorajda ne uporabljajo. O takšnih in podobnih stvareh je društveni in strokovni tisk seznanjal bralce tako doma kot v soseščini. Novembra 1913. leta je isti časopis iz- postavil pomembnost prometnih šol za voznike in kočijaže. Prvo tako šolo so ustanovili leta 1903 v Leipzigu, nato so sledila skoraj vsa večja mesta. K pouku so želeli pritegniti zlasti šolarje, ki so 80 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendía. KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODOVINA ZA VSE nameravali nadaljevati izobrazbo. Tedaj so se na mestnih ulicah začela pojavljati različna prevozna sredstva. Poleg konj in avtomobilov so že obstaja- le tudi cestne in ozkotirne železnice. Zaradi pove- čanega števila močnih vozil in povečane hitrosti vožnje je nevarnost za pešce naraščala. Novi čas je zahteval inteligentne, prisebne in zanesljive vprežne voznike. S prometno šolo so si vozniki pridobili osnovno izobrazbo, ki naj bi bila porok za varno življenje pešcev. V takih šolah so šolarji spoznali prometno-policijske določbe. Velik gospodarski pomen so te šole imele za lastnike vozil in konj. Le-ti so tvegali, če so svo- jega dragega konja prepustili neizučenemu de- lavcu. Namreč, napačna uporaba in napačno ravnanje z živaljo sta zmanjševali njeno delovno zmogljivost in krajšali njeno življenjsko dobo. Eminentnega pomena je bil pouk v teh šolah tudi za pravilno prepoznavanje bolezni. Po ob- stoječi statistiki je bilo prav neznanje voznikov in kočijažev velikokrat vzrok za nesreče. Ideji o prometnih šolah je postajalo privrženih vse več prebivalcev. Letno poročilo Društva za varstvo živali iz Brna za leto 1911 poroča, da je mesto Brno nameravalo ustanoviti tako šolo, saj so se prebivalci pritoževali nad vozniki in kočija- ži, ki so pogosto trpinčili živali. Kranjsko društvo je dobivalo različne publika- cije tudi od zelo aktivnega društva Naturschutz- park iz Stuttgarta, ki je bilo ustanovljeno okto- bra 1909. Že iz njegovega imena se je dalo slutiti, kakšna je njegova usmeritev. Društvo je sklenilo zaščito živali, rastlin in narave izboljšati z usta- novitvijo naravovarstvenih parkov. Z njimi naj bi preprečili tudi iztrebljanje živalskih in rastlinskih vrst. Za svoje velikopotezne naloge si je želelo pridobiti podporo čim večjega števila društev za zaščito živali, ki naj bi mu tudi pomagala pri zbi- ranju sredstev in pri razširjanju te ideje med lju- di. K njemu naj bi tudi korporativno pristopila. Društvo Naturschutzpark se je z upajočo proš- njo po podpori obrnilo tudi na Kranjsko društvo in ga povabilo na predavanje, ki je bilo 1. aprila 1910. Na predavanju so obravnavali privlačne teme s področja varstva narave, živali in rastlin. Učinkovitost predavanja so dosegli tudi s pred- vajanjem fotografij in z demonstracijami naprav za varstvo ptic, modelov, slik, preparatov ... Z letakom Aufruf zur Gründung von Natursc- hutzparken so nemški somišljeniki Kranjsko dru- štvo tudi seznanili 'ssplošnokoristnim in velikopo- teznim projektom' v zvezi z ustanovitvijo naravo- varstvenih parkov v Nemčiji in Avstriji. Z njimi naj bi na propad obsojene živalske in rastlinske vrste ohranili tako za njih same kot tudi za prihodnje rodove. Zavedali so se pač, da je potrebno zakone narave spoštovati in jih ohranjati. Da bi se čimbolj približali temu cilju, so se trudili naravovarstveno gibanje razširiti v nacionalno gibanje. Ideja za ustanovitev naravovarstvenih parkov je naletela na ugoden odmev. Navdušujoči dopi- si, ki so pozdravljali to idejo, so prihajali od vse- povsod. Pokrajino za naravovarstvene parke naj bi določili po ostro razpoznavnih mejah. V njih naj bi zaobjeli vse oblike tipične nemške pokra- jine. Predvideli so ustanovitev treh parkov; to naj bi bili: Visokogorski park v Alpah, Park za sredo- gorje in gričevnato pokrajino in Park za nižavje v severni Nemčiji.36 Za začetek 20. stoletja je bilo značilno, da so stremljenja za oplemenitenje življenja podpirala in pospeševala različna gibanja s skoraj izključno samo društvenimi in strokovnimi časopisi. Ker so bili bralci le-teh povečini društveni privrženci, so uvideli potrebo po ustanovitvi časopisa, name- njenega širšemu krogu ljudi. Korak naprej v tej smeri so napravili v začetku leta 1912 v Nemčiji z ustanovitvijo časopisa Etische Rundschau, po naše Etični obzornik. To je bil mesečni časopis 'za očiščenje in poglobitev etičnih nazorov terza pospeševanje etičnih stremljenj'. Pri nastajanju ča- sopisa so sodelovale števile ugledne osebnosti in voditelji etičnih gibanj; med njimi tudi znamenita Arthur Schopenhauer in Richard Wagner. Meseč- nik je objavil veliko dragocenih člankov o znan- stvenih vprašanjih in praktičnih stremljenjih. Sodeč po publikacijah, ki se nahajajo v fondu Kranjskega društva, lahko sklepamo, da je bilo društvo živahno vpeto v splošne tokove na po- dročju živalskega varstva tedanjega časa in da jim je v vseh pogledih tudi sledilo. Zaključek Ideje, ki so se začele pojavljati v času razsvet- ljenstva v želji po splošnem napredku družbe, so se v 40-ih letih 19. stoletja zakoreninile tudi na slovenskem ozemlju. Bile so skupek različnih impulzov, od tradicionalnih vrednot religije, dr- 36 AS 649 -fond Kranjsko..., tiskovina: Aufruf zur Grün- dung von Naturschutzparken. VSE ZA ZGODOVINO 81 ZGODO VEVA ZA VSE leto XI. 2004, št. 1 die Ische netiretier^ Die von mir aufgestellte moralische Triebfeder bewahrt sich als die echte.... dadurch, dap sie auch die Tiere in ihren Schutz nimmt. Arthur SCHOPENHAUER Jìlonatsschrift zur Läuterung und Vertiefung der ethischen Anschauungen und zur Förderung ethischer Bestrebungen Herausgegeben von fllagnus Schwantje Es sollte uns fortan e inz ig noch daran gelegen sein,der Religion desMir- leidens.denBekennern de* Nutzlichkeitsdogmas zum Trofz.e inen kraftigen ••*- den zuneuer Pflege bei uns gewinnen zu lassen. Richard WAGNER «£ I. Dahrgang. Heft 1—2. Dnhalt: Danuar—Februar 1912. Lieber die Aufgaben dieser Zeitschrift. Vom Herausgeber. Irrige Ansichten über die Friedensbewegung. Von Alfred H.Fried. (Mit nild\ Die,ethische Bedeutung unserer Anschauungen von den Tieren. Von Magnus Schwantje. Nöue Wagner-bitteratur. I. VonUnivers.-ProfessorDr. Wolfgang Golther, Kongresse im Dahre 1911. Berichte von Leopold Katscher u. A. Bücher-Besprechungen. .\ Berichte und kleine Aufsätze. ' „Die Spitzin", Erzählung von Marie von Ebner-Eschenbach. (Mit Bild) Im Verlage des Herausgebers, Berlin W.15, Düsseldorfer Straße 23. PfölC des Jahrgangs (einschließlich des Portos) 3 Mark (für das Ausland 3,40 Mark). <>ooo^ 1 I UIO dieses Doppelheftes: 60 Pf. (Siehe auch die Bezugsbedingungen auf der 2. Seite des Umschlags.) Etični obzornik (1912) 82 VSE ZA ZGODOVINO Marta Rendla, KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI 1902-1915 ZGODO VEVA ZA VSE žavnih interesov, utemeljenih z zakoni, do zna- nosti in filozofije. V slovenski prostor so tedaj vstopili zaščitniki živali; postavili so se v njihov bran, želeli so od- praviti v ljudstvu globoko zakoreninjene trdosrč- ne načine ravnanja z živalmi. Kranjsko društvo za varstvo živali, ki se je borilo proti mučenju in hkrati za zaščito živali, je razvijalo in nadgra- jevalo prizadevanja in stremljenja pionirjev to- vrstnega gibanja na Slovenskem, ki so se borili le proti mučenju živali (Goriško društvo). Z uvaja- njem zakonov za zaščito živali, z nadzorovanjem izvajanja le-teh, s kaznovanjem kršiteljev, s pre- davanji, z dobrimi zgledi... so ljudi seznanjali z nujnostjo bolj humanega ravnanja z živalmi in tako pozitivno spreminjali odnos ljudi do živali. Gotovo je delovanje društva predstavljalo po- memben delež pri uveljavljanju drugačnega na- čina dojemanja živali, ne glede na to, da je dru- štvo poosebljalo splošne značilnosti meščanskih združenj za varstvo živali, ki so živali selekcionira- la, diskriminirala in jih dvojno kategorizirala - na ljubljene in sovražne, saj je lepo ravnanje z živalmi začelo postajati del splošne omike in bontona. Društvu mučenja seveda ni uspelo odpraviti, tudi ne preprečiti kriminalnih nagnjenj in ne vzgojiti novega, bolj humanega človeka, v svetu brez pretepanja in zadajanja telesnih bolečin. Toda verjetno bi se živalim brez njegovih priza- devanj še slabše godilo. Kljub prizadevanjem varuhov naravnih zako- nov, zagovornikov sožitja in skladnosti med vse- mi živimi bitji, tedanjih in sedanjih, pa se še dan- danes dogaja, da vsak dan umirajo mučene živali in da izumirajo cele živalske vrste, ki jim življenje modernega človeka odreka prostor pod soncem. Zusammenfassung DER KRAINER TIERSCHUTZVEREIN 1902-1915 Unter dem Einfluß tiefer gesellschaftlicher Veränderungen setzte sich an der Wende zum 18. Jahrhundert immer stärker die Erkenntnis durch, daß die Welt nicht nur für den Menschen existiert. Das Ende der sogenannten anthro- pozentrischen Illusion gab den Anstoß für ein neues, humaneres Verhalten gegenüber Tieren, das auch mit moralischen, ökonomischen und gesundheitlichen Argumenten gestützt wurde. Die Agitation für bessere Lebensbedingungen von Tieren begann in England und erreichte ih- ren Höhepunkt im Jahr 1824 mit der Gründung der Royal Society for the Prevention of Cruelty to Animals. Bald folgte Kontinentaleuropa und nach einigen Jahren wurden die ersten Vereine auch in Deutschland gegründet. Die ersten Für- sprecher eines humaneren und mitfühlenderen Verhaltens gegenüber Tieren waren gutsituierte Bürger und gebildete Landgeistliche. Sie stellten gleichzeitig eine ideologische Opposition gegen die Werte des Ancien Regime dar. Am Ende des Vormärz erreichten die Ideen über die Notwen- digkeit des Tierschutzes auch das slowenische Gebiet. Im Juli 1845 begann der Görzer Verein gegen Tierquälerei seine Tätigkeit. Er war der erste seiner Art auf slowenischem Gebiet und in der gesamten österreichischen Monarchie. Die Ideen des Vereines unterstütze auch die Krainer Landwirtschaftsgesellschaft (Kranjska kmetijska družba) bzw. deren Zeitschrift Landwirtschaftli- che und handwerkliche Neuigkeiten (Kmetijske in rokodelske novice), die unter der Redaktion von Dr. Janez Bleiweis seit 1843 erschienen. Blei- weis berichtete in den Novice regelmäßig über die Tätigkeit verschiedener Vereine gegen die Tierquälerei und betonte die Notwendigkeit ei- nes humanen Umganges mit Tieren. Auf seine Anregung erschien 1846 die Broschüre Mildtä- tigkeit gegenüber Tieren (Milosrčnost do živali), verfaßt von Mihael Stojan. Auch Slomšek trat in seinen Schriften für mehr Rücksichtnahme ge- genüber Tieren auf. Mit dem Werk Heimische und fremde Tiere in Darstellungen (Domače in tuje živali v podobah) von Fran Erjavec bekamen die Slowenen im Jahr 1873 ein originäres slowe- nisches Werk mit detaillierten, belehrenden, aber auch lebhaften Beschreibungen der Erscheinun- gen im Tierreich. Auch die Benimmbücher Ende des 19. und Anfang des 20. Jahrhunderts spie- gelten die allgemeine Hebung des moralischen Standards, da sie auch Anweisungen für den Umgang mit Tieren beinhalteten. Das Interesse für die Rechte und das Wohlergehen der Tiere konnte sich auf slowenischem Gebiet seit seinen Anfängen in den vierziger Jahren des 19. Jahr- hunderts das ganze Jahrhundert hindurch be- wahren und entwickeln. Einer der Höhepunkte dieser Bemühungen war der 1902 gegründete Krainer Tierschutzverein (Kranjsko društvo za varstvo živali), der sich, wie schon sein Name sagt, nicht nur gegen die Tierquälerei, sondern auch für den Schutz der Tiere einsetzte. VSE ZA ZGODOVINO 83