the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski' list v združenih državah ameriških. Š^EV (No.) 194. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 7, 1930. LETNIK XXXIX. ji zrakoplov raz NA POLETU IZ ANGLIJE V INDIJO EKSPLODIRAL AN-GLEŠKI ZRAKOPLOV R-101 IN TREŠČIL NA ZEMLJO V FRANCIJI. — 46 OSEB UBITIH.— MED MRTVIMI TUDI ANGLEŠKI ZRAKOPLOVNI MINISTER. tondon, Anglija. — Angle-skega zrakoplova, R-101, najožjega zrakoplova sveta, ki Je bil ponos cele Anglije, ni Jteč. Kar je ostalo od njega, je e število jeklenih drogov, ki So Pa tudi tako upognjeni in sPačeni, da se ne da iz njili poznati, da so pred par dnevi Se tvorili ogrodje največjemu lačnemu orjaku. Z zrakoplo-}0rn Pa je izgubilo življenje udi 4(j oseb, med njimi angle-zi'akoplovni minister Lord ^omson. Zrakoplov se je preteklo so-°to dvignil v zrak na letali-Scu v Cardington, Anglija, ter bil namenjen, da izvrši svoj ?rvi daljši polet. Njegov cilj bilo mesto Karachi v Indiji. . a'java, ki bi jo imel preleteti, j® Znašala približno 6000 milj. .} Pa mu bilo namenjeno, da ' Jo izvršil. V bližini franco-eSa mesta Beauvais ga je ^iela nevihta. Kaki so bili še ,'vzroki, ki so privedli do ^atastrofe, se ne da dognati. ekako ob drugi uri v nedeljo ^Jutraj je v zrakoplovu nasta-* eksplozija in velikan je tre-,Cl1 na zemljo na neki grič, ®r je popolnoma zgorel. Še 0 jekleno ogrodje se je v ki vročini, ki jo je požar p°Vzročil, deloma raztajalo. Na zrakoplovu se je vozilo n: 0seb, od teh je bilo 16 pot-v> Le sedem oseb se je re-' ki so se nahajali v zad-{Jlh Prostorih in so še pravo-4^Sn° Poskakali'ven, ostalih Je izgubilo življenje v plahih. Ker angleško minister- ANGLEŽI OBSOJAJO FAŠIZEM PROTIVLADNI NEMIRI NA DUNAJU «tv0 ni obvestilo francoskih ob- ^ - « natančnem poletu zra- kSU 0 2.0l)1ova, tudi niso bili Franco-Opravljeni nanj in je tako več kot ena ura, pred-Prispela pomoč. Reševal- tevLCl° pa bil° skra-ino lj ^°čeno, ker je masa še da- j. casa na zemlji gorela in se ^led vročine ni bilo mogo- Približati. Vse rešene osebe bo,J ali manj poškodovane. težavna zadeva W^ York' N. Y. — V tu-Jsnji okolici ste dve mesti, 0: rain Angleži obsojajo krivično postopanje fašistične justice. — Fašizem sam izziva svoje državljane k uporu. Trst. — Angleška revija "The Economist" pravi glede tržaškega procesa: "Ker ne poznamo značaja zbranih dokazil, ne moremo .presoditi, ali je bila obsodba pravno upravičena in primerna nasiljem, ki naj bi jih bili zakrivili obsojenci. Toda čeprav bi se dalo na kakšen način dokazati, da so oni zaslužili svojo usodo kot posamezniki', se pa sme ta metoda le težko uporabljati za reševanje manjšinskega problema. Karkoli naj bi bili oni storili, so pač storili, ker so tem potom hoteli dati izraza, čeprav na nasilen in nezakonit način, u-pravičenemu odporu narodne manjšine, ki ji pripadajo. To slovensko ljudstvo, ki je bilo po sklenitvi miru iz strategič-nih razlogov podvrženo Italiji, je leta in leta upalo na osvobo-jenje izpod nemškega in avstrijskega jarma. Dogodki vojne, ki je spremenila lice Evrope, temu ljudstvu ni prinesla ničesar boljšega, nego le osebne spremembe. Ni čuda, če tedaj ti ljudje s skrbjo v'očeh gledajo preko nove meje na jugoslovansko državo, v kateri je našla večina njihovih so rojakov končno svojo narodno ujedinjenje in narodno vlado. Tudi če se naslanjamo na princip največjih predpravic za i>ajvečje število, je treba priznati, da so upravičene želje teh petih stotisočev Slovanov, ki se morajo pokoriti interesom 40,000,000 Italijanov. Za italijansko državo bi morala biti moralna dolžnost, da v čim večji meri plača politično pokornost svojih slabo razpoloženih piodložnih Slovanov fc tem, da bi spoštovala njihovo kulturo, njihov jezik in njihove ustanove. In ta moralna dolžnost v resnici ne nalaga ni-kakih političnih žrtev in ne u-stvarja političnih nevarnosti. Pravi interes italijanske države je, da si zasluži lojalnost in spoštovanje Slovencev, ki bivajo v okvirju italijanske Slika nam kaže prizor z Dunaja in sicer v trenotku, ko se je spopadla policija na konjih z množico, ki je demonstrirala proti prejšnji avstrijski vladi. V BRAZILIJI IZBRUHNILA REVOLUCIJA ^ 'Se in East Orange, ki se popolnoma držite eden dru ' a ste v mišljenju v neka-1 točkah različni. Dočim je danPr- v East Orange prepove-NV*aka kino predstava ob ^ ' v Orange v tem Sitn11 dana popolna prostost. stoji°St Se prične pri tem, ker tere na3večje gledališče, ka-^vjf* obiskujete obe mesti l0vi ° na meji med obema; po-1 meje, da poskrbi, da bi jih ne i Ca ga je na eni strani, po-, zadelo nič, kar bi moglo vzbuditi zaradi njih ogorčenje in pomilovanje njihovih soroja-kov v Jugoslaviji. Vsaka druga politika je sama po sebi zgrešena. Zgodovina izpričuje, da drugačna politika vodi baš do nasprotnega, kar se je hotelo, kajti nacijonalizem je nekaka vera in z'a vsako vero predstavlja kri mučenikov seme njene bodočnosti. Sedanji zemljevid Evrope ne bo obveljal vse dotlej, dokler posa- Krvave bitke med revolucijo-narji in vladnimi četami. — Vstaši zavzeli že več mest. Buenos Aires, Argentinija.— Kakor pri vsaki revoluciji, ki se kar vrste druga za drugo v zadnjem času v južnoameriških državah, je tudi brazilska vlada objavila, da revolucija, ki je izbruhnila v nekterih pokrajinah v Braziliji, ni resnega značaja in da bo zatrta tekom par dni. Vendar pa, kakor govore poročila, je položaj za vlado skrajno opasen, in se brazilska vlada tega tudi zaveda, kajti ogromno število vojaških čet je poslala v vstaške pokrajine. Vroča so tla zlasti v provincah Rio Grande do Sul in Minas Geraes, kjer je prišlo med revolucijonarji in vladnimi četami do več krvavih bojev in so se vstaši že polastili več mest. V tukajšnji sosednji državi, Argentiniji, je proglašeno obsedno stanje, in sicer le iz opreznosti, da se lahko nastopi proti brazilskim revo-lucijonarjem, ako bi poskušali piekoračiti mejo. Revolucija kakor govore, je delo brazilske liberalne stranke ,ki stoji v ostri opoziciji proti sedanjemu predsedniku. --o- SMRTNA KOSA lovjCa je na eni strani, po-1 "a drugi. A modri žu-teftl 0' • Grange je tudi v 2l.ru praVo Pogodil. Od-feotekr le' naJ se v gledališču niej-a 0 tam, kjer teče mestna Preko sedežev, in v Mtof!' ki «Pada pod njegovo teleti J,' ne »me ob nedeljah nihče. Slovencu" izhajajo povesti. ali jih La Salle, 111. — Neizprosna smrt je posegla pretekli petek s svojo koščeno roko v družino Mr. in Mrs. Anton Baznik, 944 4th St., in jim ugrabila sina Franka, mladeniča v najlepši dobi. Študiral j je v St. Bede's College v Peru, dokler ga ni bolezen položila na posteljo. Pogreb pokojnika se je vršil v ponedeljek. — Iskreno sožalje preostalim, ranjkemu pa večni pokoj. širite 'amer. slovenca!' KRIŽEMJVETA — Mexico City, Mehika. — Z velikim zadovoljstvom se je vzelo tukaj na znanje imenovanje J. R. Clarka za tukajšnjega poslanika Zed. držav. — Dunaj, Avstrija. — Dva najbogatejša bankirja, Rihard in Artur Kola, sta bila obsojena na dva meseca zapora vsled goljufij, ki sta jih izvršila, da ste morali dve banki bankrotirati. — Gardona, Riviera, Italija. — G. D'Annunzio, italijanski vojni junak in pesnik,, je napravil oporoko, po kateri pripade njegova vila z vsejni dragocenimi historičnimi spominki italijanski državi po njegovi smrti. — Hamburg, Nemčija. — Velik napredek v radio-telefo-niji znači uspeh, ki se je dosegel pretekli teden. Z nekega vlaka so namreč mogli potniki govoriti z nekim parnikom v Severnem morju. -o- PLIN GA ZADUŠIL Chicago, 111. — Ko se je v petek zvečer vrnila žena 68-letnega bivšega bankirja, A. Rukowskija, na svoj dom, 657 No. Carpenter St., je našla v kuhinji svojega moža mrtvega, kuhinja pa je bila napolnjena s plinom. Kakor se je ugotovilo, je starček zažgal plin, da bi si ogrel kavo ter je nato zaspal. Kava pa je skipela, ugasnila plin, ki se je nato razširil po kuhinji. BOLGARSKI KRALJ BORIS ZAROČEN Iz Jugoslavije, DRZNA TOLPA VLOMILCEV IN IZSILJEVALCEV PRED VELIKIM SENATOM. — STARODAVNOST SPLITA. —RAZSTAVA V SPLITU.—SMRTNA KOSA.—RAZNO Italijanska princesinja Gio-vanna postala nevesta bolgarskega kralja Borisa. Sofija, Bolgarija. — Cela država je prekipevala veselja preteklo soboto, ko se je uradno naznanila zaroka bolgar- mezni narodi ne bodo prepričani, da si morajo zaslužiti dobro voljo narodnih manjšin v okviru lastnih mej. 'DOM OB S0CI' je vrlo zanimiva in pretresljiva slovenska povest, ki začne izhajati v ..Am. Slov. čez par dni. Ako hočete natančno spoznati, kako se godi našemu preganjanemu narodu na Primorskem in Goriškem, tedaj čitajte to povest od kraja, da Vam ne bo pozneje žal. Opozorite svoje prijatelje in znance, naj si naroče list pravočasno, da bodo deležni te povesti takoj od začetka. skega kralja Borisa z italijansko princesinjo Giovanno. Najbolj pa je bil brezdvomno vesel kralj sam, da se mu je po dolgoletnem lovu za nevesto končno posrečilo, da si je pridobil primerno družico. Boris je star 36 let, dočim ima nevesta šele 22 let. Poroka se bo vršila okrog 15. novembra. Kakor govore, bo ta zakon sklenjen popolnoma iz ljubezni in nima nikakega političnega ozadja. Boris se je baje zaljubil v Giovanno meseca januarja, ko se je nahajal v Rimu ob poroki italijanskega prestolonaslednika, in je že tedaj zaprosil za roko. Dovoljenja pa ni dal Vatikan, ker'uzejui sta nevesta in ženin različnih j veroizpovedi, nevesta je kato-| ličanka, dočim je Boris pravo-j slaven. Da je Vatikan zdaj privolil v zvezo, se je to storilo le pod obvezo Borisovo, da bodo otroci vzgojeni v katoliški veri. Težava pa bo pri prestolonasledniku, ker bolgarska ustava zahteva, da mora biti kralj pravoslavne vere. Mussolini je tudi dal svoje dovoljenje. Govori se, da je njemu predvsem zato, da bo s to poroko pridobil na Balkanu še enega zaveznika proti Jugoslaviji. -o- ' Velika razprava proti vlomilski družbi Ljubljana, 16. sept. — Pred velikim senatom se je pričela razprava, kakršne Ljubljana že celo desetletje ne pomni. 10 raznih tatov in vlomilcev ter izsiljevalcev sedi na zatožni klopi. Ukradli in izsilili so po vsej Dravski banovini za težke tisočake blaga in raznih predmetov. Škodo, ki so jo ti razbojniki napravili, cenijo na pol milijona. Obširno obtožnico je državni pravnik čital skoro dve uri. Prijavljenih je kar 111 prič, ki lahko potrdijo njihove zločine. Iz vse razprave se vidi. da je bila ta tolpa dobro organizirana; kjer so nastopali, so si prej dobro vse okoliščine o-gledali. Pred obtoženci je zloženega za celo veliko trgovino nakradenega blaga, o katerem ne. morejo tajiti, da ga niso u-kradli. Glavni voditelji te tolpe so Anton Zrnec, pekovski pomočnik iz Vevč, Ivan Baha-čič, samski delavec iz Male Dobne, in France Šuštaršič, mesarski pomočnik v Vodma-tu. — V dvorani se je nabralo veliko radovednega občinstva, ki je pa popoldne že skoro vse zapustilo dvorano, ker se je obtožnica kakor tudi drugi podatki, nerazumljivo čitala, da je bilo zasledovanje nemogoče. -o- Starodaven napis v Splitu V Maruličevi ulici v Splitu so podirali hišo Viktorja Al-tarca. Pri tej priliki so našli vzidan napis iz dobe poslednjih hrvatskih kraljev. Kamen se je nahajal nad vrati cerkve sv. Julijane. Napis poteka iz 11. stoletja, v cerkev pa ga. je dal vzidati dijakon Dobre, ki je znan iz raznih drugih listin iz dobe narodnih vladarjev. — j Napis je izročen splitskemu Smrtna kosa Iz Hrv. Zagorja poročajo, da je umrl v Klancu pri frančiškanih Franc Marčinko, istrski begunec, župnik. Star 75 let. — V Mariboru je umrl Florjan Topolovšek, mizarski pomočnik, star 85 let.— V mariborski bolnici je umrl Avgust Stančič, višji stražnik v pokoju, star 42 let. * -o- upravitelj in njegova soproga mudila na slovesnostih v Bel-gradu. -o- Črno pleme v Škof ji Loki Statistika tujcev je porasla, dobili smo namreč pristnega črnca v osebi' Fortunata Sala Alija iz Maroka. Nastopil je službo natakarja pri znanem hotelu "Stara pošta". -o- Kaznovana šala V kavarni "Leon" v Ljubljani so aretirali čevljarskega pomočnika Rudolfa Virant, ki je prišel v lokal preoblečen v žensko in nadlegoval goste. -o- Nalezljive bolezni V času od 8. do 14. sept. sta v Mariboru oboleli dve osebi na nalezljivih boleznih, 1 na škrlatinki, 1 pa na davici. U-mrla ni nobena. -o-- , Prezid Vodovod popravljajo. Vse pokvarjene cevi bodo nadomestili z novimi tako, da bo zopet Prezid za dolgo preskrbljen z vodo. --o- Moderna Ribnica Tudi naše mesto pridno izrablja užitke, ki jih nudi moderna tehnika. Imamo 15 ra-dio-aparatov, kar je za nas gotovo lepo število. -o- Fordova tovarna Po poročilu belgrajskega "Vremena", bodo v Baru zgradili veliko Fordovo tovarno za avtomobile. Pričeli bodo z deli že prihodnjo pomlad. --o- Eksplozija V Radvanju je eksplodiral sod bencina Falske elektrarne in težje ranil delavca Alojzija Kol ar j a in Ernesta Eig-nerja. Oddana sta bila v bolnico. -o- KUBA POD VOJNIM SODOM Havana, Kuba. — Kubanski kongres je spričo zadnjih nemirov v Havani odobril predlog predsednika Machado, naj se tekom kampanje za volitve, ki se bodo vršile 1. novembra, vzamejo temu mestu prostosti, ki so mu dovoljene po ustavi, ter se nad njiih proglasi obsedno stanje.. .-o- i ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' Francoska razstava v Splitu Split, 16. sept. — Snoči je bila otvorjena v Splitu francoska slikarska razstava, katero je otvoril dr. Grisogono. Prisostvovalo je mnogo odličnih o-sebnosti, med njimi ban dr. Tartaglia in dr. Račič. Razstavljenih je 82 slikarskih del, od katerih je že 16 prodanih. -o- Nesreča V Krškem je Franc Morning po nesreči do smrti povozil triletnega sinčka upravitelja ekspoziture Josipa Starija v Krškem. Zgodila se je nesreča ravno med časom, ko sta se Originalen brivski vajenec Ko je brivski mojster Ivan D. v Ljubljani stopil v svoj lokal, je mesto vajenca dobil na mizi pismo sledeče vsebine: "Gosp. šef! Jaz sem šel od vas preč, ker se ne maram učiti brivske obrti. Vzel sem vam 260 Din, pustil sem vam pa dve 140 Din vredni halji, vi ste mi pa dolžni 20 Din. Skupaj znese 160 Din. Ostanek vam mogoče še kedaj vrnem." Pustolovca išče policija. -o- Dijak streljal na profesorja V Plevljah je na cesti streljal na svojega profesorja učenec V. gimnazije Milan Zaru-bica. Dijak je zgrešil cilj. Takoj so ga razorožili. Plaz V kamenolomu cementarne na Kleku pri Trbovljah se je vsul velik plaz kamenja in zemlje in zasul poševni tir. —-Trajalo je nekaj dni, da so zopet vpostavili redno delo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 7. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dpevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: ___$5.00 2.S0 ___1.S0 la. celo leto ---------------- Za pol leta--------- Za četrt leta --------------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto------------------$6-00 Za pol leta____________- 3.00 Za četrt leta----------------1-75 Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ----------------------- For half a year ..$5.00 „ 2.50 .. 1.50 For. three months ..................- Chicago, Canada and Europe: For one year --------------------------$6.00 For half a year ------------------3.00 For1 three months --------------------- 1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, dp kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker $ tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm-iivo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879._____ bil Zinovjevin Kamenov, podpirana od Trotzkyja. Take je Stalin postal resnični voditelj komunistične stranke proti Leninovi želji, ampak s pridržkom, kakor so si domnevali resnični vladarji in voditelji ruske osode. Zdaj dobro vemo, kaj se je dogodilo. Stalin se je otresel varuštva te trojice in je poslal Zinovjeva, Kameniva in Trotzkyja v pregnanstvo. Prebrisani in prekanjeni Georgijec je ta-takoj spoznal, da bi on sam v kratkem zapadel tem izkušenim oponentom. Zato je moral ustvariti zase stranko v stranki. Kako naj to stori? Trotzky bi mu nasprotoval, ker bi ga obdolžil da se ne drži Leninovih navodil. Trotzky je začel govoriti in pisati, to je razumel, da si pridobi zase narod. Podpirala sta ga Zinovjev in Kamenov, oba brilijantna govornika in izkušena. Ampak Stalin ni mogel rabiti istega orožja. Govornik ni, piše okorno, suhoparno. Bil pa je tajnik stranke, in vedel je, da bo dobil vedno podporo sovjetskega kongresa, ako nadvladuje pri eksekutivni oblasti. J. M. Trunk: Stalinova zidava ii. V prvem članku opisani dogodek v Tiflisu je zgodovinsko •zpani rop. V Rusiji so tedaj, in še danes je tako tudi drugje, imenovali to ekspropriacijo — razlastovanje. Izvršena je bila ta tatvina s pomočjo čokastega Georgijca, kaeremu je bilo ime Jožef Džugašvili, zdaj Stalin in diktator nad množico 150 milijonov ljudi, in s pomočjo tihega tujca, čigar ime je spojeno z novo Poljsko, in ki je enako postal diktator, to je maršal Pil-rmdski, tedaj Stalinov prijatelj, zdaj njegov najhujši nasprot-. ik Ta dogodek iz Stalinove preteklosti je značilen m osvet-1 ,uje njegova sedanja dela. Poznati je treba vsakega moža preteklost, ako hočeš pravilno soditi njegovo sedanjost. Rop \ Tiflisu kaže, da je Stalin podjeten, odločen, zvit, prekanjen. r~o so karakteristične poteze moža, ki zdaj vlada Rusijo. Lenin sam je Stalina dobro pregledal. Vedel je, kakšno vlogo je Stalin igral, da je Rusijo pripravil za boljševizem; enako je vedel, da je Stalin ambiciozen, brezobziren, odločen, jeklen. Te "lastnosti" so bile izborne za čas, ko so "delali" revolucijo,, za čas borbe, ko je šlo za drzna dela, ko je bilo treba streti nasprotnika in priti do moči. Ampak Lenin je dobro tudi vedel, da Stalin ni mož, kateri naj bi vpostavil vlado, vodil narod pri najbolj izredni poskušnji socialnega udejštvovanja, kar jih je zgodovina videla. Ko je toraj Lenin izbral svoj kabinet, je Stalinu dodelil^mesto brez znatne politične moči, pač pa ga je odločil za mesto, katero je zahtevalo Stalinove sposobnosti. Naredil ga je za komisarja vzhodnih narodov. Džu-gašvili-Stalin. je bil oni mož, ki je zlomil neodvisno socialistično republiko v Georgiji, in je pridobil ta teritorij za Rusijo, bolje KAJ JE NOVEGA V CLEVE-LANDU? Cleveland, Ohio. Brez dvoma je sedaj ta list najbolj razširjen po vseh slovenskih naselbinah v Ameriki. Mogoče bodo marsikaterega zanimale naše novice, torej, evo jih nekaj. — 3,000 Slovencev je bilo zbranih v Slovenskem Narodnem Domu, ki so z burnim ploskanjem vzeli na znanje, kar so nam vneti govorniki povedali. Da, imeli smo stisnjene pesti, rosne oči, ko so nam povedali kakšne grozovitosti se godijo v zasužnjeni domovini, pod divjaškim trigonom, Mussolinijem. Na Mr. Antona Grdina smo zrli, kakor na rešitelja. On je namreč bil stoloravnatelj, oziroma predsednik Jugoslovanske Matice, v katero bi se moral vsak Slovenec upisati. V nedeljo dne 12. oktobra bomo imeli velikanski shod v čast škofa Barage. Radi bolečin v trebuhu se je morala podvreči operaciji Mrs. Frances Rutar, 23748 St. Clair ave. Mary Mihelčič je bila operirana za krof. Obe sta operacije srečno prestali. — Mr. .Rožman je dobil krasno podo- za Unijo socialističnih sovjetskih republik, kakor so Rusijo bo Marije,ker je širil 17 let ka- prckrstili. Ves čas tega delovanja se je Stalin izkazal neumor- toliški list v Figovcih. On je še nega delavca, izvrševalca, in temu svojemu namenu je žrtvo- za voznika pri Pa. R. R., in je tudi tajnik društva sv. Štefana. Mož trdi, da zna sedem jezikov (brihtna glava) in je tudi star naročnik tega lista.—Družinama Cergol in Kastelic je radodarna štorklja pustila vsaki po enega "babyja". Vse je zdravo. Častitamo! Surprise party so napravili navihani prijatelji, okrog 150 prijateljev ju je presenetilo. Izvabili so ju na Pekovšekove farme, od tam pa v dvorano, kjer so ju sprejeli s smehom in ploskanjem. Mrs. ni spala celo noč nič, a drugi dan je morala iti igrat v SND. igro, "Razvalina življenja, v vlogi "Tona". Vlogo je prav lepo in imenitno rešila. Tudi drugi igralci so rešili svoje vloge zelo dobro. Vsem častitamo. va1 na tisoče Georgijcev, katere je hladno dal pomoriti. Dejstvo je, da je bil Stalin brez pomena, doklpr je izvrševal nalogo, za katero je bil sposoben, ampak ko se je Leninu bližal konec, je ta največji uničevalec jasno povedal v pismu na komunistično stranko, da ne želi videti Stalina kot svojega naslednika. Ko je Lenin umrl, je morala komunistična stranka, bolje rečeno eksekutivni komitej komunistične stranke, poskrbeti za novega voditelja. Trotzky se je smatral za pravega novega voditelja. Ampkk člani komiteja so bili drugega naziranja. Voljni so bili ustrežeti Leninovi izraženi želji, ampak osebna naspvotstva in nastala rivaliteta jim je zabranila, da bi imenovali Trotzkyja, ker so dobro vedeli, da je Trotzky nameraval izpolnili svojo "pravico", in je hotel postati drugi Lenin, drugi nekronan vladar vse Rusije. Ker toraj niso pristali na Trotz-kyjevi avt'ikraciji, katera bi bila prišla, ako bi bil Trotzky postal Leninov naslednik, so sklenili kompromis, da so namreč pustili Leninovo mesto prazno, a imenovali Stalina za generalnega tajnika komunistične stranke. Mislili so, da bodo tako vami, in bodo sami ostali pravi gospodarji v Rusiji, kajti Stalin, katerega so oni postavili, bo ostal njih služabnik pri zasledovanju njih namenov in politike. Avtorja kompromka sta Mrs. Hraktar je prišla iz starega kraja iz vasi Praprče, kjer je bila na obisku. Obiskala je vse lepše kraje v Jugoslaviji in pravi, da je dobro iti pogledat. Pove pa, da je tudi tam velika revščina. Mati ji je u-mrla v starosti 69 let. Želž je pšenico, p^dla je na tla in u-mrla. N. p. v m. Tam je padla toča za štiri prste na debelo in je potolkla vse pridelke. Ubogi ljudje. Zopet se bosta udeležila te-peža, svetovnoznana boksarja, čvrsta mlada rojaka Frank in Edward Simončič. Nekaj takih bi bilo potreba poslati nad fašiste. Mr. George Pančur, tajnik dr. sv. Jožefa št. 169, je na svojem vrtu na samo eni šrešnji pridelal toliko sladkih Črešnji pridelal toliko sladkih v čisto in zdravo tekočino. George, kaj takega nisem nikoli prej okusil, ker povzroči po žilah prav prijetnp gorkoto. Želim, da bi še črešnje obrodile .Tebi pa hvala! Naročnica Mrs. Frančiška Baraga si je celo hišo od znotraj prav lepo predelala in u-metno papirala. Zgleda prav prijazno in snažno. Okrog 50 duhovnov bo baje navzočih, ko se bo zasadila prva lopata za novo cerkev sv. Vida. Skupina žensk "Kuharskega kluba" v "Ljubljani", bo priredila zabavo, o kateri se bo še poročalo. — Vinska trgatev v fari sv. Kristine je bila prav dobro obiskana. Ženske so bile prav ljubke v narodnih nošah-Tudi Mrs. Uršula Trtnik je bila v narodni noši in je prav lepo izgledala. Zahvaljujejo se vsem, ki so prišli in kaj pomagali. Poročevalec. REVČEK ANDREJČEK NA EVELETHU Eveleth, Minn. Nam Minnesotčanom se vedno očita, da smo mrzli ljudje, ker smo v mrzlem kraju. Tega si pa nismo sami krivi, če nas zebe. Saj si ne delamo vremena. Imamo pa tudi mi ravno tako radi gorkoto, kakor vi v gorkih krajih. Povem vam pa vsem, da če smo prav mrzli in se nam to večkrat očita, smo kljub temu pogruntali eno prav gorko. V nedeljo dne 19. oktobra vprizorimo eno prav lepo in tudi precej težko igro. Komur pa manjka toplota in korajža, bi se ne spravil, na ta-kd veliko igro, kakor je "Revček Andrejček", ki jo bomo o-menjeno nedeljo igrali. Naše žene in dekleta, možje in fanti so se ugreli in se z veseljem poprijeli teh ne posebno lahkih vlog, zato da pokažemo vam ki ste pod toplim solncem doma, da se tudi mi nekaj upamo. Vabimo vas radi tega, da pridete v nedeljo 19. oktobra ob sedmi uri zvečer v mestni Auditorij, ko se zagrinjalo našega odra vzdigne, da vidite to krasno igro. Tukaj pri tej igri v^m bomo evelethčani pokazali svoje talente. Županov oče bo s svojo trmo pokazal, kam ga bo ta trma pripeljala. Njegova prva hči Marička, bo velika reva. Koliko gorja ji bodo napravili hudobni jeziki. Sam njey oče jo bo gnal do obupa, da se poda pred brezno, pred katerim se njen obup in njeno trpljenje neha. Županovo drugo hčer Anico pa ujame neki mestni gospod, ki lovi divjačino po onih krajih. Namesto da bi vjel zajce in srne, vjame žene in dekleta. Na zadnje jo pa prav pošteno izkupi. Janez norček nas bo prav pošteno zabaval, kakor tudi njegova izvoljenka Špela. Samo križ je, ker Janez ni vedno pri Špeli zato mu jo hoče Janezon pre-uzeti. Špela se mu pa ne da. Boste videli kaj Špela naredi z Janezom. sami torium na to lepo igro. S tem boste veliko pomagali tudi naši blagajni društva Imena Jezus, št. 25 JSKJ. Kadar boste pa drugi kaj primernega priredili, vas bomo pa mi posetili, kot smo se še vedno radi udeležili vsake veselice. Na svidenje. Vabi, Odbor. oziroma men jenih predavanj javnih shodov. Torej rojaki, vsi na javne shode oziroma predavanja, »ki jih prirede lokalni klubi Zveze v raznih naselbinah v St. Louis okraju, Minnesota v mesecu oktobru. John Movern, tajnik A. J. Zveze, o- IZ URADA GL. TAJNIKA AMERIŠKE JUGOSLOVAN. SKE ZVEZE V MINNESOTI Glavni Odbor Ameriške Jugoslovanske Zveze, je sklenil na izredni seji, ki se je vršila v Chisholm Recreation Build-ingu, v nedeljo dne 14. septembra, da se takoj prične s kampanjo za nove člane in članice, ter organizira klube v vseh ostalih naselbinah kjer taki klubi še ne obstajajo. Sklenjeno je tudi bilo da se s pričetkom % meseca oktobra prične predavanje v vsakem mestu kjer se nahajajo klubi Zveze, in sicer o poučnih predmetih kot to določujejo pravila Zveze. Prvo predavanje in po predavanju zabava, se bo vršilo v mestu Chisholm, v nedeljo dne 12. oktobra t. 1. Cas in prostor, kakor tudi celi program, bo objavil pripravljalni odbor Chisholm Kluba. Drugo predavanje in zabava se bo vršila v mestu Eveleth v nedeljo dne 26. oktobra. Na omenjena predavanja oziroma javxte shode se bo povabilo vse lokalne klube Zveze. Va vseh shodih, ki se bodo vršili skozi mesec oktober, se bo tudi pojasnilo jugoslovanskemu občinstvu, o novem zakonu, "old age pension law", katerega je sprejela državna PISMO IZ STARE DOMOVINE Sv. Lovrenc na Poh., Jugosk Zapustila je nas! Krasno poletno solnce je pošiljalo svoje zlate žarke na temnozeleno Pohorje, da prisostvuje na zadnji poti drage mamice P«' šenjakove. Množice so hodile trumoma tja proti hišici za trgom, kjer so se poslavljali štir- je od svojega najdražjega tri' novi. — Dva sinova je bit- ja: žalujoči soprog in tnj§ dala Bogu in domovini: dva duhov'^ nika. — Oh, usoda, kako ^ kruta! Ni ji bilo dano dočakati trenutka, morda najsiec nejšega v njenem življenji' za katerim je toliko hrepenela; prispstvovati daritvi Prve sv. maše svojega najmlajši3 sina ljubljenca. Pred dve® leti je bila srečna tako, ko J . čina videla svojega prvega B pred oltarjem. — Zakaj ji p? sedaj ni bilo dano to vesel« Pred hišo žalosti se je zbi'f 15 la velika množica ljudstva /ilo žal« duhovnikov je opravi zaPe obrede. Pevski zbor je turobno "Nad zvezdami"' nad zvezdami, draga nuinl1 . Za rti — Krsto so dvignili. potrti in li- so stopali štirje - .j topljeni v globoko žalost, - so nesli njih največji — Prišli so v cerkev. - zakonodajna Zbornica države j usoda! — Pred oltar Je Mi'inesote v letu 1929. Ta za-inovomašnik, ljubljenec V tej igri je veliko smeha in veliko prave resnične žalosti. Nihče ne bo mogel reči, da ni bilo zanj. JCdor ljubi vesele prizore, jih bo imel v tej igri, dovolj. Komur pa ugajajo bolj ž^Jc^tni, se pa tudi ne bo mogel pritoževati, da mu ni igra ugajala. Res nekaj lepega bo ta igra za našo mladino. Nekaj takega, da v naši naselbini še nismo imeli prilike videti. Povem vam, da naj vsak kdor prebere te vrstice, takoj vzame v roke žepni robec in naj nanj naredi prav velik vozel, ki naj ga nosi pri sebi do nedelje dne 19. oktobra, da ja ne pozabi priti na igro, v mestni Auditorium. Pazite udeleženci na čas, da ne zamudite. Igralci bodo samo tako dolgo časa čakali, da pride sedmi bus. Igra ima pet dejanj in bo trajala precej časa. Treba je pa gledati tudi na mladino; da ji damo nekoliko veselja in prilike, da se malo zasuče. — Torej še enkrat. Rojaki z Eve-letha in vseh sosednjih naselbin od blizu in daleč, vsi ste povabljeni, da pridete v nedeljo 19. oktobra v mestni Audi- kon pa pride v veljavo v St, Louis okraju le tedaj, ako ve-; i'na volilcev našega okraja vo stopi1 drag0 al svoj« ! pokojne, ter je darovi 'prvo najsvetejšo dariteV .. Nar svojo zlato mamico. zmer' li z^nj na prihodnjih General-;sto velikega veselja nelZ-^m lih volitvah, ki se bodo vršile'na žalost. Oči vseh prisotni , dne 6. »nov. t. 1. Jedro omenjenega zakona je kot sledi: Vsak ameriški državljan, ki je dosegel svoje starosti sedemdeset let (70) ali več, in ki je po omenjenemu zakonu deležen do starostne finančne pomoči (old age ■ se orosile s solzami, ko le „ v roke kelih bridkosti- \ . smo, trpel je — to(*a V.ag» saj je daroval za svojo d^ mamico. — Krsto so >e( dvignili. Odnesli so jo tja- j« bo pokojna snivala večin Votlo je zadonelo, pension) .bo deležen do ne več sprejela zemlja, kar je^ kot en dolar dnevne podpore, j ga. — Obredi so se konc Torej takemu revežu se ne bo .Krasen govor pričujoč^ ko ien«' nJ ali- d«' šla. Le ob grobu so o^j.y'a je, ki so v nemi bolesti z' j. njih v A^' potreba podati v okrajna za- hovnika je pretresel vsa vetišča, ki so znana kot "poor — Pevci so zapeli žal°Sygii-house" in tam točiti solze ter,pogreb je bil končan. ' $ čakati smrti, da ga reši posvet-; ka množica se je sčasoma • nih muk in trpljenja. Ker je pa omenjeni zakon, za katerega bomo volili dne 6. | kamor so položili novembra zelo kompliciran, je'dražje dolžnost vsakega jugoslovanskega volilca da se vdeleži o-menjenih predavanj pri katerih se bo "old age pension law" zelo obširno razmotrival. Ako bo mogoče, bo tudi glavni odbor Zveze skrbel, da se omenjeni zakon da prevesti na slovenski jezik, in potem razdeli po en iztis vsakemu slovenskemu volilcu, ki se bo vdeležil o- John Poljak, zast. -o-- Napaden 54 letnega viničarja V? & ič - j a Pavaleca iz G rušove^ v belem dnevu napadel v ^o■ jev sin J .B. z železni"^ so go m. Napadenega l£na ^ic* morali prepeljati v bol11" r GOVOR FR. PREVEDENA, PH. D. Govoril na Jugosl. protestnem shodu v Chicagi dne 21. sept. (Konec.) Kdo more zahtevati narodni samomor ljudi, kateri so brez primere z invaderji rimskega in bizantinskega cesarstva, ki so bili zbrisani v srcu Bizan-tinstva in na pragu Italije? — Južni Slovani so vedno gojili z največjo radostjo svoj jezik, svojo pesem in so ohranili kristalno čist svoj jezik do današnjih dni, jezik svojih očetov, ki izvira iz zarje njih zgodovine. Ne uporabljam teh dejstev iz šovinističnega ali bojaželjnega namena, ampak da dvignemo sveto zavest v ljudskih srcih, katero hoče ravno Mussolini zdrobiti. Ja; no je, da italijanski fašizem hoče za vsako ceno za-trati nad pol milijona Slovanov, ki bivajo v deželi in zem- lji, ki je njihova že 13 stoletij. Izmed vseh vzrokov na svetu je ta zadnji, radi katerega naj bi bila ta zemlja priključena Italiji po versaillskj pogodbi. Nacijonalna zagrizenost in skrajni žingoizem, iz katerih fašizem črpift svoj vrlo nevarni obstoj, zahteva, da se ima slovanski živelj in njegov občudovanja vreden značaj, ob vzhodnem Jadranu podvreči fašistični sužno^ti, pohabiti svoj lepi jezik, zavreči svojo kulturo, zavreči svojo slavno umetnost in literaturo, pozabiti svojo heroično zgodovino in se čez noč preleviti v fašistično misleče Italijane. Jaz sem prepričan, da je ta,k način pre-zopern vsakemu zdravemu, pametnemu in res patriotične-mu Italijanu in da trpeče itali- jansko ljudstvo gleda alarmirano na krvava nečloveška podjetja Mussolinijevih pristašev ob vzhodni strani Jadrana. Morda mi porečete, da se nisem še do sedaj nič dotaknil legalnega umora v Trstu. Sem nalašč tako storil, pa ne z ozi-rom na to, da bi zmanjšal vzrok današnjega shoda, ampak da pokažem z vso strahoto in grozovitostjo, da je to le en člen v neprestanem nečloveškem preganjanju in grozo-vitostih, ki jih povzročajo italijanski fašisti proti našemu narodu v okupirauem teritoriju. Z vzorci na preteklost vam želim pokazati, kaj gro,zi našim ljudem v Julijskih Alpah, Istri, Gorici, Trstu, Roki in drugih delih okupiranega o-zemlja. Ni&- prej, kakor se je komaj strdila kri mučenikov, je že bil list "Foglio d'ordini", oficijelno 'glasilo fašistične stranke, napovedal novo. seri- jo umorov z obljubo, "da je pripravljenega še več svinca za slovenske hrbte". Dokler se bo italijansko ljudstyo klanjalo pred Mussolinijem in fašistično tiranijo, je edini izgled za naše ljudi ob vzhodni strani Jadrana, mučeništvo in trpljenje. Naj bo zahteva krivde in ponarejeni dokazi fašistov še taki, dejstvo je in ostane brez ugovora, da so obtoženi pahnjeni pred strelsko četo potom goljufivih obravnav, v katerih se zasmehuje pravična justica. Niti prizorne podrobnosti, kakor železne kletke, se niso prezrle, samo da je fašistična druhal pasla svoje zverinske instinkte. S presenetljivo podpisano "izpovedjo" obtožencev, narejeno na "sodišču", je ostalo tajno vse zverinsko ti* pinčenje, s katerim se je mučilo obtožence, da so podpisali svojo lastno smrtno obsodbo. Tega zverinski fašisti niso po- vedali, ne omenili! Z ozirom, kakor sem poučen po dunajskem listu 'Vofwiirts', so bili obtoženci podvrženi najbolj strašnemu mučenju na način, pri katerem so trije mladeniči umrli. Sobe, v katerih se izvršuje mučenje, poveličujejo fašistične "zagovornike'.' obtožencev do stopinje, ki prekaša celo prosekutorja v njegovi zahtevi za smrtno obsodbo. Zanimivo bi bilo vedeti, ali so se ti fašistični "zagovorniki" sami ponudili v svoji navdušenosti tudi v strelsko četo, ki je ustrelila obsojence? Ali pa so morda bili zaposleni, da so svoje klijente privezavali na stole, v naporu, da se jim za-brani zreti . v strelsko četo; čast, ki se je zabranila po fašistih Slovanom. Naj bo že tako ali tako, administratorji fašistične justice bodo imeli težavo prepričati ostali svet, zakaj ni bila obtožencem dovo- ljena njihova lastna obramba, | vihar se je zagnal po vsej Ita- ampak so bili prepuščeni oskrbi legalnih eksekutorjev. V mislih na resnico, ^da so bili nesrečni obsojenci poslani na njihovo Kalvarijo v treh urah po obsodbi in da je bila njihova prošnja na kralja za pomilostitev od tržaškega fašističnega governerja zavrnjena, mi ob tem trenutku vstajajo v spomin davne prošlosti, kako so si ob priliki kampanje Sac-co-Vanzetti, oboji, fašistična oblast in časopisje, na vso moč prizadevali in resno poskušali, da bi dosegli pomilostitev teh dveh sonarodnjakov. Mesece in mesece je fašistični tisk gro-madil napade na Združene države s trditvijo krvoločnosti njihove oblasti in pomanjkljivosti pravnih postav. Do ame-rikanske justice nezaupljivi Mussolini poseže sam v več slučajih v avtoriteto Združenih držav, da bi obvaroval ta dva električnega stola. Kakšen Q -- ŠIRITE AMER. SLOVE^ ---------■^M liji, ko se je izvršila •iit dal Mussolini, ki je takrav ^ da je IP krat pozabil, u« j- . cC vsake sodbe postreliti / Italijanov, je zavihtel grizenosti in napada n'1^/ žene države. Dolži j"1 petosti in krvoločnosti- -vse takrat ni izreklo na^vi; rikansko justico V kar je nezaslišno, m^ / nezaslišno obrambo in zagovoi- ^ ^ vice. V slučaju ko , cev* I/ ulsmf . ko Je m is' tin1 rigče J« obsojenca bila dem let pozneje nad njimi izrečena so fašisti kričali o skem barbarizmu harjem so PoZ spremljali na mladeniče, komaj * grni tem, ko je bila njih0^' ^ obsodba podpisana- ^j, kjer apel na &PeJ' in smrtne obsodbe^ zneje ob reviziji - ;Vi e iP t° P pop1' nave zunanjih Pra^ni.) (Dalje na Torek, 7. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Tvoj nedeljski tovariš. | TEDENSKI KOLEDAR. 12 Nedelja — Vilfrid. 13 Pondeljek — Edvard. 14 Torek — Kalist. 15 Sreda — Terezija. 16 Četrtek — Gal. 17 Petek — Marjeta M. Alak. 18 Sobota — Luka, ev. Hev. K. Zakrajšek: OSEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. Ko smo grešili in se hočemo poboljšati, moramo z veseljem sRrcjeti tudi pokoro za greh. 1- Greh je neskončno razžaljenje božje. Radi enega Sfeha je Bog angelje za vekomaj pahnil v pekel. Zato mora »ešni človek zadostiti Bogu za storjene grehfe s pokoro. Naša Pokora je pa majhna in neznatna. Ce bi se ubili, bi bilo vse za neskončno razžaljenje božje. Zato je pa Kristus prišel aa svet in zadostil s svojo krvjo za nas. Ker je pa on zadostil, Se nam pri spovedi nalaga samo prav majhna pokora, samo da 1)0kažemo ž njo dobro voljo, da se res zavedamo svoje grešno-7 in da smo pripravljeni zadostiti Bogu za grehe. S pokoro Sltudi izbrisujemo časne kazni za grehe. Zato radi sprejmi-^■Pokoro po spovedi, da nam bo Bog odpustil kazni za grehe. H Pokora nas tudi nagiba, da se varujemo novih grehov. Žrtve granate Na pobočju hriba Sv. Gabrijela sta iskala Zejev Jože iji Plesničar Ivan iz Voglarjev pri Trnovem ostanke starih granat in drugega streliva. Naletela sta na še celo granato, ki je na nesrečo eksplodirala in oba močno poškodovala. Zdravita se v bolnišnici v Gorici. h, m Casih so spovedniki nalagali velike pokore. Za nekatere gre-e ^ moral kdo delati pokoro sedem ali še več let. Drugi so °i'ali delati cel 40danski post in sicer javno in zelo strogo. 'POttiin na to veliko pokoro so nepopolni odpustki na pr. 100 ^ let, ali sedem 40danskih postov. To se pravi, ako opra-to ali to pobožnost, s tem naredimo dobro delo prav toliko, /Ukor so prvi kristjani zadostili s svojo veliko pokoro morda dni ali 40danskim postom, ali 7 let itd. ., Grešnik je dolžan sprejeti pokoro katero mu spoved-Kd Pe bi je ne hotel, je njegova spoved neveljavna. lor°r Pa mislil' naložene pokore ne bi mogel opraviti, ka- Zahteva spovednik, mota prositi, da mu jo spremeni. { Kdor pokoro sprejme, pa je potem ne opravi iz zanikerno-lnia nov greh radi zanikernosti, spoved pa ostane veljavna. , Naloženo pokoro moramo opraviti natančno, kakor J0 bila naložena in brez odlašanja. Naložena pokora rj majhna stvar, da je v resnici zelo grešno, ako je ne sto-' °> kakor nam jo naloži spovednik. LVi tega je tudi zelo koristno, da si sami naložimo pri k 1 sPovedi kako pokoro, katero potem vestno izvršimo, ka- sklenili. S j)re vsem Pa zadoščujemo božji pravici s potrpežljivim "tio aSanjem vsakdanjih težav in križev, posebno onih, katere sami nakopali s svojimi grehi, djj lilko toraj, kadarkoli hočemo iti k spovedi, ne pozabimo, Po» ).Vet* "i za šalo, da je nekaj zelo svetega in resnega! Ne si)ov Jlni0' bomo dobili odpuščanje svojih grehov samo, ako bv0 tako opravimo, kakor Bog ukazuje, da se moramo do-v^iPravjti nanjo najprej z molitvijo, potem pa 1. z izpraše-i'^60* vesti, 2. s kesanjem, 3. s trdnim sklepom, 4. da se moko^ |estno in natančno spovedati, 5. da moramo naloženo po-dobi-o opraviti in se po spovedi Bogu za veliko milost od-zahvaliti. — Amen. Čez mejo so zbežali Kakor javlja orožniška patrulja iz Komna na Krasu, sc zbežali preko meje: Hodoro-vič Ivan iz Gorjanskega, Vrabec Rudolf iz Kosovelov pri Komnu, Blažič Ludvik iz Gorjanskega in Trampuž Vence-slav iz Kostanjevice. Proti vsem so uvedli sodnijsko postopanje in so zaznamovani kot politični osumljenci. -o- Črnosrajčniki se postavijo Beneški list "Gazzettino" piše: "Z j^rzovlakom iz Trsta je prispel, v Videm črnosrajč-nik Ivan Dus, ki je kot znano junaško nastopil na jugoslovanski meji.v spopadu z orju-naši in v dramatični borbi premagal njih poglavarja. Na vi-demski postaji so ga sprejeli častniki in podčastniki fašistov-ske legije 'Tagliamento'. Dus je nadaljeval svojo pot v Ati-mis, kjer bo za kratek čas na "zasluženem dopustu." Komaj teden dni prej, pa je isti list popravil svoje prvo poročilo o "obmejnem incidentu" in dejal, "da se je "poglavar orju-našev" sam ubil, ker je bil sam in se ni mogel ubraniti — psov." -o- Širom Jugoslavije POUK 0 TEM IN ONEM. PROBLEMI PRISELJENCA Pcvratek v Združene Države VPRAŠANJE: Moj brat je odpotoval v Evropo pred enim letom. Ostal je tam dalje, kot je nameraval. Med tem je njegov "permit" iztekel. Ali se more povrniti v Zdr. Države? ODGOVOR: Vaš brat bi se bil moral pobrigati za podaljšanje svojega "permita", pred-no je potekel čas, do kedar je bil izdan. To se vrši s tem, da se pošilja prošnja s pristojbino $3.00 na najbližji ameriški konzulat. Navadno se permit podaljša za nadaljnih šest me- svojo prošnjo za naturalizacijo vsak čas pred dnem 4. marca 1931. Sprememba imena VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene Države 1. 1907 pod krivim imenom, ker sem imel potni list nekega drugega. Tukaj sem vedno rabil svoje pravo ime. Sedaj hočem zaprositi za državljanstvo. Ali naj navedem v prošnji ime, pod katerim sem prišel, ali svoje pravo ime ? ODGOVOR: Tiskovina, ki jo morate izpolniti za naturalizacijo, zahteva informacijo o secev. Ker pa je doba permita jyašem prayem u> med tem iztekla, edino kar;tudi 0 iraenu> pod katerim ste Vaš brat more storiti je to, da|prišeL Ako ne navedete, pod se poda k ameriškemu konzu- katerim imenom ste prišel, bi IZ NEODREŠENIH KRAJEV denarja ne gre sorski fašistični tednik "I-ker . je prenehal izhajati, k0vJe imel premalo naročni- V levijo, da komaj nekaj t^iegovo vlogo prevzame h "H'Popolo di Trieste", Je tudi na tem, da propade. v?u'c ob Soči bi kmalu a italijan-Caclera. Mimo Ski Do,?V atentati LVi^il('';U avtomobila je naglo f iz katerega je Pa JVolverja oddan strel, Ce so ali če ni- ■renči ,Vendar skoro gotove, 1 kiivj. Ar, v v Gorici P -rici •> kei- !°tnoya Benedicta •'e prišel v Gorico, ki mu jo je dala varnostna ^j^ovi 'H Železniška nesreča Posebni vlak ki je vozil iz Postojne proti Trstu milanske orkestra igralce, ki so igrali v postojnski jami, je blizu Št. Petra zadel v voz na katerem so bile tri osebe. Voznik in njegov tovariš sta ubita. Pripomniti je treba, da je dala italijanska železniška oblast od-strartiti zatvornice na križišču Najbpže radi tega, da prej Slo vence pobije. Ajdovščina S kolesa je padla Pavla Rust-ja, ko se je vračala iz Lodve domov proti Dobravljam. Po nesreči je zadela v motorno kolo na katerem se je peljal Zo-roslav Die in Roman Vrtovec. Die je tudi poškodovan. Podjeten tat V Jarunu so aretirali nekega 351etnega Dragotina Mur ka, ki, kakor je sam priznal, se je ce]p leto preživljal samo s tatvino. -o- Veliko vina, premalo porod Iz.Sevnice poročajo, da tam trta izborno kaže, in bo vina veliko. Vendar niso kmetovalci nič prav posebno zadovoljni, kar jim primanjkuje posode. Imajo namreč še dosti starega vina, ki ga ne morejo prodati. -o- Žrtev noža Štefana Kračuna, 22 letnega posestnikovega sina iz Brezovica pri Celju, je napadel sosedov sin ter ga z nožem sunil v levo ramo. Prizadejal mu je precej veliko in nevarno rano. -o- Trgatev Trgatev v Dalmaciji se je te dni pričela. Grozdje je letos izredne kvalitete. Že več let grozdje ni vsebovalo toliko sladkorja. Cena se giblje od 2 do 3 Din za kg. Čuda narave Iz Stične je nekdo poslal svojemu prijatelju v Ljubljano šopek rdečih jagod in pravkar ocveli grozd. Pač res, čudna prikazen za mesec september. ——— ' Smrten padec Ko se je vračal 701etni čevljar Jakob -Vizjak iz Vuhreda domov, se je v bližini Mrnylja-kove žage spodtaknil ter padel v potok Vuhreščico.. Zadobil je tako hude poškodbe, da je lu, doprinese dobre dokaze, zakaj se ni mogel pravočasno vrniti in da se ni za stalno nastanil v starem kraju ter da je bil vedno njegov namen, da sp vrne v Združene Države. Ako ni posebnih ovir, Vaš brat bo dobil izvenkvotno priseljeniške vizo kot priseljenec na povrat-ku. Plačati bo moral za vizo $10.00. "Narodnost" prosilcev za naturalizacijo VPRAŠANJE: Tiskovine za "prvi" in "drugi" državljanski papir zahtevajo odgovor na vprašanje o narodnosti in državni pripadnosti prosilca. Pravzaprav prvo vprašanje je, h kaki "race" on spada, in drugo h kaki "nationality". Kako naj Slovenec iz Jugoslavije odgovori na ta vprašanja? ODGOVOR: "R ace" pome-nja pravzaprav pleme, ali v a-meriških statistikah se rabi v istem pomenu, kot jo ima pri nas izraz "narodnost". "Nationality" pa pomenja v tem pogledu ne "narodnost", ampak državno pripadništvo. Bilo je radi tega velike zmešnjave v teh odgovorih in zato je Secretary of Labor odredil, naj Se odgovori na "race" oziroma narodnost sploh izpustijo. Od sedaj naprej je treba samo odgovoriti na vprašanje "nationality", t. j. državno pripadništvo. Naturalizacija veteranov VPRAŠANJE-: Ali je še vedno v veljavi olajšano naturali-zacijsko postopanje za ino-zem.ee, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne? ODGOVOR: Pravica inozemskih veteranov, ki so služili .v vojski ali mornarici Zdr. Držav med 5. aprila 1917 in 12. novembra 1918, da postanejo državljani potom olajša nega postopanja, je bila podaljšana do 4. marca 1931. Za te inozemce ni treba ni "prve ga papirja" ni "spričevala o prihodu". Oni morejo vložiti ne mogli seveda najti zapiska o Vašem prihodu. Ne boste i-meli nikakih težkoč dobiti državljanske papirje pod svojim pravim imenom. Prosta zemlja v Dakctah VPRAŠANJE: Ali je še kaj javne zemlje za oddajo v Severni in Južni Dakoti? GOVOR FR. PREVEDENA, PH.D. (Nadaljevanje z 2. strani.) tov, so bili amerikanski sodniki slikani po fašistih kot zeleno-oke pošasti, z isto doslednostjo so sedaj razkričali izdajstvo in terorizem nekaj mirnih, olikanih in izobraženih mladih Slovanov. V slučaju, kjer so bili milijoni dolarjev porabljeni za zagovor, kjer so bili najeti najboljši pravniški talenti ali so se sami ponudili, kjer se je upoštevalo javno mnenje dežele, v kateri sta Sacco in Vanzetti postala kamna preiskave in preizkušnje formalne justice, so fašistični listi objokovali ameriške predsodke kot čarovniško žareče navade. Toda v slučaju, ko so bili neizprosne žrtve pravniških burk, mučeniške sobe in strelne čete, ravno isti fašistični tisk grmeče koine in preklinja v senci "krivičnih". V tem slučaju fašistični tisk ni nepotrebno tratil časa, da sam sebe prepriča, kakor je to storil v slučaju Sacco-Vanzetti. Sledil je svojemu lastnemu učenju, pro-sekutorjevim obdolžitvam, u-mazanemu delu mučenja, da j bi ustvaril fašistično 'Resnico' ODGOVOR: Dne 1. julija ,Take malenkosti, kot so v A-1929 je bilo 152,113 akrov pro- meriki mogoče, namreč legal-ste javne zemlje v Severni Da- na poštena obramba, se pri fa-koti in 402,670 akrov v Južni šistih prezira, razen, če vsilje- Dakoti. Večinoma ni ta zemlja primerna za poljedelstvo, ali se lahko rabi za živinorejo. Morete dobiti natančne informacije, ako pišete na General |V1Z1J^ Land Office, Department of the Interior, Washington, D.C. DOKTOF A. DELUCA POTRJUJE ČUDOVITO ZDRAVLJENJE POTOM ASUEROTERAPIJE Marsikdo je čital ali slišal o slav | nem španskem zdravniku Asuero, ki .Vanzetti. je vzbudil veliko zanimanje v evrop-skem tisku s svojim čudovitim zdravljenjem potom svoje posebne metode. Vsled nje učinkovitosti je stalno oblegan od množice pacijentov vseli slojev, ki, razočarani vsled neuspehov drugih zdravljenj, upajo dobiti odpo-moč v svojih- boleznih, JVlnogo je njegovih tovarišev v raznih mestih. Da bo lahko odgovarjal na razna vprašanja, je dr. Asuero ustanovil posebno informacijsko pisarno. Prvi uspešni poizkusi v "fiziologični Asuero-terapi-ij'\ imenovani po iznajditelju, so bili izvršeni v bolnicah sv. Antpna in Rdečega križa v St. Sebastjanu. Dr. DELUCA je prvi zdravnik, l:i prakticira to zdravljenje v Chicago,^ 3701 West Division st. Mnogo pacijentov ga obiskuje. Nedavno je impl. razgovor z nekim časnikarjem, kateremu je dejal sledeče: "Ko sem poleg tega, kar so poročali evropski časopisi, tudi zvedel, da nekateri pacijenti, katerih stanje se je zdelo neozdravljivo, odšli v Evropo, da jih zdravi ta slavni doktor, in se vrnili ozdravljeni, sem se odločil, da se tudi sam usposobim, da bom prakticiral to Asuero-terapijo. Storil sem tako, da vidim, koliko je resnice na njej, in videl sem, da so bila potrjena vsa moja prejšnja opazovanaj in sklepanja." Na žurnalistovo vprašanje glede metod, ki se uporabljajo, je dr. A. Deluca odgovoril: na po fašističnem sodniku. — Apel na apel, odlaganje justi-fikacije naprej in naprej, re-razprav in podrobne preiskave, so stvari "divjih A-merikancev", kateri vsekakor ne znajo meriti justice. Ampak kulturni italijanski fašisti znajo mnogo bolje kakor to. Oprostili mi boste, da sem se dotaknil tukaj sence' Sacco-V pravem času sem istim podlegel. Nesreča s sekiro V koleno se je vsekal 311et-ni gozdarski delavec Vinko Jesenovec iz Kokre pri Pre-dvoru, ko je sekal drva. Peljali so ga v bolnico. Phone: Canal 4340 Vinko Arbanas EDINI SLOV. CVETLIČAR v chicag1. 1320 W. 18th St. Chicago Vence za pogrebe ,šopkr za neveste in vse v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. ZAHVALA Chisholm, Minn. Prav lepo se zahvaliva vsem najinim prijateljem, ki so se ipomnili na petindvajsetletni-zo najine poroke. Prav lepa hvala Mrs. M. Kraus, Mrs. Ludvik Kočev^r, Mrs. K. Baraga in njeni hčerki, ki nama je podala krasno srebrno košarico, napolnjeno s :vetlicami in srebrniki. Lepa hvala Mr. in Mrs. Gren-čjr, z Eveleth, Mr. in Mrs. J. Sterbenc, Mr. in Mrs. Mike Zadkovič, Mr. in Mrs. J. Smre-kar, Mr. in Mrs. Jakob Grahek z Ely. Hvala tudi Mr. in Mrs. Frank Ar ko, Mr. in Mrs. Frank Ambrožič in Biula. Ni mi mogoče imenovati vsakega posebej, ker bi vzelo preveč prostora, pa tudi bi lahko katerega pozabili omeniti. Zato naj bo izrečena vsem prav najsrčnejša hvala, ki so se naju spomnili ob najinem srebrnem jubileju. Stokrat Bog pla čaj vsem! Anton in Cili Janežich. "S pomočjo posebnega stileta »e najdejo občutljiva mesta in !picer z električnim tokom, ki teče skozi njega. S tem se zbude močne, učinkovite reakcije, s čemer se razvija nova energija. To je tajnost zdravljenja — konec bolečin in prenovljenje funkcij organov. Na drug-i strani je pa to zdravljenje popplnoma neškodljivo in brez bolečin, ako ga izvršujejo izvedenci. Dr. Asuero sam opozarja svoje to variše, naj pridejo v stik samo z bolj občutljivimi mesti. Moj sklep je, da sc s pomočjo Asuero-terapije dajo doseči presenetljivi uspehi, namreč konec bolečin in popolno prenovljenje funkcij, razen seveda v zadevi organov." celo dokazoval njihovo oprostitev. Ta/sličnost je bila potrebna, da vidimo, kaj bi ostalo od toliko razupitih fašističnih obdolžitvah slovenskega terorizma in zarotništva v Trstu in povsod, ako bi bilo tudi samo polovica Sacco-Vanzetti-jeve garancije soglašala z žrtvami. Fašisti pozabljajo, da so nasprotniki večini italijanskega ljudstva. S strahovlado in krutostjo lahko začasno pokorijo in si podvržejo velike mase italijanskega ljudstva, delavcev, kmetov in demokratičnih razumnikov. Naravno je, * da tako ozračje zatiranja, na-silstev, rodi upor. Ta dejanja so bobneči valovi ljudske ne-volje, ki se lahko vzdigne, da pomede z blatom fašizma. — Mussolini je občutljiv in je sestavil obupen napor proti Slovanom. Šemljenje s "sodnimi obravnavami" mu je potrebno, da včasih obnovi šovinistično histerijo, na kateri sloni fašizem. Neuradno se govori, da je fašizem brez vsakih sodnih obravnav zavratno umoril i1) poklal nedavno 2172 Slovanov in da drže v ječah nad 20,000 naših ljudi. Fašisti ne morejo vleči za nos nikogar z umori in grozovitostmi, ne glede s kako patriotičnega stališča ali na kak legalen način to izvršujejo. Val nevolje in protesta se je dvignil v vsej zavedni Evropi proti temu zadnjemu nečastnemu in sramotnemu činu fašistov. Vodilni ugovori, s katerimi se strogo obsoja to masakri-ranje, so iz javnega mnenja Avstrije, Čehoslovaške in Grčije. Vprašanje je, ali bo javno mnenje Amerike zvedelo za ta veliki fašistični zločin in se dvignilo proti temu nepoštenemu dejanju in njegovim posledicam. Nevolja ameriškega ljudstva je ustavila pred par leti vojaško invazijo na Krfu in Grčiji od strani fašističnih band. Se ne bo pa li tudi sedaj dvignilo, da zaustavi krvavo togoto Mussolinija, ki je nagnjen, da izkrvavi in uniči plemeniti rod? THEY NEVER INVITE HER Do you know why she wasn't welcome? She, herself, didn't. Halitosis (bad breaih), the social fault no one forgives; was the reason. Yet no one need have halitosis. Gargling with Listerine instantly destroys mouth odors and checks infection. Use it daily. Lambert Pharmacal Company, St. Louis, Mo. "Amerikanski Slovenec" jm največji slovenski dnevnik in najstarejši slovenski list ▼ A« meriki. Naročajte ial LISTERINE ends halitosis Kills 200,000,000 germs eSlioP — Buy gloves with what it saves It isn't necessary to pay 50c or more to get quality in a dentifrice. Lister rine Tooth Pasfe, made by the makers of Listerine, comes to you in a large tube at 25c. Note how it cleans, beautifies and protects your teeth. More over it saves you approximately $3 a year over 50c denfrices. Buy things you need with that saving — gloves are merely a suggestion. — Lambert Pharmacal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25c DRUŠTVA KRŠČANSKIH MATER IN ŽENA POZOR! Knjigarna "Amerikanski Slovenec", je te dni izdala nove drutvene knjižice, v katerih so "PRAVILA in OBREDNIK", ki se rabi pri sprejemu in društvenih shodih. V teh novih knjigah so dodane tudi Lavretanske litanije Matere Božje. Besedilo pravil in obrednika je preuredil preč. g. pater Odilo Hanjšek, O.F.M. misijonar in odgovarjajo sedanjim potrebam in razmeram maternih društev. Društva in čč. gg. župniki, ki so nas poprašeVali po teh knjigah jih sedaj lahko dobe. Knjige so močno trdo vezane v platno in stane PQsamezni komad 3Sc. Dru^tvam in čč. gg. duhovnikom pri večjih naročilih dovoljujemo poseben popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL f Stran 4 '■t'." tn -m ta. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 7. oktobra 1930_ i i 9) l O ■ G R ■ i JL SIR H. RlDER-HAGGARD: ■ Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ............................................................................................... m 1 m 1 9) 1 C/ I X I ■ ■ Bolan sem, vendar bom vstal in vzel to reč v roke. Pojdi, oskrbuj svojo rano in prepusti meni vso zadevo. Ako se da kaj narediti, jaz bom naredil. Počakaj, naroči selu, naj bo pripravljen. Drevi bom vedel vse, kar se sploh more vedeti." Tisti večer me je dal Fonseca zopet poklicati. "Poizvedoval sem za njim," je rekel. "To pot sem opozoril celo oblasti, prvikrat izza mnogo let, in sedaj zasledujejo de Garcio kot krvni psi sužnja. Vendar ni mogoče, da bi kaj dognali. Izginil je brez sledu. Nocoj pišem v Kadiz, ker je mogoče, da je tjekaj pobegnil po reki. Bomo videli, sicer pa nimam pri tem lopovu dosti upanja." DEVETO POGLAVJE. Tom postane bogataš. Več mesecev ni bilo nobenega glasu in sledu o de Garcii. Izginil je bil in vse iskanje je bilo zaman. Jaz sem živel zopet dalje kot pomočnik zdravnika Fonsece in se nosil pred svetom kot njegov nečak. Prigodilo pa se je, da se je zdravje mojega gospodarja izza noči mojega dvoboja z morilcem trajno na slabše obračalo, tako da je zadnjih osem mesecev preležal v postelji skoraj na smrt bolan. Duh pa mu je ostal skoraj docela svež in je tupatam celo sprejemal ljudi, ki so prišli vprašat za svet, sedeč na stolu in zavit v vezeno oblačilo. Toda smrt se mu je bila približala in on se je zavedal tega. Ko so minevali tedni, mi je postajal vedno bolj naklonjen; da ; i bil njegov sin, bi n<- mogel z večjo ljubeznijo ravnati z menoj; jaz pa sem tudi storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi mu olajšal trpljenje, ker ni pustil nobenega drugega zdravnika blizu. Ko so ga bile moči že jako zapustile, je izrazil željo, da bi rad videl notarja pri sebi. Poslal sem po možaka, katerega je bil imenoval; notar je ostal pri njem dobro uro, odšel in se zopet vrnjl 3 yeč svojih pisarjev, ki so se podali z njim v sobo mojega gospodarja, kamor pa jaz nisem smel. Cez nekaj časa so vsi odšli, noseč s seboj nekoliko perga-mentov. Tisti večer je Fonseca poslal pome. Našel sem ga jako slabega, sicer pa je bil dobre volje in prav zgovoren. "Pridi sem, nečak," je rekel. "Danes sem imel obilo posla. Obilo posla sem imel vse življenje in ne bi bilo prav, da bi lenaril na koncu. Ali veš, kaj sem danes delal?" Odmajal sem z glavo. ■ "Ti bom povedal. Oporoko sem delal — je nekaj, kar lahko zapustim. Ne posebno veliko, nekaj pa vendar." "Ne govori o oporokah," sem odvrnil; "prepričan sem, da boš še mnogo let živel." Nasmejal se je. "Slabo mnenje imaš o moji bolezni, nečak, če misliš, da me je mogoče tako ukaniti. Kmalu bom umrl, kakor sam dobro veš. Ne bojim se smrti. Moje življenje je bilo uspešno, vendar ne srečno, ker je že v svoji spomladi dobilo hud udarec — vseeno je, kakšen. Zgodba je že stara in ni vredna, da bi jo pripovedoval. Bilo bi pa tudi sedaj, v smrtni uri brez pomena, kako bi jo tolmačil. Vsakdo izmed nas mora hoditi svojo pot življenja; kakšnega pomena pa je, ali je že bila pot dobra ali slaba, potem ko smo enkrat dospeli do cilja ? Smrt me ne plaši niti ne tolaži. V svojem življenju sem storil slabo in sem storil dobro. Slabo sem storil, ker je bila včasih narava in izkušnjava premočna zame, dobro, ker me je srce vzpodbujalo k temu. No, sedaj je pri kraju, in smrt koncem koncev ne more biti tako strašna, če pomislim, da mora umreti vsako človeško bitje, ki je bilo rojeno, in vse žive stvari. Najsi je vse drugo krivo in neresnično, verujem, da je Bo? in da je bolj usmiljen kot ljudje." In upehan je umolknil. Izza tedaj sem često mislil na njegove besede in še vedno mislim nanje sedaj, ko je že moja zadnja ura tako blizu. • Fonsecu je bil fatalist (človek, ki veruje, da je vsakomur neizbežno naprej usojena usoda), kakor se da posneti iz njegovih besedi; jaz pa ne soglašam ž njim, ker sem mnenja, da je nam ljudem v gotovih mejah dano, da sami izoblikujejo svoj značaj in usodo. Njegove zadnje besede pa verujem. Bog je in je usmiljen in smrt ni strašna niti v njenem poteku niti posledicah. Naenkrat je Fonseca zopet začel govoriti. "Zakaj si me pripeljal do tega, da govorim o takih rečeh? Niso mi prijetne in časa imam malo. Govoril sem o svoji oporoki. Nečak, poslušaj. Izvzemši gotove svote, ki sem jo namestil v dobrodelne namene, sem vse, kar imam, zapustil tebi." "Meni si zapustil!" sem vzkliknil ves začuden. "Da, nečak, tebi. Zakaj ne? Sorodnikov nimam, tebe pa sem sčasoma vzljubil, dasi sem že mislil, da nikdar več ne bom mogel biti naklonjen ne moškemu, ne ženski, ne otroku. Hvaležen sem ti, saj si mi dokazal, da moje srce ni mrtvo. Vzemi, kar ti dam kot znamenje moje hvaležnosti." Jecljaje sem se začel zahvaljevati, on pa me je prekinil. "Vsota, katero boš podedoval, znaša vsega skupaj okrog pet tisoč zlatih pesov ali okroglo kakih dvanajst tisoč vaših angleških funtov, dovolj, da more mlad človek pričeti živeti, tudi če ima ženo. Tam na Angleškem bi ta vsota bila že veliko premoženje in jaz menim, da se te oče tvoje zaročenke sedaj ne bo več branil za zeta. Povrh denarja je še ta hiša in vse, kar je v njej. Knjižnica in srebrnina je velike vrednosti in boš najboljše storil, ako oboje sam obdržiš. Vse to sem ti zapustil zadostivši vsem zakonitim predpisom, tako da se ne bo mogel pojaviti niti najmanjši dvom, da je vse tvoje. Ker sem bil spoznal, da gre z menoj h koncu, sem zadnje čase tirjal in prejel ves denar, ki sem ga imel pri ljudeh; zlato se nahaja izvečine v močnih skrinjicah v skrivni omari tam v zidu, kakor ti je znano. Da bi te bil poznal nekoliko let več, bi bilo več, ker sem skoraj enako vsoto razdal za dela usmiljenja in da sem preskrbel zavetje njim, ki so brez doma, in za bolnike. Thomas Wingfield, ta denar je izvečine prišel k meni kot sad človeške neumnosti in človeške podlosti, slabosti in greha. Uporabljaj ga v namene modrosti in pameti in pospeševanje pravice in svobod \ Naj ti bo v prospeli in naj te spominja mene, tvojega starega gospodarja, španskega mazača, dokler ga ne izročiš svojim otrokom ali ubogim. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec ► izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva'.— Trgovci — Posamezniki # dobijo v naši tiskarni vedno solidno in {očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. »Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, LJUDOŽRCI Nizozemski listi prinašajo radio-poročila vladne postaje v južni Novi Gvineji o ogorčeni bitki, ki jo je imel vod ho-landskih vojakov s kakimi 200 divjaki ob reki Tjemaari. Napadalci so iz zasede zasuli vojake z zastrupljenimi pšicami, in ko so se oglasile strojnice, pobegnili, ne da bi utegnili potrati trojico ubitih, med katerimi je bil tudi glavar rodu. Vojaki so našli ostanke pred kratkim zaklanih in pojedenih domačinov: enega moškega, treh žen in štirih otrok. Za prihodnje kosilo določena žena in otrok sta ostala živa. Ljudožr-stvo je prepovedano, in zasledujejo vojaki razbojniške divjake iz notranjosti otoka, ki napadajo mirno prebivalstvo vzdolž obale. A pragozd ovira zasledovanje in le malokdaj pridejo ljudožrci pred puške. -o- V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! hi $OOOO<>OO^>O<>O<>O<>OOOOO^oc^OO<>OOO<>OOOOOV OOO PISANO POLJE ROJAKI IN ROJAKINJE PRISTOPAJTE ~ k — PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko -Slovenski Katoliški Jednoti / ki posluje že 37. leto. V tem času je izplačala že nad $4,000,000.00 skupnih podpor. Skupno število Jednotinega članstva znaša okrog 35,000. — Skupno premoženje pa nad $2,500,000.00. Ista vam nudi različno in zelo ugodno zavarovanje za vas ter za vašo družino. Vprašajte za pojasnila kakega tajnika ali tajnico našega krajevnega društva v vaši naselbity. Za informacije glede ustanovitve novega društva se pa obrnite na glavnega Jednotinega tajnika na sledeči naslov: Mr. Jos. Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. KATOLIŠKI SLOVENCI! PRISTOPAJTE V KATOLIŠKO JEDNOTO! * * * + * * * + * * + + * + * + + + + + + VSAKDO 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. SE LAHKO OBRNE VSAK ČAS NA NAS V SLEDEČIH ZADEVAH: Ako rabite kakoršnihkoli tiskovin. Kadar si želite nabaviti kako slovensko knjigo. Kadar rabite kake notarske ali druge legalne listine. Ako rabite pomoči pri nabavi potnega lista za v stari kraj. Potom nas si lahko preskrbite vozni listek (šif-karto) za katerokoli linijo za v stari kraj V našem uradu lahko vsak čas plačate račune za plin ,elektriko in vodo. Imamo zastopstvo od American Express Co. in izdajamo njene Money ordre in čeke. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET, CHICAGO, ILL. * b b * * + * * * * * * * * 'WW*********************** Misli moje, kam bludite? . . . Umrl je atek. Sežgan je-bil. Saj veste, kaj to pomeni. Tisočeri so že poginili v požarih. To ni sežiganje. Nič na ognju, ampak . . ." sežgan bo v . . . krematoriju," to je povsem drugačno. In umrla je mama. Enako je bila sežgana. Enako veste, kaj to pomeni. Smrt je smrt, in konec zemeljskega življenja, ločitev je. Ali res samole ločitev pri — sežiganju? Tisti, ki sežigajo, pravijo, da je konec ta smrt. Ali je res konec? Spomin je zopet spomin. Prav, da se spominja atka. Thousands thy name will acclaim, None can pale the work you • did, for Inextinguishable is your glory, Oh King Eternal, of our domain. Eternal, eternal . . . kaj je to? In King . . . kdo je to? Tudi mame se je treba spomniti, saj vsaj zdaj je ostal le — spomin. In spominja se mame. You paused a year then left us And now you lie among the flowers. Good-bye mother. We know you're happy With that darling dad of oui*s. Misli moje, kam bludite? Happy . . . kje? Kako? "Jaz sem vstajenje ... in življenje." Kje je bil ta "jaz", ko je gorelo v krematoriju? Misli moje, kam . . . kam?... Zagovornik iz Puebla. Tak zagovornik je g. John Mohar iz Puebla, in zagovarja pueblskega "Kritika". Baje je "Kritik", kakor zatrjuje g. Mohar, "prav živo zadel s svojimi dopisi v Prosveti." Hm? Ako Mr. Mohar tako .sodi in mu je "Kritik" taka luč, svobodno mu. O kitajščini lahko kdo osorno piše, bi mu ne mogel odgovoriti, ker kitajščine ne razumem, ampak če bi kdo o slovenščini, pisal, da je ostudna govorica, potem bi pa zabliskalo od moje strani. Upam, da bo Mr. Mohar to _ razumel. Tudi za sodnika se postavi g. John Mohar. Sodi A. S. in pravi: ". . . prvič sem imel ta časopis v rokah, in čuditi sem se moral, kako velijo zalogo psovk in izrazov škodoželjnosti ima to katoliško • glasilo." No, no . . . ali niso morda le rdeče špegle bile prevelike? Dalje gre nad dopisnike. "Vsi dopisniki se zaletavajo v pueblskega 'Kritika' . . ., sika-jo, kriče, groze, psujejo. Ne, odgovarjajo mu stvarno, napa-'dajo ga samo osebno . . ." Oh oh, pravi stekli psi morajo biti ti dopisniki, ker pač o "kakem napredku nočejo nič slišati," ko "Kritik" koraka na čelu najnaprednejšega napredka in g. Joh n Mohar poslušljivo cap-ja pri napredku 'za njim. Pri tako napredni robi morata oba priti — naprej. Potem pride na rešeto Mo horjeve ogorčenosti ta grdi in umazani — Trunk. "Najbolj se odlikuje," sodi g. Mohar, "Rev. Trunk iz Leadville; Iz njegovih .ust bruhajo kar cele plohe psovk, vse eni sapi . . .» Tako sodnik Mohar. Ampak g. Mohar je tudi svetovalec, in mi svetuje: "Svetujem duhovnemu očetu Trunku, da si osnaži umazana usta, da ne bodo trobila take gr dobi je in naj pomisli, da ga imajo verne ovčice za zastopnika tistega, ki je učil: 'Ljubi svojega bližnjega kakor sa- mega sebe'." Ampak kaj, ako jaz nič ne dam na ta Mohorjev nasvet, ne umijem' umazanih ust, i" moje leadvillske ovčice poženejo tako umazanega "duhovnega očeta"? Morda si odene g. Mohar rdečo ali kakšno ze srajco (najraje — rusko), 'J1 pride Uči}; v Leadville — k11 stusov nauk, ker jaz tega nauka ne poznam? To bo teater... in kolekta še v vso srajco n« bo šla, in treba bo vzeti na pomoč še kako kiklo, in najtw bo, ako pripelje "rdeči oče _ Leadville seboj iz Puebla "KJ; tika" samega, ker na "klobuk vsaj pri "narodnih zadeva se ta "Kritik" vrlo dobro me', ako morda g. John M°ha tega še ne ve. Teater pa Zagovornik, sodnik , tovalec Mohar se obrne ko no tudi na g. Golobica iz pl j burgha, ki se je tudi Pre „ spraviti se malo na "Ki'"1 ^ ki ima po g. Mohorju Pr svetniški šajn. r Pri tem razodene g■ JV svoje — rusko srce. Eh, v Rusijo sicer ne pojden^, ^ pak tam, tam ... so se razumejo cerkve spi'eIllf,. { baje v šole, pogostoma 1 šole za gotove dame, ^fjp vrši nazorni nauk za s'1 boljšije. Ker g. Mohar P°.c'pJ. r^ji še v Ameriki na rus^.^ radiž, bo gotovo silno z M čakal blaženega trenutka se bodo tudi v Ameriki c® izpremenile v — in g- jet pan je skozi več ko tride® ^ skrbel in zidal, in dasi J .. "Kritiku" žrec, bodo šele ^ ^ šeji v Pueblu požrli, kar J ji lo narejenega brez tisti > čakajo na — požiraflJe' Zdaj pa požirajo le SPANJE Spanje ima zelo važe'1 VP" P! a na zdravje. Noben človek ne m°'e biti brez spanja. spanja p J*1 cl se preminja z njegovo ^ tega P1 otf od 4 "! jo, kakor sledi iz Dete, v starosti tednov, bi moralo jemu po dve uri na ure se polagoma Po(la'J*0i/' do konca prvega leta 0 J starosti. Ure spanja se . bdeti Pj, l d*11' :)daljs zmanjšujejo z vsaki'11 ff/ starosti. Zdravniško i®,^1 cunano, telo v različnih da potrebuje dobah tf P®® . p $ no množino ur spanja ^ kih 24 ur. Izračunano Je ko tako-le: Od 1. do 2. leta 9tar° isti- do 18 ur spanja na da^ ^ F Od 2. do 3. leta sta1' • ^ do 17 ur spanja na da" Od 3. do 4." leta sta''°: iS*1' da" st'- do 16 ur spanja na Od 4. do 6. leta do 15 ur spanja na dal^f Od 6. do 9. leta sta1 ' do 12 ur spanja na da»-Od 9. do 13. leta sta1 do 10 ur spanja na da^>.-Od 13. do 15. letft potrebuje človek nel{0'jn|/'<. spanja in je torej^ v / lik0 zdravja, da spi "ek0 . kakor po 8 do 10 ur^/,, sP1 Po 16. letu starostn'V je najmanj 7 do 9 na dan. . ;e ^ Dorastel človek, ■ ^ gel 19. ali 21. leto s* J potrebuje več tollk°dpisiy vendar zdravniki P1"0^ da je potrebno, f,n ; pf stel človek spi najma ' y 8 ur na dan. . fco111^ Mestni zdravstven ™ A. H. Kegel priP.^i v ki ne morejo spat). a'' dj K" hodijo, ali ki trpiJ°edn0St;J rekoli druge nere'1^ g „ nja, da se po^t«^ * svojim zdravnik o 0 tem držijo natT zdravnikovih dolo^-