GLAS LJUDSTVA Kdor stanuje spodaj, mora prenašati hrup tistih, ki stanujejo zgoraj. Nemški pregovor naš tednik Številka 41 Letnik 47 Cena 10,- šil. (100-SIT) petek, 11. oktober 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Z Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Srečanje NSKS in EL s Slovensko skupnostjo v Italiji Včeraj, 10. oktobra, so se v Gorici srečale delegacije NSKS, EL in Slovenske skupnosti, edine slovenske stranke v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Namen srečanja je bilo mdr. vprašanje, kako nastopati v evropski javnosti in nasproti Sloveniji s skupno strategijo. NEDELJSKE VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT: Na evropskih volitvah je treba upoštevati tudi narodni interes = . = Strani 2/3 Zitrajčani, ki so v letih 1924 do 1948 obiskovali žitrajsko ljudsko šolo, so preteklo nedeljo, 5. oktobra, obujali spomine na čase, ko so še „gulili“ šolske klopi. Srečanje so organizirali Rutarjevi sestri Milka in Elči ter bratje Milan, Franc, Ton-čej, Vlado in Jo-zej. Po sv. maši in ogledu nove šole so se zbrali pri Mohoriču v Rikarji vasi in se v zelo prijetnem ozračju menili o prejšnjih in sedanjih časih. Tam jih je tudi obiskal naš fotograf Marjan Fera in ovekovečil srečanje za Naš tednik. POLITIKA Volitve v kmetijsko zbornico: volilci, ki niso v volilnem imeniku, morajo narediti priziv, ki je možen od 7. do 18. oktobra. Stran 5 KULTURA Pretekli teden je umrl akademik profesor dr. Anton Trstenjak, ki je bil velik mož med velikimi. e.____ ŠPORT „SAK je razvajen zaradi uspehov v preteklosti." Pogovor Našega tednika z odslovljenim trenerjem H. Kirisitsom. Strani 3 2 Politika Politika 3 Jože VVakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Demokracija je zahtevna zadeva predvsem pa je draga. De-\ mokracija stane precej več kakor diktatura. Vsi se moramo veliko bolj pobrigati za to, da se nadvse občutljivo kolesje demokracije ne ustavi, predvsem pa tudi, da se ne nasmeti pesek navmes. Začne škripati in pokati in navsezadnje utegne biti vsega konec. V soboto, 28. septembra, je bila seja Zbora narodnih predstavnikov v Domu v Tinjah. 60 nas je bilo povabljenih. 60 takih, ki smo bili izvoljeni na tajnih in neposrednih volitvah lani v pozni vigredi in zgodnjem poletju, v mesecih majniku in juniju. Narodni svet koroških Slovencev je razpisal volitve. Presenetljivo lepo število naših rojakinj in rojakov je soodločalo o novem predsedniku NSKS in o Zboru narodnih predstavnikov. Bil je to zares izreden uspeh. Odkrito sem se veselil tega uspeha in sem bil ponosen na demokratično zrelost naših ljudi. Prišli so glasovat in so izvolili osebe, katerim so najbolj zaupali, da bojo pomagale izboljšati razmere med koroškimi Slovenci. Pričakovali so si tudi, da bojo prav zaradi uvidevnosti in zdrave pameti ljudi končno ponehali in utihnili glasni medsebojni prepiri, ki so padli na tako pogubno raven, da nam že ničesar več ne prinesejo razen nadaljnjega propadanja in skorajda množičnega samomora naše srenje. V svoj poraz moram priznati, da sem se - prepričan sem, da le zaenkrat - zmotil v svojih lepih željah, pričakovanjih, upih. Morda res živimo v dobi, ko se razdiralni in uničevalni glas čuje dalje, saj je bolj predirljiv. Uspavalni glasi veliko bolj vabijo kakor tisti, ki nas kličejo k delu in tudi naporu. Veliko udobneje je seveda, če se damo zazibati v naročje in pozneje v zadušljivi stisk kaki stranki. Resno dvomim, ali je to smisel našega bitja in žitja. Bili smo v Tinjah in nismo bili sklepčni. 32 od 60 nas je prišlo. 40 nas bi bilo treba, dve tretjini. Nekateri so se opravičili, nekateri niso zinili ničesar. So pač koj tako ostali doma. Morda prav tista sobota ni bila najbolj primerni dan. A to v prizadevanju za demokracijo ne sme biti izgovor. Pa še nekaj bom povedal. Morda se bo kdo smeja, češ, glej ga nacionalista reakcionarnega. Kot član Zbora narodnih predstavnikov imam svojo odgovornost do svojega naroda. Spoštovati moram tiste vo-lilke in volilce, ki so mi dali svoj glas in me s tem postavili v prvi svobodno izvoljeni parlament koroških Slovencev. Ne vem, kaj je bil vzrok, da jih toliko ni prišlo. Tistim, ki jim je Zbor narodnih predstavnikov postal „deseta briga", ki se jim ne da hoditi na zasedanja, svetujem, naj za črko A rečejo še B in odstopijo svoje mesto namestnici ali namestniku. Tako je pošteno. Smo v krizi. To ni nobenemu Slovencu, nobeni Slovenki vzrok za veselje. Tudi tistim, ki nasprotujejo NSKS ali se z njim ne strinjajo, to ne mora ustvarjati zadoščenja. Močni bomo prav toliko, kolikor si bomo moči dajali sami. Čeprav mi ni lahko, ostanem vendar optimist. Prepričan sem, da bomo te težave prebrodili. Sebi in svoji vesti dolgujemo, da prispevamo h krepitvi narodne samozavesti, ponosa in spoštovanja do samih sebe. Naš cilj je vendar preživetje in lastno zastopstvo v deželnem zboru. Močni bomo prav toliko, kolikor si bomo moči dajali sami. Prihodnjo nedeljo bodo volitve v evropski parlament. Enotna lista je o tem vprašanju razpravljala pretekli torek na seji razširjenega predsedstva in sprejela naslednjo izjavo: Dne 13. oktobra 1996 bomo volili 21 poslancev za Evropski parlament. Čeprav Enotna lista pri teh volitvah ne nastopa niti samostojno niti v koaliciji s kakšno drugo stranko, se deželnemu vodstvu Enotne liste zdi pomembno, da gremo volit in tako soodločamo po svoji vesti. Gospodarski in socialni razvoj tudi naše regije, gospodarska politika do sosednih držav in oblike pospeševanja gospodarsko šibkih območij je v veliki meri v rokah EU. Vendar deželno vodstvo Enotne liste priporoča, da volilci in vo-lilke pri izboru strank upoštevajo tudi narodni interes koroških Slovencev in stališča strank glede evropske manjšinske zaščite. SPO slej ko prej zagovarja načelo centralistične Evrope državnih nacij, le-ta pa manjšinam ne priznava kolektivnih pravic in s tem ne upošteva najosnovnejših političnih zahtev Enotne liste. OVP je prav v preteklih tednih grobo zavračala naše zahteve po dvojezični topografiji in razširitvi veljavnostnega območja glede slovenščine kot uradnega jezika. Predsednika NSKS so označili za ,.požigalca", ki neti nemir v deželi. Štranka, ki dopušča takšne izjave svojih predstavnikov, nima evropskega mišljenja in je ne moremo podpreti. Deželno vodstvo EL meni, da bi lahko pristaši naše stranke podprli Zelene. Vendar je treba upoštevati, da avstrijski Zeleni zagovarjajo eno izmed najbolj fundamen-talističnih linij med evropskim Zelenimi in tudi takšen koncept multikulturnosti, ki ni naš. Liberalni forum končno in njen kandidat dr. Frischenschla-ger podpirata osnutek FUENS za konvencijo o evropski manjšinski zaščiti in tudi sicer podpirata glavne manjšinskopolitične cilje EL. Čeprav se zavedamo težav v sodelovanju med EL in LIF na Koroškem, EL vztraja pri koaliciji, ki jo je sklenila z LIF na zvezni ravni, saj lahko s tem bistveno sooblikujemo manjšinsko politiko te stranke. Opozoriti je treba tudi na dejstvo, da bi v primeru, da Liberalni forum doseže 2 mandata (približno 9,5%), predstavnik Enotne liste Karel Smolle dobil s tem mandat v avstrijskem državnem zboru. Dogodki zadnjih dni so dokazali, da ta stranka jemlje svoja načela resno in je tudi pripravljena, da odslovi neprimerne osebe; zlasti pri velestrankah to bridko pogrešamo. Se enkrat pozivamo vse, naj g rej o volit! Molk večinskih strank Glavnim kandidatom SPO (Svoboda), OVP (dr. Stenzel), ZAL (Voggenhuber) in LIF (dr. Frischen-schlager) za evropske volitve smo zastavili vprašanje: Kakšni so njihovi manjšins-kopolitični načrti v evropskem parlamentu? Edini, ki je na naše vprašanje pravočasno pred zaključkom uredniškega roka odgovoril, je bil dr. Frischenschlager. „Zame evropska integracija ni samo pomembna z gospodarskega in varnostnopolitične-ga vidika. Gre predvsem tudi za to, kakšna naj bi bila prihodnja evropska ureditev na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države. Nedopustno je, da Evropa še vedno ni sprejela kataloga temeljnih pravic in svoboščin. Enako velja za temeljne manjšinske pravice. Zato se bom v evropskem parlamentu zelo prizadeval za evropsko manjšinsko pravo, kakršnega zagovarja tudi FUENS. Manjšinam je treba zagotoviti ne samo kulturnih pravic, temveč tudi politične - npr. zastopstvo v deželnem zboru. Dr. Friedhelm Frischenschlager Naš tednik: Zakaj naj bi bile volitve v evropski parlament pomembne za koroške Slovence? Maa. Rudi Vouk: Na prvi pogled se zdi, da volitve v evropski parlament z manjšinskim vprašanjem nimajo nobenega opravka. Če pa pogledamo globlje, ugotovimo, da je takšno mišljenje bridka zmota. Na evropski ravni se že nekaj časa razpravlja o evropskem manjšinskem pravu. V tej razpravi pa gre ravno za ta dva koncepta, o katerih se ..prepiramo" na Koroškem: ali naj imajo manjšine samo kulturne pravice ali pa tudi politične kot skupina. Kaj to pomeni konkretno? Centralistične države v Evropi (na primer Francija) in stranke, kot so to socialdemokratska in zelena, so pripravljene manjšinam dati samo kulturne pravice; to pomeni, da lahko samo pojemo, plešemo; zaščiten je sicer tudi jezik, vendar političnih pravic manjšina kot skupina nima. Argument za ta koncept je, da bi politične pravice lahko povzročile konflikte med manjšino in večino. Če bi se ta argument uveljavil, kaj bi to pomenilo za Koroško? Ravno s tem argumentom odklanjajo v Avstriji zastopstvo Slovencev v deželnem zboru. TAJ NIK EL MAG. RUDI VOUK: „Biti dosleden tudi na evropski ravni" Enako velja za skupno zastopstvo. Izkušnje pa kažejo, da manjšine, ki nimajo več politične volje, ne morejo preživeti. Katere avstrijske stranke dosledno zagovarjajo politične pravice manjšin? Dosledno zagovarja to samo LIF. LIF podpira osnutek Federalistične unije evropskih na- rodnih skupnosti (FUENS) za evropsko konvencijo o manjšinskih pravicah. Pri tem osnutku so tudi bistveno sodelovali zastopniki NSKS; osnutek vsebuje vse to, kar sami zahtevamo. Deloma takšen koncept zagovarjajo tudi evropski krščanski demokrati. Treba pa je upoštevati, da avstrijska OVP na evropski ravni govori lepo, doma pa dela nasprotno. Če npr. OVP najbolj divje zavrača dvojezične napise, to ni vredno za stranko, ki se hvali z evropskim mišljenjem. Izhajaš iz tega, da se bo o prihodnji manjšinski politiki dejansko odločalo na evropski ravni? To bo odvisno od nas samih. Če bomo doma zahtevali politične pravice, na Dunaju in na evropski ravni pa podpirali stranke, ki te pravice odklanjajo, nas nihče ne bo jemal resno. Po drugi strani pa imamo npr. v okviru sodelovanja z LIF možnost, da naše predstave o evropski manjšinski zaščiti vnašamo tudi v Straf3burgu in tako sooblikujemo evropsko manjšinsko politiko. Na vsak način pa bo v prihodnji evropski politiki manjšinsko vprašanje ena izmed centralnih točk. Vsi se zavedajo, da brez ustrezne manjšinske politike ne more biti skupne Evrope. -Kuj- IZ DRUGIH ČASOPISOV Fragen zum Ulrichsbergtreffen „Gre za zaščito narodnih manjšin!" Generalni tajnik FUENS Armin Nickelsen o volitvah v evropski parlament. Generalni tajnik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Armin Nickelson je pripadnik danske narodne skupnosti v Nemčiji. Kot takšen še posebej dobro pozna razmere v evropski politiki in njen pomen za narodne manjšine. Zaveda se, da se bo v prihodnosti o manjšinski politiki odločalo predvsem na evropski ravni in da bo od posameznih narodnih skupnostih odvisno, v katero smer se bo razvijal manjšinsko-politični razvoj. Na koroške Slovence apelira: ..Volitve v evropski parlament so izredno pomembne. V evropskem parlamentu gre tudi za to, ali bo uspelo uveljaviti kolektivne politične pravice." Warum befinden sich in der Ge-denkstatte auf dem Ulrichsberg keine Gedenktafeln fur die Ar-meen Polens, der Tschechoslovva-kei, GroBbritanniens, Hollands, Belgiens, Frankreichs, Norvve-gens, Danemarks oder RuBlands? VVarum nur solche Hitlertreuer auslandischer Verbande? VVarum miBbraucht man so d as VVort „Ver-sohnung"? VVarum befinden sich unter den Festgasten nicht die Militar-ataches, Botschafter, oder Kon-suln der ehemaligen Alliierten? VVarum scheut man das reale Eu-ropa? VVarum vvird nicht jener oster-reichische Offiziere gedacht, die sich getreu ihrem Fahneneid wei-gerten, mit dem Gangsterregime des Braunauers zu kollaborieren? VVarum geht man so schlampig mit dem VVort „Ehre" um? VVarum vverden nicht die Vertre-ter des VViderstandes eingeladen, dem Osterreich seine Unabhan-gigkeit und den VViederaufbau zu verdanken hat? VVarum ertčnen wie aus einer Kehle Buh-Rufe, wenn auf die Leistungen dieses VViderstandes angespielt vvird? VVarum vverden nicht jene Karntner Abvvehrkampfer geehrt, die fur ihre ungeteilte Liebe zu Karnten und Osterreich unter Hit-lers Fallbeil ihr Leben lieBen? VVarum findet sich am Ulrichsberg keine Gedenktafel fur die Millionen Opfer der Konzentrationslager? VVarum? VVeil das Ulrichsbergtreffen zur Selbstdarstellung jener Tater miBbraucht vvird, deren Erben schon vvieder ihre Klauen nach den jungen Menschen von heute ausstrecken. Bertram Karl Steiner (KTZ) Slovenski spored dobil častni znak svobode RS Slovenski spored ORF praznuje letos 50. obletnico. Pretekli petek, 4. oktobra, je bila v ORF-teatru slavnostna prireditev, na kateri zastopniki koroš-ko-slovenske politike in kulture niso prišli do besede. V imenu dežele Koroške je smel spregovoriti namestnik direktorja deželnega urada ddr. Karl Andervvald, spregovorili so tudi koroški intendant ORF Flelmut Schvvandter, predsednik Evropske regionalne televizije (CIRCOM REGIONAL) Carlo Ranzi, vodja slovenskega sporeda Mirko Bogataj in državni sekretar dr. Peter Vencelj, generalni konzul Slovenije Dl Jože Jeraj je predal častni znak svobode Republike Slovenije, zapeli so MePZ „Sele“ (vodi mag. Roman Verdel), MePZ „Danica“ (mag. Stanko Polzer) in Bernarda Fink-lnzko, na klavir je igral mag. Bruno Petrischek - vse pa naj bi bil ..začetek snovanja v složnosti, miru in človeškem dostojanstvu" (M. B.). Zakaj niso smeli priti do besede zastopniki koroško-slovenske kulture in politike, je za nekatere morda cepitev dlake, v resnici pa zavestna politična odločitev vodstva Slovenskega sporeda. ORF je javnopravna, po domače državna ustanova, avstrijska stvarnost pa je, da so javnopravne ustanove pod vplivom politike oz. političnih strank. To pa nič ne spremeni na dejstvu, da se posamezni uredniki in prosti delavci ORF trudijo za pestre in kakovostne oddaje in da ima Slovenski spored nadvse pomembno vlogo v naši narodni skupnosti. Prireditve v ORF-teatru sta se za NSKS udeležila član predsedstva dr. Franc VVutti in osrednji tajnik Franc VVedenig, za K KZ dr. Janko Zerzer; ZSO in SPZ sta zastopala predsednika dr. Marjan Sturm in dr. Avguštin Brumnik. P.S.: Ob 50-letnici Slovenskega sporeda sta v založbi Mohorjeve in Drave izšli Bogatajevi knjigi „Glas“ in „Wellen zu ubertragen". Izdajatelji so ORF, K KZ in SPZ; osrednji kulturni organizaciji sta knjigo tudi finančno podprli, čemu se glede finančne zmogljivosti ORF-a marsikdo čudi. soboto,12. OKTOBER '96, od 9. do 15. ure ZADRUGA MARKET, Dobrlo vos BREZPLAČNI SERVIS MOTORNIH ŽAG J* PIŠČANEC, PIVO .....—---------------------—......................... ^ KMEČKI TRG S KVALITETNIMI KMEČKIMI IZDELKI W DOMAČA GLASBA Prirediteljo: Kmečko izobroževolno skupnost in ZADRUGA-MARKET Dobrlo vos No kmečkem prazniku imate tudi priložnost zo pogovor s kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov. reč, da slovenska podjetja ne bodo prenesla hude konkurence tujih. Že zdaj je moralo denimo največje slovensko podjetje, ki se ukvarja s tgovino, Mercator, zaradi tuje konkurence (denimo SPAR) zapreti preko 300 manjših trgovinic. Na tovrstne probleme zagovorniki liberalističnega pristopa pravijo, da bo pač Slovenija sprejela razne zaščitne ukrepe za domače gospodarstvo, (po drugi strani) pa se se morajo slovenska podjetja navaditi na konkurenco. Od izida spopada med tema dvema blokoma pa bo odvisno, kdo bo sestavljal vlado. Politični analitiki ocenjejujejo, da bo mandat za sestavo nove vlade predsednik republike Milan Kučan dal sedanjemu premieru dr. Janezu Drnovšku, ta pa bo v vlado povabil SKD in SLS, mogoče celo SDS. Komunistične preteklosti, ki jo v Sloveniji pooseblja ZLSD, se namreč premier hoče znebiti in ta stranka mu je v sedanji vladi samo škodovala pri ugledu. Taka koalicija je trenutno najbolj realna, čeprav bi se aritmetično izšla tudi koalicija strank slovenske pomladi, torej ki so pripeljale Slovenijo do osamosvojitve. Vendar je to bolj malo verjetno, kajti ne morejo se poenotiti, kdo bi bil v tem primeru predsednik vlade. % fčeraj, 10. oktobra, se \ / je v Sloveniji uradno zače-V la predvolilna kampanja, ki bo svoj vrh dosegla na Martinovo nedeljo, 10. novembra, ko bo približno poldrugi milijon volilnih upravičencev volilo 90 poslancev v državni zbor. Zares pa se je predvolilni cirkus začel že mnogo prej. Za opozicijske stranke traja prepričevanje volil-cev kar cel mandat, kar je razumljivo. Zato je z zakonom določen mesec dni volilne kampanje bolj formalnost, da stranke opravijo volilna opravila (vložitev list kandidatov, žrebanje vrstnega reda kandidatov za vsako volilno enoto posebej ipd.), kot pa resna volilna tekma, ki nobenega ne vznemirja več, kajti glasovi „pepričanih“, vsaj tako se zdi, so že oddani. Kdo bo zmagal oziroma kdo bo imel večino v parlamentu, je težko reči. Javnomnenjske raziskave pa kažejo na to, da bo prva stranka tudi v mandatu 1996-2000 Liberalna demokracija Slovenije (stranka dr. Janeza Drnovška), takoj za njo pa naj bi bila SDS Janeza Janše. Sledile bi še tri večje stranke: krščanski demokrati Lojzeta Peterleta, Slovenska ljudska stranka Marjana Podobnika in ZLSD (stranka nekdanjih komunistov) Janeza Kocjančiča. Triodstotni volilni prag pa naj bi še presegli in dobili nekaja Slovenski volilni štart Jože Biščak sedežev v novem parlamentu tudi Demokrati Toneta Peršaka, Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča in Demokratična stranka upokojencev, ki je pravzaprav satelitska stranka ZLSD. Vendar so to zgolj ugibanja na podlagi odgovorov opredeljenih volilcev. Kot kažejo raziskave, je kar polovica takih, ki bodisi še ne vedo, koga bodo volili, bodisi še omahujejo, da bi sploh šli na volišče. Zato bodo stranke ta mesec dni izkoristile predvsem za prepričevanje „omahljivcev“ in tisti, ki bo pri tem uspešnejši, bo zmagal. Zato nekateri analitiki opozarjajo, da lahko prav ti neopredeljeni vse dosedanje javnomnenjske raziskave SLOVENIJA V ŽARIŠČU postavijo na glavo. Kljub temu pa se zdi, da bosta glavno bitko med seboj bila dva bloka, ki se ločujeta predvsem pri rešitvah vstopanja Slovenije v Evropsko unijo in pri vprašanjih prihoda tujega kapitala v Slovenijo. Vo-lilci bodo morali (na globalni ravni) izbirati med precej liberalističnim konceptom vstopanja v Evropo, ki ga zagovarja _____ LDS, in previdnim pristopom, ki ga zagovarjajo stranke slovenske pomladi (SKD, SDS, in SLS). Slednji pravijo, da so sicer za Evropsko unijo, ker je to za Slovenijo edina alternativa, vendar za ceno, ki jo Slovenija ne bo sposobna plačati. Bojijo se nam- Kmetijstvo 5 Za kompostiranje imajo nekateri kmetje še ustrezne stroje. Odslej lahiko v okviru strojnega krožka kompostirajo tudi za privatnike in javne ustanove ter si tako zaslužijo dodaten dohodek. Strojni krožek bo odslej ponujal dodaten servis Kmetje, ki so organizirani v strojnih krožkih, bodo odslej svoja dela ponudili tudi javnim ostanovam, kot so občine, ODK, Kelag, in tudi zasebnikom. Letos bo strojni krožek imel še boljšo bilanco kot tani. Na ta uspeh je vodstvo lahko ponosno. Z leve: blagajnik Peter Kert, predsednik Marko Trampusch in poslovodja Franc VVutte. Danes ima večina naših kmetij zelo široko paleto sodobnih strojev, ki pa jih en sam kmet na svoji kmetiji le deloma potrebuje; večji del časa stroji ..stojijo". V okviru strojnih krožkov je uspelo v zadnjih letih stroje bolj izkoriščati, kar je nedvomno izboljšalo zaslužek na teh kmetijah. Na eni strani kmetom ni treba več kupovati vseh strojev, na drugi strani pa si kmet z delom na drugih kmetijah lahko zaluži še dodaten dohodek. V okviru združenja koroških strojnih krožkov so zdaj šli še korak naprej. V okviru servisa strojnih krožkov (Karntner Maschinenring-Ser-vice) kmetje lahko odslej delajo legalno tudi za javne ustanove. Že doslej je tu in tam kak kmet plužil sneg za občino ali pa opravljal kakšno drugo delo. Toda vse to je bilo pravzaprav nelegalno.V okviru servisa stronjih krožkov lahko kmetje odslej legalno delajo za javne ustanove in privatnike. Strojni krožki so si za to pridobili šest obrtnih dovoljenj. Kar je za kmete posebnega pomena, je, da so pri teh delih dodatno zavarovani. Obračunavanje ur in razdeljevanje dela pa bo šlo čez strojne krožke. Tudi strojni krožek Podjuna je vključen. Poslovodja Franc VVutte je dejal, da bo podjunski strojni krožek zelo pospeševal to akcijo. Možne stranke so občine, ODK, Kelag in tudi privatniki. Kmetje lahko na primer plužijo sneg, režejo drevesa, tuje in gro-movje, kosijo travo, spravljajo in sekajo les, itd. ODK se je že v vpčji meri poslužila pomoči kmetov, predvsem v gozdu, če je bilo potrebno vzdolž ekektričnih napeljav izsekati grmovje. ODK celo kaže interes, da bi s kmeti sklenila pogodbo za negovanje bregov Drave od Labota do Siliana. Bilanca. Letošnja bilanca podjunskega strojnega krožka bo še boljša od lanskega (3,8 mio.). Verjetno po promet presegel mejo 4 mio. šilingov, kar bi bil nedvomno velik poslovni uspeh za 170-člansko kmečko združenje. Za predsednika SJK dipl. inž. Štefana Domeja, ki je bil eden glavnih pobudnikov tega krožka, je to potrdilo, da je SJK od vsega začetka stavila na samostojnost južnokoroških kmetov in to tudi na gopodarskem področju. Silvo Kumer Na kratko Dobrla vas. v soboto, 12. oktobra 1996, vabita Kmečkoizobraževalna skupnost in Zadruga Dobrla vas na kmečki praznik, ki bo pred Zadrugo v Dobrli vasi. Poskrbljeno bo za pester zabavni spored z domačo glasbo, jedačo in pijačo, možno pa bo tudi brezplačno dati pregledati svojo motorno žago, ali pa se pogovarjati o aktualnih kmečkih vračanjih z glavnimi kandidati Skupnosti južokoroških kmetov ter svetovalci Kmečko izboraževalne skupnosti. Pred Zadrugo bo tudi kmečki trg s kvalitetnimi kmečkimi izdelki. Kmečki praznik se bo pričel ob 9. uri in bo trajal do 15. ure popoldan. VOLITVE V KMETIJSKO ZBORNICO Volilni imeniki: Možnost priziva od 7. do 18. oktobra 17. novembra bodo spet volitve v kmetijsko zbornico. Volilni upravičenci, ki niso v volilnem imeniku, morajo narediti priziv. Objavljamo najpomembnejše roke. 7. oktobra se je začel rok za vpogled v volilne imenike. Prihodnjo sredo, 16. oktobra, se pa konča rok za pregled volilnih imenikov in hkrati možnost priziva zoper volilni imenik. V času od 7. do 16. oktobra naj bi se osebe, ki imajo volilno pravico, pozanimale pri domači občini, ali so vpisane v volilni imenik. Če do-tični ni vpisan v volilni imenik domače občine, čeprav izpolnjuje pogoje za vpis v volilni imenik, je nujno potrebno, da se izpolni list za volilnega upravičenca (VVahler-anlageblatt). Tak list se dobi na občinskih uradih. Potem je treba narediti priziv, pisno ali ustno. Samo tisti, ki je v volilnem imeniku, se lahko udeleži volitev v kmetijsko zbornico 17. novembra 1996. 6 Iz naših občin OBČINA VABI Srečanje starejše generacije Pliberk. Občina Pliberk vabi v nedeljo, 20. oktobra 1996, vse svoje starejše občane na srečanje, ki bo ob 11. uri v Grenzlandheimu v Pliberku. Po kulturnem programu, ki ga bodo oblikovali domači zbori, je načrtovano družabno srečanje s kosilom. ODPOVEDAL JE SLUŽBO Karner gre spet v občinsko politiko Dobrla vas. Vodja občinskega urada dr. Siegfried Karner je presenetljivo odpovedal svojo službo. O vzrokih bodo še razpravljali na občinski seji, znano pa je, da razmerje med njim in županom Josefom Pfeifferjem že dalj časa ni bil več redu. Dr. Karner je na zadnjih občinskih volitvah nastopil kot glavni kandidat FPO in je to funkcijo nato oddal, ko je nastopil službo vodje občinskega urada. Splošno se pričakuje, da bo dr. Siegfried Karner 1997 spet glavni kandidat FPO pri občinskih volitvah. 100 LETNICA Dež je pokvaril praznovanje Lipica. Most čez Dravo, ki povezuje občini Ruda in Pliberk je star 100 let. Ta jubilej so želeli preteklo soboto ustrezno praznovati, toda je dež prekrižal narčte organizatorjev iz občine Ruda. Iz pliberške občine skoraj da ni bilo obiskovalcev, občino pa so zastopali župan mag. Rai-mund Grilc in potapljači gasilskega društva iz Vogrč. SANACIJA JE POTREBNA Denar naj bi prišel tudi od EU Žerjav. Pred kratkim je koroška svetnica za varstvo okolja Sicklova obiskala obrat v Žerjavu v Sloveniji. V pismu na EU se bo izrekla za sanacijo, ki jo naj bi podrpla tudi EU. V Podjuni nočejo sežigalnice za smeti Pliberk je ena izmed 13 koroških občin, ki pride v upoštev kot lokacija za centralno Koroško sežigalnico za smeti. Toda prebivalstvo se brani, sosednji občini Bistrica in Globasnica pa protestirata. Občina Bistrica je vabila na javno diskusijo in se je tam izrekla proti sežigalnici. Z leve: župan Janko Pajank, podžupan Andrej Wakounig, strokovnjak Tristan Jorde in deželni kemik dr. Gernot Wurm. Pretekli petek je občina Bistrica celo vabila na diskusijo na to temo. Župan Janko Pajank in referent za varstvo okolja podžupan Andrej VVakounig sta se v imenu občine izrekla proti projektu in sta pozvala prebivalstvo k uporu. Na diskusiji je bil navzoč tudi deželni kemik dr. Gernot VVurm, ki je skušal razložiti, da sežigalnica nima emisij in da ni nevarna za zdravje prebivalstva. Dr. VVurm: ..Sežigalnica povzroča v enem letu nižje emisije kot kadilec na en sam dan“. Toda občani to očtino niso verjeli in so složno podprli VVakouniga in Pajanka, ki sta občino Pliberk pozvala, naj se ne poteguje več za ta projekt. Bistriški vodja občinskega urada Johann Britzmann je relativiral in korigiral številke ki krožijo okoli sežigalnice. Britzmann je izračunal, da dohodki za občino Pliberk letno ne morejo znašati 5 mio. šilingov, ampak največ 800.000,-šilingov. Akcija življenje, v občini Globasnica so ustanovili platformo proti sežigalnici, ki se imenuje „Aktion/akcija Leben/življenje“. Med iniciatorji je Enotna lista in podžupan Bernard Sadovnik. Platforma v Globasnici zbira podpise proti gradnji sežigalnice. Glo-bašani se predvsem bojijo onesnaževanja zraka ter dodatnega prometa tovornjakov. Podpise in protestno pismo bodo Globašani predali deželni vladi in občini Pliberk. V Pliberku se je proti sežigalnici javno doslej izreklo le prebivalstvo v Drveši vasi, kjer naj bi v obrtni coni postavili sežigalnico. Občinski mandatarji pa si med se- boj niso na jasenm, kdo je skuhal to juho. Po občini se kolpotira vest, da se naj bi občina Pliberk sama potegovala za sežigalnico. Ker pa zadeva ni bila ne na dnevnem redu občinskega sveta in jo tudi ni obravnavalo občinsko predstojništvo, bodo stvar zdaj gotovo morali čim prej razrešiti na najvišji občinski ravni ali pa na naslednji občinski seji. Silvo Kumer 500 ton smeti bi dnevno prevažii iz vse Koroške v Pliberk. Da bo to smetje smrdelo, je jasno, prav tako je jasno, da bi bil tudi promet (50 tovornjakov dnevno) za prebivast-vo neznosen. Osebnosti 7 „Vse življenje v hoji za človekom" Pretekli teden se je vsa Slovenija poslavljala od preminulega akademika profesorja dr. Antona Trstenjaka. Bil je velik mož med velikimi, kar razkrivata njegov obsežen znanstveni opus in njegovo nesebično osebno življenje. Anton Trstenjak se je rodil kot sin malega kmeta v Radomoš-pih pri Gornji Radgoni 8. januarja 1906. Po klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je leta 1926 maturiral z odliko, se je odločil za študij teologije. Začel je v Mariboru (1926/27) ter nadaljeval v Innsbrucku (1927-33); leta 1929 je doktoriral iz filozofije, 1933 pa iz teologije. Strokovno se je izpopolnjeval v Parizu (1935, 1937) in opravil specializacijo iz psihologije v Milanu (1941-42). Sprva je služboval kot katehet na realni gimnaziji v Mariboru (1934-39), nato je bil profesor na visoki teološki šoli Prav tam (1939/40); pozneje ga je pot zanesla v Ljubljano na teološko fakulteto, kjer je bil sprva docent za filozofijo in psihologijo (1940-46), nato izredni profesor (1946-48) in nazadnje, do upokojitve (1937), redni profesor. Večkrat je bil imenovan tudi za dekana Teološke fakultete v Ljubljani. Postal je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1979) in nazadnje tudi redni član te visoke ustanove. Bil je edini nosilec častnega doktorata obeh slovenskih univerz. Dr. Trstenjak se je kot teolog, Imel je neizmerno veliko ljubezen -ljubezen do Boga, ljubezen do znanosti, ljubezen do domovine in ljubezen do človeka. Vedno je bil navzoč z njemu lastno človeško in osebnostno veličino. psiholog in antropolog vse življenje predajal znanosti za človeka. Z njim smo izgubili enkratno osebnost, ki je združevala najgloblje značajske vrline s sijajnim razumom, naravnost, preprostost in toplino z najvišjimi intelektualnimi in duhovnimi zmožnostmi, pristnost in humor z modrostjo, ljubezen z vero in upanjem. Napisal je približno 50 knjig. Vsebinsko se ta dela raztezajo od pastoralne psihologije do psihologije umetniške ustvar- jalnosti, od grafologije do filozofske antropologije in logotera-pije; nekatere teh knjig so spisane strogo znanstveno, druge bolj poljudno. Med področji, ki so dr. Trstenjaka še posebej privlačila, nedvomno sodi narodnostna in pokrajinska karakterologija slovenskega človeka. Kljub njegovi bogati publicistični beri, je šele leta 1991 izdal knjigo z naslovom Misli o slovenskem človeku, kjer je objavil svoja dognanja o Slovencih. V tem delu dr. Trstenjak poudarja, da mora biti majhen narod ustvarjalen, če hoče preživeti! Nazadnje naj omenimo še eno poslednjih knjig: leta 1995 je zagledalo luč sveta delo z naslovom Slovenska poštenost. V njem razčlenjuje etične lastnosti slovenskega človeka skozi preteklosti in jih povezuje v poštenosti - zanj najvišji moralni kategoriji. S predstavitvijo različnih interpretacij pojma poštenosti med Slovenci dr. Trstenjak nakazuje, v kako globoki moralni krizi je slovenska družba. Dr. Trstenjak pa ni deloval le kot predavatelj in znanstvenik, temveč tudi kot svetovalec in terapevt; njegovo stanovanje v Ljubljani je postalo najznamenitejša neformalna posvetovalnica, prižnica in spovednica, nemalokrat pa celo nadomestilo za telefon S.O.S. Delal je za duševno in duhovno zdravje slovenskega človeka. Znanost o človeku mu je postala znanost za človeka - znanost, ki gradi mostove med ljudmi, enakimi in drugačnimi, med somišljeniki in nasprotniki. mag. Mojca Jenko VISOKO ODLIKOVANJE ZA PROF. KLEMENČIČA Ljubljanski univerzitetni profesor dr. Vladimir Klemenčič je med nami koroškimi Slovenci v zlatem pomenu star in dober znanec. Našo Koroško pozna ko le malokateri Korošec. Že dolga leta sem se ukvarja z našo problematiko. Načrtno je npr. preučeval avstrijska ljudska štetja kot sredstva za potujčevanje slovenskega življa na Koroškem. Kot geograf je ustvaril krepke in plodne stike sodelovanja med Ljubljano in drugimi središči znanstvenega ustvarjanja. Privzgojil je tudi nov rod znanstvenikov, ki to delo nadaljujejo in ga še razširjajo. Nadvse tesno je prof. Klemenčič povezan z našo Slovensko gimnazijo. Že od prve mature leta 1963 sem - takrat je bil ravnatelj Joško Tischler, oče Slovenske gimnazije - je organiziral maturitetna potovanja. Do leta 1990 so vodila ta potovanja po Jugoslaviji, od leta 1991 dalje pa po samostojni Sloveniji. Na prvem potovanju, julija 1963, so udeleženci le za nekaj kilometrov ušli smrti; prenočili so v Prištini na Kosovem, bližnje Skopje pa je uničil potres. Odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva je podelil profesorju Vladimirju Klemenčiču ..Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 1996“ za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju na področju visokega šolstva. Slovesna podelitev je bila v ponedeljek, 7. oktobra 1996, v Narodni galeriji v Ljubljani. Nagrade sta podeljevala predsednica odbora Cveta Razdevšek-Pučko in minister za šolstvo Slavko Gaber. Slovesnost sta olepšala Ljubljanski oktet in Godalni kvartet Enzo Fabiani. V imenu Slovenske gimnazije se je slovesnosti udeležil Jože VVakounig. Profesorju Vladimirju Klemenčiču za visoko odlikovanje iz srca čestitamo. Prepričani smo, da bo slovensko znanost še bogatil s svojim delom. 8 Kultura 1*531 m m . v ■ •• - gfe' •>*.- .. 'v': .„ aJlUftbA ^ ^ Srečanje z odličnimi pevci Bil je to enkratni koncertni popoldan pri „Lenčiji“ na Bajtišah in bi si zaslužil še boljšo udeležbo. Zaigrali so: Florijan, Erika, Jana, Hannelore in Christina s Kota . . . ... in zapeti: dobrolski vokalni kvartet „a cape/la" ki ga vodi Peter Grillitz.. . ■ gostje iz Slovenije - „ Vasovalci", ki jih vodi Mojca Legat. . . ... ter piiberški pevci in pevke skupine „VOX“, ki jih vodi Traudi Lipusch. Pevsko srečanje je bilo v znamenju 35-letnice društva SPD „Herman Velik" in 20-letnice smrti Hermana Velika, soustanovitelja in pobudnika društva. Koncert so oblikovali skupina „V0X“ iz Pliberka (vodi Traudi Lipusch), mladi kitaristi s Kota (vodi selski župnik Štefan Krampač), kvartet „a ca-pella" iz Dobrle vasi (Peter Grillitz) in moški nonet ..Vasovalci" iz Breznice (Mojca Legat). Vse nastopajoče smo poslušali z velikim užitkom. Skupina „VOX“ je dokazala, da že danes spada med najboljše vokalne skupine naše narodne skupnosti. Če bo naprej tako delala, bo gotovo zelo uspešna tudi zunaj koroških meja. Kvartet „a capella" se prav tako lahko_ pohvali s kakovostnim petjem. Še posebej pa jamči za privlačno prireditev, če nastopa skupno s skupinami, kot je to npr. „VOX“. Sta to po stilu in programskem izboru dve različni skupini, zato pa je toliko bolj zagotovljena pestrost prireditve. Z močnimi in ubranimi glasovi so presenetili tudi gostje iz Slovenije - nonet ..Vasovalci". Mdr. so zapeli znano selsko narodno „Lepa roža" v zelo posrečeni interpretaciji. Sploh pa je bilo opaziti, da ne obvladajo samo pevske umetnosti, temveč da jim je pri koroških narodnih tudi naša domača govorica zares domača. Domači kraj so zastopale kitaristke, ki obiskujejo šolo na Kotu (razen Jane Velik, ki je že dijakinja Slovenske gimnazije). Za povezavo je skrbela Traudi Roblek. Mdr. je na kratko predstavila zgodovino društva. Ustanovni občni zbor je_ bil 16. junija 1961 v gostilni pri Žagi. Prvotno se je društvo imenovalo SPD „Košuta“, prvi predsednik je bil Franci Kropivnik, nato pa je 28 let vodil društvo Jurij Mak. Pobudnik društva je bil tedanji šolski ravnatelj na Kotu in selski župan Herman Velik; po njegovi smrti leta 1976 so zato preimenovali društvo v SPD „Her-man Velik", zadnja leta pa ga vodi hči Eda. Na nedeljskem koncertu samem, katerega so se udeležili tudi predsedniki kulturnih društev SPD Sele (Herbert Kulmesch), KPD ..Planina" (Martin Dovjak) in SPD ..Borovlje" (Melhior Verdel), sta za 35. obletnico čestitala župan Engelbert VVassner in predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik, hkrati pa poudarila prizadevanja Hermana Velika za dobrobit Selških občanov in ohranitev slovenske narodne skupnosti. -Kuj- DDII r\n A KI AČC/t A TCnMII^A ■* tt:-, ;M , t+zav/IIUo 2 / Q£ ATC- 1D _ 2 NAŠ UPOKOJENEC 11. oktober 1996 UVODNIK Hitro je minila pomlad in tudi poletje in le smo sredi jeseni. Kakor letni čas tako mineva tudi doba človekovega življenja na tej zemlji. Doživljali smo manj ali bolj razburkano dobo spomladi oziroma mladosti - pozneje poletja -, dobo družinskega življenja in že smo v jeseni našega življenja. Drage upokojenke, dragi upokojenci! Otroci so kot ptički zleteli iz gnezdeca, se poročili in začeli živeti svoje lastno Življenje. Ostali smo bolj sami s svojim sodrugom ali pa tudi brez njega - ker je leta že predčasno šel v večnost. Včasih imamo pa tudi srečo, da nam naši otroci zaupajo vnučke in tako dobo naše življenjske jeseni popestrijo in mi spet na novo zaživimo, ker imamo spet dolžnosti ter se zavedamo, da nas nekdo še potrebuje. Hočem pa tudi omeniti, da se z jesenjo tudi bliža čas, ko se spominjamo naših dragih rajnih in obiščemo njih zadnja bivališča na pokopališčih. Je to bolj turoben čas -dan vseh mrtvih. Ta dan so pokopališča posejana s cvetjem in svečkami, so pa tudi grobovi, ki jih ne krasi cvetje in ne svetijo lučke, ker ali nimajo več sorodnikov ali pa se jih le ti ne spomnijo več. Priporočljivo bi bilo, da mi na teh grobovih prižgemo lučko in s tem dokažemo, da niso čisto zapuščeni. Zelo me pa moti, da na dan mrtvih pride ogromno ljudi na pokopališče, oblečenih po najnovejši modi - in se ti zdi, da nisi na pokopališču, marveč na modni reviji. Ugotoviti pa hočem, da teh ljudi celo leto ne vidiš na grobovih. Moje mnenje je, da obleka po najnovejši modi na ta dan ni važna - važne so edinole molitev, ponižnost in poklon pred rajnimi, ki tam ležijo. Ker vsa moda, lišpanje in lepota obraza je kar kmalu mimo - in smrt ne izbira, vse pobira! Vas pozdravlja Vaša Micka Da življenje ne prinese le dobro, vemo. Treba je tudi dovolj pretrpeti. Lahko je o tem premišljevati, če ti nič ne manjka. V zadnjem času sem bil mnogo pri ljudeh, ki jih je trpljenje čez mero zadelo. Zato vsaj malo poznam mučna vprašanja: „Zakaj? Zakaj ravno jaz? Kaj sem naredil/naredila, da me Bog tako kaznuje?11 V verouku smo slišali versko resnico, da je Bog pravični sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Torej je vsak za srečo ali nesrečo sam odgovoren. Če živi Bogu po volji, mu gre dobro, če greši, ga Bog za to kaznuje. A to ni le človeški račun, sicer enostaven, a kratkogleden in povrhu še skrajno krivičen in neumen. Že Pridigar (Kohelet) v stari zavezi piše: „Je pravičnik, ki gine kljub svoji pravičnosti, pa je hudobnež, ki dolgo živi kljub svoji hudobiji.11 Priznati moramo, da nimamo odgovora na trpljenje. Mi ne Duhovna misel JURIJ BUCH župnik v St. Jakobu Kako naj razumem svoje trpljenje? A potem ni za scagati? Zame je čisto jasno, da nas Bog čez mero ljubi, da hoče našo srečo, da noče, da bi trpeli. Trpljenje je del našega sveta, neodrešenega, nepopolnega. Bog vzame človeka in svoje stvarstvo sploh tako resno, da ne poseže vmes. On tudi ni posegel vmes, ko je njegov sin visel na križu. Namesto da bi ljudi, ki so ga križali, kaznoval, je iz te mizere naredil največjo Ali me je Bog štrafal? moremo reči, to ali ono je krivo, da moramo trpeti. Seveda nekaj sami zakrivimo, nekaj nam drugi nakopljejo. Tudi okoliščine so včasih takšne, da nam zagrenijo življenje. A tu še vedno ostane tisti del, ki ga nihče ni zakrivil, ki enostavno pade na človeka in hočeš nočeš, moraš breme enostavno nositi. Nevarno bi bilo, misliti takoj na božjo kazen. Potem bi ljudi delili v tiste, ki jih Bog ljubi in v one, ki jih kaznuje. In da Bog kaznuje^ ker nas ljubi, ne more držati. Še mi ljudje ne kažemo svoje ljubezni s^ kaznovanjem, kaj šele Bog. Če bi Bog res kaznoval naše prestopke, kdo bi potem še obstal? obljubo: Bog odpušča, Bog tudi skozi trpljenje in smrt daje življenje. Torej Bog tudi nas ne kaznuje: Vemo naj, da nam je v trpljenju še posebej blizu. Kljub ali ravno s trpljenjem smo tudi mi na poti k popolnosti, k življenju. Iz tega izhaja moč, za nas in za druge. Naš pravni svetovalec dr. Branko Perč Na kratko želim obravnavali del kmečkega socialnega prava, ki je v zvezi z zakupom. Celoten pregled glede na obširno materijo seveda ni možen. Pravna podlaga za kmečko socialno zavarovanje je zvezni zakon o socialnem zavarovanju zaposlenih v kmetijstvu in gozdarstvu z dne I. I. 1979 (Bauern-Sozialversi-cherungsgesetz, BSVG). Ta zakon med drugim ureja bolniško, pokojninsko in nezgodno zavarovanje ! kmetov in njihovih sorodnikov. I. Obvezno zavarovanje A. Bolniško in pokojninsko zavarovanje: Obvezno zavarovanje pomeni, da so v okviru kmečkega zdravstvene-: ga, pokojninskega in nezgodnega j Zavarovanja zavarovani vsi prizadeli, neglede na željo prizadetega. Bolniškemu in pokojninskemu ! zavarovanju so načeloma podvrže-j ne naslednje osebe: i a) osebe, ki vodijo kmetijski ali gozdni obrat na lasten račun in lastno odgovornost ali na kateri račun in odgovornost se vodi tak obrat; j b) otroci, vnuki, posvojenci, pastorki ter tasti in snahe omenjenih oseb, v kolikor so glavnopoklic-no zaposleni v obratu in so dokončali 15. leto; c) glavnopoklicno zaposleni mož ali žena lastnika kmetijskega ali gozdnega obrata. Bolniško zavarovanje za osebe, imenovane pod točko a) obstaja le takrat, če presega enotna vrednost obdelovanega obrata šil. 13.000,-, Pokojninsko zavarovanje pa po preseganju šil. 33.000,- enotne vrednosti. Če vsote niso presežene, pri-: de v poštev tedaj obvezno zavaro-) vanje, če se določena oseba preživlja pretežno iz donosa podjetja. Določila BSVG le tedaj ne predpisujejo obveznega bolniškega zavarovanja, če je dotična oseba že j obvezno bolniško zavarovana na podlagi drugih zakonskih določil. Tako je polkmet, ki je zaposlen kol delavec in poleg tega obdeluje še svojo zemljo, že bolniško zavarovan na podlagi splošnega zakona o | socialnem zavarovanju (ASVG), pokojninsko pa se mora kljub temu še zavarovati po BSVG. V takem primeru je tudi žena izvzeta iz obveznega bolniškega zavarovanja pri BSVG in je zavarovana pri bolniški PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Oddaja v zakup in socialno pravo V zvezi z zakupom kmetijskih in gozdnih površin se vedno stavlja vprašanje, kako se to dejstvo izraža na socialno zavarovanje. zavarovalnici svojega moža (npr. Gebietskrankenkasse). Od I. 1. 1992 je v veljavi nov predpis glede pokojninskega zavarovanja zakoncev. Če oba zakonca skupaj vodita kmetijski ali gozdni obrat na lasten račun ter na lastno odgovornost, kar se praviloma dogaja, ali če sta oba zakonca solastnika, ali če imata kmetijo skupaj v zakupu in tedaj, če eden od zakoncev glavnopoklicno vodi obrat in je drugi polnopoklicno zaposlen na kmetiji, sta oba obvezno zavarovana s polovično zavarovalno vrednostjo obrata. Če je na primer eden od zakoncev obvezno zavarovan pri drugem pokojninskem zavarovanju, je drugi obvezno zavarovan pri kmečkem pokojninskem zavarovanju s celotno zavarovalno vrednostjo obrata in obvezanec za plačilo prispevka. B. Nezgodno zavarovanje: Obvezno nezgodno zavarovanje obstaja za obratovodjo, če dosega ali presega enotna vrednost kmetijskega ali gozdnega obrata šil. 2.000,-. Če vsota ni presežena, tudi tukaj velja določilo, da pride v poštev obvezno zavarovanje tedaj, če se določena oseba pretežno preživlja iz donosa obrata. Poleg obrato-vodje so nezgodno zavarovani tudi žena/mož, otroci, vnuki, pastorki, tasti in snahe ter starši, stari starši, posvojitelji, tast in tašča ter mačeha in očim obratovodje, v kolikor so zaposleni na kmetiji. Za obstoj ali neobstoj obveznega zavarovanja je v glavnih primerih merodajna enotna vrednost obrata. Ni torej merodajno lastništvo temveč gospodarjenje. Enotna vrednost se torej spreminja z dajanjem in jemanjem zemljišč v zakup; na primer se enotna vrednost poviša z jemanjem tujih zemljišč v zakup, kar seveda vpliva na obvezno zavarovanje. V tej zvezi je važno, da se zakupljene površine upoštevajo le z 2/3 enotno vrednostjo. V praksi se pogosto dogaja, da vzame mož od žene v zakup kmetijske ali gozdne površine ali solastniške deleže ali cel obrat. V tem primeru je treba prišteti celotno enotno vrednost površin. To določilo velja tudi za zakupe med starši (starimi starši, posvojitelji itd.) in otroci. ' II. Prijavni predpisi: Obratovodja je obvezan prijaviti sebe in osebe, ki so glavnopoklicno zaposlene v obratu (zakonec, otroci, vnuki itd.) v roku enega meseca pri pristojnem deželnem uradu kmečkega socialnega zavarovanja. Prav tako je treba poslati odjavo v roku enega meseca po prenehanju obveznega zavarovanja. Med trajanjem obveznega zavarovanja je treba javiti zavarovalnici v roku enega meseca vse merodajne spremembe. Sem spada med drugim tudi vsaka sprememba enotne vrednosti zaradi zakupa. Prejemniki kmečke pokojnine morajo obvezno javiti nosilcu socialnega zavarovanja vsako merodajno spremembo razmer, zato morajo javiti tudi vsako spremembo obsega obdelovane zemlje. Poleg obveznega javljanja so zavarovanci in upravičenci do prejemnikov tudi obvezni dajati podatke. Tako je potrebno na primer hraniti in na zahtevo predložiti na vpogled važna dokazila in listine (npr. zakupno pogodbo) in sploh dajati vse potrebne podatke. Krštive prijavnih predpisov ter obveznosti do dajanja podatkov pomenijo upravni prestopek in ga okrajna upravna oblast lahko kaznuje. Poleg tega je v teh primerih zavod socialnega zavarovanja upravičen do pribitka k prispevku. III. Izračun prispevkov: Podlaga za izračun prispevkov obvezanca za bolniško in pokojninsko zavarovanje je tim. zavarovalna vrednost kmetijskega in gozdnega obrata. To je odstotek enotne vrednosti obrata in predstavlja izračunani mesečni dohodek iz obrata. Ker so prispevki odstotki zavarovalne vrednosti, je višina prispevka navsezadnje odvisna od enotne vrednosti podjetja. IV. Oddaja obrata zaradi upokojitve: Eden od predpogojev za dodelitev predčasne starostne pokojnine je med drugim tudi oddaja kmetije ali zmanjšanje dosedanje zaposlenosti. Oddajo obrata ali zmanjšanje aktivnosti je možno doseči s predajo obrata na naslednika, s podaritvijo ali prodajo. Ni pa nujno potrebno, da se prenese lastništvo zemlje. Željeni uspeh se da doseči z oddajo zemljišč v zakup, z odstopom pravice užitka ali s priznavanjem pravice do gospodarjenja. Zakupna po- godba naj bo vedno v pismeni obliki. Tu je treba seveda upoštevati, da povzroča zakup celotnega obrata daljnosežne davčne posledice za zakupodajalca. Pogosto dajejo površine v zakup, da bi omogočili zakoncu lastno pravico do pokojnine. Preden se odločite za ta korak, dobro premislite vse socialnopravne in davčnopravne posledice. V. Varstveni dodatek: Varstveni dodatek naj bi zajamčil vsakemu pokojninskemu upravičencu določen minimalen dohodek. Če pokojnina dodatno z drugimi dohodki upokojenca ne dosega določene višine, se priznava varstveni dodatek (Ausgleichszulage). K ostalim dohodkom spada med drugim tudi tim. fiktivni preužitek (Ausgedinge). Fiktivni preužitek se obračuna z odstotkom enotne vrednosti kmetijskega ali gozdnega obrata. Če je bil npr. obrat v zadnjih 10 letih pred ključnim dnevom oddan, oddan v zakup ali so bile priznane pravice do gospodarjenja, se pri štejejo pri osebah, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z zakoncem in pri neporočenih osebah, mejni zneski (Richtsatz). Na podlagi povprečne enotne vrednosti zadnjih 10 se tako izračuna fiktivni dohodek iz površin, ki jih upokojenec ne obdeluje več, in se prišteje pokojnini. Izračun pokaže, ali ima upokojenec pravico do varstvenega dodatka ali ne. Nepomembno je, ali je upokojenec prenesel lastništvo ali je dal zemljišča v zakup. Tudi višina dejanske zakupnine ni pomembna. Če se je obrat predal pred več kot 10 leti, se priračuna dejanski dohodek. VI. Zavarovanje za primer brezposelnosti: Polkmetje morajo upoštevati, da nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, denarnega nadomestila med porodniškim dopustom ali denarnega nadomestila med dopustom, če vodijo kmetijski ali gozdni obrat z enotno vrednostjo nad šil. 54.000,-. Če želite ohraniti pravice iz zavarovanja za pirmer brezposelnosti, morate enotno vrednost (npr. z oddajo v zakup) pravočasno znižati pod zgoraj omenjeno vrednost. NAŠ UPOKOJENEC PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA 4 NAŠ UPOKOJENEC 11. oktober 1996 11. oktober 1996 Zdravniški nasveti Krista Krušic ima svojo ordinacijo v Celovcu, nasproti kapucinske cerkve (tel. 0463/501710) Delovna terapija (ergoterapija) -pomoč pri zdravstveni rehabilitaciji Krista Krušic iz Bilčovsa ima kot prva Korošica v Celovcu samostojno ordinacijo za ergoterapijo. Za Naš upokojenec na kratko opisuje, kje vse je možno s to delovno terapijo doseči zdravniške uspehe. Samostojnost v dnevnem življenju je za vsakega človeka samoumevna. Če je vzrok za gibljivost telesa kaka bolezen ali celo nesreča, je po zdravniški oskrbi in poleg drugih terapij zelo potrebna pomoč tudi s strani ergoterapije. Ergoterapija izvaja terapijo pri obolenjih ali po operacijah na roki, pri revmatičnih obolenjih sklepov, po možganski kapi ter mnogoterih drugih primerih, kjer je rehabilitacija velikega pomena. Če se za pacienta izkažejo vsakodnevna opravila kot oblačenje, slačenje, nega telesa, jesti in piti kot velik problem, potem svetuje ergoterapevtka, kako je možno izvedbo teh opravil olajšati. Potrebne so vaje in nasveti za samopomoč ter individualno izbrani pripomočki, ki olajšajo bolniku vsakodnevna opravila. Ergoterapijo načeloma zapiše zdravnik. Za posvet o zaščiti ergoterapevtka, ki ima samostojno ordinacijo. Specializirana sem na bolnike po operacijah na roki, ortopedijo in rev-matologijo. Terapijo načrtujem in izvajam zelo individualno. Terapija temelji na igri in kreativnosti delov roke, ker to bolnika še bolj motivira in mu posreduje občutek uspeha. Po potrebi izdelujem za roko tudi najrazličnejše opornice iz ter-moplastičnih materialov. Opornica je potrebna po operacijah, pri živčnih obolenjih, za izboljšanje moči mišic in gibljivosti sklepov. Pogostokrat nudi opornica tudi oporo pri delu; če je potrebno, opornica zagotovi, da roka miruje. Dobro poučenemu bolniku so ti terapevtski pripomočki v veliko korist in zagotavljajo precejšen uspeh. Terapijo je možno izvesti tudi na domu bolnika, če le-ta ne more v mojo ordinacijo. sklepov, ergonomični adaptaciji stanovanja ali delovnega mesta pa je možno obiskati ergote-rapevtko tudi brez zdravniškega priporočila. Na Koroškem sem trenutno edina diplomirana Najpogostejse napake v vsakdajem življenju starejšiljudi PIJEMO PREMALO? Starejši ljudje uživajo običajno premalo tekočine Ena naših glavnih napak v življenju je, da premalo pijemo. Skozi ledvice steče v 24 urah 180 1 tekočine. Ledvice jo očistijo in dva litra od tega izločijo. Drugi razstrupljevalni sistem je naša koža, ki z znojem izloča tekočino. Zato priporočamo dejavnosti kot so šport, savna ali podobno, ki razstrupljajo telo. Po možnosti naj se namreč vsak dan obnovi vseh pet litrov telesne tekočine. Če gremo na primer v savno, izgubimo pri teh izvedbah približno tri litre tekočine, ki jo nadomestimo navadno s čisto vodo. To pomeni, da menjamo tako že 2/3 naše telesne tekočine. Iz različnih raziskav vemo, da starejši ljudje dovajajo telesu na dan samo 1/2 1 dobre tekočine, to je čaj, voda in podobno. Ker ne uživamo vsak dan juhe pri kosilu ali zadostne količine drugih vrst tekočin, dobiva telo premalo tekočine. Če se to dogaja samo določene dneve ali tedne, problem še ril pereč. Dejansko pa uživamo leta in leta premalo tekočine; zato se medcelično tkivo in predvsem koža prezgodaj postara. Ravno kakovost kože je dober pokazatelj stanja tekočine v telesu. Če vzamemo kožo na licih med dva prsta in jo stisnemo, ne sme ostati stalna guba. Čas najbolj intenzivnega razstrupljanja so jutranje ure. Takrat lahko pomagamo ledvicam pri izločanju strupenih snovi z dovajanjem čiste vode. Žal pa takrat uživamo po navadi snovi, ki resorbirajo tekočino ali podpirajo izločanje vode, kot sta kofein in nikotin. Kava na primer pospeši izločanje seča, dodatno povečuje kislost in odvaja iz telesa dragoceno tekočino. Zato svetujemo tistim, ki potrebujejo jutranjo kavo zaradi nizkega krvnega pritiska, da popijejo pred zajtrkom in po možnosti tudi po njem četrt litra čiste vode. Glavni del uspešnih shujševalnih kur je običajno pitje določenih čajev v večjih količinah. Pri tem ni odločilno, kaj pijemo, ampak koliko tekočine užijemo. Različne vrste čajev pijemo, ker je bolj prijetno piti tekočine z različnimi okusi, kakor samo čisto vodo; to je lahko zelo dolgočasno, če traja dalj časa. Na žalost tudi ne znamo več ceniti okusa čiste vode, ker smo že navajeni, da pijemo raje vode, ki so obogatene z različnimi minerali, to je mineralna voda, sadni sokovi, umetni sokovi itd., ki zdravju bolj škodujejo kot koristijo. Lahko tudi omenimo, da dovajanje čiste vode v trenutku poveča koncentracijo z molekularnim nihanjem; zato je že navada po vsem svetu, da pijejo menedžerji na predavanjih stalno v majh-run požirkih cisto vodo. Koliko tekočine na dan potrebujemo? Iz izkušenj vemo, da starejši ljudje, ki leta uživajo premalo tekočine, izgubljajo občutek za žejo. Na sploh se ne smemo zanesti na žejo, ker ta pokaže le neko pomanjkanje. Žeja se pojavi, ko nekaj primanjkuje. Piti pa bi morali, da ne pride do pomanjkanja in se žeja še ne pojavi. Zjutraj, takoj ko vstanemo, poživi na primer 1/4 1 mlačne vode naša prebavila. Naj preizkušajo to predvsem vsi tisti, ki mislijo, da vpliva skodelica kave na odvajanje blata. V resnici aktivira prebavni sistem v 90% vseh primerov 1/4 1 mlačne vode. Če je že kava nujno potrebna, potrebujemo po zajtrku še 1/4 1 mlačne Tudi v sadju je zelo veliko tekočine. vode. Ker se ne moremo zanesti na žejo, je najbolj enostavno, da pripravimo kar dva litra tekočine v vrču in jo uživamo čez dan. Pri glavnih obrokih pa naj ne bi pili, da ne preveč razredčimo želodčne kisline; meso prebavljamo namreč najbolje v kislem okolju. Običajno použijemo tista dva litra tekočine nekako do 18., najkasneje do 20. ure zvečer. Tako nas ne ovira pri spanju povečano izločanje seča, ker ledvice izločajo že v dveh ali treh urah ustrezno količino seča. Lahko izpraznimo mehur še preden gremo spat in tako nas ne bo nič motilo pri nočnem spanju. Na koncu naj naštejem še vrsto prednosti zadostnega dovajanja tekočine glede določenih obolenj: * pomaga pri motnjah prekrvavitve, kot je mravljinčavost rok in nog; * poveča aktivnost; * zmanjša utrujenost in napetost; * znatno zboljša prebavo; * manj nas zebe v noge in roke, ker ledvice dobivajo dovolj energije, to je tekočine; * na sploh se poveča dobro počutje. Dragi starejši ljudje! Bodimo srečni, da živimo v deželi, v kateri je zadostna zaloga čiste, zdrave pitne vode, in izkoristimo to dejstvo v prid našega zdravja. Veliko uspeha pri natakanju vam želi dr. Ivan Ramšak NAŠ UPOKOJENEC 11. oktober 1996 11.oktober 1996 NAŠ UPOKOJENEC 7 Homeopatija kot alternativna Micina Kadar zbolijo, ljudje večinoma mislijo, da so njihovi simptomi posledica bakterij, virusov, toksinov ali drugih povzročiteljev, ki so napadli telo. Homeopatija temelji na načelu, po katerem so simptomi pogosto posledica delovanja telesnega obrambnega mehanizma, ki odgovarja na napad; zaradi tega je bolje zdraviti tako, da povečujemo odpornost, ne pa tako, da potlačimo simptome. Alternativna medicina Četudi z večino homeopatskih zdravil iz zelišč in mineralov zdravijo že stoletja, pa jih v homeopatski praksi uporabljajo z drugim namenom. Zdravnik predpiše bolniku z visoko vročino zdravila za zbijanje vročine, homeopat pa bo predpisal zdravilo, ki bi pri zdravem človeku temperaturo povišalo - ob predvidevanju, daje vročina način, s katerim se telo bori proti bolezni. Homeopati so tudi prepričani, da učinkovitost zdravila ne gre meriti po njegovi „moči“, kot v uradni medicini. Učinkovitost zdravila je mogoče povečati tudi tako, da njegovo moč navidezno oslabimo. Zgodovina Nekako pred dvesto leti se je mlad zdravnik Samuel Hahne-mann posvetil proučevanju biokemije. Med raziskavami je pričel preizkušati učinek nekaterih zdravil, ki so jih takrat pogosto predpisovali. Skušal je ugotoviti, kako delujejo nanj, če ni bolan. Delovanje kinina Na Hahnemanna je še posebno velik vtis napravil kinin, s kate- ZDRAVNIKI NA JUŽNEM KOROŠKEM, KI SE UKVARJAJO S HOMEOPATIJO Dr. Elisabeth AISTRICH, zdravnica za splošno medicino, Florian-Groger Str. 2/7, Celovec, tel.: 0463/54697 Dr. Robert BERGER MR., zdravnik za ženske bolezni, Neuer Platz 5/H, Celovec, tel.: 0463/513233 Dr. Erwin Frimmel, zdravnik za ženske bolezni, St. Veiter Str. 4/3, Celovec, tel.: 0463/54746 Dr. VVolfgang Kiihnl, zdravnik za splošno medicino, Koschatstr. 8, Celovec, tel.: 0463/501789 Dr. Mario MAVRHOFFER, zdravnik za splošno medicino, Villacher Str. 91, Celovec, tel.: 0463/230647 Dr. Erfried PICHLER, zdravnik za splošno medicino, Sterneckstr. 10, Celovec, tel.: 0463/511573 Dr. Marina PIRKER, zdravnica za splošno medicino, Villacher Str. 47, Celovec, tel.: 0463/23354 Dr. Charlotte RIEDER, zdravnica za splošno medicino, Deutenhofenstr. 8, Celovec, tel.: 0463/57686 Dr. Hartwig RIEDER, zdravnik za notranjo medicino, Neuer Platz 7, Celovec, tel.: 0463/55716 Dr. Michael ROBIN, zdravnik za splošno medicino, Glasergasse 2, Celovec, tel.: 0463/56805 Dr. lise SCHMID, zdravnica za splošno medicino, Heiligengeistplatz 4, Celovec, tel.: 0463/54170 Dr. Robert SCHMIDHOFER, zdravnik za splošno medicino, Benediktinerplatz 3, Celovec, tel.: 0463/516816 Dr. Sieglinde SORSCHAG, zdravnica za splošno medicino, St. Veiter Str. 41, Celovec, tel.: 0463/515655 Dr. Peter TRENKWALDER, zdravnik za notranjo medicino, Viktringer Ring 1 A. Celovec, tel.: 0463/310878 Dr. Doris UBELEIS, zdravnica za splošno medicino, Krobathgasse 8, Celovec, tel.: 0463/57161 Dr. Gerhard WEBER, zdravnik za ženske bolezni, Viktringer Ring 1 A, Celovec, tel.: 0463/310877 Dr. Patricia WINKLER-PAYER, zdravnica za splošno med., Benediktinerpl. 7, Celovec, tel.: 0463/516926 Dr. Hermann LEBER, zdravnik za splošno medicino, Kinderdorfstr. 2, Moosburg, tel.: 04220/2585 Dr. Edith DEFNER, zdravnica za splošno medicino, Sonnenhangstr. 81, Kotmara vas, tel.: 04220/2585 Dr. VVolfgang GUCHER, Velikovec, hiša zdravnikov, tel.: 04232/2326 Dr. Erwin BERGER, zdravnik za splošno medicino, Beerenweg 4, Škocijan, tel.: 04239/2480 Dr. Emil SMOLNIG MR., zdravnik za splošno medicino, Grabalja vas 60, Škocijan, tel.: 04239/2501 Dr. Peter SMOLNIG, zdravnik za splošno medicino, Vinograd 16, Miklavčevo, tel.: 04237/2023 Dr. Jura j PAJED, zdravnik za splošno medicino, Hauptplatz 79, Železna Kapla, tel. 04238/8180 Dr. Harald STOSSIER, zdravnik za splošno medicino, Toppelsdorl" 40, Žihpolje Dr. Ulf BČHMIG MR., zdravnik za splošno medicino, Kogelvveg 1, Kriva Vrba, tel.: 04229/2528 Dr. Michael BURGER, zdravnik za splošno medicino, Markuš Pernhardstr. 15, Vrba, tel.: 04274/2645 Dr. Sigrid WOLBANK, zdravnica za splošno medicino, Goriacherstr. 8, Vrba, tel.: 04274/2883 Dr. Holger SARLAV, zdravnik za splošno medicino, Sonnental 92, Vrba, tel.: 04274/52866 Dr. Robert STANITZNIG, zdravnik za splošno medicino, MoGlacher str. 3, Vrba, tel. 04274/3716 Dr. Otto HOFER-MOSER, zdravnik za splošno medicino, Rožek 19, tel.: 04274/4340 Dr. Maria ACHE, zdravnica za splošno medicino, Kolnhofsiedlung 46, St. Veit Dr. Wolf ARRCIH, zdravnik za ženske bolezni, Klagenfurter Str. 20/1, Beljak, tel.: 04242/22255 Dr. Sabine LEPUSCFIITZ, zdravnica za splošno med., Ludwig-Walter-Str. 26A, Beljak, tel.: 04242/318618 Dr. Ortwin RAINER, zdravnik za splošno medicino, Warmbader Allee 11 A, Beljak, tel. 04242/57239 DDr. Michael RUMPOLD, zdravnik za splošno medicino, Widmanngasse 32/1, Beljak, tel. 04242/23966 Dr. Karl-Hans STEINER, zdravnik za ženske bolezni, Peraustr. 33/1, Beljak, tel.: 04242/219330 Dr. Sieghard VVILHELMER, zdravnik za splošno medicino, Rankengasse 15, Beljak, tel.: 04242/52378 Dr. Traude WEBER OMR., zdravnica za splošno medicino, Postgasse 3, Beljak, tel.: 04242/28548 Dr. Hans SMETANA, zdravnik za splošno medicino, Škofiče, tel.: 04274/2519 Dr. Elke PLESCHBERGER, zdravnica za splošno medicino, Ričarja vas rim so južnoameriški Indijanci uspešno zdravili malarijo, v Evro- : po pa so ga prinesli jezuitski misijonarji. Najbolj ga je presenetilo, da je dobil mrzlico, če je vzel dozo kinina; pravzaprav je dobil simptome, kakršne bi lahko pričakoval pri napadu malarije. Hahnemann je na temelju svoje izkušnje sklepal, da simptomi malarije niso znaki bolezni, ampak znaki odpora, ki ga telo nudi bolezni. Pričel se je spraševati, ali ne bi to moglo veljati tudi za druge bolezni. Sam in s prostovoljci je prizkusil še druga zdravila in ugotovil, da so njegova predvidevanja točna. Zdravilo, ki je sprožilo določene simptome pri zdravem človeku, je bilo zdravilo za enake simptome pri bolnikih. „Podobno s podobnim66 Princip homeopatije, kot ga je izrazil Hahnemann, je ta, da se podobno zdravi s podobnim. Sicer pa zamisel nikakor ni bila nova. Tako zdravljenje so lahko opazovali antropologi pri plemenskih vračih, četudi na drugačen način: simptome so včasih zdravili z zdravilnimi zelmi, ki so bile podobne obolelemu organu npr. tako, da so rastlino, ki je imela ušesu podobne liste, dajali proti bolečinam v ušesu. Toda že zdravnikom Hipokratove šole je bilo znano, da se podobno zdravi s podobnim v Hahnemannovem smislu; to je bilo tudi eno od načel, ki jih je v renesansi oblikoval Paracelsus. Oče britanske medicine Thomas Syndekam je v 17. stoletju poudarjal, da je treba imeti simptome za znake boja telesa proti bolezni. To pomeni, je zatrjeval, da telo izloča vzrok za motnjo in tako omogača ozdravitev. Uradna medicina pa je še naprej razumevala simptome v smislu alopatskih načel, ki jih je postavil Galen v času Marka Avrelija v 2. stoletju. Tako so npr. mrzlico vedno zdravili tako, da so zbijali vročino. Le ena homeopatska praksa je naletela na delno priznanje: cepljenje majhnih otrok proti črnim kozam z majhnimi količinami izcedka bolnika, ki ima lažjo obliko bolezni. Razen redkih primerov so otroci preživeli. Hahnemannove „potence66 Medtem, ko je Hahnemann v Nemčiji opravljal svoje raziskave, je dr. Edvard Jenner v Avstriji njegovo načelo po naključju še razvil. Ko je preizkušal, ali je kaj resnice v govorjenju starih žena, da mila oblika kravjih koz zavaruje človeka pred črnimi kozami, je uspel zbrati dokaze, ki so njegove kolege prepričali, da cepljenje z izcedkom kravjih koz varuje pred epidemijo črnih koz. Če bi se Hahnemann osredotočil na homeopatsko zdravljenje in imunizacijo v najpreprostejšem smislu, se pravi v skladu s principom, da je treba podobno zdraviti s podobnim, bi ga danes imeli za enega največjih inovatorjev v zgodovini medicinske znanosti. Med raziskavami je Hahnemann odkril še nekaj: da potenca homeopatskega zdravila ni povezana z njegovo močjo, merjeno po običajnih metodah. Hahnemann je trdil, da postane zdravilo še učinkovitejše, če je razredčno v destilirani vodi v razmerju 1:100. Hahnemann pa ni ostal samo pri razredčenosti („potenci“, kot je temu rekel sam) ena proti sto. Vzel je kapljico razredčene snovi in jo še naprej „potenciral“, dokler po znanstvenih merilih v raztopini ni ostala le še molekula prvotnega zdravila. Hahnemann je trdil, da je zdravilo šele tedaj zares učinkovito. Načelo „potenciranja“ je bilo na videz tako protislovno, da ga je zavrnila velika večina zdravnikov. Načelo je tudi neizbežno povzročilo odpor izdelovalcev zdravil in lekarnarjev, ki so dojeli, da bodo ob dohodek, če se bo to krivoverstvo razširilo. Od leta 1810, ko je Hahnemann objavil svoj Or-ganon der Heilkunst, uradna medicina prav do danes oporeka homeopatiji in jo pogostoma odkrito napada. Postopek Prvi obisk pri homeopatu se skorajda ne razlikuje od obiska pri zdravniku, razen glede določanja anamneze, ko je obširnejša in se dosti bolj ukvarja s pacientom kot posameznikom, ne pa toliko z boleznijo, zaradi katere trpi. Diagnoza ni zgolj rezultat objektivnih testov, kakršnih se poslužujejo alopatski zdravniki pri razpoznavanju bolezni, temveč izvira bolj iz tega, kar homeopat vidi, občuti in sliši. Način, po katerem se homeopat odloči za način zdravljenja, je zelo podoben tistemu iz Hahnemannovega časa. Čisto poseben pristop Pred nekaj leti je Homeopatski sklad za raziskave in izobraževanje zaprosil zdravstvenega dopisnika pri nekem listu, ki je bil tudi sam zdravnik, naj napiše objektivno reportažo o homeopatiji. Reportažo so nato objavili kot posebno brošuro z naslovom Medicine in the Round. Novinar kot najopaznejšo značilnost, ki jo je odkril med pisanjem reportaže, omenja ..zdravnikov odnos do pacienta". Podobno kot pri uradni medicini je najprej na vrsti anamneza novega pacienta, „toda jemanje anamneze poteka nekako drugače. Ne upoštevajo samo diagnostičnih simptomov, ampak tudi pacientovo osebnost in konstitucijo - telesno in duševno - kot se odraža v temperamentu in razpoloženju." Upoštevano je tudi to, kaj pacient mara in česa ne; ..pacient je zaradi prehlada vznemirjen, upira se mu vsaka maščoba, kadar je bolan, hoče biti sam -vse take informacije zapišejo in jih primerjajo, tu se na podlagi te- ga odločajo za način zdravljenja". Nujno mora homeopat sklepati o zdravilu. Kako se izbira zdravilo, je opisano v delu Homeopatsko predpisovanje (Homeopathic Prescribing) Adolfa Voegelija. Celo pri navadnem prehladu temelji izbor ne le na vrsti prehlada in stopnji simptomov, temveč tudi na načinu življenja in osebnosti prehlajenega. Orešček loganiaceje se na primer najpogosteje predpisuje ob začetku prehlada in to sredstvo je „še posebej učinkovito pri tipu ljudi, ki ustrezajo temu zdravilu - to so tisti, ki postanejo kolerični in razdražljivi, če so prisiljeni ostati doma, ki živijo pod velikim pritiskom zaradi dela in zaradi tega ne prenašajo prehlada"; arsenicum album „je še posebej prikladen za suhljate ljudi, ki so zmrzljivi, in jim primanjkuje energije; to je eno od maloštevilnih zdravil, ob katerem prehlajen človek okreva v topli sobi"; pulsatillo pogostoma predpisujejo ..proti koncu prehlada" in je najučinkovitejši „pri, ljudeh, ki so občutljivi za pripombe". Pripravljanje zdravil Sledi pripravljanje zdravil. Če je zdravilo v trdnem stanju, ga bodo zdrobili v možnarju z neaktivno sestavino, če je tekoče, ga bodo razredčili v destilirani vodi in mešali s posebno napravo, dokler raztopina ne bo pripravljena. Zdravilo pripravijo do tiste stop-nje-„potence“, ki jo ima homeopat za potrebno. Homeopati se glede potrebnega potenciranja ne strinjajo. Potenca, ki ustreza delu zdravila na 99 delov razredčila, je označena z „1 C", proces pa lahko poteka še naprej, do potence „10 C“ ali celo do „2000 C". Zaradi tega je očitno, da ljudje, ki niso obiskali homeopata, ne kupujejo homeopatskih zdravil - čeprav jih je moč kupiti vedno več. Obstajajo tudi publikacije s popisom zdravil za različne simptome, od tvorov do rumene mrzlice, toda večinoma so namenjene homeopatom. Homeopatska zdravila je treba varovati pred onesnaženjem. Hraniti jih je treba v nepredušnih posodah in jih izpostavljati zraku samo toliko časa, kolikor je potrebno, da jih vzamemo iz embalaže in zaužijemo. Z drugimi zdravili naj jih ne bi jemali (četudi so o tem mnenja različna). Nekateri homeopati prepovedujejo na primer kavo, sladkarije in druga poživila. Homeopatska zdravila so različnih oblik: tablete, praški, zrna, tinkture in mazila. Potenca zdravila in pogostnost jemanja je najprej zadeva homeopatovega mnenja, pa tudi pacientovih izkušenj in zdrave pameti. Primeri Homeopatski praktiki menijo, da homeopatija ponuja terapevtske alternative za skoraj vsa zdravila uradne medicine, pa tudi zdravila, ki so na splošno boljša in manj nevarna. Večina homeopatov priznava, da močno alo-patsko zdravilo, na primer ustrezen antibiotik, lahko ostane na voljo takrat, ko bolezen ogroža življenje, na primer pri virusni infekciji. Toda bolniki, ki pridejo k homeopatu, večinoma pričakujejo, da bo sposoben ugotoviti in ozdraviti prav vsako bolezen. Samopomoč Kupiti je mogoče „zavoj prve pomoči", v katerem je deset ali več standardnih homeopatskih zdravil z navodili, kako zdraviti večino lažjih motenj - prehlad, slabo prebavo, morsko bolezen in podobno. Homeopati temu ne nasprotujejo, toda uporabnike opozarjajo, naj se ne zatekajo k „prvi pomoči", dokler se ne seznanijo z nekaterimi splošnimi dejstvi o homeopatiji in dokler si niso na jasnem o lastnih potrebah, kajti nekatera od standardnih homeopatskih zdravil niso primerna prav za vsakogar. Nekatera standardna zdravila imajo imena, ki vzbujajo strah, npr. nux vomica (orešček loganiaceje) ali arsenicum in bi lahko bila tudi smrtno nevarna, če bi jih jemali nerazredčena taka, kakršna pridobijo iz strupenih rastlin, na primer iz volčje češnje ali iz toksičnih mineralov. V homeopatskih količinah pa niso nevarna. Glede na stopnjo, ki jo je dosegla priznana medicina, ki se opira na močna zdravila z vse preveč pogostimi škodljivimi stranskimi učinki, je moč homeopatije prav v tem, da obstaja ena vrsta neprijetnih reakcij, na katero opozarjajo vsi homeopati, naturopati in drugi praktiki naravnega zdravljenja. Spodbujanje človeškega telesa, naj izloči škodljive snovi, je lahko nekaj časa silovito, spremlja ga bruhanje ali driska, pojavita pa se lahko tudi osip in srbečica. Toda to niso stranski učinki, temveč samo znamenje, daje zdravljenje učinkovito. NAŠ UPOKOJENEC 11. oktober 1996 11.oktober 1996 NAŠ UPOKOJENEC 9 Iz življenja Društva upokojencev Pliberk Uspelo mednarodno srečanje upokojencev Ko smo več ali manj srečno prestali mokre pasje dneve in se skoraj ves september greli v toplih prostorih, se malo ozrimo nazaj. Prvi izlet je bil šele 10. avgusta v slabem vremenu na ReiBeck. Zanimive so velike gradnje in naprave v teh gorah z jezovi in zbiranjem voda za proizvodnjo električne energije. Neverjetno, kaj zmoreta danes tehnika in znanost! Jormak - sejem Tudi letos smo imeli upokojenci svoj dan v šotoru društva „Edinost“. Vsako leto je večja udeležba in ponudba dobrin. Na ta pliberški jormak prihajajo ljudje iz cele Podjune in Mežiške doline. Kot že nekaj let, smo imeli upokojenci svoj dan, ko avtobusi pripeljejo starejšo „mladino“ in na mah je šotor poln. Lep in zanimiv je bil v kulturnem programu nastop društva Šmarje pri Jelšah, ko je folklorna skupina uprizorila stare kmečke plesne običaje v starih kmečkih oblekah ob spremljavi harmonik dveh deklic, nato pa je mladina s Kozjega zaplesala v živahnih ritmih. Zenska skupina je prepevala narodne pesmi pod vodstvom gospe tajnice Ivanke Vehovar. Tudi letos je bil živahen srečolov, saj so bili bogati dobitki: 1. sedemdnevni zdravstveni dopust v Termah Lendava, 2. Vestnikov Hit v Umagu, 3. dve žimnici in 4. pol prašiča. Društvo se številnim podpornikom pri zbiranju daril iskreno zahvaljuje! Pliberški upokojenci se zelo radi udeležujejo „Matjaževe-ga“ žegnanja. Vedno imajo kvaliteten program z vrhunskimi umetniki, tako v petju, glasbi in nastopih plesov oziroma baleta. Gospa Marija Žele v Dobu je 18. avgusta slavila svoj 80. rojstni dan še čila, zdrava in vedno nasmejana. Društveniki so jo obiskali in ji voščili z željo, da bi še mnogo let ostala krepka in zdrava! Smrtni slučaj V vsaki številki upokojenca se moramo, žal, spomniti naših rajnih, ki so nas zapustili in šli v večnost. Tokrat je preminil Jože Blažej z Letine. Tudi upokojenci globoko sočustvujemo z ženo Doro, sinovoma in vnuki! Pokojni Jože je bil nadvse dober mož in ljubeč oče. Številno sorodstvo in sosedje ga bodo zelo pogrešali, ker je bil do vseh vljuden in postrežljiv. Naj mu bo obilo povrnjeno! Vaški praznik Šmihelsko Katoliško prosvetno društvo je letos že pet- najstič priredilo vaški praznik. Na njem prikazujejo stare kmečke običaje, na primer, kako so si sami na preprost način izdelovali razna orodja in pokazali njih uporabo. Vaški praznik je pravo ljudsko slavje za spodnji del Pod- Meseca avgusta so bili naši upokojenci na izletu fdali Reifieck. Glavno nagrado Našega tednika je dobila gospa Neža Lubas iz Vogrč, ki se bo zdaj peljala na dopust v lendavske toplice. june, saj se zbere številno ljudstvo vseh starosti, tako mladi kakor starejši. Naše agilno društvo izgrajuje društvene prostore iz samega idealizma. Nešteto ur in prostega časa žrtvuje mladina v prid domače prosvete. Gonilna sila je neumorni predsednik Karel Gril s svojimi sodelavci, tako tajnica gospa Lenčka Budin, ter številna mladina, ki že sama dela svoje projekte, predvsem na lutkovnem področju. Seveda na tem prazniku vedno sodelujeta zbor „Gorotan“ ter godba „Korenika“; obe skupini vodi Albert Kraiger. Želimo le, da bi tudi y prihodnje imeli vedno tako lepo vreme, kakor je bilo letos, saj to razpoloženje dvigne! Alojz Krištof' S srečolovom imajo upokojenci vsako leto posebno veselje; letošnje nagrade so bile posebno bogate. Ob jedači in pijači je bilo srečanje upokojencev zelo zabavno in je trajalo ves popoldan. DOBRODOŠLI Tudi za bogat kulturni program je bilo poskrbljeno. Med drugim je plesala tudi folklorna skupina. Radio „ Koroška" iz Slovenije se je v živo javila z mednarodnega srečanja upokojencev. 10 NAS UPOKOJENEC 11.oktober 1996 Iz življenja društva upokojencev Podjuna Izlet je podjunske upokojence vodil na zgodovinska tla v dolino reke Soče v Slovenijo, kjer so slišali mnogo o krvavi zgodovini te doline in spoznali tudi njeno lepoto. Kulturni in zabavni jesenski izlet na zgodovinska tla v Kobarid Dolina reke Soče je bila cilj izleta naših podjunskih upokojencev, ki so se namenoma podali v ta zgodovinsko tako znani slovenski kraj. Društveni odbor je za letošnjo jesen določil vožnjo v dolino reke Soče in goriško Brdo v Sloveniji. Zanimanje članov je precejšnje. Avtobus in kombi sta bila do zadnjega sedeža zasedena, nekateri člani pa so morali zaradi pomanjkanja prostora ostati celo doma. Ker je bila proga tokrat nekoliko daljša, smo se odplejali že ob 6. uri zjutraj. Po dolgi deževni dobi je bil kot nalašč 26. september sončen. Na naši vožnji smo morali čez dva mejna prehoda, najprej pri Vratih v Italijo in kmalu nato čez Predel v Slovenijo. Tam smo se tudi za nekaj minut ustavili; kljub soncu je bilo precej hladno, saj leži Predel tisoč metrov nad morsko višino. Razgled pa je bil čudovit: pred nami je mogočni Mangart, ki je bil že ovit s snežno odejo. Od Predela smo se peljali po zelo strmi cesti v mesto Bovec, kjer se srečujejo ljubitelji rafting-športa iz cele Evrope. To je tista športna panoga, kjer se vozijo s čolnom športniki po deroči Soči, kar je izredno nevarno. Že marsikdo je tam pustil svoje življenje. Od Bovca naprej se odpira cela Soška dolina, ki ima zelo krvavo zgodovino. Naš član društva dr. Vrbinc je med potjo pripovedoval o tragediji prebivalcev te doline in o znanem goriškem slavčku Simonu Gregorčiču, ki je prerokoval, da bo nekoč tekla od krvi rdeča Soča. In res, tako se je zgodilo med prvo svetovno vojno. V teh krajih in gorah je padlo 1,2 milijona vojakov in civilistov. Polovica je bila Italijanov, polovica pa Avstrijicev vseh različnih naordnosti tedanje monarhije. Pesnik Simon Gre- gorčič, kateremu so v njegovem rojstnem kraju v Kobaridu postavili mogočen kip, je bil duhovnik in je bil menda zaljubljen v mlado učiteljico. Tedaj je napisal tudi zelo veliko ljubezenskih pesmi kot so to „Si-noči je pela“ ali „Sinoči je na vrtu plela“. Tudi po 150 letih so njegove pesmi še žive v narodu. Mesto Kobarid je bil naš prvi cilj. Najprej smo si ogledali muzej, ki prikazuje vse vrste orožja prve svetovne vojne, izvirne slike bitk in nepopisne tragike nedolžnih vojakov v tej soški fronti. Ogledali smo si tudi kratek film o tej veliki moriji. V gorovju še menda danes vedno spet najdejo vse vrste predmetov in kosti padlih vojakov. Po tem ogledu smo šli v bližnjo restavracijo na kosilo, nato pa v vinski kraj Goriška Brda. To bi naj bil največji vinski kraj z najboljšim vinom Evrope. Ker so imeli domačini ta dan polne roke dela s trgatvijo, niso imeli časa, da bi nas pogostili z domačimi specialitetami, dobili pa smo dovolj dobrega domačega vina in komaj so zmogli nositi litre našim žejnim upokojencem. Še bi sedeli, toda čas nas je priganjal, saj je bilo treba kreniti proti domu. Na poti domov smo zvedeli še marsikaj zanimivega od Vladimirja Wakouniga in Katice Marketz, ki je načela eno pesem za drugo, tako da smo praktično peli vso pot domov. Ko smo prišli na Koroško, smo v restavraciji ob avtocesti še enkrat počivali in se okrepčali. Sienčnikov šofer Francej nas je nato pripeljal varno domov, prav tako naš blagajnik Peter Štern, ki je vozil s kombijem. Po tem uspešnem izletu vabimo vse upkojence že na naslednjo skupno prireditev in naslednji izlet. Piše Martin Komar 11.oktober 1996 NAŠ UPOKOJENEC n Celovec leta 1832 -v dobi bivanja dr. Franceta Prešerna v Celovcu Celovec je štel po popisu iz leta 1831 12.421 prebivalcev: notranjemu mestu je treba prišteti: Šent Vidskcu Velikovško, Beljaško in Vetrinjsko ter nekaj bližnjih okoliških vasi kakor Št. Peter, Št. Rupert, Št. Martin. Mesto, ki je bilo vse do francoske dobe obdano z zidom, je imelo šest velikih trgov: Novi in Stari trg, trg sv. Duha, benediktinski ali lesni trg, kardinalski in trg za seno, šest malih trgov, med drugim sadni in mesni trg ter 32 ulic. V mestu je stalo 455 hiš, v predmestjih 273 in v 10 okoliških vaseh 166 hiš. Hiše so bile po največ enonadstropne, le redko dvonadstropne, ki so bile po veliki večini pokrite s škodljami. V Prešernovem času je pa bilo morda že kakih 50 do 60 hiš kritih z opeko, mestni štatut je za bodoče dopuščal le take strehe. Mesto je bilo dobro preskrbljeno s strelovodi, ki so moleli v nebo kot jambori ladij, tako, da je tujec od daleč mislil, da se bliža morskemu mestu. Za razsvetljavo ulic je skrbelo 500 latern, čiščenje mesta od snega in ledu se je oddalo družbenim potom. Izvrstno je delovala požarna hramba, tako da 40 let nazaj ni bilo večjega požara, četudi so bile hiše krite s škodljami. V mestu je živelo 26 duhovnikov, prav toliko benediktincev, 16 kapucinov, 67 članic ženskih redov, 271 plemičev, 211 uradnikov in 477 meščanov (trgovcev, obrtnikov, umetnikov in podobno). Protestantov je bilo 30 do 40, vsi ostali so bili katoličani. V mestu so delovale 3 zavarovalnice, v glavnem tržaška Azi-enda Assicuratrice. O šegah in običajih poroča takratni pisec Schultes takole: Okolje v mestu je kazalo precejšnjo stopnjo omike. Nemška govorica, ki se je bolj cesto govorila kot v drugih mestih, je spominjala na „kranjsko pojočo govo-rico“, ki se je tudi slišala pri navadnih ljudeh. Med plemstvom se opaža soseščina Italije; delovni razred pokazuje v jeziku in obleki vpliv iz Kranjske, ki se France Prešeren je bil leta 1832 v Celovcu pokazuje na rjavih rekelcih Slovencev (Wenden), ki prihajajo ob nedeljah v mesto, da uživajo svojo pijačo, ki se imenuje olje (Steinbier), vriskajo in pojejo. Malo se vidi malomeščanskega, visoka ravan se opaža zlasti v kavarnah, ki so izvenredno elegantne. Celovec je imel v Prešernovih časih zgolj oblastvo okrožnega urada: leta 1825 se je celovško okrožje vključilo v Ilirijo, ki je imela v Ljubljani svoje središče. Pač pa je imelo v Celovcu sedež notranje avstrijsko-primorsko apelacijsko in kriminalno nadso-dišče, pod katero je spadala tudi Ljubljana. Prav zaradi te sodne organizacije je moral Prešern priti v provincialni Celovec, da položi svoj odvetniški izpit. Politično središče pa je bilo tedaj za Kranjsko in Koroško v Ljubljani, katero stanje je trajalo vse do leta 1849. Mestni svet (magistrat) je obstojal iz 24 voljenih svetnikov z županom na čelu; podrejen je bil okrožnemu uradu. Licejska knjižnica je posedovala približno 26.000 zvezkov. Delovala je c. kr. družba za kmetijstvo in umetnost na Koroškem, pri kateri je uspešno sodeloval prof. Ahacelj, ki se dvakrat omenja kot za koroško pri rodoslovje zaslužen mož, ki je z nenehno ljubeznijo in lepimi uspehi predaval matematiko. Tiskarna Kleinmayr je izadala od L 1. 1777 dvakrat na teden „Klagenfurter Zeitung", „Ca-rinthia“ je začela izhajati že leta 1811, ..Kaerntnerische Zeit-schrift“ leta 1818; ti časopisi in revije predstavljajo znanstveno plat koroškega kulturnega življenja. V mestu so poslovale 4 knjigarne. Delovalo je društvo za prijetno zabavo (Cazino), ki je nudilo ob pustu kar tri velike zabave: društvo je imelo 140 do 180 članov. Delovalo je tudi gledališče, ki ga je Prešern obiskoval, kakor izhaja iz njegove korespondence. Pri podrobnem opisu gospodarstva pisec Herman obžaluje, da Drava ne teče v Jadransko morje, kar bi bilo velikega pomena za Celovec, ki bi se tako razvil v veliko trgovsko mesto. Ko je bival leta 1832 Prešern v Celovcu, so poslovale tri lekarne, 12 pekarn, 4 slaščičarne, 13 producentov stare pijače („ua“), 4 brivci, 18 mesarjev, 22 prodajalcev sadja, 2 ključavničarja, 46 krojačev, 10 mizarjev, 4 urarji, 39 gostilničarjev, ki so prodajali vino, 29 onih, ki so točili pivo, ki se mu pravi „u“ in končno 12 advokatov. V Celovcu je izhajal poleg že imenovane „Klagenfurter Zei-tung“ in „Kaerntnerische Zei-tung“ še tednik „Carinthia, Ein Wochenblatt fiir Vaterlandskun-de, Belehrung und Unterhal-tung“, ki je bila nemara najstarejša revija v Srednji Evropi: ob Prešernovem času je štela že 22. letnik. Leta 1832 je prinašala ta koroška revija še slovenske prispevke, četudi bolj redko, saj je bil list ob ustanovitvi zamišljen Iz naše zgodovine kot skupno domovinsko glasilo obeh narodov na Koroškem; Urban Jarnik je prva leta mnogo objavljal v tem koroškem tedniku. Jernej Levičnik (1808-1883), tedanji bogoslovec v Celovcu, objavlja v prvi številki priložnostno pesem „Obzhutleji“ prvi dan leta 1832, v 9. številki „0 prašniku Shtirdeseto - letniga Zesarstva Franza I, 1. dan Sushza 1832“ (L. k.). Prav v isti številki objavlja S. (Zupan Jakob) pesem: Franu Craliu, Ilirjanou Mnogo letie“, v številki 12 objavlja isti pesnik prigodnico plemiču Schmidburgu guvernerju Ilirije: „Dravljanam Savljani“. Pesmi je priključen nemški prevod. Nek Lubomir objavlja simpatično recenzijo: Erfreuliche Erscheinung in der slov. Literatur o Murkovih knjigah: „Handworterbuch“ in „Kurze Sprachlehre fiir Deut-sche“. Jarnika, kije bil tedaj župnik v Blatogradu, imenuje najbolj zaslužnega koroškega slavista, ki pripravlja z veliko vnemo in pridnostjo svoj Etymologikon, ki se je že tiskal pri Kleinmayer-ju. V 19. stoletju je tiskarna Leon tiskala številne slovenske knjige v Celovcu. V dokaz glej dr. Theodor Strasti!: Bibliographie der im Herzogtume Karnten bis 1910 erschienenen Druckschrif-ten. Isti pisec objavlja v številki 12 obširno poročilo o Jarnikovi omenjeni knjigi: Pisec hvali avtorjevo temeljito jezikovno znanje in njegovo neutrudljivo jezikovno raziskavanje ter ga imenuje kot „slavno znanega gospoda župnika Urbana Jarnika, ki postavlja slovenski jezik z ocenjenim delom na visoko ravan kulture (omike). “ Vse te pesmi in članki so bili objavljeni v času, ko je bival Prešern v Celovcu. Knjige Murnikov in Jarnikov pa ravno tako omenja Prešeren v svoji korespondenci. PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Teritev je bila nekoč družabno srečanje Med nekdanjimi jesenskimi opravili je posebno teritev slovela po izredno številnih starih šegah in navadah. Sam se še dobro spominjam, kako so na južnem Koroškem vsaj do druge svetovne vojske sejali lan - v Rožu in na G ura h mu pravijo „pradvo“ (= predivo) - in konopljo. Na jesen so ju „popipali“, povezali v „pušle“ (šope) ter spravili domov. S „hriflnom“ (grifelj-nom), tj. z grabljam ali glavniku podobno pripravo, so v Rožu in na Gurah, podobno pa tudi drugje, odstranili semenske glavice od steblovja, lanene seme pa peljali „na stope", da so „naphali" domače jedilno in zdravilno laneno olje. Laneno in konopno steblovje so „prestrli“ po travnikih, da se je „uležalo“. Uležano steblovje so spet povezali v „pušle“ ter spravili pod streho, kjer je čakalo na teritev. Namen teritve pa je bil, da so iz lanenih in konopnih stebel dobili nežna vlakna, predivo, ki so ga predice nato okrtačile v prejo, kot prejo spredle v niti, iz katerih je tkalec naredil domače platno ali prt. Teritve so se začele šele v pozni jeseni o sv. Uršuli (21. oktobra) ali pa šele po Vseh svetih, ko je bilo delo na polju že v glavnem končano. Vabili so terice od blizu in daleč. Njihovo število seje ravnalo po tem, koliko lanu in kono-pelj je bilo. Navadno so zaposlili deset do dvanajst, pa tudi več te-ric. Pri izbiri teric seje gospodinja ozirala po stari šegi na želje vaških in sosednih fantov. Teritev je bila povsod imeniten domač praznik. Ponos vsake gospodinje je bil, da soji terice natrle čimveč prediva za preskrbo z domačim platnom. Terice so šle navsezgodaj na delo, pogosto že ob kakih dveh ponoči. Po izdatnem zajtrku so šle s trlicami pod pazduho, skoraj praznično oblečene, na terišče zunaj vasi. Spotoma so jim ponekod nagajali vaški fantje, jim nastavljali polena na pot ali pa napeli vrv čeznjo, da so se dekleta spotikala, ter jih strašili z oponašanjem živalskih glasov, kakor poroča Josip Sašel. Zastavljanje poti nas spominja na t. i. napenjanje" ali „šranganje“, tj. obredno zadrževanje svatov na poti k poroki. Narodopisni tolmačijo to šego kot obredno čaranje za odvrnitev nevoščljivih zlih duhov, oponašanje živalskih glasov pa bi utegnilo pomeniti, da so si naši prednik v predkrščanski dobi zle duhove morda predstavljali v živalski podobi, kakor meni Georg Graber. Na terišču zunaj vasi je bila, primerno oddaljena od hiš, iz kamna zidana terična jama ali „fištrna“. kakor ji pravijo na Radi šah in v Podjuni. Pri Zilji ji pravijo „frnjača“. Bila je približno dva metra dolga in enako široka, pa kake tri metre globoka, segala je kaka dva metra v zemljo. V njej je gospodar zakuril s štori in bukovimi ali drugimi grčami primerno močan ogenj. Na obzidju jame je bil lesen okvir iz tramov, ki so imeli vdolbine. V nje so čez jamo vzporedno položili 3 do 4 cm tolste drogove, na katere so „prestr-li" lan in konoplje. Skrb za terično jamo so izročili navadno starejši, izkušeni terici, ki so ji pravili „ta suha" ali „suhla“ ali „suha baba". Od nje je bil v veliki meri odvisen potek teritve. Bila je „kakor matica pri bčelah", mi je dejal kmet Lambert Pisjak (1899-1962), p. d. Pridovnik na Radišah, ko je pripovedoval o tericah. Vse se je sukalo okli nje. Morala je biti skrbna. pa tudi kratkočasna. Skrbela je za to, da se lan in konoplja nad ognjem nista vnela, pa tudi, da se nista prepočasi sušila, da tericam ni zmanjkalo dela. Terice so ob terični jami našle pripravljeno t. i. „kozo“, dolg tram z vdolbinami, vsaki vdolbini nasproti pa v zemljo zabit kol z vdolbino. Med kozo in kol je vsaka terica stisnila in pripela trlico. Daleč naokoli se je razlegel ropot trlic, vmes pa vik in krik in smeh prešernih teric, ki se jim marsikaj ni štelo v greh in so imele med teritvijo posebne pravice. Znan je bil rek: „Ose in terice je treba pri miru pustiti". Trdili so o njih, da so bile zmerom lačne, nenasitne. Rade so norele. Nihče ni bil varen pred njimi, če je prišel mimo terišča. Temu so pripele v svoji objestnosti ,.lanen rep" (pest prediva) na jopič, drugemu neopaženo nasule pezdirja v žepe, spet drugega so vrgle na tla, ga odrgnile s prejo in tulovo ter mu je še natlačile pod obleko ipd. Komur so pripele na jopič s prejo povit „pušelc" (šopek) iz rožmarina in roženkravta, ta seje moral stegniti v „tošn", „haržat“, tj. žep, in odšteti odkupnino, srečen pa je bil fant, ki so mu terice poslale „pušelc“ na dom. Šopek je pomenil vabilo na večerno sklepno slavje po končani teritvi. Ponekod so terice pošiljale fantom namesto šopka „korpič“ (košarico) z rožami in raznimi darovi. Na Radišah so položile v korpič po navadi steklenico strdenega žganja in toliko šopkov, kolikor fantov so pričako- Šege in navade na Koroškem vale na večerno slavnost. Dve prav smešno napravljeni terici sta zanesli korpič posebno priljubljenemu fantu z vabilom, naj pripelje zvečer s seboj svoje prijatelje in godca. Ziljanke so z istim naročilom poslale izbranemu fantu „ro-gou“ (rogelj), tj. vršiček češpljevega drevesca, na katerem so bila nataknjena jabolka, okrašena z zelenjem. Na roglju niso smele manjkati cigare. V Podjuni so terice prilagale pušelcem tudi posebne verze, podobno tudi v Št. liju ob Dravi, kakor poroča Niko Kuret (PLS III 74). Teritev so povsod zaključili s pojedino, ki so ji ponekod pravili „babja hojset". Po končani teritvi so se v Rožu. kakor poroča Josip Šašel, zvečer oglasili vsi „teračni-ki“, fantje, ki so dobili od teric „korpič“ s pušelcem. Prinesli so s seboj vina in pripeljali godca. Po večerji so rajali do jutra, nato pa so teračniki pospremili dečle domov in jim nesli trlice. Pri Zilji so svoj čas, kakor poroča Franz Franziszi (1825-1920) v posebnem opisu ziljske teritve (Karntner Alpen-fahrten, 135), zvečer proslavili teritev z obilno pojedino, pri kateri je gospodinja običajno postregla z rezanci, prekajenim mesom in kislim zeljem, s prosenimi jegliči, tj. s kašo, in „fancouti“, ziljskimi praženci. Po večerji pa je fant, ki mu je gospodarjeva hčerka poslala „rogou“ kot vabilo, pripeljal v hišo vaške fante in godca, nakar so zaključili slavje z veselim plesom, kije trajal pozno v noč. Na Radišah so se po pripovedovanju Lamberta Pisjaka povabljeni fantje zglasili zvečer z godbo, vriskanjem in petjem pred hišo, kjer so se gostile terice po končani teritvi. Prinesli so s seboj korpič, ki so ga poslale terice. Niso pa vrnili praznega, marveč polnega sladkarij in dobre jedače in pijače. Eden izmed fantov gaje izročil tericam z obrednimi besedami: „Kar je bilo rečeno, je pečeno. Tole je pa ženin dal." Zapisal prof. dr. Pavle Zablatnik PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA Predsednica šentjakobskih upokojencev Micka Miškulnik je pozdravila v svoji sredi pevce iz Borovelj. „Borovljanci“so zapeli upokojencem v St. Jakobu mag. Romana Verdela nam je izvrstno zapel pesmi po našem okusu. G. Herman Kelih, član pevskega zbora, nas je med posameznimi točkami s hudomušnimi dovtipi zopet in zopet spravil v smeh. Tudi gospa Francka Mlekuš je s svojo štajersko harmoniko poskrbela za dobro voljo in za ples. Prehitro je minil popoldan ob kramljanju in smehu. Poskrbljeno je bilo tudi nekaj za pod zob in za suha grla. Na tem mestu se prisrčno zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru Borovlje ter g. Francki Mlekuš za njih prispevek k uspelemu popoldnevu. Naši upokojenci so se zadovoljni nad uspelo prireditvijo vračali na svoje domove. Mi pa kličemo: Borovljanci, pridite spet kmalu k nam v vas! Šmiklavž ob Dravi Kulturna prireditev z družabnim srečanjem V nedeljo, dne 22. septembra 1996, je naše društvo spet vabilo na že tradicionalno prireditev v farno dvorano v Šentjakob. Na programu smo imeli tokrat „Borovljance“, to je moški pevski zbor prosvetnega društva Borovlje ter gospo Francko Mlekuš iz Beljaka. Moški pevski zbor Borovlje pod vodstvom Cerkev se prvič omenja leta 1370. Bila je podružnica Marije na Zilji in so jo Turki tudi porušili. Škof poroča, kako so dne 16. septembra 1486 jezdili iz Beljaka v štiri milje oddaljeno Vognje polje, kjer je bila posvečena cerkev sv. Nikolaja. Znova je bil posvečen tudi po Turkih oskrunjeni glavni oltar. Kosilo so imeli v bližnji vasi. Že leta 1090 omenjajo viri, daje v Šmiklavžu bil most čez Dravo. Ker je Miklavž tudi pa-tron vseh, ki vozijo z ladjami, so cerkev posvetili sv. Miklavžu. Okrog leta 1500 je tudi že stala podružnica na Brdu. Ko so leta 1787 ustanovili samostojno faro, so sprva mislili napraviti cerkev sv. Andreja na Brdu za farno cerkev in priključiti fari tudi vasi Drobovlje in Krače. Verniki teh vasi pa so se branili in so raje ostali pri stari fari Marija na Žilji. Poročilo iz leta 1486 omenja tudi cerkev v Ločah, cerkev sv. Jurija v Bačah, cerkev sv. Kocjana pod gradom Bekštajn. Te cerkve so bile posvečene 13. septembra in so bile vse podružnice Marije na Zilji. 20. septembra pa je bila posvečena cerkev Treh kraljev v Rutah. Turki so v teh krajih strašno divjali. Tudi Podklošter so požgali. Zgorel je tam samostan in cerkev in v njej 147 ljudi, moški, žene in otroci. Niti kosti niso ostale. Vse je bilo spremenjeno v pepel. Izlet v Slovenijo V soboto, dne 10. avgusta 1996, smo se podali na izlet v Slovenijo. Naša pot nas je vodila preko Ljubelja v mesto Kranj in od tam na božjo pot Marija Pomagaj na Brezje. Čeprav smo že večkrat bili na Brezjah je vendar vedno spet želja naših upokojencev - romanje na Brezje. Na Brezjah smo imeli posebno mašo za vse naše umrle upokojence. Izdatno kosilo smo zaužili v gostilni Mlakar in se po kosilu podali na Bled, kjer smo napravili krožno vožnjo okoli jezera. Preostalo popoldne smo prebili v idilično lepem kraju v Kranjski gori pri jezeru in pri „Jasni“. Vendar vse, kar je lepo, enkrat mine - tako tudi ta dan. Zadovoljni smo se vračali na naše domove. Zahvala velja Sienčni-kovemu šoferju, ki nas je varno pripeljal domov. PEPIJU Z OTOKA Pepij ob adnijstah zvoni jutrnco (K)’ je biv^ Pepij za mežnarja postavljan v Š(k)uefčah, so jum' fajmoštar Sinhar zvo na srce po-vuež’l, da more mer(k)at’, da bo vse o pravam cajte opravuv ’n pa, da (k)’nab (k)’da zalažov b’l pa pozabuv jutrnco zvonil. Pepij s’ je te nauk zvo k src’ vzev. Pa se je zhudvo, da je šov an-brt zvo prhod’ lejč, pa je tud’ zvo prhod’ zbuduv se, k’ so pijane’ šl s taberne. Pohlede s(k)uz okno, pa vid’, da je žie zvo svtvo. Brž s(k)oči s postale, oblieče hvače pa hre jutrnco zvonit! (K)umij je odzvun’vo, že so pridirjal l’di od vsah (k)oncov ’n baral’ adn d ruja, če je vohinj, b’l pa je (k)ej drja zhudvo se? Fajer-bcrk(k)arj’ so začel trob’t 'n svoje špricne vozit’ skupij. Pepij je v’s zhrešn hleduv okul sabe, pa čie veduv, (k)oha vse tu pomien’. V tiem pa le pride ana dora duša pa pobara Pepija, za(k)aj dela ob anistah zviečira zvoni. L’di so žinjal’, da bije pvat zvona, zat’ so prišli pohledat, če je vohinj. K’ je anbrt Pepij viduv, da je dro mavo c’prhod jutrnco zvoniv, je pramišlvuv, (k)oha je sedij za nardit’. Mavo je za ušetim’ po-praskuv se, pole je pa pobrisuv jo prut’ Papračam, k’ je fajerber-(k)arjov zbav se. Neht’ pa je le viduv, (k)am je Pepij letuv, pa je srutij zasmiluv se jumu. T(k)’ so Š(k)uefčanarji šitro zvad’1, da je Pepij prad fa-jerber(k)arj’ všov, pa so cTjal, da ča najo, da b’ fajerber(k)arj’ tepli Pepija, njih mežnarja, (k)’ majo vsi radi ha. Pomarnval’ so se mad sabo, da pošlajo deputacijo (k) fajerber-hauptman’ posredvat, naj Pepiju ča zamir’ju, da lieh ob adnistah zviečiera jutrnco zvoni, pa faj-ber(k)arje na nuje sprav’, saj je Pepij drhač čisto fletn pueb ’n pa, da čeme druja tadva, k’ pa tu, da včasi mavo napije se ha. No tedij peč či zamirt’ jumu, al’ ča vid’ prov na ure. Pa so se fajerber(k)arji dro nal’ pomarnval, Š(k)uefčanarj’ so brš šl’ po Pepija v Paprače ’n pa pr-vle(k)! ha spet v Š(k)uefče. Tisti viečir so še dovho hasil’ žejo pr’ Mutarj’ do prave jutrnce. Tist’ de n tud Pepijeve mame či bvu s palco napoved’vat policij-s(k)o uro, (k) je na Huro šva (k) tericam. (Spisal Matijev Kori v počastitev petdesetletnice Josipa Torkarja, bivšega občinskega tajnika na Otoku ob Vrbskem jezeru) 14 NAS UPOKOJENEC 11.oktober 1996 Spomin na župnika Martina Kuchlerja s Kostanj Pravi „oče študentov66 je bil č. g. Gabron, svojčas župnik v Skočidolu, ki je marsikateremu fantu pomagal do študija in duhovniškega poklica. Tako je tudi svetoval vernemu Kočnikovemu očetu v Dolah pri Skočidolu, da pošlje nadarjenega fanta v celovško gimnazijo. Domači zdravstveni nasveti Česen in čebula v zdravilstvu Česen in čebula sta izredno učinkovita domača pripomočka za zdravljenje vseh mogočih bolezni. Gospodinje bi morale vedeti, kako in v kakšnem primeru ju morejo najbolje uporabiti. Poceni zdravilo za kašelj je pražena čebula, ki jo ožmemo in ji dodamo malo sladkorja. Ta sok uživamo vsak dan trikrat po eno žličko in kašelj bo kaj kmalu minil. Če na liste zrezano čebulo, ki smo jo nekoliko na masti prepražili, položimo na tvor, se bo hitreje zgnojil in zacelil. Čebulo bi morali jesti vsi, ki imajo sladkorno bolezen. Pomladansko redno vsakdanje uživanje nasekljane čebule nam očisti kri. Čebula je blago, a zanesljivo odvajalo. Česen bi morali jesti ljudje, ki imajo preveč želodčne kisline. Proti poapnjenju žil in bolezni srca zdravniki zmerom priporočajo česen. Marsikdo česna in čebule ne mara jesti zaradi neprijetnega duha. Ti naj potem, ko so pojedli česen ali čebulo, zaužijejo žličko medu ali pa skodelico mleka in neprijetni duh bo izginil. Bilo je leta 1905. Martin je bil sprejet v škofijsko Marijanišče, kjer je v veseli družbi mladih dijakov preživel vsa gimnazijska leta. Po maturi leta 1913 je zaprosil za vstop v celovško bogoslovje, da se pripravi na duhovniški poklic. Mirno življenje in študij v bogoslovju pa je motila prva svetovna vojna. Kakor mnogi tovariši je bil tudi on vpoklican kot vojak k Rdečemu križu, obenem pa je nadaljeval študij bogoslovnih ved. Sredi vojne leta 1917 je bil posvečen v mašnika. Spomin na tiste vesele in obenem žalostne dni je č. g. Tomaž Ulbing v svoji nagrobni pesnitvi takole obujal: Primicijo pel si v domači župniji ob vojnega časa veliko moriji, ob vel’kem veselju domačih ljudi, pa ob mračnosti vojskinih časov in dni. Prvo njegovo kaplansko mesto je bilo v fari Črna, ki je tedaj še spadala h krški škofiji. Od tam je bil prestavljen v veliko župnijo Pliberk, nato v obsežno gorato Železno Kaplo ter na Prevalje. Iz Prevalj pa je moral v Borovlje, kjer je bil za provizorja. Vsa ta leta so bila nemirna in za duhovnika še posebno težavna, saj je sledil končni popolni razpad monarhije, nato zasedba Koroške in obrambni boji ter plebiscit in napeto vzdušje v deželi. V tistih nemirnih časih, ko so preganjali tudi duhovnike, se je gospod Martin z vednostjo predstojnikov umaknil v Dole, na dom k staršem in tam čakal na nadaljnja navodila škofijstva. Ko je pa bil, kakor je sam rad pripovedoval, že precej časa „brezposeln duhovnik11, je odšel v Celovec ter zaprosil za delo. Pozabili so nanj, tako so mu rekli. Nastavljen je bil na Gozdanjah in leta 1922 je postal tudi župnik gozdanjski. Bile so Gozdanje tedaj prav tako sončne in prav tako blizu Vrbe kakor danes, toda pot na Gozdanje je bila težavna in slaba. Zato tudi ni bilo poletnih gostov in izletnikov kakor danes, ko pelje lepo izpeljana in asfaltirana cesta prav do zadnje hiše v fari. Ker je bilo župnišče povezano s kmetijo, se je gospod Kuchler kot kmečki sin in vajen kmečkega dela lotil tudi gospodarstva... Takole opeva č. g. Ulbing rajnega župnika kot gospodarja in čebelarja: Pa delal si tudi, svojčas gospodaril, živino redil, sejal in sadjaril... Nemalo let tudi gojil si čebele, ki dosti so paše po gorah imele. Se tudi za časa njegovega žup-nikovanja so na Gozdanjah po stari navadi igrali Drabosnjakov „Pasijon“, igro o Jezusovem trpljenju. Skrbno je gospod župnik Kuchler hranil stari rokopis te ljudske igre, ki je vedno spet privabila na Gozdanje veliko ljudstva od blizu in daleč. Tudi sončne in mirne Gozdanje je leta 1938 vznemirila Hitlerjeva zasedba Avstrije. Kaj kmalu so veri in duhovniku nasprotne sile zahtevale izgon župnikov iz fare in dežele. Takole pravi č. g. Tomaž Ulbing v svoji pesmi: Zato pa si moral v letih nacizma, ko bila neljuba tedaj je i krizma, i Ti nase vzeti iz fare izgon, dokler ni zazvonil spet svobode je zvon! Ni mu bilo lahko zapustiti mirno podeželsko župnijo in mnoge dobre farane ter duhovniške sobrate. Tedanji dunajski kardinal dr. Innitzer je rad sprejel njega in še druge izgnane duhovnike, ki jih je zloglasna Gestapo (tajna policija) po nasvetu nekaterih domačinov izgnala iz dežele. On in njegov prijatelj Alojz Marašek iz Domačal sta bila nastavljena kot kaplana v tretjem dunajskem okraju v župniji Erdberg. Oba vajena le naših podeželskih župnij sta se morala najprej kot že izkušena župnika vživeti v novo službo kaplana v velemestni župniji. S sobratskim razumevanjem so jih sprejeli dunajski duhovniki in kmalu sta se udomačila v njih družbi. Pa tudi Dunajčani, ki so izvedeli za bridko usodo že priletnih novih kaplanov, soju sprejeli z vso dunajsko ljubeznivostjo. Tako so jima potekala leta pregnanstva ob obilnem delu v velemestni župniji, polna dušnopastirske izkušnje. Morala sta pa tudi z vsemi drugimi vred prestati pomanjkanja polna vojna leta, strahote zračnih napadov in negotove dneve ob zasedbi mesta. Upanje, da se bosta vrnila na svoje domače župnije, pa se je kmalu izpolnilo. Župnik Ulbing takole opeva tisti čas, „ko vsem je zazvonil svobode zvon11: Tedaj si se vrnil vesel spet med svoje gozdanjske farane vse ljubljene Tvoje; in zdaj si med njimi do smrti ostal kot župnik in delo spet nadaljeval. Kmalu po povratku z Dunaja, ko so se življenjske razmere v deželi izboljšale, je opustil svoje gospodarstvo. Ker je bil sedaj prost in nevezan na kmečko delo, se je skoro vsako leto pridružil kakemu potovalnemu podjetju in šel na študijsko potovanje v Sveto deželo in Egipt, v Rim in Francijo ter na Švedsko in Norveško. Vesel dogodek v prvih letih povratka je bila zanj nova maša č. g. Hanzeja Dragaschniga in nastavitev njegove faranke kot prve dušnopastirske pomočnice iz naših župnij. Začel je zbirati za nove zvonove in za popravo in obnovo farne cerkve. 11.oktober 1996 NAS UPOKOJENEC 15 Zgodovinski zapis Nekaj iz zgodovine fare Pečnica Cerkev je posvečena sv. Martinu. Že leta 1283 se omenja v neki listini župnik Herman pri sv. Martinu blizu Rožeka. Morda je to Pečnica. Starih kozolcev je na Koroškem vedno manj, prav zaradi tega jih je dežela večinoma dala pod naravno varstvo. Foto: Angerer Tudi cerkev v Pečnici so bili Turki požgali. Verniki so jo na novo pozidali in leta 1486 je bila blagoslovljena. Škof, ki je cerkev posvetil, je bival takrat pri Mariji na Zilji, kjer so Turki prav tako cerkev požgali in jo je škof dne 10. septembra 1486 zopet posvetil. Farna cerkev Marija na Zilji je imela takrat sedem podružnic. Vse so bile od Turkov porušene, spet pozidane in od škofa posvečene. Tako nam poroča zgoraj omenjeni vizitator oglejskega patriarha. Bili so res hudi časi. Ljudje so silno trpeli. Leta 1476 je prišlo kakih 10.000 Turkov izreko Kranjske gore na Koroško. Žetev je bila ravno lepo pospravljena, ko so požigali vse vasi in skrunili cerkve. Utaborili so se blizu Wernberga in ropali zlasti po Rožu. Leto nato so prišle kobilice in uničile vso žetev. Lakota in beda je vladala v deželi. Najbolj so trpeli kmetje. Deželni stanovi in grofje so sami sebe zavarovali v utrjenih gradovih, kmete pa so prepustili Turkom. Leta 1478 je vrhu tega še padel denar. Kmetje so se uprli proti grofom. Dne 25. maja se je vršil velik kmečki tabor v Vazah pri Beljaku. Toda julija istega leta so že zopet vdrli Turki v deželo preko Kanalske doline. Bilo jih je kakih 20.000. Premagali so kmete-puntarje, vdrli v deželo, požigali 30. julija okoli Beljaka in taborili 2. avgusta pri Mariji na Zilji. Ko so odšli, so zapustili požgane vasi, porušene cerkve in uničeno polje. Kljub vsem tem težavam so kmetje vse cerkve v kratkem času spet pozidali, da jih je škof leta 1486 mogel na novo blagosloviti. Poleg Turkov so še Ogri vdrli v deželo, ker je bila vojska med avstrijskim cesarjem Friderikom III. in madžarskim kraljem Matijem Korvinom. Madžari so zasedli utrjena mesta in ostali dalj časa v deželi. Tudi tajnik, ki je spremljal škofa, ko je posvečeval in vizitiral cerkve, piše: „Ze- lo se bojimo, da bi nas med potjo ne zajeli Madžari, ki se klatijo po deželi". Iz Šmartna na Pečnico pelje cesta, ki je še iz iste dobe. Preko Ljubelja še ni bilo prave ceste. Bila je le ozka steza, po kateri so lahko jezdili na konjih. Škofijski vizitator, ki je jezdil po tej stezi, poroča, da je bilo treba več kot petdesetkrat prekoračiti deroči potok, enkrat z desne, drugič z leve strani s konji, ki so se branili. Potok je delal tak šum, da je bilo potnike strah. Čez divjo vodo je bil lep lesen most. Vizitator pravi, da še nikoli ni doživel večje stiske, kot je bilo potovanje preko Ljubelja. Glavni most preko Drave je bil v Beljaku. Beljak pa je pripadal škofom v Bambergu, ki so zahtevali od vsakega trgovca, ki je most uporabljal, veliko denarja. Zato so koroški grofje in knezi napravili mostova pri Rožeku in na Dravi. Preko teh dveh mostov je šel povečini trgovski promet med Nemčijo in Italijo. Zato je bila takrat cesta čez Oranje zelo važna. Ob tej cesti sta stali dve hiši za popotnike in trgovce, ena v Šmartnu in ena na Pečnici. Viri omenjajo že leta 1192 hospice in prenočišča za tujce na tem kraju. Vrednost in učinek naše prehrane. „Le jej juho, da boš velik!" S temi besedami matere pogostokrat vzpodbujajo svoje otroke k jedi. Takih in podobnih „rekov“ o vrednosti in učinku naše vsakodnevne hrane je nešteto. Toda ali je vse res, kar zatrjujejo? Kaj pravi k temu znanost? Juha pospešuje otrokovo rast: to je napak. Ribje olje krepi: to je pravilno. Špinača vsebuje železo: pravilno. Zeleni listi solate so bolj zdravi kakor rumeni: pravilno. Česen je dober za pljuča: pravilno. Peteršilj vsebuje mnogo vitaminov: pravilno. Med jedjo je treba zaužiti mnogo tekočine: napak. Med zdravi vse bolezni: napak. Kisli bonboni vlečejo iz telesa apno: pravilno. Banana ima isto hranilno vrednost kakor biftek - napak. Človek, ki zaužijo dnevno eno jabolko, ne bo nikdar bolan: napak. Uživanje tekočine med obroki škoduje: napak. Mleko po sadju škoduje: napak. Mleko na vino = strup: napak. Sladkor nadomešča vso drugo prehrano: napak. Pogreb brez mrliča Kmetje, kateri so v visokih hribih prebivali, se celo zimo v dolini niso peljali. Ker je padlo preveliko snega, so že jeseni kupili za celo zimo dosti živeža. Tudi krste so imeli pripravljene doma. Če je pozimi kdo umrl, so šele vigredi zakopali ga. Nove krste so zmeraj na skednju hranili in jih z orehi ali kvocami napolnili. Umrl je pozimi en hlapec in so ga v krsto zabili in ga zraven onih s kvocami položili. Vigredi so potem mrliča pri cerkvi pokopali zvečer pa deklo na skedenj po kvoce poslali! Ko pa je dekla na skednju krsto odprla, je zagledala mrliča in omedlela. Pogrebci so se pri krstah zmotili in so tisto s kvocami pokopali. To je bila resnična prigod-ba na Koroškem v strmini. Anekdote ; M LJPpf' Jttw er M JH rar A 3r:i : m el J* SfSTije mTWl F i % , ■j IAM ! Ali bi jih še spoznali? V 70-letih je po južnem Koroškem zabaval ansambel Korotan iz St. Primoža Z leve Fanej Marko, Hanzej Kežar, Foltej Hartmann, Danica Kežar, Nanej Kežar, Jozej Starc, Stanko Wakounig in Marija Škof ZDRAVILNI SMEHI „Ali se nič ne bojiš, da bi srečal na cesti svoje upnike?" „Nič, saj hodijo peš, jaz se pa vozim z avtom." * „Tisti moški, dragi moj, s katerim se bom jaz poročila, bo moral biti pravi junak." „Daj no, tako grozna pa spet nisi!" * „Če se mi bo službena pot slučajno zavlekla, tako, da ne bom mogel nocoj domov, ti bom poslal telegram," je govoril mož ženi. „Ni treba! Sem ga že našla v tvojem žepu in prebrala." * „0, dragi, ko bi se še enkrat povrnili časi moje mladosti, veš s kom bi se poročila?" „S kom?" „Spet s tabo." „To ti misliš, jaz pa drugače!" * „Gospod doktor, če tule pritisnem, me močno zaboli!" „Pa nikar ne pritiskajte!" „Kako bom pa potem vedel, da me ne boli več?" * „Presneto, kako je tale tunel dolg!" „Ne pozabi, da sva v zadnjem vagonu!" „Jožek, katera tekočina nikdar ne zmrzne?" „Vrela voda." * „Sedaj morate pa res ostati pri nas na kosilo: v juho sem že prilila vodo." * Ni lagal „Gospa, za ta mesec vam žal ne morem plačali najemnine." „Saj ste prav tako tudi prejšnji mesec rekli." „No, ali sem morda lagal?" * Pameten mož „Tvoja žena si je vendar želela za god avto, ti si ji pa podaril biserno ovratnico." „Že res; toda avtomobilov zaenkrat še ne ponarejajo." * Zmerom misli nanj „Ali kdaj mislite na tisti stotak, ki sem ga vam zadnjič posodil?" „0h, pa še kolikokrat! Kaj mislite, kje neki je zdaj?" * Babjevernost „Ančka, ti tvoji čevlji pa gotovo še niso plačani, ko tako škripljejo?" „Bež, beži, ko bi škripanje res kaj pomenilo, bi moral tudi tvoj klobuk škripati." * „Zagotavljam Vam, ljuba gospa," pravi zdravnik, „vi ste popolnoma zdrava. Edino kar potrebujete, je nekoliko počitka." „Ali, gospod doktor, poglejte vendar moj jezik, ta je strašen!" odgovori klepetava bolnica. „Res, res! Tudi temu je nujno potreben počitek!" * „Teta, ti vedno iščeš v časopisih lepotila. Poglej, tu je nekaj zate." „Kje? Pokaži!" „Tukaj, beri: ,Kako obvarujemo staro železo pred rjo?‘“ Balzac in tat O znanem francoskem pisatelju Balzacu pripovedujejo tole zgodbico: Ležal je v postelji, pa ni spal. Kar zasliši neko ropotanje pri ključavnici, se obrne in vidi pri luči nočne svetilke tatu, ki odpira njegovo pisalno mizo. Trenutek je bil kritičen, a Balzac se glasno zasmeje. Tat preneha z delom, Balzac se zmeraj bolj smeje, tat nazadnje jezno vpraša: „Zakaj se pa smejete?" „Ker ste tako neumni in brskate ponoči v pisalni mizi za denarjem, ki ga jaz še pri belem dnevu ne morem najti." Tat se je začel tudi smejati in je odšel: Balzac si je pa rešil denar in morebiti tudi življenje. Slab strelec Pred bitko pri Dunbaru (1650) je pregledoval znani angleški vojskovodja Oliver Cromwell teren. Izza zida pri frči krogla in toliko da ga ni zadela. Njegovi spremljevalci se razpršijo na vse strani. Cromwell pa jaha mirno dalje, nič hitreje kakor prej, se obrne v smer, iz katere je prišel strel, in zavpije: „Ti lump ti! Če bi bil kak moj vojak tako slabo streljal, bi ga dal takoj zapreti!" Velikodušno priporočilo Znani nemški glasbenik Maks Reger (1873-1916) v Leipzigu je igral nekoč glasovir v Schubertovem „Postrvnem kvintetu". Neka gospa, prijateljica glasbe, mu je vsa navdušena poslala drugi dan par postrvi na dom. Zahvalil seji je in rekel, da bo v prihodnjem koncertu igral Haydnov „Volovski menuet". Hudomušni učitelj Svojedobno zelo slavnega italijanskega učitelja petja in vodjo izborne pevske šole v Neaplju Nicola Porpora (1686-1767) je nekdo vprašal: „No, kako vam pa ugaja naš organist?" Smehljaje odvrne veliki mojster: „Brez dvoma je izborno podkovan v svetem pismu, kajti njegova levica resnično ne ve, kaj dela desnica." Pred kopeljo in po kopeli Prijateljski družini je poslal komponist Reger svojo fotografijo. Slučajno so pa tam že imeli njegovo fotografijo, in sicer zelo svetlo; nova fotografija je bila pa prav temna. Regerjevi prijatelji so za zabavo nalepili obe fotografiji skupaj na karton. Ko so pozneje enkrat pokazali Regerju obe sliki, je zapisal spodaj „Maks Reger pred kopeljo in po kopeli." 9 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Mag. Rudi Vouk je preteklo sredo v Gradcu uspešno opravil advokatski izpit. Mlademu advokatu prisrčno čestitamo in želimo obilo poklicnega uspeha! V Žvabeku je slavila 60. rojstni dan Brigita Lutnik. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, zlasti zdravja! Rojstni dan je obhajal tudi Martin Komar iz Kazaz. Iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! V farni podružnici „Pri naši Gospe" (fara Št. Lenart pri sedmih studencih) sta pred nedavnim stopila pred poročni oltar Marica Miki, po domače Gamsova, ter mag. Borut Zupan iz Ljubljane. Poročne obrede je opravil župnik Peter Olip, poročno slavje pa je spremljalo bučno ljudsko petje, ki je odmevalo po prostorni stari romarski cerkvici. Pogostitev je bila na domu naokrog znane in gostoljubne Gamsove kmetije v nadvse domačem vzdušju. No-voporočencema iskreno čestitamo in želimo vso srečo na skupni življenjski poti! Ana Ogris iz Stranj pri Št. Jakobu je obhajala osebni praznik. Čestitamo in vse najboljše! Prav tako osebni praznik je obhajala Marija Nindler iz Dobrle vasi. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Franc Božič, po domače Va-zar, je obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta SPD Srce iz Dobrli vasi in EL. Včeraj je praznoval svoj rojstni dan živinozdravnik v Žvabeku mag. Rihard Grilc. Iskreno čestitamo! Naslednje voščilo je namenjeno Viktoriji Bevc iz Lobnika, ki je obhajala rojstni dan. Iskreno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! 55. rojstni dan je obhajal Emil Muri iz Cezave pri Kot-mari vasi. Ob tem lepem osebnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Visok osebni praznik, 85. rojstni dan, je slavila Marija VVoschitz iz Encelne vasi pri Galiciji. Ob tem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! Rojstni dan in god je obhajala Rozi VVodlej iz Št. Lipša. Za dvojni praznik vse najboljše in na mnoga leta! V Selah obhajajo osebne praznike Karl Podgornik, Hilda in Mici Čertov, po domače Senčnikovi, in Marta Do- vjak, po domače Malejeva. Vsem slavljencem veljajo naše prisrčne čestitke. Na mnoga leta! Blaž Miki iz Krive Vrbe je obhajal osebni praznik. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Rupertu Miklu iz Celovca, ki je obhajal osebni praznik. Vse najboljše! Dl Franc Koncilija iz Št. Vida v Podjuni je slavil rojstni dan, za kar iskreno čestitamo in želimo vse najboljše! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita naslednjim svojim članom za osebne praznike: Uršuli Krištof iz Vidre vasi in Mariji Pachtev iz Pliberka. Posebne čestitke pa veljajo Milki Blažej iz Podlibiča pri Šmihelu, ki slavi 70. rojstni dan. Vsi člani društva upokojencev Pliberk slavljenkam prisrčno čestitajo ter kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Maks Oraže z Borovnice je obhajal rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Naslednje voščilo je namenjeno Pepiju Sucherju z Golšove pri Zihpoljah, ki je obhajal rojstni dan Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Uršula Mave s Šajde je pred nedavnim obhajala osebni praznik. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Abrahama je srečala Danica Lipusch iz Remšenika. Ob tem lepem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Nastavljencu v Mohorjevi tiskarni Ernstu Paulitschu in njegovi ženi se je rodil drugi otrok, hčerkica Silke. Srečnima staršema prisrčno čestitamo, mladi Silke pa želimo vso srečo in uspeha na življenjski poti. Preteklo soboto sta si obljubila večno zvestobo Karl Kraut-zer iz Št. Petra in Nadja Zei-chen iz bližnjih Ledine. Novemu zakonskemu paru prsrčno čestitamo in želimo mnogo ljubezni in sreče na skupni življenjski poti! ČESTITKI TEDNA Zlata poroka Alojza in Rezike Raschun Preteklo nedeljo sta Alojz in Rezi Raschun iz Mlinč slavila 50-letnico skupnega življenja. Ta visoki skupni jubilej sta primerno praznovala v družinskem krogu, ki se je pričel s sv. mašo v Rikarji vasi (oblikoval jo je kaplan Hanzi Rosenzopf). Jubilantko Rezo Raschun poznamo kot zelo prijazno in gostoljubno ženo, Alojza pa kot velikega prijatelja gledaliških predstav, kjer je tudi sam pogosto sodeloval. Med drugim je nastopal tudi v velikih dramskih projektih - V Puntariji leta 1986, v Mi-klovi Zali 1987 in leta 1990 v Požganici. Slavljencema ob tem visokem skupnem jubileju iskreno čestitamo in želimo še mnogo skupnih in predvsem zdravih let, tako da bosta mogla skupni konjiček „raj-žanje" še čimbolj izkoristiti. Franc Gojer 50-letnik „Šef‘' nekdanjega ansambla „Fantje iz Podjune" Franc Gojer iz Lovank je 2. oktobra 1996 slavil 50. rojstni dan. Ob tej priložnosti so se preteklo soboto zopet zbrali vsi člani skupine ter skupno s sorodniki dvignili kozarec na zdravje slavljenca. Francu Gojerju ob tej priložnosti prisrčno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in vesela leta. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo domači in predvsem kolegi nekdanje skupine „Fantje iz Podjune". 10 Rož - Podjuna - Zilja Dekan Peter Sticker (desno predsednik Globaških bokvarjev Felix Glinik, levo Blaž Kordesch) je preteklo nedeljo kljub neprijetnemu vremenu blagoslovil „Petrov križ"pri Metniku. GLOBASNICA Nov »Petrov križ46 pri Metniku Blagoslovitev križa pri Metniku, ki so ga obnovili Globaški bokvarji. Na zelo samotnem in zato tem lepšem kraju - pri Metniku nad Podrojami v Globasnici - je preteklo nedeljo popoldan dekan Peter Sticker blagoslovil obnovljeni „Pe-trov križ". Kljub neprijetnemu vremenu se je zbralo mnogo domačinov, ki so se slovesnosti primerno udeležili lepega dogodka. Na blagoslovitev križa so vabili Globaški bokvarji pod vodstvom predsednika Felixa Glinika. Pripravili so tudi majhen prigrizek in pijačo. „Petrov križ" so obnovili Globaški bokvarji s pomočjo „Košni-kovega Hanzeja", Johana Elbeja, ki je opravil osnovna mizarska dela. Z njegovo pomočjo in s pomočjo članov „bokvarjev“ je nastal lepo obnovljen križ, ki je bil prej tik pred razpadom. Čeprav stoji „Petrov križ" na zelo samotnem kraju, ga ljudje, p/edvsem lovci, zelo spoštujejo. „Šef“ Globaških bokvarjev Felix Glinik: „Prav na takih samotnih krajih se ljudje pred križem prej ustavijo kakor drugje ter ga bolj zavestno jemljejo na znanje!" Globaški bokvarji, ki se zelo trudijo za domačo kulturo, imajo v prihodnjem letu (ob jubileju 5-let-nice) v načrtu neke vrste dan potovanja k trem križem. Ena postaja naj bi med drugim bila ..Petrov križ" pri Metniku. Glinik: „Kako in kdaj bomo to izvedlo, pa zdaj še ne morem natančno povedati!" F. S. ŽVABEK/OBIRSKO Ivanka Zupan je odšla v večnost 24. septembra 1996 je v 92. letu starosti za vedno zatisnila oči Ivanka Zupan, bolj poznana z imenom Johana iz Žvabeka. Ivanka Zupan, ki se je rodila 25. 12. 1904 v Lešah na Gorenjskem, se je leta 1951 z bratom Ignacijem Zupanom preselila iz obir-ske v žvabeško faro. Tam je mnoga leta opravljala službo mežanrice, skrbela za cerkev in župnišče ter bila celo organistka. Velikodušno je podpirala dobre namene, predvsem misijone in domače bogoslovce, sama pa je živela preprosto in skromno. Dokler je mogla, je redno dnevno obiskovala sv. mašo, ko pa je postajala vse bolj bolehna, je bila nadvse hvaležna župniku Šimeju VVutteju in Anici VVutte, ki sta rajni Johani lajšala trpljenje in delila novo upanje. Ob slovesnem pogrebu se je lepo število duhovnikov, prijateljev in znancev z molitvijo in petjem poslovilo od rajne. Naj se rajna Ivanka Zupan odpočije od zemeljskega truda in trpljenja ter prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Priprave na gledališko predstavo Farni dom je bil kraj kulture Brnca - SPD „Dobrač" na Brnci z režiserjem Sergejem Verčem iz Trsta pripravlja gledališko predstavo ..Burkaški misterij". Kdaj bo premiera, še ni natančno znano, vsekakor verjetno še v tem mesecu ali najkasneje v prihodnjem. Gle- dališko predstavo bodo izvedli člani SRD „Dobrač“, za glasbo pa skrbi Hanzi Kežar. On glasbo ni le napisal, ampak jo je z gledališko skupino tudi posnel. S tem je bilo ustvarjeno primerno glasbeno ozadje za uspešeno premiero. Pliberk - Ob robu odprtja onovljenega župnišča v Pliberku so navdušile goste (prišli so celo iz Slovenije) razne kulturne prireditve. Predvsem razstava domačih ustvarjalk je vzbudila veliko zanimanje in željo po ponovitvi. Mnogo ljudi je pri- vabilo tudi predavanje dr. Karla E. Essmanna, ki je govoril „0 življenju po smrti - nebesa, vice, pekel". Prav tako z velikim zanimanjem so sledili gostje literarno kritični kulturni prireditvi ..Knjižne presoje" in razpravi ..Delovno mesto 2000". RPZ / Gospodarstvo PEČNICA Urši Rutar ni več med nami Ko sem jo na prvo septembrsko nedeljo na svoji poti k orglanju pod Peč-nico zadnjič srečal ob strani požrtvovalne hčerke Marice, bi ji ne prisodil, da bo teden kasneje izdihnila svojo dušo. Trosila je neverjetno življenjsko voljo in neuklonljivost, vedrino ter optimizem naokrog. Veselje mi je bilo jo srečati, četudi mimogrede ali času primerno -bežno. Rajna se je rodila leta 1908 na znani in ugledni Pečnikovi kme-: tiji na Pečnici. Tam je doraščala, obiskovala ljudsko šolo v Ledin-cah, nato se učila kuhati v Insel-botelu blizu Baškega jezera, v mladih letih je sodelovala kot igralka v takratnem izobraževalnem društvu Jepa - Baško jezero. Poročila se je z Jakobom Rutarjem iz Šmiklavža ob Dravi, sinom tamkajšnjega mežnarja in organista. Samoumevno je bilo, da je postal njen mož pečniški organist. Ko se je začela grozna 2. svetovna vojna, je tudi on Postal po sili vojak in so za njim konec aprila 1945 izgubili na Malem Lošinju vsako sled. Njegova usoda je ostala nepojasnjena. Kot mlada vdova z dvema otrokoma je ostala pri svoji dobri starešji sestri Minki do izgrad- nje lastne hišice leta 1953, tam delala in garala kakor sin Han-zej. Otroka sta dobrotnega strica Simona kar klicala „atej“, ki jima je tudi iz srca rad ustregel. Rajna Urši je tudi doživela izgon sorodnikov aprila 1942 in smrt svoje sosede Kavčove Lize v kacetu. Leta 1950 je doživela primicijo bratranca Pepija Gabruča, ki je že 25 let pozneje v prometni nesreči izgubil življenje. Tudi rajni Pepi je kot sirota imel svojo sobo pri Minki v Pečnikovi hiši. Rajna je imela veličasten pogreb ob lepem petju cerkvenega zbora pod vodstvom pranečakinje Anice Lesjak-Ressman ter moškega zbora pod taktirko Simona Triesniga. Domači župnik Jurij Buch - ob asistenci dekana Petra Stickra in rektorja Jožeta Kopeiniga-je našel tople besede slovesa in predvsem velike zahvale, saj je dobrih 50 let sodelovala kot ..zveneča altistinja" v cerkvenem zboru; to vsako nedeljo, do leta 1964 tudi pri vsaki maši ob delavnikih, pri ljudskem petju pa do zadnjega vzdihljaja. Tiho in skromno je potekalo njeno življenje - skrito v krogu najožjih, hčerke, snahe, sina ter treh vnukov, ki jih je imela tako rada. Umrla je po nekaj urah v beljaški bolnici pokončno, kot je tudi živela. Bog ji je usodil hitro in milostno smrt. Bila je prava pečniška legenda. Prepričan sem, da imamo za nas novo priprošnjico pri Bogu. Karl Samonig Nove, sodobne otroške slikanice Za primer, kako naglo se najnovejši tehnični (in komunikacijski) pripomočki zasidrajo v svetu otroških slikanic, vam predstavimo tri knjige, ki so pred kratkim izšle pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Prvi dve knjižici sta nežnega, blagega značaja: ..Račkini prijatelji" in „Zajček je lačen” in primerni za najmlajše, ki še ne poznajo dosti besed; v tretji: „Kaj se zgodi, če petelin zaspi" pa najdemo že kar nekaj krepkih izrazov ostalih domačih živali na račun starega tolovaja-kljunača, ki je spet enkrat zaležal. ..Zajček je lačen" in ..Račkini prijatelji", zbirka ..Cviliknjižica" MK 1995, (v obe knjižici vdelan: je ali zajček ali račka, ki ob dotiku zacvili) „Kaj se zgodi, če petelin zaspi", prevedel Milan Dekleva, MK 1996 (mdr. dodan imitat „handy-ja“). CELOVEC Organistka Ana Elizabeta Kržan-Filipič se predstavila Na velikih - simfoničnih -orglah češke orgelske delavnice Rieger-Closs v celovški mestni farni cerkvi Št. lij (St. Egyd) se je preteklo soboto zvečer predstavila mlada - sedaj - koroška organistka Ana Elizabeta Kržan-Filipič. Večkrat je že prejela nagrade pri orgelskih tekmovanjih, sedaj pa zaključuje študij orgel na Dunaju pri prof. Rudolfu Scholzu. V Celovcu se je predstavila z virtuoznim programom, ki je bil v vsem prikrojen na zmogljivost in moč orgel v mestni farni cerkvi. Pričela je z Bachovo »Passa-caglia in fugo" z znano temo v pedalu, ki kot nekakšen motor dogajanja žene celotno skladbo naprej in naprej. Nato je sledila kompozicija, ki gotovo predstavlja enega izmed virtuoznih viškov celotne orgelske literature: sonata št. 2 Maxa Regerja. Njegov stil je močno inspiriran od skrajno virtuozne klavirske tehnike Johannesa Brahmsa in Franca Liszta, katerih dosežke na klavirju je skušal prenesti na orgle. Bolj pregledna in umirjena je bila tretja in zadnja skladba večera, »Variacije na božično melodijo" Marcela Dupreja. Enostavnost in občutenost nekaterih variacij seže do srca. P. S.: Kdor si želi še več mojstrsko zaigrane orgelske glasbe, ima za to priložnost še v nedeljo, 13. oktobra, ob 19. zvečer, prav tako v mestni farni cerkvi Št. lij. Na temo „Credo“ bosta improvizirala Primož Ramovš in Maks Strmčnik, oba znana in izkušena glasbenika. Vabljeni! • V nedeljo, 13. 10., ob 20.00 uri pa bo v farni cerkvi v Ločah imela svoj naslednji nastop Ana Elizabeta Filipič-Kržan. A. F. 11 SGZ na sejmu GOST TUR 96 v Mariboru Zelo zanimiv in uspešen obisk predstavnikov turističnih podjetij v okviru SGZ na gostinsko turističnem sejmu GOST TUR 96 v Mariboru. Na povabilo Mariborske turistične zveze oz. predsednika Antona Rousa je v sredo, 9. oktobra, prišlo med njo in Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) do srečanja v Mariboru, katerega se je s koroške strani udeležilo 6 gostilničarjev, s predsednikom SGZ kom. sv. Rutarjem na čelu. Pogovarjali so se o možnih kooperacijah in sodelovanju. Dejstvo je, da so letos v glavnem vsi koroški turistični kraji imeli manj nočitev, kar velja tudi za ostalo Evropo. Na Koroškem je znašalo nazadovanje nočitev do 15 %, v Španiji prav tako 15 % in v Italiji 17 %. Tajnik SGZ mag. Jože Picej je na srečanju v Mariboru predstavil položaj turizma na Koroškem in še posebej projekt »Kulturni turizem", katerega je SGZ izdelala lansko lesto in zdaj pripravlja ustrezno promocijo na trgu. Tozadevo je pripravila brošuro »KOROŠKA. Ena dežela. Dva jezika. Dve kulturi." Slovenski državni sekretar za turizem Vesenjak je poudaril pomen SGZ in slovenske narodne skupnosti glede navezovanja stikov z gospodarskimi in političnimi predstavniki Koroške. Ta teden so sprejeli v Sloveniji tudi delovni program 97, kjer želijo odpreti turistične info-centre v sosednjih državah. »Sosed je najboljši gost in ga najlažje pridobiš." To je tudi vzrok, zakaj naj bi prišlo do širšega sodelovanja med Slovenijo in SGZ. Mag. Jože Picej je izrazil prošnjo, da se naj državljani Šlovenije, če so na Koroškem, poslužijo ponudb in storitev slovenskih podjetij. Informacije dobijo iz brošure ali direktno pri SGZ. Sicer pa je drž. sekr. Vesenjak najavil obisk na Koroškem, ki bo 16. oktobra 1996. Po razgovoru so si pogledali izredno zanimiv strokovni sejem, ki je na visoki kakovostni ravni. Alojz Gregorič (Juenna) in Hanzi Ogris ml. (Miklavž) sta mnenja, da je ta sejem najmanj tako dober in privlačen, kakor celovški GAST. Sejem je še odprt do sobote, 12. oktobra, od 9. do 19. ure na sejmišču v Mariboru. Izkoristite to priložnost in obiščite ga. 12 Šport PODLIGA VZHOD Št. Andraž - Bilčovs odp. 1. RAZRED D Sele - Vovbre 3:3 (2:3) Globoko igrišče ni dopustilo leoih nogometnih potez, kljub temu je bila tekma zanimiva in napeta. Domačini so po dobrem začetku vodili že z 2:0, toda nato so popolnoma popustili in gostom je še pred odmorom uspelo prevzeti vodstvo. V 2. polčasu jasna premoč Selanov, toda za več kot zadetek Stojanoviča v 79. minuti (prosti strel) na zadostovalo. SELE: E. Draže 3, Božič 4,1. Kelih 3 (60. R. Roblek 3), K. Hribernik 3, D. Mak 4, Kert 3, A. Mak 3, M. Mak 3 (70. Stojanovič 0), F. Dovjak 3, Jordan 3, M. Draže 3; Sele: 100 gled.; sodnik: Korac (dober); strelci: Kert (15.), A. Mak (20.), Stojanovič (79.) Šmihel - Št. Lenart 1:1 (0:1) Zelo slab nastop Šmihelčanov, predvsem v 1. polčasu. Tako jim sploh ni uspelo graditi igre, prave akcije so nastale le slučajno. Malo bolje so v 1. polčasu zaigrali gostje, ki so v 20. minuti po hitrem protinapadu povedli z 1:0. Po odmoru nekoliko boljša igra domačinov, kar se je tudi kaj kmalu obrestovalo. Žohar je namreč v 72. minuti zasluženo izenačil. ŠMIHEL: Leitgeb 3, H. Motschilnik 3, Janet 3, Aleksander Gros 3, Krevvalder 2, Germadnik 2, Žohar 3, Andreas Gros 2 (75. Tratar 0), Lubša 2 (60. A. Lutnik 2), Ch. Gros 2, W, Motschilnik 2; Šmihel: 100 gled.; sodnik: Avar (dober); strelec: Žohar Železna Kapla - Maria Rojach odp. 2. RAZRED F Dobrla vas - Rikarja vas 1:1 (0:0) Rikrajčani so zaustavili odlično serijo Dobrolčanov, ki pred to tekmo v letošnjem prvenstvu na domačem igrišču še niso prejeli zadetka. Zadetek, ki so ga prejeli v 75. minuti, pa je bil nadvse sporen, saj so bili Dobrolčani mnenja, da je bil pred zadetkom prekršek nad vratarjem Pečnikom. Vsekakor so po tem golu igrali le še domačini ter v 81. minuti zasluženo izenačili. Nasplošno pa je bil derbi napet, živčen in borben. Medtem ko so pred odmorom bili v rahli terenski premoči Rikarjani, so po odmoru v glavnem napadali le še domačini. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Pernek 4, Kampi 3, Jorg 3, Nachbar 4, Math 4, Zunder 4, Opietnik 4, Radii 2 (20. Roger 3), Dollinger 3, Ch. Lesjak 4. RIKARJA VAS: Kaiser 3, Truschner 4, F. Mochar 3, Gomernik 4, Pandel 3, Urch 3 (60. Schorli 4), R. VVeitzer 3 (55. Draže 0), Tazoll 3, Figoutz 3 (60. Strasser 4), Tiganj 3, Kampusch 3; Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Valentinitsch (slab); strelca: Zunder (81.) oz. Strasser (75.); rdeči karton: Draže Globasnica - Št. Peter 7:0 (2:0) Globašani, ki so tokrat nastopili brez VVolbla (poškodovan) in Pasterka (rdeči karton), so se ponovno predstavili z najboljše strani. Obramba je na celi tekmi dopustila gostom le eno dobro priložnost, katero pa je uničil vratar Smrečnik. Sredinski igralci pod vodstvom odličnega režiserja Hrena so se zelo trudili in bili napadalcem, predvsem Blažeju, velika pomoč, saj je ta kar petkrat zatresel nasprotno mrežo. S tem je ponovno dokazal, da je goaleador, kakršnega bi si želela marsikatera ekipa. Odličen tokrat tudi mladi Szabo, ki se je predvsem po odmoru prav .razcvetel11. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 4, G. Sadjak 4 (40. M. Kordesch 0), L. Kordesch 4, Tominc 4, Buch-wald 4, Hren 5, Hribar 4 (70. Lipuš 0), Szabo 5, Silan 4, Blažej 5; Globasnica: 150 gled.; sodnik: Bischof (povprečen); strelci: Blažej (13., 51., 56., 62., 78.), Silan (25.), Szabo (73.) Žvabek - Mauterndorf 3:1 (2:0) Žvabečani so bili celo tekmo v jasni terenski premoči ter si priigrali številne lepe priložnosti. Predvsem Trampusch je bil tokrat pred nasprotnim golom nadvse nesrečen. Zmaga domačinov pa je bila popolnoma zaslužena. ŽVABEK: Jakob 4, Grobelnig 4, Sumper 4, Ra- musch 3 (85. Pistotnik 0), A. Berchtold 3, Čebul 4, V. Berchtold 4, Trampusch 3 (80. T. VVriessnig 0), Juvan 4, Brglež 3 (60. Homer 4), Kapp 4; Žvabek: 75 gled.; sodnik: Fischer (povprečen); strelca: Juvan (25., 68./11-m.), Brglež (40.) NOGOMET Šmihelčani in Kapelčani na vrhu lestvice. Tudi po 11. krogu? Rikarjani želijo zaustaviti odlično serijo Globaša-nov, ki so v letošnjem prvenstvu še nepremagani. Podliaa vzhod: Bilčovs - ASK (v nedeljo ob 14. uri) - Bilčovščani so imeli konec preteklega tedna odmor, saj je bila tekma na tujem proti Št. Andražu zaradi neprimernega vremena preložena. Spočiti in zato polni moči želijo v nedeljo premagati ASK, ki pa je bil v preteklosti vedno neprijeten nasprotnik. Prav zaradi tega bodo tokrat nastopili igralci trenerja Struggerja zelo previdno in se ne bodo spuščali v nepotrebne trde dvoboje, katere ASK po navadi išče. 1. razred D: St. Stefan - Šmihel (v soboto ob 16. uri) - Sekcijski vodja Šmihelčanov Lojze Kužnik upa, da bo tokrat ekipa našla moč prvih jesenskih tekem. „Sedaj že nekaj tekem igramo razmeroma slabo, manjka premišljena gradnja igre. V St. Stefanu se moramo stopnjevati," pravi Kužnik. Šmihelčani bodo nastopili v popolni postavi. Št. Lenart - Sele (v soboto ob 15. uri) - Selani nujno potrebujejo točke, kajti bližajo se repu lestvice. Proti Št. Lenartu pa je zaradi poškodbe vprašljiv Ivan Kelih. Selani tokrat ne upajo le na tri točke, ampak tudi na uvidevanje odgovornih pri vojaščini. Kert in R. Roblek sta namreč pri vojakih in zaradi tega pod velikim telesnim naporom. Jasno, da jima nato na tekmi manjka potrebna moč. Železna Kapla - Labot - Tekma Kapelčanov proti Maria Rojach je bila odpovedana in preložena na konec jesenskega dela prvenstva. Tokratni nasprotnik ekipe trenerja Bošnjaka je Labot, ki na tabeli zaseda presenetljivo 7. mesto. V boju Kapelčanov za 1. mesto pa je tokrat upoštevanja vredna le zmaga. 2. razred F: Rikarja vas - Globasnica (v soboto ob 16.30) - S strani Rikar-janov je slišati le naslednji stavek: Globašani so sicer velik favorit, toda naj pazijo, da ne bodo doživeli velikega presenečenja. Globašani so oslabljeni, saj sta poškodovana VVolbl in G. Sadjak. Galicija - Dobrla vas (v nedeljo ob 16. uri) - Predsednik Dobrolčanov T. Lesjak: ..Galicija je na tabeli pred nami, zato so favorit." Važenberk - Žvabek - Žvabečani želijo tudi četrto tekmo zaporedoma ostati neporaženi. ODBOJKA/DOB Salzburg je bil tokrat še nedosegljiv za Dobljane Vodeča ekipa iz Salzburga, ki ima v svojih vrstah same profesionalce, med drugim reprezentanta iz Amerike in Nizozemske, se je v Št. Pavlu predstavila z najboljše strani. Le v 2. nizu so prepustili Dobljanom nekaj priložnosti, katerih pa ekipa trenerja Ivartnika ni izkoristila (4 žoge za niz). Že v soboto pride v St. Pavel podobno močna ekipa -Donaukraft, ki je doslej dobila vse tekme s 3:0. Tudi tokrat se glasi cilj Dobljanov: zmaga niza. Dob - Salzburg 0:3(7,14,11) ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA 1. Salzburg 5 5 0 15:0 10 2. Dob 5 4 1 12:6 8 3. Donaukraft 3 3 0 9:0 6 4. Enns 5 3 2 9:6 6 5. Hypo 6 3 3 11:10 6 6. Sokol I_______4 2 2 7:7 4 7. Innsbruck 5 1 4 4:13 2 8. Gleisdorf 4 0 4 2:12 0 9. Sokol II 5 0 5 0:15 0 Koroška premagala Tirolsko s 4:0 Kundl - Koroška amaterska reprezentanca, katere redni člani so tudi trije igralci SAK (A. Sadjak, S. Sadjak, Zanki) je v sredo na tujem premagala Tirolsko kar s 4:0. Igralci SAK so se v zadovoljstvo trenerja Mertla predstavili v odlični formi in bili stebri ekipe. Kapetan A. Sadjak: „Upam, da bosta Zanki in S. Sadjak igrala tako močno tudi v soboto proti Trgu!" ■ Nogomet v Sloveniji (rezultati 10. kroga prve slovenske nogometne lige): Olimpija - Koper 3:1, Publikum -Korotan 3:1, Mura - Primorje 1:3, HIT Gorica - Beltinci 1:0, Maribor -Rudar 2:1. PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 10 8 1 1 24:8 25 2. Št. Andraž 9 7 2 0 16:4 23 3. ASK 10 6 1 3 27:16 19 4. Liebenfels 10 4 1 4 13:11 16 5. DSG Borovlje 10 4 3 3 14:12 15 6. Bilčovs 9 3 4 2 16:13 13 7. Pokrče 10 4 1 5 13:14 13 8. Mostič 10 3 3 4 16:21 12 9. VVelzenegg 10 3 2 5 9:13 11 10. Metlova 10 3 2 5 8:15 11 11. ATUS Borovlje 10 2 4 4 14:15 10 12. Blatograd 10 2 3 5 10:16 9 13. Klopinj 10 2 2 6 11:24 6 14. Podkrnos 10 2 1 7 8:17 7 Prihodnji krog (12./13. oktober): Blatograd - Mostič, Lieben-fels - DSG Borovlje, VVelzenegg - Št. Andraž, Bilčovs - ASK, Pokrče - Metlova, Klopinj - Podkrnos, A. Borovlje - Vetrinj. 1. 1. Šmihel RAZRED D 10 6 3 1 22:12 21 2. Železna Kapla 9 6 2 1 22:9 20 3. Ruda 9 5 4 0 20:9 19 4. Št. Pavel 9 5 2 2 15:7 17 5. Grebinj 10 5 2 3 19:14 17 6. Frantschach 10 4 4 2 14:6 16 7. Labot 10 4 1 5 19:19 13 8. Eitvveg 9 3 4 2 13:14 13 9. St. Stefan 10 2 4 4 11:12 10 10. Maria Rojach 9 2 3 4 18:25 9 11. Št. Lenart 10 2 2 6 10:20 8 12. Žitara vas 9 2 1 6 7:14 7 13. Sele 10 1 3 6 12:25 6 14. Vovbre 10 1 3 6 8:24 6 Prihodnji krog (12./13. oktober): Frantschach - Ruda, St. Stefan - Šmihel, Št. Lenart • Sele, Vovbre - Žitara vas, Železna Kapla - Labot, Št. Pavel - Grebinj, Eitvveg - Maria Rojach. 2.RAZRED F 1. Globasnica 10 9 10 52:10 28 2. Reichenfels 9 7 0 2 23:13 21 3. Galicija 9 5 2 2 15:14 17 4. Rikarja vas 10 4 4 2 16:11 16 5. Žvabek 10 5 1 4 20:16 16 6. Sinča vas 9 4 2 3 19:11 14 7. Važenberk 10 4 2 4 15:14 14 8. Dobrla vas 10 3 4 3 6:10 13 9. Št. Peter na V. 10 3 4 3 13:20 13 10. Preitenegg 10 3 1 6 6:12 10 11. Djekše 9 2 3 4 9:17 9 12. Tinje 10 2 3 5 11:30 9 13. Mauterndorf 10 9 4 6 10:23 4 14. Grabštanj 10 0 3 7 14:28 3 Prihodnji krog (12./13. oktober): Važenb. - Žvabek, Preiti negg - Djekše, Galicija - Dobrla v., Rikarja v. - Globasnica, Sinča vas - Grabštanj, Mauternd. - Tinje, Št. Peter - Reichenfels. SAK Naraščaj Center Pliberk Mladinci lahko že predčasno osvojijo naslov Z jasno zmago proti Metlovi so fantje pod 10 let (trener Bernard Olip) povečali prednost na lestvici. Že danes (ob 16. uri) je na sporedu derbi proti Pliberku, kjer je upoštevanja vredna seveda le zmaga. Mladinci (U 16) pa lahko v soboto z zmago proti Važenberku predčasno osvojijo naslov prvaka v podjunski skupini. Glavne ekipe centra so v vseh starostnih skupinah letos še neporažene ter so po šestih krogih dale že 171 golov. Prejeli pa so samo 14 zadetkov. SAK U14 - Tinje 6:1(Verdel 3, Zidej 2, Babič); Metlova U 10 - SAK III 0:8 (Aleksič 5, D. Dlopst, S. Grilc, Fratschko). Ostale tekme so bile zaradi slabega vremena odpovedane. Tekme prihodnjega kroga: petek. 11.10.: SAK U 10 lil - Pliberk (16.00); sobota, 12.10.: Važenberk U 16 - SAK (15.30), Vovbre U.14 -SAK (15.00): nedelja, 13.10.: turnir U 8 v Žitari vasi (11.00), SAK U 12 III - Metlova (14.30), SAKU 121- ATSV VVolfsberg (15.45). Center Celovec SAKU 10II- ASKII8:0(N.Grilc4, Pretnar, Lausegger, Pisjak, Kropiunig). Center Št. Primož SAK U 10 I - Rikarja vas 14:0 (K. Klosch 4, Starmuž 4, VVicher 3, G. Rutar, M. Rutar, J. Klosch). Petek, 6 H-oktober 1996 Kirisits: SAK je razvajen zaradi uspehov iz preteklosti! I Po 355 dneh kot trener SAK je bil Kiristits po tekmi proti St. Florianu odslovljen. Z : njim se je pogovarjal Franc Sadjak. Skoraj leto dni si bil trener članske ekipe SAK. Kakšni so bili očitki, ki ti jih je za vzrok odslovitve navedlo vodstvo SAK? Kirisits: Natančnih vzrokov Pii niso povedali. Mogoče sem z ekipo dosegel premalo točk ali podobno. Kaj vse se je dogajalo v ozadju, pa ne vem. Ali si jezen zapustil SAK? Nikakor. Seveda pa si že mislim svoj del. Vsekakor noben časopis ne bo slišal obračunalnih besed z moje strani. Je bil ta postopek odgovornih SAK zate presenetljiv? Popolnoma presenetljiv ne, saj sem že prej marsikaj slišal. Žal pa so nekateri igralci prej več vedeli o tej zadevi kakor sam. Reči pa moram, da sem °d začetka sezone imel slab občutek. Ali je težko biti trener SAK? V moji poziciji je bilo gotovo težko, toda to sem vedel od I začetka, a kljub temu sem tvegal. Žal mi vsekakor ni. SAK II dobil derbi proti Pliberku II s 4:1 Nasproti prvim derbijem je bil tokrat gospodar na igrišču SAK. Ekipa trenerja Kreutza se je pokazala z najboljše strani - borbena, disciplinirana in uspešna. Sredinski igralec Roman Oraže je tokrat še posebej blestel, saj ni zadel le treh golov, ampak bil tudi pri gradnji igre odličen. Sedaj je SAK II dobil že štiri tekme zaporedoma, vsaj neporažen pa želi ostati tudi po prihodnjem krogu (na tujem proti Trgu - v nedeljo ob 14. uri). Trener Kreutz: „Upam, da bodo fantje tudi v Trgu nadaljevali z našo vedno zrelejšo igro!" SAK II - Pliberk 4:1 (2:1) SAK II: VVastian 5, Razdevšek 4, Waldhau-ser 4, Hajnžič 5, M. Blajs 4, Messner 4 (75. S. VVieser 0), Sienčnik 4, R. Oraže 5, VVoschitz 4 (80. Kesselbacher 0), Možina 5, Mandl 5; Grabštanj: 100 gled.; sodnik: Krainz (povprečen); strelci: R. Oraže (30., 43., 55.), Mandl (65.) oz. Wriessnig (17.) 2. razred A 1. Pliberk!! n 8 1 2 34:19 25 2. SAK II n 6 3 2 34:22 21 3. Austria II 10 6 1 3 40:19 19 4 Trg/Feldk. II 10 3 2 5 19:30 11 5. WACII 10 2 1 7 15:38 7 6. VSV II 10 0 4 6 14:28 4 „Natančnih vzrokov mi niso povedali, “ toži Kirisits. Ko so igralci izvedeli, da bo prišlo do zamenjave trenerja, so bili skoraj brez izjeme vsi solidarni s teboj. Toda odbor igralcev ni poslušal in je odločil samovoljno. Da je bila večina igralcev na moji strani, sem sprejel seveda s ponosom. Toda odbor je odločil drugače in le to je merodajno. Še beseda o odboru SAK? Poznam le ožji del odgovornih, kakšni so vplivi širšega odbora, pa ne vem. Vsekakor sem mnenja, da pri SAK-ju govori preveč oseb. Boljše in plodovitej-še je gotovo, če se govori s čim SAK - Lippusch, ki je na tekmi proti Voitsbergu manjkal zaradi rdečega kartona, bo tokrat zopet napadal, drugače pa bo ekipa nastopila več ali manj nespremenjeno. Tudi način igre SAK bo podoben kakor proti Voitsbergu: ..Nasprotnika ne bomo čakali ter bomo skušali od začetka polno napadati," pravi trener Fera, ki je pridobil podrobne informacije o nasprotniku s strani Pliberka oz. trenerja Pollanza. Vsekakor pričakuje trener Fera drugo zmago zapovrstjo. Trg/Feldk. - SAK (v soboto ob 15. uri) manj jeziki, toda ti glasneje. Kaj meniš, zakaj ekipa v tej sezoni v regionalni ne dosega zastavljenih ciljev, čeprav se je kar precej okrepila? Dejstvo je, da SAK ni profesionalna ekipa. V II. zvezni ligi je dala vse, kolikor je bilo v njeni moči, včasih celo več. Jasno, da je bila nato telesno in tudi duševno popolnoma izčrpana, to pa čuti še danes. Posebnost, ki te je pri SAK od začetka najbolj motila? S tem, da sta bila ekipa in odbor SAK v pretekli letih razvajeni od uspehov, se je realnost izgubila. Resnica pa je žal drugačna. Beseda o novem trenerju Feri? Je zelo prizadeven in častila-komen. Gotovo pa ni prevzel lahke naloge. Ali je on v trenutnem položaju pravi trener za SAK? Soditi o tem ni moja dolžnost. Kakšna je sedaj tvoja športna prihodnost? 8 let sem neprekinjeno delal kot trener, sedaj je čas, da malo počivam in črpam novo moč. Potem bom videl, kako naprej. Ali bi bil kdajkoli v prihodnosti zopet pripravljen prevzeti SAK? Zakaj ne, saj nisem jezen zapustil SAK. Pliberk - Trener Pollanz je bil z zadnjimi tremi tekmami zelo zadovoljen, kar je manjkalo, je bil košček sreče. Čeprav bosta proti Esternbergu manjkala Urnik in Besič, je Pollanz optimističen: „Mogoče nam prav takrat, ko nihče ne pričakuje, uspe veliko presenečenje!" Uspeh ali neuspeh Pli-berčanov v Esternbergu pa bo zelo odvisen od razpoloženja obrambe. Vsekakor se ne obeta neodločen rezultat, kajti Esternberg je edina ekipa, ki v tej sezoni še ni remizirala. Esternberg - Pliberk (v soboto ob 16. uri) REGIONALNA LIGA/PRIHODNJI KROG: Fera pričakuje zmago tudi v Trgu SAK: Vratar Preschern rešil pomembno zmago Kako močan je bil nasprotnik iz Voitsberga, dokazuje dejstvo, da je ekipa iz Štajerske jasno dobila zadnje štiri tekme in niti zadetka ni prejela. Temu primeren je bil njen nastop tudi v Celovcu pri SAK zelo dopadljiv, le proti vratarju Preschernu niso vedeli recepta. Preschern ni ubranil le 11-metrovke (44.), ampak pa tudi številne druge nevarne strele. Tako je na primer v 37. minuti pokazal izreden refleks, ko je zelo močan in natančen strel Voitsberžana iz 18. metrov silovito ubranil. Bil je nedvomno junak tekme in oče zmage. Za zmagoviti gol SAK pa je tokrat poskrbel libero Hr-stič, ki je bil uspešen iz 11 -metrovke (po prekršku nad Grujičem). SAK - Voitsberg 2:0 (0:0) SAK: Preschern 6, Hrstič 4, Zanki 3, A. Sadjak 4, Krivvitz 4 (76. Šmid 0), Wuntschek 3 (46. M. Sadjak 3), Škerjanec 3. Eberhard 2, Ziehaus 4, G. Ho-ber 2 (63. Omerovič 0), Grujič 4; Celovški stadion: 300 gled.: sodnik: Hutter (dober); strelec: Hrstič (28./11 -m.) Škoda, tokrat bi si Pliberk res zaslužil zmago V ospredju tekme je bil sodnik leidlmayr, ki s svojimi pristranskimi odločitvami ni razburil le igralcev, ampak predvsem gledalce. Tako je po tekmi pri odhodu potreboval celo pomoč žandarmerije. Tekma sama je bila zelo borbena in napeta, pri čemer so domačini popolnoma zaspali prve minute. Tako so gostje že po petih minutah vodili z 2:0. Okoli 15. minute se je ekipa trenerja Pollanza končno ujela ter zaigrala dopadljiv nogomet. Po odmoru pa so Pliberčani z napadalno igro tako rekoč prisilili izenačenje ter imeli celo zmagoviti go! pred očmi, toda Pleschgatternig ni izkoristil 11-metrovke (86.). Pliberk-Leibnitz 2:2 (1:2) PLIBERK: Matschek 3. Pollanz 4, Skorianz 3 (70. Habernig 0), Pleschgatternig 4, Škof 4, Holler 3 (74. D. VVriessnig 0), Besič 3, Urnik 5, Slamanig 4, Lisič 3, Miklau 4; Pliberk: 300 gled.: sodnik: Leidlmayr (zelo slab); strelci: Lisič (40.), Besič (81.) oz. Cerkic (4., 5.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen. 4 dober, 5 ze-io dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. WAC 9 7 t 1 26:6 22 2. Wels 9 6 2 t 19:8 20 3. Voitsberg 8 5 1 2 18:7 16 4. Leibnitz 9 4 3 2 13:10 15 5. SAK 9 4 2 3 10:11 14 6. Gratkorn 8 4 1 3 9:14 13 7. Esternberg 9 4 0 5 16:15 12 8. Rohrbach/B. 8 2 3 3 10:14 9 9. Trg/Feldk. 9 1 5 3 8:10 8 10. VSV 8 2 2 4 8:15 8 11. Pollau 9 1 4 4 14:16 7 12. Austria 9 1 4 4 10:13 7 13. St. Florian 8 1 4 3 2:10 7 14. Pliberk 8 1 2 5 6:20 5 ■ Rezultati 9. kroga: SAK - Voitsberg 1:0 (1:0), Pliberk - Leibnitz 2:2 (1:2), Pollau - Esternberg 1:4 (0:1), We!s - WAC 1:1 (1:0), VSV - Austria 2:2 (0:1), St. Florian - Trg/Feldkirchen 1:1 (1:0), Rohrbach/Berg - Gratkorn 1:1 (1:1). ■ Prihodnji krog: WAC - Voitsberg, Austria -Rohrbach/B, Leibnitz - St. Florian, Trg/Feldk. SAK, Esternberg - Pliberk, Gratkorn - Pollau, Wels - VSV. T A T E D E N R A D I U PETEK, 11. oktobra 18.10-19.00 Kulturna obzorja. SOBOTA, 12. oktobra 18.00-19.00 „Od pesmi do pesmi - od srca do srca." NEDELJA, 13. oktobra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (Hanzi Rosenzopf) 18.00-18.30 6 x6 Domače uspešnice. PONED., 14. oktobra 18.10-19.00 Kratek stik. TOREK, 15. oktobra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 16. oktobra 18.10-19.00 Predstavili bomo pesmi s festivala narečnih popevk 96. 21.04-22.00 Primorski obzornik. ČETRTEK, 17. oktobra 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. RADIO/TV, PRIREDITVE [X®B®§ NEDELJA, 13. oktobra 96, 13.30 PONEDELJEK, 14. oktobra 1996 ORF 2, ob 2.25 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Spomin dežele: dragocenosti deželnega arhiva v novem, sodobnem poslopju 1 Prenovljeno župnišče Pliberk - hiša/kraj srečanja za vse ■ Konjereja - nekoč za marsikoga najpomembnejši vir dohodka: kmetje na Žili zavezani tradiciji danes kljubujejo izzivom • Praznično jesensko opravilo: v Glinjah so mlatiči „Lakoto ubijali" • Kaplčani predstavljajo svojo kulturno dejavnost in občino na turističnem sejmu „Gost tur“ v Mariboru • Koroški nogometni dvoboj v regionalni ligi SV Feldkirchen : SAK Petek, 11. oktober I Četrtek, 17. oktober CELOVEC ..Slovanska mitologija in slovensko bajeslovje" Referent: dr. Ni kola i Mikhai-lov (prof. na Inštitutu za ruski jezik in literaturo na univerzi vPizi Kraj: v Pastoralnem centru v Celovcu, 10,-Oktober-Str. 25 Čas: ob 15. uri Prireditelj: Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik" DUNAJ Predstavitev filma v okviru spoznavalnega večera „Ledena doba/Eiszeit“ (Nine Sajko) in „Bo bilo/Es wrid gevvesen sein“ (Andrine Mračnikar) -Film mladje KDZ Kraj: v klubskih prostorih KSSŠD, Mondscheingasse 11, Dunaj Čas: ob 20. uri Prireditelja: KSŠŠD Sobota, 12. oktober DOBRLA VAS Kmečki praznik s trgom Kraj: parkirišče Zadruga-market v Dobrli vasi Čas: od 9. do 15. ure kmečki trg s kvalitetnimi kmečkimi izdelki, domača glasba, brezplačni servis motornih žag Prireditelja: Kmečka izobraževalna skupnost in Zadru-ga-Market Dobrla vas ŠT. JANŽ Vabljenih na dva kratka filma „Eiszeit/Ledena doba" -kratek film Nine Sajko (8 min.), „Bo bilo/Es wird gevvesen sein" - kratek film po zgodbi Andrine Mračnikar (17 min.) Kraj: k&k center v St. Janžu Čas: ob 20. uri Prireditelj: SRD Št. Janž Nedelja, 13. oktober CELOVEC Božja služba ob začetku delovnega leta 1996/97 Pridiga: dr. Jože Marketz, vodja Dušnopastirskega urada krške škofije v Celovcu pod temo „Pota odrešenja" kraj: v mestni cerkvi St. Egid v Celovcu Čas: ob 18. uri Po božji službi Vas vabimo ob 19. uri na orgelske improvizacije „Credo“ z organistom Primožem Ramovšem in Maksom Strmčnikom Prireditelji: Referat za izobražence, Katoliško akademsko združenje, Katoliška visokošolska zveza LOČE Orgelski koncert - Ana Elizabeta Kržan-Filipič Kraj: farna cerkev v Ločah Čas: ob 20. uri Prireditelja: KKZ in fara Loče GRADEC/GRAZ Sv. maša za slovenske študente Kraj: v kapeli od Katholische Hochschulgemeinde (KHG) vLeechgasse 24 Čas: ob 19.30 Celebriral bo dr. Pep Marketz, vodja Dušnopastirskega urada v Celovcu. Vsi ste prisrčno vabljeni na slovesno mašo in na agapo, ki bo po maši v Klubu Vabi: Klub slovenskih štu-dentk-študentov (KSŠŠG) v Gradcu Petek, 18. oktober CELOVEC 10 let „Pri Joklnu" Koncert Barbare Strom-berger in literarno branje Janija Osvvalda Pijače in jedače „jokl meni" iz davnih časov Kraj: pri Joklnu Čas: od 12. ure naprej Prireditelja: Kulturno društvo pri Joklnu Sobota, 19. oktober ŠKOCIJAN Slavnostna prireditev ob 90-letnici slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec" v Škocijanu pod geslom „v Škocijanu je petje doma" Kraj: v kulturnem domu Kassl v Škocijanu Čas: ob 19.30 Sodelujejo: Otroški zbor Škocijan, dekliški zbor „No-mos", MPZ ..Solidarnost" iz Kamnika, MePz „Danica“ iz Št. Primoža, MPZ „Vinko Poljanec" Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec v Škocijanu Nedelja, 20. oktober KOTMARA VAS „Dve nevesti" - veseloigra v treh dejanjih Kraj: v farni dvorani v Kotim ari vasi Čas: ob 14.30 Gostuje gledališka skupina KUD „Planika“, Vojsko Prireditelj: SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi \3ML Z ANSAMBLOM LOJZETA SLAKA SOBOTA / SAMSTAC 26.10/96,20.00 ŠOSTAR GLOBASNICA /GLOBASNITZ die ehrliche d V 'j Alternative L Edina verodostojna alternativa za nace kmetice in kmete aiiCM naliva z. a riaoo i\iric* i ivv ni i\i iio i o 17. NOVEMBRA - LISTA 4 GLOBASNICA Koncert s solisti in orkestrom Mešanega pevskega zbora KUD „Loka“ iz Škofje Loke Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 19.00 Prireditelj: SKD Globasnica Torek, 22. oktober ŠT. JANŽ ..Zdravilna zelišča za tvoje zdravje" - predava specialist za zelišča župnik VVeidinger Kraj: k&k-center v Št. Janžu Čas: ob 19.00 Prireditelj: k&k in SPZ Sobota, 9. november OBIRSKO ..Martinovanje" s kulturnim programom (ponovitev koncertnega potovanja po Argentini) Nastopajo: ..Kvartet bratov Smrtnik", ..Kvintet Smrtnik" in „Trio Korenika" Kraj: v gostilni Kovač Čas: ob 20. uri Za ples igra ansambel „Rosa“ Prireditelja: EL Železna Kapla in SJK RAZSTAVE ROŽEK GENERACIJA 82 Umetniki iz Slovenije Mitja Berce, Rajko Čuber, Igor Fistrič, Cveto Maršič, Samo Perpar, Zmago Posega, Ivo Prančič, Zmago Rus, Vlado Stjepič, Jože Šubic, Konrad Topolovec, Klavdij Tutta, Boris Zaplatil Odprto do 13. oktobra 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure BEGUNJE Otvoritev razstave del Likovne delavnice „Mi-sel in korenine 95“ Slikarji, udeleženci kolonije: Klavdij Pavlič, Lado Pengov, Sašo Spaseno Koprivec, Silvo Teršek. Razstavo bo otvorila Tatjana Pregl Kobe. Otvoritev razstave bo v petek, 11. oktobra 1996, ob 18. uri v Galeriji Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. Razstava bo odprta do 6. novembra 1996. RAZNO BELJAK Beljaški sejem od 17. do 21. oktobra Predstavitev knjige „Slowe-nen" bivšega ministra Staneta Staniča Čas: nedelja, 20. oktobra, ob 19. uri Kraj: Kongresni center v Beljaku Nastopa: kvartet godal ..Rožmarin" iz Ljubljane, Domača zakuska Prireditelji: generalni konzulat republike Slovenije, Celovec, Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno - izpostava Ljubljana in Mohorjeva založba, Celovec - Ljubljana - Dunaj ŠT. JAKOB REGIONALNI CENTER „Brennpunkt Erziehung -vzgoja v žarišču" Melita Haber (pedagoginja) Družina med iluzijo, idealom in resničnostjo Predavanje in pogovor Čas: torek, 15. oktobra 1996, ob 19.30 S pomočjo pletenja vencev najti pot k sebi - tečaj z ročnim delom Judith Sticker-VVedenig Prinesite s seboj: vrtnarske škarje, bršljane, jagodičje Omejeno število udeležencev: 20, Prispevek: 150,— Čas: torek, 22. oktobra 1996, od 17. do 21. ure Škotska - doživetja s kolesom (mag. Erich Auer) dia-predavanje Čas: torek, 29. oktobra 1996, ob 19.30 PRIREDITEV/RAZNO 1 v četrtek, 10. oktobra, od 19. do 22. ure in v soboto, 12. oktobra, od 9. do 12. in 14. do 17. ure SchuBlerjeve soli Predavatelj: Thomas Feichtinger od petka, 11. oktobra, od 18. ure do nedelje, 13. oktobra, do 17. ure Slikanje akvarelov za začetnike in napredujoče Voditelj: dipl. inž. Andrej Dolinar v petek, 11. oktobra, ob 19. uri in v soboto, 12. oktobra, od 15. do 18. ure Tečaj za biokozmetično nego naše kože Voditeljica: Marija Dolinar v petek, 11. oktobra, ob 19. uri Internet - izziv in možnost za koroške Slovence Predavata: Hanzi in Franci Tomažič v petek, 11. oktobra, ob 19.30 Informativni večer: SchuBlerjeve soli Predavatelj: Thomas Feichtinger v petek, 11. oktobra, ob 19.30 Serija predavanj: Karantanien - Ostarrichi Etruščani, Veneti in drugi Pro- toslovenci Predavatelj: univ. doc. dr. Peter Štih v petek, 11. oktobra, ob 19.30 Predavanje: uvod v moderno slikarstvo Predavatelj: dipl. inž. Andrej Dolinar v soboto, 12. oktobra, ob 19.30 Predavanje: Uvod nauk o barvah in harmonija barv Predavatelj: dipl. inž. Andrej Dolinar v soboto, 12. oktobra, od 8. do 18. ure Odkrivati sv. pismo: Uvod v evangelij po Marku Voditelja: Gabi Ambrusch in mag. Klaus Einspieler v torek, 15. oktobra, ob 19.30 Pogovor o jezikovnih tečajih za angleščino - vsebina in termini Voditeljica: mag. Katarina Zablat-nik v torek, 15. oktobra, ob 19.30 Forum za zdravstvena vprašanja: Narkomanija - zasvojen z drogami Predavatelj: dr. Andreas Schuh v sredo, 16. oktobra, od 19.30 do 21. ure Samoobramba za žene (10 učnih enot a 1,5 ur) Voditelj: Peter Stietka-Ogris OGLASI Z avtobusom v MEDJUGORJE od 25. do 27. oktobra ‘96 Prijave sprejema: potovalno podjetje JUWAN Apače 32, 9132 Galicija tel.: 0 42 21 /20 24 ali 24 25 Cena: (vključno prenočitev in zajtrk) ATS 1.600,- Prijave sprejemamo do 21. oktobra 1996 Z veseljem Vam sporočam, da bom odprl 1. oktobra 1996 ŽIVINOZDRAVNIŠKO ORDINACIJO V ŽVABEKU Mag. Richard Grilc Tel. 0 43 56 / 31 07 ali 0663 / 84 24 63 ČAS ORDINACIJE: za živino: vsak dan po predhodnem telefonskem dogovoru za male hišne živali: po-so, 13.00-14.30 oz. po predhodnem telefonskem dogovoru. PRODAM stanovanje v Piranu - 55 m2 z balkonom (v 1. nadstropju) - pogled na morje - 50 metrov od morja - cena po dogovoru tel. 0038666/746623 KPD Šmihel vabi na igro PALČEK PISKALČEK v nedeljo, 20. oktobra 1996, ob 11. uri, v farni dvorani v Šmihelu režija: Rado Mužan, scena: Marina Bačar, kostumi: Lenka VVeiss, glasba: Hanzi Kežar, tehnika: Daniel Užnik, izdelava scene: Peter Moschitz, vodji skupine: Andrea Gabriel in Anja Šlemic Gostuje: Otroška gledališka skupina iz Št. Janža v Rožu IGRAJO: Palček Piskalček: Luka VVeiss, Polžek: Stefan Valentin, Veverica I: Sonja VValser, Veverica II: Gloria Nadrag, Čuk: Nadja VVieser, Rogač: Desiree Žnidar, Lisica: Ana Stefaner, Medved: Michael Jenko, Zajčki: Jani in Miro Mijller, Volk: Marko VVeiss, Ježek: Alena VVieser Franc VVieser premagal Martinza Boks - V Vetrinju je Franc VVieser presenetljivo jasno premagal Dunajčana Martinza po točkah (3:0). Sedaj velja vsa njegova zbranost avstrijskem prvenstvu. „Želim postati avstrijski prvak v težki kategoriji, “ pravi F. VVieser, ki bo v začetku novembra nastopil na avstrijskem prvenstvu v St. Poltnu. Sicer je bila načrtovana primerjalna tekma med BC Herku-tosom in ekipo iz Slovaške, ker Pa gostje niso prejeli odhodnega dovoljenja, jih je nadomestil dunajski klub Schwarz-Wei3. Primerjalna tekma, ki je bila v Vetrinju, je prikazala nekaj zelo zanimivih in napetih dvobojev, Pri čemer so se tokrat predvsem izkazali Korošci, saj so dobili dvoboj z 9:5. Franc VVieser je tokrat nastopil v težki kategoriji (od 81 do 91 kg) ter v ..glavnem boju" po petih krogih premagal Dunajčana Martinza jasno po točkah (3:0). VVieser je bil s svojim nastopom zelo zadovoljen, saj je premagal nasprotnika, ki sodi v avstrijski vrh. Prav zaradi tega sedaj optimistično gleda na avstrijsko prvenstvo, ki bo 8. in 9. novembra v St. Poltnu. „Želim postati avstrijski prvak," pravi VVieser, ki se bo tokrat še posebej zbrano pripravljal na ta višek v tem letu. Nastopil bo v težki kategoriji. Kako težko bo uresničiti njegov namen, izpove dejstvo, da bo na letošnjem avstrijskem prvenstvu v vsaki od desetih kategorij nastopilo najboljših osem boksarjev v državi. ŠAH________________________ Uspešen štart za prvi ekipi SŠZ in SŠK Prvi ekipi Slovenske športne zveze/Carimpex in SŠK „Obir“ sta odlično pričeli letošnjo ša-hovskov sezono v 1. razredu vzhod. SŠZ I je v gosteh prepričljivo premagala prvo moštvo iz St. Vida s 5:3, z istim rezultatom pa so premagali Kapelčani prvo ekipo iz Trga. Posebnost obeh srečanj je bilo dejstvo, da v obeh moštvih ni bilo igralca in igralke, ki bi izgubil oz. izgubila partijo. Pri SŠZ I sta polno točkovala Arnold Hattenberger in dr. Joži Amrusch, pri SŠZ „Obir“ pa legionarja Dušan Jokovič in Mirsad Besič. Manj uspešen je bil štart obeh drugih ekip: SŠZ/Posojilnica II je v gosteh podlegla Trgu/St. Niko-laiu z 2:3, Kapelčani pa v Celovcu Zugzvvangu z 1,5:3:5. IMPRESUM Naš TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip. 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra(3e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straf3e 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-: m Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. Kraj srečanja in domačnosti Preurejena obednica v Slomškovem domu v Mohorjevi je postala kraj srečanja, družabnosti in domačnosti sredi Celovca. Izvrstna kuhinja streže dijakom Mohorjeve šole, vrtcu „Naš otrok" in vsem prijateljem in znancem, ki v vedno večjem številu zahajajo v Mohorjevo na telesno okrepčilo. V Mohorjevi obednici, ki je odprta od ponedeljka do petka tudi v popoldanskih urah, se vrstijo razni diskusijski krožki, skupinska in delovna srečanja, poseben kotiček pa je namenjen obiskovalcem, ki želijo ob pijači ali sladici malo posedeti ali počakati na naslednji opravek. Okusna hrana, prijazna postrežba, prijetno in domače vzdušje zagotavljajo, da boste v Mohorjevi vedno srečali dobre prijatelje in znance. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Zadnji petek sem šel soobhajat 50-letnico slovenskih oddaj celovškega radia. Pričakoval sem si kaj veselega. Toda po pesmih sodeč, katere so tam peli (vsi so lepo zapeli), nisem bil na kaki zlati proslavi, temveč na pogrebščini, kakor da bi bil že konec konca. „ORF KARNTEN S LO- VEN" je nova znamka SLO-VEN-skega oddelka. So li kakemu SLOVEN-cu ali kaki SLOVEN-ki kaj odsekali? So morda po novi modi postali internacionalni in so si šli sposojat iz angleščine? Tam pa SLOVEN pomeni nekaj tako nemarnega, da tega rajši sploh ne pravim. Kaj te trenutno najbolj vznemirja? Vreme, ker mi sije premalo sončnih žarkov. Kako bi se opisal slepemu? Najprej bi se mu predstavil z imenom, nato pa bi mu dal možnost, da me otiplje ... in kako v kontaktnem oglasu? Agilen, rahločuten in pripravljen za skoraj vsako neumnost. Osebna slabost? Da hitro pozabim. Osebna krepost? Je tudi ta, da hitro pozabim. Po poklicu si krupje v igralnici in zaradi tega kovač sreče in seveda tudi nesreče. Ali igralci v igralnici lahko srečo tudi izsilijo? Samo z orožjem. Kakšne posebne zmogljivosti so pogoj za poklic vzornega krupjeja? Dobri živci, hitro dojemanje in predvsem zmožnost vživljanja v igralca. Ko zavrtiš ruleto in nato vanjo vržeš kroglo, ali že vnaprej veš, na kateri številki se bo zaustavila krogla? Če bi to vedel ali znal, bi bil že lastnik igralnice in sedaj verjetno na dopustu na kakem samotnem otoku. Katere številke pa so najpogostejše, ko ti vrtiš ruleto? 37 in 38. Ali čuti krupje usmiljenje do redno izgubljajočih? Je vprašanje osebnosti, vsekakor pa je vsak svoje sreče kovač. Ali je poznan sistem pri ruletu, s katerim je zagotovljen 100-od-stoten uspeh? Ne. In 99-odstoten? Tudi ne. Ali je krupje pravičen? Nasplošno že. Predvsem v spornih položajih kaže mnogo dobrega občutka in objektivnosti. NENAVADNI POGOVOR Ime: Christian Zanki Poklic: krupje, študent znanstvene politike Starost: 29 let Doma: v Celovcu Iščeš srečo kot igralec tudi ti v igralnici? Pregovor pravi „Kdor je deležen sreče v igri, ima smolo v ljubezni". Zato ne iščem sreče v kazinu, ampak v ljubezni. Kako ocenjuje študent znanstvene politike trenutni politični razvoj v Avstriji? Se vrti kakor centrifuga in brž ko bo dospela do najšibkejšega mesta, bo izbruhnila. Kaj bi najprej spremenil, če bi bil državni kancler? Poslal bi vse politike v šolo, kjer bi se naj izobraževali v predmetu „Poli-tika brez humorja je kakor rokodelec brez orodja". Študente zelo prizadeva varčevalni paket. So ukrepi upravičeni? Ne, ker izobraževanje mladine je investicija v prihodnost. Kaj meniš, kdaj so bili na Koroškem tako imenovani zlati časi? Preden so prišli na Koroško Bavarci. (Op. ur.: Približno sredi 8. stoletja) Katere avstrijske politike najbolj občuduješ? Gašperja Einema, Heide Schmidt in Kurta Krenna. Nisi le kovač sreče in poznavalec politike, ampak tudi muzike. Katero muziko oz. skupino najraje poslušaš? Odvisno je od razpoloženja. Največkrat glasbo Eriča Claptona, San-tane, Uda Jurgensa, Hei-na, Avsenikov, Elvisa, ... Živi Elvis? Prejšnji teden sem bil z njim na kavo... Katera je tvoja najljubša barva? Rumena. Kaj povezuješ z njo? Življenje, poletje, smeh. Predstavljaj si, da te ponoči zbudi vila in ti ponudi eno samo željo. Kaj bi si želel? Goste brez zadaha iz ust. Hvala za pogovor! F. S.