novejše načine izmere drobnih sortimentov z njihovo maso (težo) in izmere z mehan- skimi napravami. Oba načina sta pri nas že 20 let v rabi; 3. pripraviti strokovne osnove za dogo- vor med partnerji (prodajalci, kupci, oddajal- ci, prevozniki) o standardizaciji vseh nači­ nov merjenja gozdnih lesnih sortimentov; 4. dogovoriti se med partnerji o vseh načinih izmere lesa in te tudi v ustreznih institucijah standardizirati. Zastavili smo raziskavo, ki naj bi za oblovino smreke in jelke zadostila prvim 3 točkam. GDK: 232.42 LITERATURA 1. Aebula E., 1970-1982: Razne analize in elaborati izdelani za GG Postojna. 2. Re bula E., 1989: Melesi v Sloveniji, Zbornik gozd. in. les. 33 (1989), str. 185-246. 3. SchOpfer W., 1982: Rundholf.vermessung in Wandei-Entwicklungstendenzen bei der Ver- messung von Massensortimenten, FW.cbl. 1982, str. 121-131. 4. Winkler l. in sod. 1992: Oddaja del in pro- daja lesa iz javnih gozdov, Str. in zn. dela 111, Gozd. add. Ljubljana, 1992. Dve novi napravi za sajenje gozdnega drevja Lado ELERŠEK* 1. UVOD V gozdarstvu je tehnološki razvoj rela- tivno skromen. Ta je nekoliko večji na področju pridobivanja lesnih sortimentov, manjši pa pri osnavljanju nasadov. Pri umetni obnovi je mogoče uporabljati večje sadilne stroje le na ravnih ali položnejših terenih in kjer se gospodari na golosečen način. V hriboviti Sloveniji, kjer prevladuje tudi načelo sonaravnega gospodarjenja, pa je osnovno orodje za sajenje v gozdu še vedno ravnica. Leseno ravnico so uporab- ljali v Evropi že pred 6000 leti, v izboljšani obliki, izdelana iz boljšega materiala, pa je še danes nepogrešljiva. Glede na tla, velikost uporabljenih sadik in tradicijo se uporabljajo pri nas različne rovnice. V Nemčiji se je pojavila v petdese- tih letih križna rovnica, s katero je mogoče na primernih tleh precej hitreje posadili smrekove sadike kot z navadno rovnico. Pri nas se največkrat uporablja ta rovnica na * L. E., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO GG Celje. V zadnjem času se je v svetu pojavila nova ravnica, imanovana ))Hoe Dad(< in je namenjena sajenju sadik z močnejšo srčno korenino. Ta ravnica je manj primerna za težka in kamnita tla, prav tu pa se obnese )>Štajerski sadilni drog«. Ker sta obe sadilni pripravi pri nas manj poznani, ju bom podrobneje predstavil. 2. ROVNICA »HOE DAD« Ta ravnica in način sajenja z njo je prišel iz ZDA in se za sajenje listavcev uspešno uporablja tudi že v Nemčiji (KUTSCHER 1991 ). Glede na tla in velikost sadik je mogoče s to rovnico posadili vsaj 600 sadik v osmih urah. Ergonomske raziskave dela s to rovnico so opravili v gozdarski šoli Buchenbul na Bavarskem, kjer so ga pri- merjali z delom pri sajenju s križno rovnico. Pri enakem srčnem utripu in enaki količini izločenega co2 in porabljenega 02 je bil uspeh sajenja s to rovnico za 50 odstotkov višji. Električna aktivnost v dlani, roki, ra- Gozd V 51, 1993 95 menu in v hrbtnih mišicah je bila v obeh primerih enaka, le občasno je bila za 8 odstotkov večja v lakteh pri uporabi nove rovnfce. Vendar so ugotovili pri novi ravnici ugodnejšo držo telesa. V anonimni anketi se je tričetrt od številnih delavcev, ki so delali s to ravnico, odločilo za uporabo nove rovnice, le dvajsetina vprašanih jo je odločno odklanjala. Ravnica je primerna za sadike, ki imajo do 20 cm globoke in do 1 O cm široke kore- nine (manjše sadike listavcev). Glede na vrsto tal se uporabljajo rovnice, pri katerih je širina lista 9, 1 O in 11 cm, dolžina 40 cm, in teža rovnice brez ročaja 1 ,6, 1 ,8 in 2,0 kg Qe težja od navadne rovnice). Dolžina ro- čaja naj bi merila od 9Q-11 O cm, glede na velikost sadilca. List tvori z ročajem kot 100°, tako da prodira bolj navpično v tla. Priostren je tudi zadnji del lista, ker je namenjen sekanju predolgih korenin. Način dela s to ravnico je prikazan na osmih skicah (slika 1). 1) Z levo roko pripravi delavec sadika iz šopa, z desno roko začne ravnico dvigati pri listu. 2) Pri zamahu rovnice nad glavo zdrsne ročaj rovnice skozi dlan do rahlo zakrivlje- nega konca. 3) Pod lastno težo in zamahom ene roke se list rovnice zasadi globoko v tla. 4) Ročaj rovnice nekoliko dvignemo in ga premaknemo levo in desno, s čimer povečamo sadilno zaseko. 5) Zapestje roke premaknemo na sredo ročaja, ga pritisnemo navzdol in tako od- premo sadilno zaseko. 6) Sadika (iz torbe, ki je obešena preko rame) vtaknemo v zaseko tako globoko, da so korenine pod nivojem stelje (plasti opa- da) ( !) 7) Z roko ob listu dvignemo ravnico iz tal, hkati pa z drugo roko pritiskamo sadika v tla. 8) Ravnico zapičimo pred sadika in z dvigom ročaja pritisnemo in zapremo sa- dilno zaseko. Paziti moramo, da ne pu- ščama votline v sadilni špranji. S pritiskom desne pete delavec utrdi sadika v tleh. Težo in širino rovnice izbiramo glede na vrsto tal. Težje rovnice s širši mi listi so primerne za peščena tla, ožje in lažje za težja ali kamnitejša tla. Za ilovnata tla 96 GozdV 51, 1993 priporočajo težje rovnice s konkavnim li- stom. Nemci so izdelali različek rovnice )>Hoe dad((. Ta ravnica je nekoliko širša in nekoliko krajša (BURTH 1992). Ta naj bi prodrla v tla 25 cm. Zasek delajo z obema rokama tako, da je med zasekom in stojiš- čem nog približno enakokrak trikotnik. Pri težjem terenu lahko zasekamo tudi dvakrat v isto špranjo ali pa že zabodena ravnico pritisnemo z nogo ob tla. Po opisu in skicah smo na IGLG izdelali dve ravnici širine 9 in 1 O cm. Pri poskusnem sajenju smo ugotovili, da prodira ravnica pri enoročnem zamahu dovolj globoko le v izredno rahlih tleh, v težjih tleh pa je primer- nejši zamah z obema rokama. Večkrat pa smo morali narediti zasek z dvema zama- homa. Pri delu s to ravnico smo uspešneje naredili v tla nekoliko poševen kot pa po- vsem navpičen zasek. V primerjavi s kla- sično ravnico je potrebno pri tej ravnici v fazi, ko začne prodirati list v tla, prijem na ročaju popustiti, tako da list na poti v tla smeri več ne spreminja. Učinkov s to rov- nico nismo merili, cenimo pa, da je na naših običajnih tleh v osmih urah mogoče posadili vsaj 600 sadik. 3. ŠTAJERSKI SADILNI DROG Ta sadilni drog, ki ga izdeluje Paui-Sixtus V alpini de Maestri iz Koroške, je bil razstav- ljen leta 1992 na celovškem sejmu. Avtor ga priporoča za plitva, zelo prekoreninjena tla, ali pa za strme lege, kjer bi se zemlja pri navadnem kopanju izgubila. Predvsem je primeren za saditev macesnovih, cem pri- novih, borovih, jelkinih in tudi smrekovih sadik (slika 2). Sadilni drog je skupaj s konico dolg 110cm in težak 3,8kg. V zgornjem delu tega droga je močen lesen ročaj, s katerim drog najprej zabodemo in ga nato vrtimo, majemo in potiskamo v tla. Spodnji del sadilnega droga je oblikovan v močnejšo jekleno rebrasto konico, ki je narejena tudi za delo v kamenitem svetu. Z drogom naredimo od 20-30 cm globok lijak, ki je zgoraj širok 15 do 25 cm. Sadika naj bi se zasula s prinesena zemljo, ki jo navadno z manjšo kopača nakopljemo v bližini. Nika- kor pa ne smemo korenine le postaviti v Slika 1: Delo z ravnico »Hoe dadu 1 3 .;-:-.:::=-~'i:=:.;'~, ., ' ! _, \ ' ,• 1 t '·stelja . ,., 5 -,.~_-..::~-.~.~~~-;.::-~ ' ' ••' ' ,' ) 4 6 8 GozdV 51, 1993 97 c-~= 11 li 1 1 il 1 Slika 2: Štajerski sadilni drog (risba: Blaž Bogataj) luknjo in jo nato zahoditi z nogo ali pritisniti z drogom! S štajerskim sadilnim drogom smo osna- vali pri GG Kranj (v sodelovanju z inž. Polancem) manjši poskusni nasad s sadi- kami breze, g. javorja in smreke v Kokovnici pri Tržiču. Glede na strmino in skalovitost terena tu sadik ni mogoče saditi z ravnico, medtem ko sta dva delavca s tem drogom posadila okoli 1 OO sadik v dveh urah. Dela- vec stoji v strmini nad drogom in tako laže prenaša na drog tudi svojo težo. 4. DISKUSIJA Zaradi goratosti in načina gospodarjenja sadimo pri nas gozdno drevje večinoma z ravnico. Kljub večtisočletni starosti tega orodja pa se to še vedno izboljšuje. Za sadike listavcev so izdelali v Ameriki rov- 98 GozdV 51, 1993 nico z nekoliko OZJim in daljšim listom, imenovano )>Hoe dad«. Teža lista znaša od 1,6 do 2,0 kg. Glede na vrsto tal izdelujejo več različkov te rovnice. V enakem času je mogoče z njo posadili več sadik kot s klasično ravnico in celo več kot s križno ravnico (nemške ugotovitve). S poskusnim sajenjem smo ugotovili, da je ravnica pri- merna za sajenje manjših sadik listavcev tudi na nekoliko težjih tleh. Sajenje poteka hitro, uporabljali smo obe roki, navadno pa tudi dva zamaha. Za kamenita kraška tla je seveda taka ravnica neprimerna. Na takem terenu lahko uspešno uporabljamo štajerski sadi\ni drog. S tem drogom je mogoče delati kvalitetne luknje tudi v strmejšem (in skalovitem) tere- nu, kjer bi pri klasičnem načinu kopanja zemljo izgubili. To orodje je za sajenje gozdnega drevja pri nas manj poznano. Glede na poskusno sajenje s tem drogom, s katerim smo naredili tudi na izredno strmih kamenitih tleh dovolj velike jame, ugotavljamo, da je za take terene ta drog zelo dober. Z obema novima napravama za sajenje gozdnega drevja, ki ju po svetu v določenih primerih (sicer na drugačnih tleh in v drugih pogojih) uspešno uporabljajo, se pri nas šele seznanjamo. Za njihovo boljše in hi- trejše spoznavanje bo potrebna obsežnejša primerjalna saditev na različnih tleh z no- vimi in klasičnimi orodji ter načini sajenja. Pričakujemo, da se bosta opisani orodji na določenih tleh (kjer naj bi se pokazale izrazitejše prednosti) v gozdarski praksi slej ko prej uveljavili. VIRI 1. Burth, J., 1992. Erfolgreiche Kulturen. Allge- meine Forstzeitschrift, MUnchen, 47,6:290-292. 2. Kutscher, S., 1991. Das BuchenbOhler Schragpflanzverfahren. Allgemeine Forstzeit- schrift, MUnchen, 46, 19: 956-960.