Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30,- lir
Spediz. in abb. post. I. gruppo
DEMOKRACIJA
Če bi ljudje vse tisto, kar zamolčijo, izpovedali, bi morali spremeniti vso zakonodajo in vse načine življenja ; nastala bi prava inflacija odpuščanja, sočutja in ljubezni. Prav zato ni po komunističnih deželah sledu o teh treh krepostih.	(Prvomajska	misel)
Leto XV. - Štev. 9
Trst - Gorica, 1. maja 1961
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Ponesrečen udar proti fidel Castru
SLOVENSKE LISTE
TUDI NA GORIŠKEM EDINE ZASTOPNICE SLOVENSKIH KORISTI
Tri dni po pričetku ofenzive protica-strovskih bojevnikov, ki so hoteli svojo domovino osvoboditi krvave diktature, so ti napori propadli. Tako se je prvi oboroženi poizkus ponesrečil. Upi in nade pobudnikov, da bo napad avtomatično sprožil vsesplošni upor na otoku in da se bo zlasti del armade in »ljudske milice« pridružil upornikom in s tem pospešil^ odločilno zmago nad diktaturo, se niso izpolnile. To je tudi razumljivo. Ne zato, ker je ljudstvo zadovoljno z diktaturo, ampak zato, ker stavijo široke množice, ki jih ne bičajo poklicni priganjači, le na gotovo karto. Krvava Castrova justica je v času diktatorske samopašnosti s številnimi umori, trpinčenjem, aretacijami in ostalimi komunističnimi ustrahovalnimi metodami utrla v mozeg in kri izdatne porcije strahu in opreznosti. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali se bo številčno in vojaško neprimerno močnejšim castrovskim ^silam posrečilo, da v obrambo potisnjene vdorne sile popolnoma uničijo in s tem preprečijo sleherni kasnejai preobrat vojne sreče v njivovo korist.
Cisto sumarična primerjava režimskih vojaških sil, kakih 350,000 mož, s številom napadalcev, ki jih bilo po navedbah »revolucionarnega sveta« le en tisoč in ne pet tisoč, ali celo več, o katerih so go-vorila prva poročila, je že v naprej jasno nakazovala, kakšna usoda čaka vdornike. Račun pa bi bil nepopoln, če ne bi upoštevali tudi neznanega števila nasprotnikov režima, ki se že mesece bojujejo kot gverilci v gorovju Escambray ali pa kot saboterji po posameznih mestih.
Neuspeh za prvi udar osvoboditeljev 17. aprila, je doslej še nepojasnjen. Čeprav Združene države dosledno odklanjajo sleherno neposredno podporo proticastrov-skim akcijam, je jasno, da Washigton kubanskim beguncem na ameriških tleh, v Gvatemali in drugod ni odrekal moralne podpore. Predsednik Ke:nnedy je v svojih govorih (zadnjega prinašamo v izvlečku na tretji strani današnje številke) in zlasti Hruščevu jasno in odločno izjavil, da neposredna ameriška vojaška intervenci-ia ne prihaja v poštev, da pa Združene države ne bodo padle v objem nedemokratičnemu in totalitarnemu režimu, ki ga podpirajo Združenim državam sovražne sile.
Po tem jasnem in nedvomnem stališču Združenih držav je vojaški poraz, ki so ga doživele svobodoljubne sile na Kubi, nujno vplival tudi na ugled Združenih držav. Moskva je v prvi fazi bojevanja pokazala nenavadno rezerviranost; svojo solidarnost s satelitskim režimom na Kubi pa je razglašala s povečanim poudarkom, da bi ta poraz izrabila za nadaljno konsolidacijo komunističnega mostišča na stratežkem križišču obeh ameriških celin.
Kuba bo v bodoče odločnejše kot doslej akutno žarišče " svetovno političnem konfliktu med Vzhodom in Zahodom. Nobeni izmed prizadetih strank ne kaže, da bi se; umaknila z doseženih postojank. Zmanjn šanje napetosti preteče nevarnosti bo morda izposlovala intervencija OZN s sprejeto južnoameriško resolucijo.
Za 1. maj namerava Fidel Castro razglasiti na Kubi socialistično republiko. To bo prva »ljudska demokracija« v Južni Ameriki.
* * *
V tem trenutku ne bo odveč, če za boljše razumevanje in objektivno ocenjevanje dogodkov, ki jih komunistični tisk sistematično potvarja po naročilu svojih kremeljskih gospodarjev in pobudnikov, obrnemo nekaj pogledov v zgodovino Castrove revolucije.
Castrova revolucija v začetku ni bila hiti proletarska niti socialistična. Peščica barbudosev (bradačev) v Sierri se je re-grutirala iz študentov in drugih nezadovoljnežev. Kubanski kmetje, ki so jih marksistični potniki ocenjevali za dozoreli revolucionarni razred, se za revolucijo sploh niso menili, delavci so kot državljani diktatorja Batisto odklanjali, kot sindikalisti pa so se pokorili svojim komunističnim voditeljem, ki jih je postavil Batista in so nasprotovali Castrovemu »Mo-vimientu del 26 Julio«. Niso pa zametavali mezdnih doklad, ki so jih prejemali pod diktaturo.
Castrov program, če o takem sploh lahko govorimo, je napovedoval »obnovo ustave iz leta 1940«, obljubljal agrarno preosnovo in razpis volitev. Revolucija naj bi odstranila nemarnosti v upravi in vladi, odpravila nepotizem, korupcijo, nesposobnosti >n zajedalski patriarhalni značaj diktature ter vse to nadomestila s poštenimi nesebičnimi bojevniki.
Iz vsega tega pa ni bilo nič. Romantik Castro je želel »permanentno« revolucijo, barbudosi »pošteno« revolucijo in večji del kubanskega ljudstva »protiameriško« revolucijo. Američani niso bili po njihovem mnenju samo najboljša opora osovraženega režima diktatorja Batiste, kar je bila množična sugestija sovražnikov Amerike, ampak tudi gospodje v igralskem kajinu v Havani, lastniki sladkornih plantaž, rafinerij, električnih central, tramvajev, rudnikov in drugih gospodarskih enot.
Kakšne vrste je uganka Castrove revolucije? Kateri je bil tisti razred, ki je meril čez prvotne prevratniške cilje? To
gotovo niso bili delavci in kmetje kot to oznanjajo komunistični potvarjalci resnice. Kmečkih uporov, pri katerih kmetje ne dobijo zemlje, zgodovina ne pozna. Revolucija, ki kmečkih delavcev ne postavlja za gospodarje zemlje, ampak jih naganja v sovhoze, je lahko »socialistična«, nima pa nič skupnega s socialni napori, ki jih poznamo kot kmečke upore. Castro je 1. 1958 napovedal kmečko revolucijo. Tudi ameriška vlada je bila naklonjena agrarni preosnovi kot so jo zamišljali v prvih časih. Kar čez noč pa so nastala državna posestva, in pobudniki upora so se razkrinkali kot agenti komisarske revolucije,
Ce torej kubanska revolucija ni bila kmečki upor. katero pa je bilo tisto gibanje, ki se je hotelo okoristiti z republikansko vstajo? Gibanje, »Movimiento del 26 de Julio«, Castrovo politično jedro, se nikoli ni povzpelo na politično raven stranke. KI jut) 15000 mučencev je gibanje razpadlo. Komunisti so ga prezirali in zahtevali za svojo stranko »Partido Socialista Popular« status edine zakonite politične organizacije.
Ali je bil torej Castro že od samega začetka komunistični ogleduh? To ni gotovo, gotovo pa je, da ni hotel biti Keren-ski.
Hegel pravi,, da so vsi teroristi veliki strahopetci. V svojem smrtnem strahu se je Castro poglabljal v odvisnost teroristov. Svoje nekdanje prijatelje je moral zapustiti, in zasmehovati je moral svoje lastne svobodnjaške obljube, teroristom pa je moral prepustiti oblast. Castru niso dovoljevali niti tistega nevtralizma, ki ga
V soboto, 22. aprila so nekatere francoske čete s pomočjo padalcev in tujske legije izvršile v Alžiru vojaški udar na čelu upokojenih generalov * Salana, Chal-lea, Zellerja in Jouhauda.
To je bil v treh letih tretji udar v Alžiru; početje desperadosov, ki bi morali\ kljub svojih omejeni inteligenci vedeti, da se na izgubljenih postojankah bojujejo za izgubljeno stvar. Tudi če bi se jim pridružila vsa francoska matična domovina, ne bi mogli za dolgo uveljavljati svoje oblasti. Razen njih namreč ni nikogar, ki bi želel kaj slišati o »Algerie frangaise«. Niti alžirski muslimani niti francosko ljudstvo v matični državi niti Vzhod in niti Zahod. Mnogi genialnejši vojskovodje kot pa so Challe, Zeller ali Jouhaud so poskušali vladati proti vsemu svetu. V teku zgodovine pa se to še nikomur ni posrečilo.
Vojaški udar se je v pičlih 48 urah izpridil v smrtno nevarnost za Francijo, ki je deželo ogražala že od 13. maja 1958 dalje s prav tako alžirskim »coup d’Al-ger«. Nasilni preobrat je takrat rešil general De Gaulle s prevzemom oblasti in rojstvom »pete republike«, kar se je vse zgodilo v popolni zakonitosti.
Od tistih časov dalje pa, ko je pričel general De Gaulle polagoma in v manjših dozah pripravljati francoski narod na rešitev alžirskega vprašanja z uporabo pravice somoodločbe in ko je za dosego tega cilja navezal stike z alžirskimi uporniki, se je del oficirskega zbora nekaterih vojaških enot, ki so razmeščene v Alžiru, obrnil proti politiki generala De Gaullea.
Vojaški udar kvadrumvira generalov se je po štirih dneh razpočil kot balonček iz milnice. Dejansko je presenečenje veljalo komaj 48 ur. Ko si je za take pustolovšči-
Prvi moj - praznih dela
Na današnji dan praznujemo mednarodni praznik delojemalcev. Ustoličil ga je socialistični kongres l. 1889 v Parizu. Takrat je delavstvo demonstriralo za osemurni 'delavnik, za zaščito dela, za koalicijsko pravico, za svetovni mir. Proti tem ciljem smo opravili že dobršen del poti. Mnoge takratne zahteve so se izpolnile. Kapital, proti kateremu so takrat nastopili, je tu in tam postal koristen, predvsem pa se je prelil v roke demostrantov. Delavec je sam postal kapitalist. Kapital pronica med skupnosti in jih krepi, preliva se v bolniške blaganje in penzijske sklade, v zadruge vseh vrst. In tu deluje kapitalistično. Dviga najemnine tudi tistim, ki jih težko plačujejo. V korist starostne preskrbe in s skupnimi odločbami. Te odločbe so večkrat brezobzirnejše od odločb posameznikov.
Mnogi prvomajski postulati so se obrnili proti samim demostrantom, zato se tudi gesla spreminjajo. Spreminjajo se posebno tam, kjer delavci nagovarjajo svoje gospodarje s tovariši in kjer jih gospodarji po tovariško izkoriščajo.
Tudi to prevaro bodo delavci spregledali in odpravili. Da bi se to že kmalu tudi zgodilo. To so demokratična voščila delovnemu ljudstvu za prvi maj 1961.
dopuščajo Naserju ih Nekrumahu. Naganjali so ga v revolucionarne pustolovščine, mu laskali, da ga je usoda postavila za osvoboditelja Južne Amerike in hujskali so ga k novirn provokacijami proti Združenim državam.’ Gospodarski položaj otoka je brezupen, odpad srednjega sloja od njegovega gibanja popoln. Tako Castru za rešitev diktature ni preosta.alo drugega kot pogrevanje starih, zavrženih receptov.
Vse izgleda, da na Kubi nimamo opravka z neko novo vrsto komunizma, ampak, z novo izdajo peronizma, ki je kopija fašizma in nacizma," Kar Castro ponuja drugim južnoameriškim deželam, je v pravem pomenu besede nacionalni boljševizem.
Temu zapoznelemu fašizmu tudi sovjetska prispodoba ne zadostuje, ampak pridno koketira z Rdečo Kitajsko. Castro bi rad iz »lepe revolucije« skočil naravnost v totalno državo. Rad bi bil I efayette, rfobespierre in Kaj oleon v eni osebi. To pa ie mogoče sarr,(.'če vsa notrarna nasprotovanja precii« z velikim konfliktom, z zunanjim sovražnikom. O im vočii je ta sovražnik, :«*ni bolje, kajti tem vrčje bo tudi sovraštvo, v. katerem se zadušijo vsa ostala čustvi. Cist.u je v noVuninsti potrebno tem manj?" napenjati ter ni/em. čim večji bo strah pred Združenimi državami. Skrajni šovinizem in 'jtoijres:vna napadalnost sta g]ay.ni značilnos1; Castio-ve revolucije, ki je sama seh? n si ■' vfala za lastne cilje, da bi sledila potvorjenemu zveličarju, ki se je v svoji onemoglosti zatekel k zakonodaji terorja. Komur p^ je teror tovariš, bo ‘kmalu njegov ujetnik.
Na Goriškem je v jeku volilna borba. Vložene so liste za občin; ske in pokrajinske volitve, na ka? terih bodo goriški rojaki zopet imeli priložnost in tudi dolžnost, da s številom svojih glasov doka; žejo slovensko prisotnost.
Osnovni problem je v bistvu isti kot na Tržaškem: kdo nam bo priznal večje ali manjše nas rodr.ostne pravice, če ne bomo ob vsaki priložnosti svojih želja in zahtev podprli z vedno novim dokazom, da je toliko in toliko zavednih slovenskih prebivalcev, ki hočejo ostati zvesti svojemu jeziku, svojim izročilom in vse* mu kar jih veže v posebno skup* r.ost?
K temu se seveda še pridružu* je potreba po primernem deležu pri upravi skupnih občinskih in pokrajinskih zadev, pri čemer je razumljivo, da si skuša vsaka stranka ali skupina zagotoviti po* trebne pogoje za čim popolnejše uresničenje svojega programa.
ve, je bilo jasno, da bo zadušli upor z vsemi sredstvi in postopal s pučisti z vso strogostjo zakonov.
S tem so bili uporniki izolirani. Ko je končno državni poglavar izdal ukaz za uporabo oborožene^ sile, se je udar obrnil^ proti že napol premaganemu sovražniku, ki se je komaj še postavil v obrambo. General De Gaulle je vojaški upor zatrl brez prelivanja krvi - in ne da bi se pogajal z uporniškim vojaštvom, kar se v prejšnjih dveh primerih ni zgodilo.
Avtoriteta De Gaullea se je po zatrtju upora samo utrdila. Pot za rešitev alžirskega vprašanja in za pogajanja z alžirskimi uporniki je prosta. Peta republika je po tej zmagi trdnejša kot je bila kdaj koli. Zahod se je oddahnil in Franciji lahko samo čestita.
Ob vsem zadoščenju demokratičnega sveta, da se je revolta ponorelih generalov razblinila v nič, ne da bi povzročila kako večjo nesrečo, je prenapet optimizem neupravičen.
tovno znani publicist dnevnika »New York Herald Tribune« v Soči ob Črnem morju razgovarjal z Nikito Hruščevim. Med drugim je Nikita menil, da svet pozna sicer nevtralne države, ne pa tudi nevtralnih mož. Kakšna je potem razlika med nevtralnostjo neke države, kakršno še vedno poznamo in nevtralnostjo mož, ki jih več ni. Verjetno je prva nevtralnost samo še prehodna. Torej! Hruščev je še dejal, da stoji on na strani zgodovine, ki dela zanj. Za koga pa dela nevtralnost nevtralcev? Ali niso Titove sedanje investicije podobne investicijam črnogorske industrije?
# $ *
KUBA JE ZLEZLA TOGLIATTIJU V GLAVO. Dne 20. aprila je ministrski predsednik Fanfani obrazložil v obeh zbornicah parlamenta italijansko stališče do kubanskih dogodkov. Povedal je, da je Italija z južnoameriško resolucijo, ki se zavzema za miroljubno rešitev tega vprašanja brez zunanjih intervencij, s katerimi žuga Sovjetija. Nastopil je seveda tudi Togliatti, ki si je ob tej priložnosti strgal psev-dodemokratično masko z obraza in odkril komunistične načrte v Italiji in po svetu z vso cinično odkritosrčnostjo. Pri tem je prostaško napadel celo državnega poglavarja Gronchija, ki je ob svojem obisku južnoameriških držav zavračal komunizem. Togliatti je zahteval, da se odpošljejo na Kubo prostovoljci v podporo Castru. Svoj govor je zaključil z grožnjo, »da se bo treba pomiriti z gotovostjo komunistične polastitve oblasti po vsem svetu.« Nekateri protigovorniki so Togliattija odločno zavrnili, predsednik poslanske zbornice pa ga je resno ukoril z določili ustave, ki postavljajo državnega poglavarja izven političnih diskusij. Glede komunističnega zavojevanja sveta pa se bodo morali predvsem komunisti in njihovi sopotniki pomiriti z gotovostjo, da komunistični krvavi režimi po Evropi in Aziji nikakor niso nekaj do končnega in nepremakljivega. Svobodni svet ima še dovolj moralnih in tvarnih sil, s katerimi se bo ob svojem času znebil raznih Togliattijev in podobnih kot se je Mussolinijev in Hitlerjev.
Tudi v občini in pokrajini se da namreč veliko napraviti in rešu tev mnogih skrbi, ki danes tarejo ljudi, je odvisna od tega ali sedU jo v občinskih in pokrajinskih svetih ter odborih pravi možje.
Mislimo, da lahko odkrito in z zavestjo, da se ne motimo, ugotovimo, da so oba postavljena problema pravilno razumeli in nujno rešitev pravilno zastavili samo tisti možje in žene, ki so sklenili, da postavijo v sloven; skih občinah slovenske liste in ki gredo tudi v Gorici in v pokraju ni v volilni boj s slovensko listo in slovenskim znakom. V prvih so njihov cilj slovenske demokrat lične občinske uprave, v Gorici in pokrajini pa dosega primer* nega slovenskega zastopstva, ki bo edino sposobno in v stanju, da se odkrito ter uspešno zavzema za koristi slovenskega dela pret bivalstva goriške občine in pokra> jine. Povsod in v celoti pa bodo samo za Slovensko listo oddani glasovi šteli kot nesporno slo; venski in bodo kot taki predstav,. Ijali edino gotovo utež v vseh prU merih, ko bodo na politični vagi tehtali ali naj ugodijo ali ne ugo; dijo eni ali drugi želji slovenske manjšine v Italiji.
Pravzaprav je žalostno toda zato .nič manj resnično, da je, po* dobno kot lani na Tržaškem zdaj tudi na Goriškem Slovenska lu sta edina, za katero lahko glasuje Slovenec; ki hoče izpričati svojo zavest, svojo prisotnost na zemlji svojih prednikov in noče sam slabiti dokazov, ki so potrebni pri uveljavljanju manjšinskih pravic in potreb. Ni druge izbire. Ne delajmo si nobenih utvar. Vsi, ki govore drugače, ki dajejo prednost svojim strankarskim nazorom pred narodnostnimi, vsi ti so - v trenutku, ko gre za na? rodnostne manjšine > na napačni poti. Se mar nismo imeli že tolU kokrat priložnost prepričati, kako so v raznih statistikah šteli vse za socialistično ali komuni> stično strai\ko oddane glasove enostavno kot glasove it ali jan* skih strank?
Ne pozabimo, da je borba za manjšinske pravice trda in da zagreši zločin proti skupnosti kdor s svojim zadržanjem ali glasovanjem ob katerikoli pri* ložnosti slabi argumente, na ka* ter e se manjšina lahko sklicuje. V demokratični državi so vsako* krstni volilni rezultati najvažneje ši tak dokaz in če naši goriški rojaki dobro premislijo, potem bodo spoznali, da je njihova o* dločitev enostavna. Kot Slovenci bodo glasovali za edino zares in samo slovensko SLOVENSKO LISTO.
To jim sporočamo Tržačani, ki delimo z njimi vesele in žalostne dni, ki iskreno želimo svojim go: riškim rojakom, zbranim okrog Slovenskih list, v skupnem inte? resu čim večji uspeh!
ZDRAVSTVENA SOLSKA SPRIČEVALA. Merodajni zdravniški krogi v Italiji so ugotovili da je zdratvstveno stanje šolske mladine nezadovoljivo. Zlasti narašča število psihopatičnih šolarjev. Tudi splošna obolenja so se pomembno povečala. Na pobudo prof. Altavilla, predsednika organizacije »Mati in otrok« v Neaplju, so zdravstvenemu ministru izročili predlog, ki pravi: Ljudskošolskim šolarjem naj se redno izdajajo zdravstvena spričevala, iz katerih je razvidno, ka(«re bolezni je otrok prestal, kakšne vrste injekcij je prejel, kje se pri otroku kažejo zdravstvene šibkosti in koliko ur je bil otrok odsoten od pouka. Na ta način bi se olajšale periodične preiskave šolskih zdravnikov; letno zdravstveno spričevalo pa bi služilo staršem v opozorilo oziroma pomirjen^.
Izjalovljen vojažki udar v Alžiru
Po zmagi De Gaullea se je Evropa oddalmila
ne nepripravljena francoska vlada opomogla, se je z vso odločnostjo zavzela za zadušitev upora z v^fcmi sredstvi.
Poizkus upokojenih generalov, da kljubujejo De Gaulleovjj altoski politiki, da ga pripravijo na * preklic pravice samoodločbe in da torpedirajo pogajanja z alžirskimi uporniki, ni užgal. Armada je v svoji celovitosti ostala nedotaknjena. Evropska Francija pa se je z vso odločnostjo uprla pustolovščini, pripravljena, da državnega poglavarja in vlado iskreno podpre.
Poraz pučistov je brez dvoma velika državniška zmaga generala De Gaullea. General je v teh težkih in izredno nevarnih časih državne krize, ki bi utegnila voditi deželo v državljansko vojno, pokazal naravnost neverjetno mirnost in odločnost ter bister pogled. Posebna pooblastila državnega poglavarja je pravilno uporabljal in na najučinkovitejši način. Ko je v soboto 22. aprila naznanil francoskemu narodu uporabo čl. 16 usta-
Dogodki \ po svetu j
TITOVE INVESTICIJE. Po dvomesečnem križarjenju po Sredozemlju in atlantski obali Zahodne Afrike z jahto »Galeb«, rušilci in pomožnimi ladjami, sta se Tito in Jovanka vrnila na Brione. Finančni strokovnjaki so iz gole radovednosti in v olajšavo finančnemu ministru sestavili nekak preventivni obračun, ki prekaša 1000 milijonov dinarjev. Ni važno, ali je ta račun točen; v vsakem jrrimeru pomeni za jugoslovansko gospodarstvo in zlasti še za »socialistično« skromnost in varčnost z javnimi sredstvi - velekapitalistično razkošje.
Poklicni dobrohotneži in načelni zagovorniki komunističnih diktatur, prav tisti, ki so pok. kralju Aleksandru očitali, da sedi v fotelju, namesto na trdi stolici, o-pravičujejo to razkošje s prestižnimi v-prašanji. Tudi novopečeni ministri so l. 1946 ob največjem pomanjkanju živil pleskali sobe rekviriranih vil z jajčnimi beljaki - zaradi zaščite jugoslovanskega u-gleda.
Kaj prinaša Tito s svojih dragih obiskov? Dne 15. aprila je indonezijski zunanji minister Subandrio v Djakarti napovedal bližnji sestanek poglavarjev nevtralnih držav in da bo ta sestanek v Jugoslaviji. Iz tega sklepajo diplomatski krogi, da se je Tito razgovarjal z afriškimi voditelji prav glede tega sestanka. Zunanji izraz naj bi bila proslava 20 letne vstaje, dne 4. julija v Užicah.
Odkar nova ameriška vlada moralno priznava nevtralce in pozitivno ocenjuje njihovo mednarodno pozicijo, saj potekajo med Washingtonom in Moskvo pogajanja za vključitev nevtralcev v razorožitveno komisijo, je zamisel tretje sile pridobila na pomembnosti. Izvenblokovske države pa si še niso na jasnem, na kakšen način naj uveljavljajo svoj vpliv.
Osem ur se je Walter Lippmann, sve-
Stran 2.
VESTI z GORIŠKEGA
Upravne volitve na Goriškem 28. maja 1961
Slovenski volivci in volivke1
V nedeljo, dne 28. maja 1961 smo poklicani, da izvolimo nov pokrajinski svet za našo pokrajino in nove občinske svete v občinah: GORICA, DOBERDOB, SOVODNJE in ŠTEVERJAN.
Kandidatje »SLOVENSKE LISTE“ z lipovo vejco za provincialne volitve v Gorici so naslednji Slovenci:
1.	* PRINČIČ Ivan, za okrožja: Krmim I., Krmim II., Romams olb Soči.
2.	* Dr. KACIN Anton, za o« knožja: Fara*Kapriva, Gorica I.
3 * Dr. SFILIGOJ Avgust, za o« krožja: Gorica II., Tržič I., Tržič II.
4. * Dr. BRATINA Stanislav, za okrožja: Gorica III., Tržič V.
5. * Dr. KACIN Marija, za o* krožja: Gorica IV.
6. * NANUT Cvetko, za okrož* ja: Gorica V., Gorica VI.
7. * KOSHUTA Artur, za okrož* je: Gorica VII.
8. « PODVRŠIČ Ermemegild, za okrožje: Gradiška.
9. * BOLČINA Ivan, za okrožja: Gradež I., Glradež II.
10. s KOROŠEC Anton, za o« krožja: Tržič III škočijan I.
11. * BRATUŽ Andrej, za o* krožje: Tržič IV.
12. * ČERNIČ Ivan, za okrož* ja: Ronke I., Škocijari II.
13. * Dr. MAKUC Andrej, za okrožja: Zagraj, Ronke*Foljan, Sredipolje.
Kandidalje za občinske volitve v Gorici
1. Dr. KACIN Anton, profesor
2. Dr. SFILIGOJ Avgust,
odvetnik
3. Dr. BRATINA Stanislav,
profesor
4. Dr. MAKUC Andrej, pro*
fesor in odvetnik
5. NANUT Cvetko,
zemljemerec
6. BENSA Valentin, kmetoval
7. BOLČINA Ivan, profesor
8. BRAJNIK Voj nami ra, urad.
9. BRATUŽ Andrej, visokošol.
10. BRIŠKO Gizela, trgovka
11. GORJUP Leopold, upokoje*
ni uradnik
12. Dr. KACIN Marija, profts.
13. KOSHUTA Artur, upokojen
ni uradnik
14. PERŠOLJA Alojz, delavec
15. PIŠČANC Zora, uradnica
16. SREBERNIČ Alojz, industr.
17. STANIČ Cirila por. KR AN*
N ER, uradnica
18. ŠULIGOJ Jožef, gostilničar
19. VALENTINČIČ Franc, del.
20. VELIŠČEK Teodor, trgovec
Kandidatje »Slovenskih list« z lipovo vejico Doberdob
1. FERLETIČ Slavko, uradnik
Doberdob (neodvisen)
2. LAVRENČIČ Roman, dela*
vec * Doberdob
3. RADETIČ Jožef, kmetovalec
Jami j e
4. FERLETIČ Štefan, kmetova*
lec * Dol
5. ŽLJŽIČ Mario, kmetovalec *
Doberdob
6. FERFOLJA Jožef, kmetova*
lec * Doberdob
7. PAHOR Jožef, kmetovalec *
Jami je
8. FRANDOLIČ Alojz, delavec
* Do!
9. FERFOLJA Stanislav, kine*
tovalec * Doberdob
10. FRANDOLIČ Evgen, delavec Doberdob
Slovenski	volivci
»Slovenska lista« je živ dokaz doma in na tujem, da na tej zem-Iji že 1300 let živijo Slovenci in da na tej zemlji hočejo tudi osta* ti in uveljavljati svoje pravice, ki so pravice slehernega naroda v današnjih časih. Dogodki po v* sem svetu nam jasno izpričujejo, da si lastne pravice pridobivajo samo tisti narodi, ki te pravice terjajo kot njegovi zakoniti prv padniki. Pripadniki drugih naro* dov se povsod bojujejo za svoje pravice, za tuje pravice pa samo toliko kolikor je to v korist njU hovi politični skupnosti in prav nič več!
Slovenci imamo na Goriškem lastno politično organizacijo, ki je tudi edina slovenska politična skupnost. Ta skupnost povezuje Slovence vseh demokratičnih prepričanj. Zato bomo vsi goriš* ki Slovenci v nedeljo, dne 28. maja 1961 izpričali doma in po vsem svetu svojo narodno zavest in volili kandidate »Slovenskih list«. Ti naši slovenski kandidatje na »Slovenskih listah« so slo* venski možje, ki so v preteklosti dokazali svoj narodni pogum, politično zrelost in upravno spo* sobnost.
Slovenci in Slovenke!
Ne nasedajte tuji politični propagandi, tudi tisti, ki jo širijo v imenu neke meglene ideologije Slovenci, ki so se iz raznih * sa* mo ne narodnozavednih ; pobud
pomešali med tuje, neslovenske stranke! Pomnimo, rojaki in ro* jakinje, da pripada slovenski glas »Slovenski listi«!
Sedeja, ki se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal svojemu mestu, ter istočasno imenovala za župnega upravitelja dosedanjega kaplana č.g. Oskarja Simčiča.
Natečaj za mesto poljskega čuvaja
Goriško županstvo sporoča, da je razpisalo natečaj za mesto poljskega čuvaja. Prošnjo je treba vložiti do dne 15. maja 1961 ob 12. uri. Za podrobnejša pojasnila se je treba obrniti na urad za osebje na županstvu.
dffimen
V soboto 15. aprila sta si obljubila večno zvestobo gospod JOŽE CERNIC in gospodična MARJETA FRANDOLIČ, oba z Vrha. Novoporočencema želimo obilo sreče v skupnem življenju!
Doberdob, Sovodnje in Števerjan gorska področja
Z odlokom finančnega ministrstva sta bili občini Doberdob in Sovodnje vključeni med gorska področja. Kmetovalci takih področij imajo pravico do posojila, vračlijvega v 30 letih po 4 odsto. Ta o-brestna mera se bo po »zelenem načrtu« znižala na 2,5 odsto. Za pogozditev prispeva država 75 odsto. Prav tako so predvidene za taka področja davčne oprostitve na zemljiške dohodke. Ker je možen konzorcij, v katerega bo vključena tudi števerjanska občina, bo istih ugodnosti deležna tudi ta občina. Doberdobska občina ima po tem zakonu nad milijon lir koristi.
Števerjanski župnik Sedej upokojen
Dne 11. aprila je goriška škofija upokojila števerjanskega župnika č.g. Cirila
Šolske vesti
Naučno ministrstvo je 30. marca 1961 izdalo okrožnico, v kateri določa, da bodo morali poverjeni profesorji vložiti prošnje za namestitev v šolskem letu 1961/62 do 10. maja 1961.
* * *
Goriški šolski skrbnik je odredil, da se bo pouk na tukajšnjih osnovnih šolah zaključil dne 21. junija. Od 22. dalje bodo na dnevnem redu izpiti 1. in 2. stopnje, v petek 30. junija pa bodo zaključne svete maše in razdelitev spričeval.
ZAHVALA
Družina KOROŠEC se zahvaljuje vsem, ki so spremljali k zadnjemu počitku našega tragično preminulega
Erazma Korošec
Vrh Sv. Mihaela, 17. aprila 1961.
11. PAHOR Anton, kmetovalec
Jami j e
12. DEVETAK Emil, delavec *
Do!
Sovodnje
1. ČERNIČ Karel, delavec *
Ropa
2. ČEŠČUT Ivain, uradnik *
Sovodnje
3. TOMŠIČ Peter, kmetovalec <*
Sovodnije
4. ČERNIČ Venceslav, kmieto*
valeč * Gabrije
5. ČEVDEK Nikolaj, vojni im*
valid s Peč
6. COTIČ Miroslav, del. * Vrh
7. DEVETAK Teodor, delavec
Vrh
8. DEVETAK Ernest, delavec
Vrh
9. KLANJŠČEK Venceslav, de*
lavec * Sovodnje
10. KOSIČ Lenar d, čevljar * Rupa
11. LASIČ Emil, redni učitelj *
Sovodnje
12. PAVLETIČ Alojz, delavec *
Gabrije
Števerjan
1. PODVERŠIČ Ermemegild,
kmetovalec * Števerjan
2. KLANJŠČEK Stanislav, kmetf
tovalec * Števerjan
3. HLEDE Alojz, kmetovalec *
Števerjan
4. KLANJŠČEK Zdravko, zidar
Jazbine
5. KORŠIČ Ivan, kmetovalec *
števerjan
6. MUŽIČ Alojz, kmetovalec *
Števerjan
7. TERŽIČ Zdenko, kmetovalec
Štever j an
8. MUŽIČ Bogomir, kmetovalec
Štever j an
9. SKOK Armamdo, kmetovalec
Jazbine
10. TERPIN Ciril, učitelj *
Števerjan
11. HUMAR Marcel, kmetovalec
Števerj an
12. MIKLUŠ Adrian, kmetovalec
Števerjan
SLOVENSKA VEST NAM NAREKUJE SLOVENSKI GLAS SLOVENSKI LISTI!
Predsednik Kennedy in Kuba
V četrtek, 20. aprila je predsednik Združenih držav, Kennedy pred glavnimi uredniki ameriškega tiska v podrobnostih obrazložil stališče Združenih držav do dogodkov na Kubi in do komunističnega pronicanja v splošnem. Med drugim je •dejal:
Vesti z nesrečnega kubanskega otoka so - kot se to dogaja povsod, kjer se svoboda spopade s tiranijo - čedalje slabše namesto, da bi se zboljšale. Ze večkrat sem poudaril, da gre za borbo kubanskih domoljubov proti kubanskemu diktatorju. Kljub temu, da nihče ne more zahtevati od nas, da bi svoje simpatije zatajevali, smo že večkrat pojasnili, da ne bodo naše vojaške sile v nobenem primeru intervenirale. Naša potrpežljivost pa ni neomejena. Ce bi se kdaj koli izkazalo, da služi medameriška doktrina nevmešavanja kot pretveza ali izgovor za politiko nedelavnosti, da narodi naše poloble ne izpolnjujejo svojih obveznosti proti komunističnemu pronicanju od zunaj, potem moramo jasno povedati, da se ne bomo obotavljali z izpolnjevanjem svojih najvažnejših dolžnosti, namreč tistih, ki jih zahteva varnost naše dežele. Ce bi kdaj koli tak čas napočil, nas poučevanja o »intervencijah« s strani tistih, ki so za vse večne čase s krvjo prežigosali budimpeštan-ske ulice, ne bodo premotila.
Kuba ni sama sebi prepuščen otok in naša skrb se ne omejuje na nevmešava-nje in obžalovanje. Ni prvič v stari in novi zgodovini, da se mala skupina bojevnikov za svobodo postavlja po robu oklepnikom totalitarizma. Tudi ni prvič, da drvijo komunistični tanki preko hrabrih mož in žena, ki se bojujejo za zopetno pridobitev neodvisnosti svoje domovine. To tudi ni zadnja epizoda v večnem boju svobode proti tiraniji, ne na Kubi ne po ostalem svetu.
Castro zatrjuje, da imamo na Kubi o-pravka z najemniki, plačanci. Ko -pa" so uporniškega poveljnika vprašali, ali naj ■ga evakuirajo je odgovoril: »Te dežele ne bom nikoli zapustil«. To gotovo ni odgovor plačenca.
Mi ne sprejemamo Castrovih zatrdil, da smo mi krivi sovraštva, ki ga nasproti njemu gojijo njegovi nekdanji pristaši. Ali iz te prve epizode se vsi lahko nekaj koristnega naučimo. Nekaj naukov je še nepojasnjenih, drugi so jasni. Predvsem je jasno, da komunističnih sil ni podcenjevati niti na Kubi niti drugje po svetu. Prednosti policijske države - njen množični teror in aretacije za zadušitev svobodne izmenjave mnenj, - ne smejo prebičati tisti, ki delujejo za odstranitev fanatičnega diktatorja. Ce se samodisciplina svobodnega duha ne more pomeriti v gospodarskem, političnem, znanstvenem in vojaškem boju z železno disciplino tankovske pesti, potem se morajo nevarnosti za svobodo samo še povečati.
Stvarnost je jasna, in ura je pozna. Mi in naši južnoameriški prijatelji moramo dejstvom pogumno pogledati v oči. Bistva preživetja ne smemo še nadalje prezirati. V tem oziru namreč ni kompromisov.
Skupno moramo zgraditi našo poloblo, v kateri bo procvitala svoboda in v kateri bo sleherni narod pri napadu od zunaj •gotov, da so vse'naše sile pripravljene priskočiti mu na pomoč.
Drugič je jasno, da mora naša dežela v soglasju z ostalimi svobodnimi narodi naše poloble bolje uočiti nevarnosti zunanje komunistične intervencije in zagospo-dovalnosti na Kubi. Naš narod se ne more dobro počutiti ob misli, da so tanki in letala železne zavese oddaljeni od naših
tiniiiiiimiiiniiiHUKiniiiiiiiiiiBiiiiig mmmh
POD ČRTO
Od absolutizma do dvodomnega parlamenta
PRIROČNIK DEMOKRACIJE
5.
GOSPODARSKA DEMOKRACIJA nadaljevanje
Nadaljna možnost demokratizacije gospodarstva je čim širša porazdelitev delniškega kapitala. To se pravi, da vodstvo gospodarstva in posameznih industrijskih podjetij ni posredno podrejeno ljudstvu, ampak se s pridrževanjem oblastnih funkcij investiranega kapitala »demokratizira« sam kapital. Delavcem in nameščencem prizadetega podjetja ali tudi drugih obratov prepuščajo delnice po nizki ceni in jih s tem preobražajo v kapitaliste, ki so soudeleženi pri investicijah in uživajo kot •delničarji pravico soodločevanja. Ta razvoj, pri katerem postajajo vedno obsežnejši krogi prebivalstva delničarji, in je tako vedno več delavcev in nameščencev kapitalistov, ki prav tako kot državljani v politiki, soodločajo kot delničarji v gospodarstvu, imenujemo »ljudski kapitalizem«. Po vseh zahodnih gospodarsko razvitih deželah se novi ustroj že nakazuje in deloma tudi uveljavlja.
Poleg tega novega načina »gospodarske demokracije«, ki je šele v začetnem razvoju in zato tudi še neenakomerna, obstojajo še vedno tudi stare oblike delitve oblasti v gospodarstvu, ki nudijo sindikalno organiziranemu delavstvu in deloma tudi nameščenstvu precejšnjo oblast pi-oti upravnemu svetu in ravnateljstvu.
' Vse izgleda, da še nimamo - razen radikalnih metod, ki se niso obnesle, ker so protidemokratične -, nobenega zajamčenega enotnega idealnega ustroja za učinkovito demokratizacijo gospodarstva. Kakršna je pač država in kakršne so krajev-
obal komaj dobrih 90 milj. Dežela kubanske velikosti ni in ne more biti ogražanje 'našega preživetja, ampak oporišče za pre-vratništva v drugih svobodnih državah Latinske Amerike. V ospredju niso naše lastne koristi in naša varnost, ampak njihova.
Tretjič je jasno bolj ko kdaj koli, da divja v vsakem kotu sveta neusmiljen boj, ki je hujši od armadnih spopadov in celo nevarnejši od jedrskega udara. Armade so tu. Ali te služijo zgolj kot ščit, za katerim se stalno pripravljajo preobrati, pronicanja in številne druge taktike, pri čemer si zarotniki izbirajo lažje ranljiva področja, ki se jim ne moremo upreti z oboroženo intervencijo. Sila je značilnost te ofenzive - sila in zahrbnost. Zakonito nezadovoljstvo liudi, ki hrepenijo po boljšem življenju, izkoriščajo temne komunistične sile. Zakonitost samoodločbe izginja, in obljube revolucije pričakovanja in upov se sprevračajo v terorizem, kot se je to zgodilo na Kubi. Tisti, ki avtomatično povzročajo »nemire« po ulicah svobodnih narodov proti naporom Kubancev za zopetno pridobitev svoje svobode, naj se spomnijo na usodo beguncev, ki ne morejo nazaj na Madžarsko, Severno Korejo, v Severni Vietnam, Vzhodno Nemčijo ali na Poljsko ali v katero koli deželo, iz katere se izliva reka beguncev, k1! so zgovorne priče strahotnega zatiran a, ki vlada v njihovih domovinah. Mi ne smemo prezirati zahrbtnosti tega boja, ne smemo prezirati novih konceptov, novega orodja, novega duha, ker nam je vse to
potrebno za pobijanje tega zla. Ne smemo pozabljati, da je to boj, ki poteka brez uporabe orožja in fanfar po tisoč mestih in vaseh, po učilnicah vsega sveta.
Oznanila s Kube, iz Laosa o pritrkova-nju komunističnih zvonov v Aziji in Latinski Ameriki, ta oznanila so povsod enaka. Samozadovoljne, popustljive in mehkužne bodo odnesla zgodovinska razdejanja. Samo močni, samo pridni, samo odločni, samo dalekovidni lahko preživijo. Naši deželi in njeni vladi se ne postavljajo nobene druge večje naloge. Nobeno izzivanje ne zasluži več naših naporov in energij! Vse predolgo smo upirali svoje oči na tradicionalne vojaške potrebe, na armade, ki so pripravljene prestopiti državno mejo in na rakete. Sedaj je jasno, da vse to vedno ne zadostuje; jasno je, da svojo svobodo lahko izgubimo, ne da bi izstrelili eno samo raketo. Iz tega nauka se moramo nekaj naučiti. Pregledati, moramo lastne sile in reorganizirati moramo lastne taktike in ustanove. Bojni napor, ki je težji od same vojne, moramo močno okrepiti.
Prepričan sem, da imamo potrebna sredstva, vso potrebno spretnost in vso moč, ki prihaja iz vere v svohodo človeka. Prav tako sem prepričan, da bo zgodovina zabeležila dejstvo, da je ta težak boj ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih, let dosegel svoj višek. Dovolite, da vam kot vaš predsednik zagotovim, da je preživetje in uspeh našega ustroja moj nepremakljivi cilj, ne glede na stroške in nevarnosti.
Kaj pišejo listi na oni strani
J. Uranov.
Ko je urednik krajevnega glasila, Jurij Danilovič, telefonično izvedel, da lomljenje notranjih stolpcev lista še ni dokončano, je sklenil, da bo še pol ure ostal doma. Udobno se je zleknil na zofo.
»Zakaj si danes tako nasekan?« ga je spraševala žena, ki je pospravljala po mizi. »Pri čaju nisi zbleknil nobene besede in sedaj spet molčiš! Kaj imaš nad seboj? Kaj si danes počenjal?«
»Kaj sem jaz počenjala«, je nadaljevala in neprijazno pogledovala svojega moža. »Danes sem posvetila čistoči in redu nam dodeljenim stanovanjskim prostorom 72,5 kv. metrov vso dolžno pozornost...«
»Molči!« jo je prekinil Jurij Danilovič. »Kaj gobezdaš neumnosti? Sobo si pospravila, in kaj dalje?«
»Po izpolnitvi te dolžnosti sem se podala v mesto, kjer sem se bojevala za vzdrževanje dolžne pehotne hitrosti ob sodelovanju vseh razpoložljivih naprej se premikajočih agregatov in s povečano pozornostjo prispevala k gradnji socializma. Uspeh je bil...«
Ob takem žlobudranju je Jurij Danilovič od same jeze skoraj padel z zofe. Ko se je končno postavil na svoje »premikajoče se agregate«, je uprl svoje sprašujoče oči v ženo in dejal »Nadenjka, kaj se morda slabo počutiš?«
»Jaz? Bolje kot pa zahteva norma!«
»Ne čvekaj neumnosti; sprašujem te z vso resnostjo!«
»In jaz ti z vso resnostjo odgovarjam!«
Jurij Danilovič se je odločil za nadaljna »kontrolna spraševanja«; »No in kaj po-
ČLOVEK V DVEH OBLIKAH
Skok. človeka v -vesoljstvo se -je posrečil. Premagal je zemeljsko privlačnost, ir) gotovo ni več daleč čas, ko bo položil svojo nogo na Mesec in kasneje na planete našega sončnega sistema. Znanost in tehnika sta rešila tudi ta problem in dokazala, da se stalno podirajo meje pred človeškim vrtanjem v neznano.
Mnogi filozofi in verjetno tudi številni zemljani pa so mnenja, da nam take briljantne zmogljivosti človeškega duha niso koristne. Se vedno umirajo milijoni in milijoni zaradi lakote, še vedno preživlja dve tretjini vsega človeštva svoje življenje v človeka nevrednih razmerah, še Vedno je na milijone in milijone nepismenih in še vedno se ljudje medseboj pobijajo samo zato, da bi posameznikom vsilili svojo ideologijo ali pa se polastili sosedovih gospodarskih prednosti.
Vse to je res in res je tudi, da skok v vesoljstvi) teh problemov ne rešuje, vendar se moramo prikloniti znanstvenemu napredku in priznati neverjetne človeške zmogljivosti. Kajti z izgovorom, »komu je vse to potrebno«, bi morali odklanjati številne znanstvene in tehnične izsledke.
Kljub temu je polet v veseljstvo ne samo znanstveno izredno pomemben dosežek, ampak je dogodek velikega političnega pomena. Ko sta brata Wright s svojim motornim letalom dosegla prve skoke po zraku, je bilo navdušenje skoraj prav takšno kot je današnji ruski raketni uspeh Nihče pa takrat ni mislil, da bodo iz vr-toglavnega pločevinastega strašila izdelali nekega dne superbombnike, ki lahko spremenijo v prah in pepel pol svetovne celine. Sele mnogo kasneje se je oboroževalna tekma polastila letala, in gene-
ralni štabi so se le z velikim obotavljanjem prepričali o vojni zmogljivosti letečih nestvorov.
Danes je to drugače. Nihče si ne dela utvar: Sovjetija je svoja neizčrpna sredstva - in sem spadajo denarna in materialna sredstva ter diktatorska koncentracija vseh ljudskih naporov - postavila v službo ne zato, da bi dosegla pomemben znanstveni ali tehnični napredek, ampak zato, ker je Sovjetija pravočasno spoznala, da ji prinaša raketno orožje in zlasti vsemirske postaje premoč v oboroževalni tekmi. Kdor bi na tem področju dosegel prednost, bi s tem vojaško prekosil vse svoje nasprotnike in bi postal zavojevalec sveta.
»Zmaga bo naša«, to so bile prve Hru-ščeve besede po posrečenem vsemirskem poletu. Gotovo je, da Hruščev pri tem ni mislil na zmago znanosti. Vsemirska ladja 5 posadko na krovu1, ki v eni uri obn kroži našo Zemljo, je sposobna, da z največjo točnostjo in največjo hitrostjo prenaša atomske bombe v kakršen že koli del sveta. Obrambnega orožja praktično proti takemu napadu danes še ne poznamo.
Sovjeti so se na sleherno pogodbo o atomski razorožitvi požvižgali. To so dokazali ” Ženevi prav tako kot v OZN. Sovjeti so odločeni, da svojo oboroževalno prednost, ki so jo dosegli z raketnim uspehom, tako diplomatsko kot politično polno izkoristijo. Vse to je res. Res pa je tudi, da so Američani 1. 1945*in še precej let za tem y oboroževanju visoko prekašali Sovjete, saj so oni edini razpolagal5 z atomsko bombo. To pa Stalina ni prav nič motilo, da ne bi prav v tem času po-] basal v svojo imperialistično malho cele
vrste dežel v Vzhodni Evropi in da ne bi pričel državljanske vojne v Grčiji in Koreji. Zanašal se je na to, da zahodnjaki ne bodo pričeli tretje svetovne vojne in da zato s svojimi zavojevanji lahko prodira prav do samega roba take vojne. Ce bi se tresel pred atomsko bombo, bi danes svet ne poznal komunističnega imperija v takih razsežnostih.
Sedaj pa je vrsta na Zahodu, da se .ne pusti preplašiti od trenutne sovjetske premoči. Pred tretjo svetovno vojno imajo Sovjeti najmanj tak strah, kot so ga pred leti imeli zavezniki. Povračilnega uničenja se Sovjeti ne morejo izogniti tudi v primeru, če bi se jim posrečilo z enim samim zamahom uničiti vso zahodno hemisfero.
* * *
Svetovna zgodovina je v tednu od 10. do 17. aprila 1961 zaznamovala dva izredno važna dogodka: ruski major Jurij Gagarin je obkrožil Zemljo in zdrav zopet pristal. V istem času pa je stopil pred, sodnike v Jeruzalemu bivši SS Obersturm-bannfiihrer Adolf Eichmann. Prvega so v Moskvi in tudi po ostalem svetu sprejeli z gromovitim ploskanjem, drugi je izzval zaničevanje in gnus vsega civiliziranega človeštva...
Človek je v viziji, računanju in tehničnih naporih premagal vesolje, istočasno pa se je izkazal za slabšega od zveri. V obeh primerih so mu naprtili odgovornosti; v obeh primerih stojijo v ozadju brez-imeni zmagovalci in prav tako brezimeni hudodelci. Gagarin je bil izstrelek znanstvenih in tehničnih zmagovalcev, Eichmann stoji pred sodniki v imenu mnogih.
(Konec na 4. str.)
čenja naša Galočka? Kaj danes ni zamudila šole?«
»Galočka? Ne... Pri polni zavesti velike važnosti in potrebe bojevanja za vsestransko pridobitev znanja, je učenka prvega razreda, Galočka, v stanju popolne svežosti in delovne sposobnosti zapustila na današnji dan roditeljsko hišo...«
»Razumem«, je dejal urednik. »Galjočka je torej davi prej vstala kot navadno in je pravočasno odšla v šolo. No in kakšne ocene je prinesla domov?«
»Galočka?... V okviru pravočasno zasnovanih in uveljavljenih ukrepov, ki stremijo za zagotovitvijo stoodstotnega napredka v vseh metodično podanih učnih predmetih, je učenka prvega razreda, Ga-lja, na današnji dan...«
Nadežda Nikitična je vzela časnik s sklednika, ga razgrnila in list izročila svojemu možu: »Ne, dragi moj, nisem še znorela. Samo tvoj časnik sem prebrala od začetka do konca, tovariš urednik! Nič drugega! Govorim samo tako, kot pišeš ti, to je vse!«
(Iz lista »Svet prače)
IZ FILMSKEGA SVETA
EVGEN KOGON:
DIKTATORJI
Od Mussolinija do Fidel Castra, bi lahko prekrstili novi film Evgena Kogona »Diktatorji«, v katerem se pred gledalci razvrščajo resnični posnetki sodobnih »sijajnih časov«. Kogon je prekosil Lei-serjev dokumentarni film »Mein Kampf«, ker nam našo dobo prikazuje po časovnih prerezih; prikazuje levičarsko in desničarsko diktaturo in vzporednosti obeh samopašnosti. Te vzporednosti, se razvrščajo od plakatirane Hitlerjeve in Stalinove ljubezni do otrok pa vse do koncentracijskih taborišč obeh »fuehrerjev«. V kratkih posnetkih se izmenoma vrstijo prikazi korakajoče mladine. Isti korak pod Mussolinijem, Francom, Hitlerjem, Stalinom in Hruščevim, v Sovjetiji, na Kitajskem ali na Kubi. Iskrenost diktatorjev -tako dobesedno naglasa beločrno poročilo - prihaja prav tako do veljave kot njihovo izdajstvo. Najprej se objemavajo po železniških postajah in letališčih - na ducate je takih prizorov -, ko pa se stvari zataknejo, ni nihče izmed diktatorjev kriv. Množice pa ploskajo in norijo, tu in tam, povsod. Na stotisoče jih je pri paradah in množičnih shodih, korakajo, prezentirajo in v vsakem primeru tulijo. Pretresljiv povzetek našega obupnega stoletja, ki prikazuje natančno podobo sedanjega Eich-mannovega procesa.
Kogon se ni obotavljal, da filmsko o-svetli Hitler-Stalinovo pobratimijo 1. 1939. Samo na koncu predvajanja zgodovinske parade se znajde v zadregi. Kaj naj nam da na pot? Morda: »Ne dopuščajte, da stvari tako daleč dozorijo!« To pa je vse premalo.	t
Kogon nam za zaključek razkazuje še atomske bombe na Vzhodu in Zahodu ter izraža upanje, da pri sedanji izravnavi oboroževanja majhnim povzpetnikom uš ljudskim hujskačem ni več tako lahko kot je bilo še pred dvajsetimi leti. Castro pi je protidokaz in Naser in Kasem sta prav tako. Pred Mao Cetungom in razvojem na Kitajskem pa tudi Kogon postavlja vprašaj.
Film je vsekakor vreden vsega priznanja. Mladina bo ob njem več pridobila kot v enem letu zgodovinskega pouka. Daner, mora slehernik vedeti, v kakšnih časih živimo.
ne razmere, industrijske panoge i. p., tak mora biti tudi ustroj z vsemi mogočimi medsebojnimi kombinacijami. V kolikor gre za za vsedržavno ali celo mednarodno gospodarstvo kot celoto, je »demokratizacija« gospodarstva javna zadeva vsega prebivalstva, t. j. zadeva politike in njenih demokratičnih- ustanov, zakonodaje in vlade, ne da bi poleg politične morala obstojati še neka vzporedna demokracija. >5 GUVERNER. Normalno je guverner zastopnik neke države, ki v njenem imenu vlada na nesamostojnem področju. V Združenih državah je guverner od ljudstva izvoljeni državni poglavar posamezne zvezne države, opravlja torej približno iste funkcije kot zvezni predsednik.
^ IMUNITETA. Ker obstoja upravičena bojazen, da bi neka vlada s pomočjo policijske sile nasilno odstranila parlamentarno opozicijo in neprijetne parlamentarce pozaprla, določajo skoraj vse demokratične ustave, da je član parlamenta »nedotakljiv«, imun, to se pravi, da ga ni moč aretirati in pognati pred sodišče. Samo parlament sam lahko odveže nekega) parlamentarca nedotakljivosti, da s tem omogoči njegovo aretacijo in sodno zaslišanje. Ta ustanova tvori pomembno zaščito demokracije, ker nudi ljudskemu zastopniku in zlasti opoziciji popolno svobodo, brez strahu proti represalijam. To velja zlasti za kritike in napade proti policiji in oboroženim silam.
INICIATIVA. Pobudo za izdajo določenega zakona pri nas lahko podvzemaio ne samo vlada in parlament, ampak tudi določeno število volilnih upravičencev. V Švici morajo po taki pobudi razpisati ljudsko glasovanje. Seveda so potrebne številne formalnosti. Zakonski osnutek pa ne sme biti v navzkrižju z obstoječo u-stavo. (Glej geslo »neposredna demokracija«!)
* KANTON imenujejo v Sviči posamezno državo. Kantonov je 22, ki skupno tvorijo Švicarsko zvezo.
* KARTEL. V gospodarskem življenju imenujemo domenke med tvrdkami iste proizvajalne panoge o določevanju cen, in
s tem za odstranitev svobodne konkurence, kartele. Taki domenki nasprotujejo načelom ponudbe in povpraševanja v svobodnem gospodarstvu ter samolastno dvigajo cene na škodo potrošnikov, zato so v demokratičnih državah uveljavili anti-kartelske zakone. Karteli so škodljivi svobodnemu gospodarstvu tudi še zato, ker dušijo manjša podjetja, ki se kartelom ne pokorijo.
>J( KOMUNIZEM. Ta pojem označuje: 1) komunistično ideologijo, ki je od prvotnega marksizma Karla Marxa preko Lenina, Stalina, Mao Cetunga, Tita, Gomul-ke i. dr. doživljala razne preosnove in odklone; 2) komunistično prakso po deželah s komunističnimi diktaturami; 3) partijsko propagando komunističnih partij po nekomunističnih deželah.
Kot ideologija zahteva komunizem vase zaprt in obenem vseobsegajoči miselni u-stroj. Košati se z neko znanstveno utemeljeno in s tem neovrgljivo filozofijo, ki obvezno odgovarja na vsa življenjska vprašanja. Ta miselni ustroj izhaja iz dosledno do konca preračunanega materialistično naravoslovnega mišljenja 19. stoletja, po katerem je stvarna samo materija in po kateri slonijo temelji človeškega duha na materialno fizikalnih pojavih v človeških možganih. Duhovna povezanost neke skupnosti kot je vera, umetnost, ideja skupnega življenja itd., temelji po tej teoriij, samo na določenih materialno gospodarskih pridržkih, ki prihajajo do izraza v obliki nekake »nadzgradbe«. Dejstvo, cTa so ljudje kot socialni razred materialno gospodarsko neenako razvrščeni, povzroča, da ljudje različno mislijo ir> različno izražajo svojo voljo ter se zato med seboj prepirajo in bojujejo. Ce pa jih materialno gospodarsko izenačimo v celoto, pravi ideologija, potem avtomatično mislijo in hočejo vsi enako. Tako nastaja kolektivno harmonično hotenje in prenehajo medsebojni boji.
Recept je torej takle: Ustvariti je trebEj gospodarsko materialno enakost. S tem je odpravljena razredna borba, ki je jedro vseh bojev in vojevanja. Ker je neenakost
utemeljena na posesti, - komunizem pozna zgolj materialno gospodarske kriterje -t. j. na načelu zasebne lastnine, je tako lastnino treba odpraviti in vso posest v-ključiti v kolektivno lastnino. Posamezniku kot nosilcu političnega, gospodarskega in kulturnega življenja komunizem odreka obstoj, ne taji pa ljudstva kot izvirnega naravnega organizma, kot razreda v materialno gospodarskem smislu, ki ga smatra za enoten, neosebni kolektiv (glej geslo!). Ko se ta kolektiv enkrat istoveti z; državo, to se pravi, ko se razredi z odpravo zasebne lastnine zlijejo v en sam razred, totalni kolektiv, pripada vse vsem, in država, * i. vseobsegajoči kolektiv, se bojuje samo proti tistim, ki kot kriminalci zahtevajo več kot pa potrebujejo.
Ker je oblast utemeljena na gospodarski sili, ni v tem idealnem stanju, v katerem so proizvajalna sredstva kolekti-vizirana, saj pomeni zasebna lastnina oblastniški instrument nasproti odvisnim, nobenega izkoriščevanja, nobene odvisnosti in nobene oblasti neke skupine nad drugo. Kolektiv podeljuje slehernemu vse potrebno, posameznik pa za utešitev svojih potreb ni odvisen od posameznikov in niti od razreda, ampak zgolj od kolektiva, kateremu sam pripada in to na podlagi enakih gospodarsko materialističnih pridržkov. Posameznik tudi enako misli in čuti kot kolektiv sam. V tem stanju država, ki je potrebna samo toliko časa, dokler se kolektivna zavest kot posledica brezrazrednosti pri vseh ljudeh ne uveljavi, odmre.
Praktično pa se je komunizem zelo različno razvijal. Ce je proletariat, t. j. razred nemaničev, poklican, da odstrani staro zlo lastnine, če je torej za izsiljenje »raja na zemlji' potrebna diktatura proletariata in je KP organizacijski bojni organ tega proletariata, potem se je v praksi prilastitev oblasti KP (v Rusiji z oktobrsko revolucijo 1917 nekaj mesecev po demokratični revoluciji proti carskemu režimu) diktatura proletariata naglo sprevrgla v diktaturo KP, t.j. v diktaturo njenih poglavarjev. Ker pripadajo na podlagi po-
državljenja vsa proizvajalna sredstva in vsa posest državi, to državo pa samopašno vlada KP, je ves narod, ki obstoja izključno iz samih državnih delojemalcev, zašel pod totalno partijsko odvisnost. Partija je uradniški aparat, pri čemer se partija in državna birokracija medsebojno prelivata. Proti partiji in njeni konici jc vsaka opozicija nemogoča, ker partija dozdevno zastopa celotni koletiv. Proti partiji ni stavkovne pravice. Od milosti in nemilosti partije je odvisen slehernik z dušo in telesom, ker ga partijska policija lahko ob vsakem trenutku aretira; ga njena sodišča pokončajo, če partija misli, da je grešil proti volji kolektiva.
Plast višjega partijskega in državnega uradništva pa ustvarja s pospešenim tempom nov razred oblastnikov, h kateremu spadajo tudi kadri »kolektivnih« instrumentov, armada, gospodarstvo, znanost, kultura itd. Pripadniki tega novega razreda so si zaradi astronomskih razlik v prejemkih ustvarili pomembno zasebno lastnino (razlike v prejemkih med partijskimi direktorji in delavci, med generali in vojaki so neprimerno višje kot v katerikoli kapitalistični državi). Novi kapitalisti sicer niso lastniki proizvajalnih sredstev, razpolagajo pa z njimi - saj so cele gospodarske panoge od njih odvisne -v neprimerno obsežnejši meri kot pa delničarji po kapitalističnih državah. V kapitalističnih deželah je tisti, ki poseduje večino delnic, močno omejen po tržnih muhavostih, od zahtev kupcev, od parlamentarnega nadzorstva, vlade in tiska.
Komunistična propaganda po nekomunističnih deželah razglaša po izbiri ljudi, na katere se obrača, vso abstraktno komunistično ideologijo ali neke vrste vulgarno komunistično vero, po kateri bo komunizem odstranil vse gorje na sVetu, odpravil vse materialne neenakosti in postavil pravično družbo. V nerazvitih deželah poveličuje blagoslove načrtnega gospodarstva, ki edino z vso neusmiljenostjo odstranja vse težave in obljublja raj na zemlji v obliki državnega kapitalizma.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto XV. - Stev. 9.
Razmišljanja ob prazniku dela
Gospod urednik!
Dovolite, da v Vašem listu, ki se dosledno in neutrudljivo zavzema za svobodo in demokracijo, osvežim spomin na metode in taktiko komunističnega zavojevala svobodnih ljudi in skupnosti prav na dan 1. maja, praznika dela in človeških naporov. V inflaciji spretno prikrite komunistične propagande in spričo življenjsko važnih, problemov, ki nastopajo pred nami, zelo radi pozabljamo na skrajno previdnost in kaj radi sami sebe slepimo z nedokazanimi tolažbami, da so komunistični aktivisti danes nekaj drugega kot so bili v preteklosti, da so postali - ljudje.
V našem meščanskem svetu pogosto poslušamo glasove, ki očitno bagatelizirajo komunistično nevarnost in se zato zavze-, majo za »sožitje« s komunisti. Taka sicer zelo preprosta, zato pa prav tako nevarna, politična presojevanja se krmijo z naj-j rezličnejšimi, mojstrsko prikritimi akcijami, pa naj se imenujejo že »mirovni kongresi«, »solidarnostni tabori«, »koordinacijski odbori«, »skupna zborovanja«, »mladinski festivali« itd. Navadno so za take »akcije« potrebna izdatna denarna sredstva, s katerimi komunistični navijači dosledno tudi razpolagajo.
Na drugi strani pogosto poslušamo govorice o komunistični nevarnosti; ali koliko je tistih treznih in preudarnih ljudi, ki še resno mislijo na možnost izgube osebne svobode? Kdo misli ob svojih dnevnih skrbeh za lasten obstoj še o tem, da živijo milijoni ljudi komaj nekaj ur hoda od nas, ki poznajo svobodno izražanje lastnega mnenja le od pripovedovanja, in da jim že sama beseda »ne« pri kakršnem že koli glasovanju pritisne na čelo pečat protidržavnega zločina ter nekaj let zapora ali koncentracijskega taborišča?
V pozabljivi samoumevnosti, s katero smo posestniki najdragocenejše dobrine, osebne svobode, ki jo po mili volji lahko tudi uporabljamo, leži velika nevarnost, da zapademo v utvaro, da je ta dobrina neizgubljiva. Notorične izjave komunističnih samozvancev o komunističnem zavo-jevanju sveta so danes natančno iste, kot so bile v preteklosti. Načelo »mirnega sožitja« je zgolj predrugačena zavojevalna taktika infiltracije.
Ta bojevniška oblika postavlja duhovni odporni sili svobodnih narodov povečane zahteve. Da smo dorasli duhovni infiltraciji, moramo do dna poznati ideološki arzenal komunizma in tudi gesla, ki naj demokratični svet zazibajo v nečujenost. Za krepitev imunitete proti totalitarnemu bacilu je nujno, da se čimvečje število demokratičnega prebivalstva temeljito in nenehno seznanja z ideološko in stvarno sliko komunizma. To sem bil primoram povedati spričo neverjetne benevolence nekaterih ljudi in celo demokratičnih razumnikov, ki zagovarjajo in opravičujejo vse zlo, ki so mu izpostavljeni lastni rojaki samo zato, ker to zlo prihaja iz bratovskih vrst. V resnici pa je tako zlo dvojni zločin.
Kako je s komunistično »preobrazbo« ne želim z lastno sodbo nikomur soliti, pameti, zato naj o teh »preobrazbah« govorijo sami »preobraženci«.
Pred kratkim so bili v glasilu Zgodovinskega instituta v Pragi, »Prispevky k Dejinam« objavljeni trije zanimivi članki. Ti članki ponovno in z vso odkritosrčnostjo odkrivajo, da služi »mirna koeksistenca« komunistom zgolj kot vaba za dosego svojih zavojevalnih ciljev. Trije češki komunisti: Jan Kozak, Miroslav Boucek in Jaroslav Opat poučujejo v zgoraj navedenem glasilu svoje komunistične tovariše v zahodnem svetu, na kakšen način je mogoče c pomočjo »mirnega prehoda kapitalizma uresničiti komunizem«. Pri tem priporočajo uporabo češkoslovaškega primera iz 1. 1948.
V prvem članku nakazuje Kozak pogoje »mirne revolucije«, ki so različni po raznih deželah. Prav zato je potrebno akcije »vskladiti s posebnimi okoliščinami prizadete dežele«. Najprej, pravi Kozak, je potrebno povezati stike med »miroljubnimi in naprednimi meščanskimi silami s komunisti, da se na ta način vskladi pritisk od zgoraj s pritiskom od spodaj«.
Pod »pritiskom od zgoraj« razume Kozak izdolbljenje državnega reda. V ta namen priporoča: 1) infiltracijo po vseh ministrstvih in državnih uradih s komunističnimi agenti; 2) izolacijo sovražnikov, komunizma od preprostih ljudskih množic s parolami, ki jih ljudje radi poslušajo;
3)	podržavljenje ključnih industrij in ban-karstva, s čemer se bodo zadušile vse, »buržujske in protirevolucionarne spletke«; 4) Zloraba vplivnih mest, da bi se na ta način diskreditirali popularni voditelji drugih strank predvsem v delavskih vrstah.
Pod »pritiskom od spodaj« razume Kozak organizacijo revolucionarnih akcij delavskih množic. Različne nepolitične množične organizacije kot so po njegovem sindikati, kmečke zveze, mladinska združenja itd. je potrebno speljati pod komunistični vpliv in jih izuriti za rezervo komunistične partije. Te frontaške organizacije, ki so bile na Češkem 1. 1948 pod zanesljivim komunističnim vodstvom, morajo poleg »starih preizkušenih bojevniških metod« (demonstracije, stavke, resolucije itd), uporabljati tudi nove metode borbe, da 5i na ta način pridobijo simpatije delavstva. Nadalje priporoča Kozak oborožitev komunističnih napadalnih oddelkov, kot se je to dejansko izvršilo na Češkem l 1948. Tam so, postavili na nog^ »jedro novega državnega organa pod nadzorstvom takratnega notranjega ministra, komunista Nosekaa.
Zelo važno vlogo so pri praškem držav-
nem udaru igrali komunistični agenti in »oportunistični kolaboraterji« infiltrirani v-vrstah meščanskih strank. Tako so bile, nadaljuje Kozak, antikomunistične sile izolirane. Ta infiltracija meščanskih strank s komunističnimi agenti je dejansko u-stvarila »socialistično fronto« med komunisti in nekomunisti na Češkem.
Kako učinkovita je bila ta infiltracija, nam pove v drugem članku Miroslav Boucek. Ta odkriva, da so meščanski kolabo-ratorji stalno in redno prinašali komunistični partiji zanesljiva poročila o načrtih in ukrepih voditeljev demokratičnih strank. Tako so bili komunisti natančno poučeni o slehernemu koraku svojih nasprotnikov. Boucek poudarja važno vlogo, ki jo je odigral sedanji češkoslovaški par-, tijski in državni poglavar Antonin No-votny pri praškem državnem udaru. Dne 17. februarja 1948, ko je koalicijska vladč) zašla v novo krizo, je centralni komite, KP na Novotnyev predlog sklenil ustanovitev oborožene »tovarniške zaščite«. »Zaščita« je takoj prevzela nadzorstvo po tovarnah. Za to službo so izbrali samo najzanesljivejše komuniste, okrog 2 odsto članstva KP.
Med tem ko so na Hradčanih, na sedežu državnega predsednika, razpravljali o rešitvi vladne krize, je komunistični notranji minister zaukazal zasesti vse strateško važne točke z oboroženo zaščito. Zato so že 19. februarja početvorili »tovarniško zaščito« z novimi komunističnimi enotami. V. armadi so razglasili najstrožjo pripravljenost in so tako armado povsem nevtralizirali. Vladi zvesti častniki niso smeli zapustiti vojašnic in so bili stvarno povsem izolirani od državnega vodstva.
Na ta način se je »pritisk od spodaj«
močno okrepil in so oboroženi oddelki KP odkorakali na »demonstracijo« na praški staromestni korzo. Iz neke podržavljene tovarne orožja v Brnu je avtomobilska kolona pod stražo »zaščite« pripeljala v Prago novim komunističnim miličnikorn orožje in municijo. Tako se je komunistom posrečilo v treh urah razbiti vse protikomunistične demostracije in prisiliti državnega predsednika h kapitulaciji.
Tretji komunistični pisec Jaroslav Opat poroča v svojem članku o varnostnih u-krepih po doseženem državnem udaru. KP je ustanovila na sto in sto preiskovalnih odborov, ki so armado in organizacijo »Nacionalne fronte« očistili antikomuni-stičnih elementov. Za obsodbo »sovražnikov ljudstva« so imenovali 2000 »ljudskih sod-ikov«. Komunistična milica je postala bistveni del armade, ki je bila neposredno podrejena partiji. Demokratične stranke so dobile nove, kriptokomunistične voditelje in so na ta način izgubile sleherni pomen. Nove volitve so izvedli komunistični režiserji z »enotnimi listami«. Cerkev so postavili z ustanovitvijo državnega cerkvenega urada pod komunistično partijsko nadzorstvo. Prav tako so vse visokošolce preiskali glede njihove politične zanesljivosti. »Reakcionarne zarote so z drastičnimi ukrepi že v kali zatrli«. »Mirni prehod v socializem« je bil s tem izvršen.
Ti komunistični napotki za osvojitev oblasti govorijo zase in je vsak nadaljni komentar nepotreben. Morda bi h koncu morali dodati, da je te etape »mirne polastitve oblasti« v glavnem nakazal tudi manifest svetovnega komunizma meseca, decembra 1960 v Moskvi.
Presojevalec
V
Šovinizem v Nabrežini
Vandalizem proti italijanskim diplomatskim zastopstvom na Dunaju je našel po-snemalce v Nabrežini. Vandali v Nabrežini pa niso Nemci in tudi skrunitve niso bile namenjene italijanskemu narodu. Občinske dvojezične orientacijske table pri nabrežinskih cestnih odcepih za Praprotno in Sempolaj so fašistični zavezniki dunajskih nacistov oskrunili s popacanjem slovenskih napisov. Tako kot na Dunaju tudi v Nabrežini ni bilo varnostnih organov, ki bi tako početje preprečili. Na Dunaju so uvedli preiskavo, ali so jo tudi v Nabrežini, ne vemo. Na Dunaju zlikovcev še niso odkrili, ali jih bodo v Nabrežini, tudi ne vemo.
Pri tej priložnosti bi radi opozorili re-pentaborsko občino, da so v Nabrežini slovenski napisi enake velikosti kot italijanski napisi.
V brošuri »Civismo Europeo«, ki jo je izdala »AEDE« v Rimu, via Torino, 163, čitamo, da ustvarjajo dobrega državljana, predvsem pa človeka takšnele lastnosti: spoštovanje do drugih; podreditev splošnim koristim do samega žrtvovanja tudi nujnih osebnih interesov; pogum služiti pravični stvari z zakonitimi sredstvi; zagovarjanje resnice ob vsakem trenutku in ob sleherni priložnosti: naša misel bodi jasna, neodvisna in brez predsodkov; naš duh naj bo zrel za kritično presojanje; toleranca nasproti vsakemu poštenemu mnenju, zato pa nepopustljivost proti hudobiji, sebičnosti in nepoštenosti v vsaki obliki; načelo, da ne zahtevamo zase ničesar, česar nismo pripravljeni privoščiti tudi drugim; zavest, da smo osebno odgovorni za blagor skupnosti; spoštovanje do človeške osehnosti brez stanovskih, plemenskih in verskih razlikovanj: načelo,
Seja občinskega sueta o flabrežini
Na seji 18. aprila je podžupan odgovarjal na postavljena vprašanja. Med drugim je izjavil, da pripravlja provincialna u-prava načrte za popravo in preureditev ceste Nabrežina - Sesljan. Dalje je obrazložil program del »Selada« za prihodnjo delovno dobo. Med drugimi deli je v načrtu cesta do Doma onemoglih, razširitev pokopališča v Nabrežini in Devinu tei; Sempolaju ter razna popravila občinskih poti.. Glede odsotnosti župana je izjavil, da je župan zaradi bolezni upravičeno odsoten ter upa, da bo v doglednem času spet prevzel svoje mesto. Nato so nekateri svetovalci stavili nekaj vprašanj, nakar se je prešlo na razpravo o proračunu.
Besedo je prevzel svetovalec Drago Le-giša, ki je v dolgem govoru analiziral sko-ro vse postavke proračuna. Podal je svoje mnenje, kritike in predloge k posameznim postavkam. Njegov govor je odvzel ves preostali čas seje, zato so razpravo prenesli.
Pri seji 24. aprila je podžupan najprej odgovoril na postavljena vprašanja. Med drugim je povedal, da je v papirnici zaposlenih približno 500 delavcev in sicer 60 odsto iz naše občine, ostalih 40 odsto pa iz drugih krajev. Na vprašanje svetovalca Drage Legiše v zadevi gradnje novih hiš za begunce v Sesljanu, je podžupan odgovoril, da je občina prejela prošnjo za gradnjo 100 stanovanj za begunce, a da tega vprašanja še ni proučila. Preden
pa bo zavzela kakršno koli stališče, bo o zadevi razpravljal občinski svet.
Prešlo se je nato na razpravo o občinskem proračunu. Prvi se je oglasil svetovalec Terčon Josip, ki je dal nekaj pripomb in predlogov k proračunu. Glede najemnin kamnolomov je izjavil, da bi bilo dobro, dokler so še pogodbe v veljavi, pozvati industrijalce, da prostovoljno zvišajo najemnino, ki je res zelo nizka. Ta način zvišanja najemnine so prakticirale že druge uprave, kar se je izkazalo za uspešno. Dalje je izjavil, da se mu zdi vsota 1.550.000 za povračilo računa bolnišnic prenizka na celoten račun, ki ga mora občina plačati nekaj čez 45 milijonov lir. Glede letnega prispevka občine družbi Solvay v znesku lir 432.600 za pasivno-elektrifikacijsko omrežje od Cerovelj do Trnovce predlaga, naj bi se skušalo prepričati Solvay, da se ta prispevek odpravi, ker od takrat, ko je bila pogodba naprav-j ljena pred 10 leti, je družba Solvay zelo razširila svoje omrežje, posebno zaradi papirnice pa tudi v Devinu in Seljanu, ter je tako v tem času zelo povišala svoje dohodke. Dalje je predlagal, da se povišajo postavke za cerkvene potrebe in za javna dela v občinski režiji.
Nato je govoril dr. Skrk o prispevkih tovarne papirja in drugih industrijalcev, ki naj bi več prispevali za občino ter o povišanju postavke za občinsko knjižnico. Dr. Floridan je predlagal temeljito popra-
vo poslopja, ki služi za slovensko in italijansko industrijsko šolo. Predlagal je tudi naj se vključi v proračun postavko za tajnico industrijske šole. Nato je odbornik Markovič podal obširen odgovor na razne predloge in pripombe k proračunu, ki ga bo nadaljeval še na prihodnji šeji.
Na koncu seje so svetovalci dr. Rinal-dini, podžupan Skrk in dr. Skrk proslavili dan vstaje 25. april.
Proračun občine Devin-Nabrežina
Občinski odbor je predložil občinskemu svetu proračun za letošnje leto v razpravo in odobritev.
Skupnih dohodkov je predvidevanih	lir	80.181.981
izdatkov pa	lir	108.255.241
nakar se pokaže primanjkljaj
lir 28.073.260
za katerega kritje se bo naprosilo državo za prispevek.
Ce pregledamo proračun za lansko leto, vidimo pri dohodkih že precej razlike. Lansko leto je bilo dohodkov lir 58.377.941 za letos pa se predvideva povišek dohodkov za lir 21.804.040. Izdatkov za lir 19.034.777.
Glavne postavke dohodkov v letošnjem proračunu so sledeče:
1) Najemnine zemljišč, stavb
in podobno	Lir	471.564
2) Najemnine kamnolomov »	2.549.800
3) Občinska užitnina in doklade	»	29.165.092
4) Davki in takse	»	27.092.142
5) Državni prispevek	»	5.723.260
Višji dolodki so predvidevani za davke in takse, ker je letos vključen prispevek papirnice v Stivanu, ki mora po zakonu plačati določeno davščino na industrijske proizvode v korist občine.
Dalje so letos na novo vključeni v proračun razni državni prispevki, ki krijejo izgubo občinskih dohodkov z odpravo raznih dohodkov. Tako prispeva država Lir 608.050 v nadomestilo za odpravo davka na živino, dalje Lir 261.396 za odpravljeno zemljiško doklado in Lir 2.460.064 namesto znižanja trošarine na vino. Dalje sta tu še dva državna prispevka za javno prosveto v znesku Lir 2.317.515 kot pomoč države za šolske potrebe.
Glavne postavke občinskih izdatkov pa so naslednje:
1) Občinsko osebje (brez
šol in vrtcev)	Lir	26.547.055
2) Šolski služabniki	»	8.430.127
3) Osebje v vrtcih	»	9.670.137
4) Izdatki za šole (kurjava
in razsvetljava)	»	6.693.249
5) Izdatki za vrtce (kurjava
in razsvetljava)	»	3.428.240
6) Izdatki za trošarinsko
družbo	,	»	3.733.100
7) Prispevek zdravniškemu
in živinozdrav. konzor. »	2.870.000
8) Prispevek kraškemu vodovodu	»	1.641.630
9) Prispevek tehnič. konzor.	»	3.210.000
10) Razni upravni izdatki	»	5.483.130
11) Razna javna dela obč.
poti in poslopij	»	8.143.589
12) Honorar županu in po-
potnina upraviteljem	»	520.000
13) Štetje kmetijstva in možne volitve	»	1.930.000
14) Bolnišnice, zdravstvo in
higiena	»	7.829.348
15) Javna razsvetljava	»	4.432.600
16) Poraba vode pri javnih vodnjakih	»	785.000
17) Prispevek za vzdrževanje
Doma onemoglih ,	»	5.000.000
18) Prevajalec in dvojezični
napisi	»	676.000
19) Prispevek turistični ustanovi	»	1.100.000
20) Prispevek za knjižnico	»	257.000
21) Prispevek za cerkve	»	426.126
22) Pobiranje smeti	»	2.065.000
Razen tega je med izdatki	še	postavka
Lir 3.300.000 za gradnjo stavbe za Urad dela. Protipostavka o istem znesku je tudi v dohodkih kot državni prispevek za ta namen.
V glavnem je letošnji proračun boljši od prejšnjih, ker se približuje ravnotežju. Ce se bo industrijska dejavnost v občini večala, posebno delavnost papirnice in, bodo kamnolomi zvišali svojo najemnino napram občini, bomo prišli počasi le do ravnotežja ali celo do prebitka v korist občine, nakar se bo lažje reševalo ostale občinske probleme, o katerih sedaj ni govora oziroma jih občina le počasi rešuje.
Gornji proračun je sedaj v razpravi v občinskem svetu, upamo, da bo na eni prihodnjih sej z nekaterimi popravki tudi odobren.
Občni zbor Kmečke posojilnice v Nabrežini
V nedeljo 9. aprila se je vršil v Nabrežini občni zbor domače posojilnice. Poročilo odbora je podal predsednik Terčon, iz katerega posnemamo sledeče.
Upravni odbor je v preteklem letu podelil 69 posojil. Koncem leta 1960 je bilo 158 posojil v znesku 21.321.240 lir. Napram lanskemu letu se je ta postavka zvišala za približno 800.000 lir. Hipotečnih posojil pa je bilo lir 5.079.685. Hranilnih vlog je bilo 1. 1. 1960 za lir 29.032.563, tekom leta pa so se vloge povišale za L. 10.597.942. Tako je bilo koncem leta 197 vlog v znesku 39.630.505. Druge važne postavke v bilanci so sledeče. Iz aktive je razvidno, da ima posojilnica naložen denar pri drugih zavodih v znezku lir 15.181.950, v vrednostnih papirjih pa za lir 4.706.460. V pasivi imamo dva rezervna sklada rednega in izrednega v znesku 1.459.329, dalje pa še državno posojilo lir 4.603.967. Posojilnica se lepo razvija. Kljub temu. da ima omejen delokrog, je vendar razveseljivo, da je zanimanje zanjo od leta do leta večje. Da so se vloge zvišale v preteklem letu za čez 10 milijonov lir je tudi dokaz zaupanja do posojilnice.
Čistega dobička v letu 1960 izkazuje bilanca lit 252.097. Posojilnica ima sedaj 290 članov. Občni zbor je tudi zvišal naj-višji znesek za posamezna menična posojila od 300.000 na 600.000 lir.
Koncert pevskega zbora ,Jakopus Gallus“
V avditorju dne 15. t.m. se nam je prvič predstavil pevski zbor »Gallus« pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca.
Lani je bil zbor nagrajen v Vidmu n^ natečaju, ki ga je priredila Rai. S tem jq že povedano, da je zbor »J. Gallus« n^ višku z odličnimi glasovi z rutiniranim dirigentom in dobro tehniko. Tudi spored je vseboval prave bisere, od Palestrina do Gallusa in de Lassa. Prvič smo poslušali K. Boštjančiča »Balado« in v njegovi priredbi »Zabučale gore«, katero so morali ponoviti. Solist Lado Vodopivec se nam je predstavil kot mnogo obetajoči pevec. Istotako so ponavljali pesem »Grenko smrt« Ubalda Vrabca, kjer je kot so list nastopil g. Karel Boštjančič. Tudi vse ostale pesmi Adamiča, Tomca, Deva Lajovica in Papandopula so dovršeno podali, tako da smo iz nabito polne dvorane odhajali z zavestjo, da je zbor »Gallus« s tem nastopom dosegel nov velik uspeh, lista.
Izlet SDD na Koroško
Slovensko dobrodelno društvo namerava prirediti prve dni junija večdnevni IZLET NA KOROŠKO.
Vpisovanje sprejema tajništvo v ulici Machiavelli 22-11 - tel. 36-275, vsak dan od 10 - 12 in od 16 - 19 ure razen v sobotah popoldne. Program in cena izleta bodo objavljene v naslednji številki našega lista, v drugih listih in po radiu.
da preudarimo posledice, ki bi jih povzročilo neko naše dejanje ali zadržanje osebam, ki so oddaljene od našega okolja.
Ne med dunajskimi in niti nabrežinski-mi mazači ni dobrih državljanov, še manj pa mož...	Popotnik
Volitve na tržaški univerzi
V dneh 7., 8. in 9. maja t.l. bodo volitve na univerzi v Trstu in sicer 7. v Gorici na sedežu štud. organizacij na Korzu, 8. na stari in novi univerzi, 9. pa bodo volili zamudniki tudi brez izkaznice (tesse-rino) ampak ali s študentovsko knjižico ali drugim dpkumentom.
Slovenski akademiki so vložili že 29. aprila svojo SLOVENSKO AKAD. LISTO »ADRIA« in predlagali v izvolitev 19 kandidatov po sledečem abecednem vrstnem; redu:
1) BAJC DRAGO
2) BRATINA LEA
3) BRATUŽ ANDREJ
4) BRATUŽ LOJZKA
5) CRNIC DUŠAN
6) CERNIC NINKO
7) CERNIC MARJAN
8) KOŠUTA EDI
9) KACIN METKA
10) KERSEVAN SILVAN
11) KOMAC LUČKA
12) LEVAK KSENIA
13) PERTOT BRUNA
14) PIRJEVEC JOŠKO
15) SFILIGOJ SAVO
16) SOBAN MARIO
17) STOKA DRAGO
18) UDOVIČ MARKO
19) VODOPIVEC VLADI
Upamo, da bodo slovenski akademiki storili svojo narodno in stanovsko dolžnost in podprli edino slovensko listo.
Podrobnejši program bo, kakor smo izvedeli, razposlan vsakemu volivcu na dom..
Našim bralcem
Obračamo se na velikodušnost in na plemenitost naših bralcev v upanju, da priskočijo na pomoč revnemu slovenskemu fantu Zdenku Hrovatinu, učencu Industrijske strokovne šole na Opčinah. Zdenko nujno potrebuje slušni aparat, da, lahko sledi šolskemu pouku, sam si ga ne more nabaviti zaradi pomanjkanja sredstev.
Prispevke sprejema uredništvo.
S! * *
Zaradi tehničnih zaprek je današnja številka izšla z zamudo. Prosimo cenj. bralce, da nam to neprijetnost oprostijo!
Uredništvo
Človek v dveh oblikah
(Nadaljevanje s 3. str.)
ki so bili zraven in so se s kimanjem ali brez kimanja pokorili terorju tisočletnega rajha.
Kaj se je zgodilo v trenutku, ko si je oblast, utemeljeno na sili, na modernih izsledkih oboroževalne in uničevalne tehnike prisvojil človek - samopašnik, nam zgovorno priča Eichmann. Sest milijonov Zidov je končalo življenje v plinskih celicah, po zapuščenih kamnolomih in na sto drugih načinov. Dvajsettisoč poljskih častnikov je končalo v Katynu, dvanajsttisoč slovenskih mož in fantov v kočevskih gozdovih. Vse to ne zato, ker so ti ljudje zagrešili kak zločin, ampak v glavnem za utešitev pokončevalnega zverinskega instinkta. Izsledki človeškega duha v rokah zločincev...
Slehernik je graditelj sveta in slehernik nosi tudi njegove krivde. Svet vzhaja in zahaja v brezimenski vsakdanjosti. Ploskanja in gnusobe pa veljajo nam vsem.
DAROVI Gospe N.N. daruje Lit. 5.000.— za SDD v Trstu. Iskrena hvala!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU
oo
V soboto, 6. maja 1961 ob 21 uri v Avditoriju v Trstu
JOŽKO LUKES
Prgišče zemlje
drama v treh dejanjih KRSTNA PREDSTAVA PONOVITEV v nedeljo, 7. maja 1961 ob 17. uri v Avditoriju, v torek, 9. maja ob 20.30 v kinodvorani v Skednju, v sredo, 10. maja ob 20.30 na Opčinah.
		
	Odgovorni	urednik:
	Prof. IVAN	RUDOLF
	Tiskarna Adria.	d. d. v Tritu
Uredništvo ''n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: utica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50,— — letno L 600,—
Za inozemstvo: mesečno L 90.— — letno L 1000,— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223