KOLEDAR (Ves tn i lv) - XXVI. ■■■■■ šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za prestopno leto 1912. * Izdalo in založilo vodstvo. —^<0 Cena 1 K 20 v. * V Ljubljani. Pislc ..Narodne tiskarne''. 1911. C 33.Jk Sob. 3 kralji ali razgl. G. Darin. 121etn Jezus v templju. Luk. 2. 7 Ned. 1. po razgl.G Valentin, šk. 8 Pon. Severin,op.; Bogoljub. <1 Tor. Julijan, m.; Nikosava. 10 Sred. Pavel L, p.; Dobroslav. 11 Čet. Higin, p. m.; Božidar, op. ( 12 Pet. Arkadij, m.; Blagaja. 13 Sob. Veronika, d.; Bogomir. O ženitnini v Kani Gal. Ivan 2. 14 Ned. 2. po razgl. G. ime Jez. 15 Pon. Pavel, pušč.; Radoslav. Ki Tor. Marcel, p.; Tmislava. 17 Sred. Anton p.; Ratislav. 18 Čet. Sv. Petra stol v R.; Vera. lil Pet. Kanut, kr.; Hranimir. © 20 Sob. Fab. in Seb.; Živojin. Jezus ozdravil gobavca. Mat. 8. 21 Ned. 3 po razgl. Gosp. Agna, d. m. 22 Pon. Vinko, m.; Sviloj. |23 Tor. Zaroka M. D.; Voljica. 24 Sred. Timotej, šk.; Milislava 23 Čet. Izpreobrn. Pavla; Kosava. 2(1 Pet. Polikarp, šk.; Vsevlast. 27 Sob. Ivan Zlatoust; Dušana. ]) Jezus pomiril vihar. Mat. 8. 28 Ned. 4. po razgl, Gosp. Julijan,šk. 29 Pon. Fran Sa!.,šk.; Gorislava. 3( Tor. Martina d.; Desislav. 31 Sred. Peter Nol., sp.; Divna. Dan vzraste za 1 uro. Dan je dolg 8 ur 21 min. do 9 ur 21 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. Ignacij, šk.; Budimil. 2 Pet. | Svečnica ; Ljubomira. 3 Sob. Blaž, šk.; Bojmir. ® O delavcih v vinogradu. Mat. 20. 4 Ned. 70nlca. Andrej K.; Daroslav. 5 Pon. Agata, d. m.; Jagoda. C Tor. Doroteja,d.m.; Zalimir. 7 Sred. Romuald, op.; Malina. 8 Čet. Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag. 9 Pet. Apolonija, d.; Blagoslava. 10 Sob. Šolastika, d.; Vojmil. ( Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. 11 Ned. 60nica. Adolf, šk.; Dobrana. 12 Pon. Evlalija, d.; Zvonimir. 13 Tor. Jordan, sp.; Vrativoj. U Sred. Valentin, m.; Cvetna. 15 Čet. Favstin in Jov.; Ljuboslava. 16 Pet. Julijana, d m.; Strahomir. 17 Sob. Donat in tov., m.; Vesela. Jezus ozdravil slepca. Luk. 18. 18 Ned. 50nica. Simeon; Dobrana. © 19 Pon. Julijan, sp.; Bratomil. 20 Tor. Pust. Elevterij; Dragovan. 21 Sred. f Pepelnica. Maksimilijan; 22 Čet. ; Stol sv. Petra v A. Gojslav. 23 Pet. Peter Dam., šk.; Čudomil. 24 Sob. Prestopni dan; Pivka._____________ Hudobni duh izkušal Jezusa. Mat. 4. ‘25! Ned. 1. postna. Matija; Vladoj. ]) 26 Pon. Valburga, op.; Krašimir. 27 Tor. Marjeta Kort., sp.; Nikna. 28 Sred. + Kv. Leander, šk.; lnoslav. 29 Cet. Roman, op.; Sodka. Dan vzraste za 1 uro 31 min. Beležke. SUŠEČ ¥ MARCU Hrv.-srbsko: Ožujak. Luž.-srb.: Nalžtnik. Češko: Brezen 31 dni. Poljsko: Marzec. Rusko: Mapi a.. Bolgarsko: Mnpn.. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Pet. j t Kv. Albin, šk.; Belin. 2j Sob. | f Kv. Simplicij, p.; Milena Beležke. Jezus se na gori izpremenil. Mat. 17. 3 Ned. 2. postna (kv.) Kunigunda.'«' 4 Pon. Kazimir, sp.; Sladoje. 5 Tor. Agapeta, m.; Danica. (1 Sred. Fridolin, op.; Zvezda. 7 Čet. Tomo Ak., c. uč.; Košana. 8 Pet. Ivan božji, sp.; Bodin. 9 Sob. Frančiška R.; Danimir. Jezus izgnal hudiča iz mutca. Luk. II. m Ned 3. postna 40 muč.; Stana. ( 11 Pon. Heraklij, m.; Radoja. 12 Tor. Gregor h, p.; Božana. 13 Sred. Rozina, vd ; Svetovid. 14 Čet. Matilda, kr.; Desimir. 15 Pet. Longin, m.; Velislav. lli Sob. Hilarij, m.; Ljubislava. Jezus nasitil 5000 mož. Ivan (i. 17 Ned. 4. postna (sredp.). Patricij 18 Pon. Ciril Jer., šk.; Slavoljub. © 19 Tor. Josip, ž. D. M. Zlata. 20 Sred. Evgenij, m.; Vlada. 21 Čet. Benedikt, op.; l uga. 22 Pet. Bazil, m.; Milojka. 23 Sob. Viktorijan, m.; Dražislav. Judje hoteli Jezusa kam. iv. 8. 24 Ned. 5. postna (tiha). Gabrijel, v. a. 25 Pen. Oznan. M. D. Predrag. j2(i[ Tor. 1 Emanuel, m.; Srdan. )) 27 Sred. Rupert, šk.: Stanirnir. 28 Čet. Ivan Kap.,sp.; Uma. 20 Pet. D. M. 7 žal.; Branivoj. 30i Sob. | Angela F., vd.; Pribislav. Jezusov prihod v Jeruz. Mat. 21. 31 Ned. | 6. postna (cvetna). Modest. m. MALI TRAVEN + APRIL m Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji i Pon. - Tor. 3 Sred. 4 Čet. d Pet. <> Sob. Hugon, Sk.; Mutimir. ® Fran. Pavl.; Gojmir. Abundij, šk ; Žarko. ■ Vel. čet. Izidor, šk ; Dušica •• Vel. pet. Vinko F.; Dabiživ -• Vel. sob. Sikst, p.; Čudna Jezus vstal od smrti. Marko 1 (>. Velika noč. Vstaj. Gosp. Vel. poned. Adalb.; Viljenica Marija Kleofa; Ljuban. ( Ezekijel, pr.; Srčanica. Lev I. p.; Rada. Zenon, šk.; Ljubomir. Hermenegild, m.; Milutina. 7 Ned. K Pon. 9 Tor. 10 Sred. 11 Čet 12 Pet. 13 Sob. Jez. se prikazal pri zap. vratih. Ivan 20. 14 Ned. t. povelik (bela). Justin, m. 15 Pon. Helena, kr.; Gestirad. 10 Tor. Turibij, šk.; Božislava. T7 Sred. Rudolf, m.; Radojca. © |18 Čet. Apolonij, m.; Gradislava. j 11)! Pet. Lev IX. p.; Tihorad. 20 Sob. Marcelin, šk.; Dragislav. 21 22 23 24 23 2(5 27 Jezus, dobri pastir. Iv. 10. Ned. 2 povelik. Anzelm, šk. Pon. Soter in Kaj, p., m.; Ljutomer Tor. Adalbert,šk.; Vojteh. Sred. Jurij, m.; Jurislav. j) Cet. Marko, ev.; Tugomir. Pet. Klet, p.; Sekana. Sob. Peregrin, duh.; Raduna. Jez. napovedal svoj odhod. Ivan 10. 2S Ned. 3. povelik. Varstvo sv. Jos. 29 Pon- Peter, m.; Tankoslava. 30 Tor. Katarina Sij., d.; Samorad. Beležke. - 'TIH"' VELIKI TRAVEN ★ MAJ Hrv.-srbsko: Svibanj. Poljsko: Maj. Češko: KvStcn. ■/!g- 31 dni. ..v'- Rusko: Maii. Luž.-srb.: Rdžovnik. Bolgarsko: Maii. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 o Sred. Čet. Pet. Sob. Filip in Jakob^ap.; Žiga. © Atanazij, šk.; Živana. N. sv. križa; Solnčarica. Florijan, m.; Cvetoslav. Beležke. 3 1 4 TjU' Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 1(1. 5 0 7 8 9 10 11 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. povelik. Pij V.,p.;Desirad. Ivan Ev. p. lat. vr.; Dragovit. Stanislav, šk.m.; Ognjana. Prik. sv. Mihaela; Budislav. Gregor Nac., šk.; Prvinica.( Antoniu, šk.; Dvorna. Mamert, šk.; Ljerka. Jezus učil o molitvi. Ivan 10. 12 13 14 15 16 17 IS Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 5. povelik. Pankr.; Stojmir. Servacij, šk.; Jasna. i , Bonifacij, m.; Svetolik. i > Zofija, m.; Jaromira. Kristov vnebohod. Ivan N. d Paškal; Dušoje. Feliks, sp.; Mladica. Jez. govoril o pričanju sv. Duha. Iv. 61. 19 20 21 22 23 24 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. povelik. Celest.; Vitoslava. Bazila, d. m,; Milodar. Feliks Kant., sp.; Jelina. Julija, d.; Boža. Deziderij, šk.; Milorad. ]) Marija D., p. kr.; Cveta, f Urban 1., p ; Nosimir. Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 20 Ned. 27 Pon. 28 Tor. 29 Sred. 30 Čet. 31 Pet. Binkošti. Duhovo. Dragica. Binkoštni pon. Magdalena Avguštin,šk.; Jaromir. |Kv. Maksim, šk.; Dana. Ferdinand, kr.; Milica. fKv. Kanci j. i. t.; Bojslav. («) , ~vr" >31- ROŽNIK * JUNIJ 30 dni. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. i f Kv. Juvencij, m.; Radovan Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. Ned. I.poblnk. Sv. Troj. Velimir. Pon. Klotilda, kr.; Radosava. Tor. Frančišek Kar, sp.; Dika. Sred. Bonifacij, šk.; Dobromil. čet. Telovo. Norbert,šk.; Milutin. Pet. Robert, op.; Bogomil, op Sob. Medard, šk.; Višeslav. ( Prilika o veliki večerji. Luk. 14. 9 Ned. 2. pobink. Prim. in Fel., ni. 10 Pon. Marjeta, kr.; Dostana. 11 Tor. Barnaba, ap.; Rusmir. 12 Sred. Ivan Fak., sp.; Hrvoje. 13' Čet. Anton P., sp.; Zorica. 14 Pet. Srce Jezusovo; Zlatana. 10 Sob. Vid, m.; Vidoslav. © 10 17 18 19 20 21 ■>•> O izgubljeni ovci. Luk. 13. Ned. 3. pobink. Fran Reg., sp. Adolf, šk.; Tratomir. Feliks in Fori.; Bodin. Julijana F., d ; Volkosava. Silverij, p.; Milava. Alojzij, sp.; Vekoslav. Ahacij, m.; Miloš.__________________ Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 23 24' 23 20 27 28 29 O velikem ribjem lovu. Luk. 3. Ned. 4. pobink. Cenon; Gostimir. Pon. Ivan Krstnik. Kres. Janislav. Tor. Viljem, op.; Grlica. Sred. Ivan in Pavel, m ; Hrana. Cet. Hema, vd.; Vladislav. Pet. f Lev II., p.; Zorana. Sob. Peter in Pav., ap. Peroslav.® O farizejski pravičnosti. Mat. 3. Ned. 5. pobink. Spomin sv. Pavla Beležke. Dan vzraste do dne 21. za 18 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. *•> — - - - - - - - __________ mali srpan » JULIJ %;• > Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji l Pon. 1 2 Tor Teobald, pušč.; Bogoslav. Obisk. M. D.; Dragonama. Helijodor, šk.; Nada. Urh, šk.; Belizar. Ciril in Metod, šk , slov. ap Izaija, pr.; Domogoj. Beležke 3 Sred. 4; Čet. o: Pet. ()| Sob. Tipi Jezus nasitil 4000 mož. Mark. 8. 7 Ned. 1 8 Pon. I d Tor. Ul Sred. II Čet. 12 Pet. 18 Sob. 6. pobink. Vilib.; Negoda. ( Elizabeta, kr.; Milolika. Anatolija, d.; Hvalimir. Amalija, d.; Ljubica. Pij L, p.; Medo Mohor in Fort.; Draguška. Marjeta, d. m.; Dragan. 0 lažnjivih prerokih. Mat. 7. 11 Ned. loj Pon. 10 Tor. 17! Sred. 18 Čet. Ul Pet. 20 Sob. 7. pobink. Bonaventura. © Henrik 1, ces.; Vladimir, kr. Dev. Marija Karm.; Bogdan. Aleksi j, sp ; Držislav. Kamil Lel., sp.; Miroslav. Vinko Pavl.; Radoš. Marjeta, d. m.; Česlav, sp. 0 krivičnem hišniku. Luk. 10. 21 Ned. 22 Pon. 23 Tor. 24 Sred. 25 Čet. 20 Pet. 27 Sob. 8. pobink. Danijel; Olga. ]) Marija Magd..; Pribina. Apolinar, šk.; Brana. Kristina, d. m.; Ratimir. Jakob, ap.; Boljedrag. Ana; Jana Pantaleon, m.; Dušan. Jezus plakal nad Jeruzal. Luk. 18. 28! Ned. 211 Pon. 301 Tor. 31 i Sred. 9. pobink. Inoccn.; Svetomir. Marta, d.; Dobrila. OV:- Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. Vezi Petra, ap.; Dedomir. Beležke. - Pet. Pore.; Alf. I.igv.; Bojan. ------------------—— Sob. ! Najdba sv. Štef.; Mirača. O farizeju in cestninarju. Luk. IS. d Ned. 10. pobink. Dom ; Ljubačica. 5 Pon. Marija D. Snež.; Dabrina. 6 Tor. Iz.preob Gosp.; Vlastica. ( 7 Sred. Kajetan; Vidojka. S Čet. Cirijak in tov. m.; Godeslav. tl Pet. Roman, m.; Našemir. 10 Sob. Lovrenc, m.; Juriča Jezus ozdravil gluhon. Mark. 7. 11 Ned. 11. pobink. Tiburcij; Bolemir. 12 Pon. Klara, d.; Dobrogost. © IS Tor. Hipolit in Kas.; Davola. 14 Sred. 1 f Lvzebij, sp.; Dobrina. 15 Čet. Vel. gosp. Vnebovz. M. D. 16 Pet. Rok, sp.; Nemira. 17 Sob. Liberat, m.; Majda._______________ O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 'b Ned. 12.pobink.Joah.;Branislava. Hi Pon. Ludovik Tol.; Ljudevit. ]) 201 Tor. Štefan, kr.; Žarka. 21 Sred. Ivana Frančiška, v.; Mirjana 22 Čet. Timotej, m.; Ostrivoj 211 Pet. Filip Ben., sp.; Bogovoljka. 24 Sob. Jernej, ap.; Bori voj. Jezus ozdravil 10 gobavih. Luk. 17. 25 Ned. 13. pobink. Srce M. Drngorad 20 Pon. Cefirin I., p.; Perunika. 27j Tor. Josip K., sp.; Ljubidrag. © 28' Sred. Avguštin, šk.; Milogaj. 211 Čet. Obgl. Ivana Kr.; Želided. 30 Pet. Roža Lim., dev.; Milka. ■H Sob. Rajko, sp.; Mildrag.______________ Dan se skrči za 1 uro 33 min. *? j> KIMAVEC * SEPTEMBER M ' Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 0 božji previdnosti. Mat (>. 1 Ned. 2 Pon. 3 Tor. 1 Sred. 5 Čet. <‘> Pet. 7 Sob. 14. pobink. Ag.; Egid; Mladin Štefan, kr.; Miljeva. Evfemija in tov., m.; Lepa. Rozalija, d.; Nedamisel. C Lovrenc Just., šk.; Nedeljka. Hcrmogen; Radonica Bronislava, n.; Mrena. Jez. obudil mladeniča v Najmu. Luk.7. Si Ned. 11 Pon. 10 Tor. 11 Sred. 12 Čet. 13 Pet. 14 Sob. 15. pobink. Mala g. R. M. D. Korbinijan, šk.; Vsemir. Nikolaj Tol., sp.; Rakita. Prot in Hijacint; Slaven. H Macedonij, šk.; Večedrag. Virgilij, m.; Zremil. Poviš. sv. kr.; Znanoslav. Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. 15 Ned. Iti Pon. 17 Por. IS Sred. 11) Čet. 20 Pet. 21 Sob. 16. pobink. Ime M.; Petkana. Ljudmila, vd.; Sodimir. Lambcrt, šk., m ; Prvan f Kv. Tomo V.; Sokolica. j) Januvarij, m.; Vitodrag, f Kv. Evstahij, m.; Morana, f Kv. Matej, ap.; Blagoslav. 0 največji zapovedi. Mat. 22. 22 Ned. 23 Pon. 24 Tor. 25 Sred. 2G Čet. 27 Pet. 2S Sob. 17. pobink. 7 žalosti M. D. Tekla, d. m.; Slavna. Marija D. reš. uj.; Sadivoj. Kleofa, sp.; Uroš. Justina, m.; Stojslava. @ 1 Kozma in Dam.; Radomira. Venčeslav, kr.; Vidica. Jez. ozdravd mrtvoudnega. Mat. 1). 211 Ned. 30 Pon. 1 18. pobink. Mih.; Bogomir. Jeronim, c. uč.; Jckica. Beležke. -? •: "£ VINOTOK ★ OKTOBER <~:H* jr Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Remigij,šk.; Dragana. Leodegar, šk.; Miran. Kandid, m.; Vitomir. C Fran Ser., sp.; Tegodrag. Placid in tov., m.; Dumnuka Beležke. 3 4 a 3rilika o kralj, žcnitnini. Mat. 22. *! Ned. 7 Pon. 8 Tor. ‘J Sred. 10 Čet. 11 Pet. 12 Sob. 19. pobink. Rož. v. Brunoslav. Justina, d.; Dragonika. Brigita; Dragosta. Dionizij, šk. m.; Svetina. Fran Borg., sp.; Stremil. © Nikazij, šk.; Ncgoslava. Maksimilijan, šk.; Drugislav. Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4. 13 14 15 16 17 18 IS) Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 20. pobink. Edv.,kr.; Rosica. Kalist, pap.; Sestrena. Terezija, d.; Radislav. Gal, op.; Velena. Jadviga, kr.; Mira. Luka, ev.; Travica. )) Peter Alk., sp.; Spasenija. ) Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 20 21 22 23 24 25 26 Ned. Pon. Tor. Sred. Let. Pet. Sob. 21. pobink. Posveč. cerkva. Uršula, d.; Stojslav. Kordula, d. m.; Zorislav. Severin, šk.; Živka. Rafael, vel ang.; Blagota. KrisantinK.; Žlatija. Evarist, p. m.; Vranica, r«) • Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22. 27 28 20 30 31 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet 22. pobink. Frumencij, šk. Simon in Juda, ap.; Mila. Narcis, šk.; Gradimir. Klavdij, m.; Vladika, f Volbenk, šk.; Srečko. Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dan je dolg 11 ur 38 min. do S) ur 58 min. -£X> LISTOPAD ¥ NOVEMBER 1% > jv.----------------------------- Hrv.-srbsko: Studeni. Češko: Listopad. -'■<7 30 dni. Luž.-srb.: Nazymnik. Poljsko: Listopad. Rusko: Bolgarsko: HoeMiipnii. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Beležke. 1 Pet l 2 Sob. Vsi svetniki. Ljubomil. Verne duše. Just, m. C Jezus obudil Jajrovo hčer Mat. S). 3 Ned. 4 Pon. 5 Tor. 0 Sred. 7 Čet. i 8, Pet. S) Sob. 23. pobink. Viktorin, šk. Karol Bor., šk.; Dragotin. Caharija; Savina. Lenart, op.; Ratislav. Prosdocim,všk.; Zdenka. Bogomir; Živka. Božidar, m.; Sebislav. © 0 dobrem semenu. Mat. 13. H) Ned. 11 Pon. 12 Tor. S13 Sred. 14 Čet. 15 Pet. 10 Sob. 24. pobink. Andr.; Golobica. Martin, šk.; Višnjica. Martin, p. m.; Davorin. Stanislav K., sp.; Nevenka Jozafat K., šk. m.; Borislava. Leopold, vojv.; Volčiča. Ivan Trogirski; Večerim j) 0 gorčičnem semenu. Mat. 13. 17 Ned. 18 Pon. 11) Tor. 20 Sred. 21 Čet. 22 Pet. 23 Sob. 25. pobink. Zavet. D. M. Odon, op.; Oliva. Elizabeta, kr.; Jelisava. Feliks Val., sp.; Vladiboj. Darovanje M. D.; Grmislav. Cecilija, d. m.; Jezdimir. Klemen, p. m ; Raviojla. [0 razdejanju Jeruz. in o sodbi Mat. 24 24 Ned. 25 Pon. 20 'Por. 27 Sred. 28 Čet. 21) Pet. 30 Sob. 26. pobink. Ivan kriški. («) Katarina,d. m.; Kolomir. Silvester, op.; Rade)ka. Virgil, šk ; Vedrana. Sosten, m.; Lelija. Saturnin, m.; Skoromir. Andrej, ap.; Hrabroslav. 'V ' jt GRUDEN * DECEMBER —sr M Poljsko: Grudzien. dl dni. ;.-v Rusko: ^uK-adpi.. Bolgarsko: ^uKompini. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji O poslednji sodbi. Luk 21. Ned. Pon Tor Sred Čet. 1. adv. Eligij, šk ; Rajka. Bibijana, m ; Tihomir. Fran Ks., sp.; Drago. Barbara, d. m.; Velika. Sava, op.; Stojana. Pet. Nikolaj, šk.; Vladovita. Sob f Ambrozij, šk ; Veselin. Ivan Krstnik v ječi. Mat 11. Ned. 2. adv. Brzm. sp. M. D. Pon. Peter For., šk.; Savica. Tor. Melhijad, p. m.; Tatomir. Sred Damaz, p.; Mira. Čet Sinezij, m.; Siroslav. Pet. Lucija, d. m.; Vitača. Sob. Spiridijon, šk.; Vojmir. Ivan Krst pričuje o Kristu Iv. L Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3.adv. Kristina,d.; Cvetana. Evzebij, šk.; Bogoslava. }) Lazar, šk.; Strojslav. f Kv. Gracijan, šk.; Kraja. Nemezij, m.; Uglješa. jKv. Liberat, m.; Boživoj. f Kv. Tomo, ap.; Tomislav. Ivan Krst poklican v prorok. Luk. 3. ■- Ned. 4. adv. Cenon; Zvezdana. Pon. Viktorija, d.; Ozrislav. Tor. f Adam in Eva; Dunja. @ Sred Božič. Rojstvo Gosp. 6et Štefan, m.; Zlatka. Pet. Ivan ev.; Pelislav. Sob. Nedolžni otročiči; Zenica. Simeon in Ana v templju. Luk. 2 “II Ned. Ned. pred nov.letom. Tomo ^on' David, kr.; Branimir. C 31 Tor. Silvester, p.; Blažena. Beležke. Dan se skrči do dne 21. za 7 minut in zopet vzraste do konca meseca za 4 min. Dan je dolg S ur 34 min. do 8 ur 21 min. Petindvajsetletnica Ciril Metodovih podružnic 1912. Kranjska: Bistriški okraj na Notranjskem, ženska. Krško, moška. Logatec, moška. Vrhnika, moška. Žužemberk in okolica. Štajerska: Lehen pri Ribnici. Ormoški okraj, moška. Polzela. Slovenji gradeč in okolica. Koroška: — Primorska: Sv. Ivan v Verdcli poleg Trsta. Trst, ženska. Navedenim podružnicam je bilo ustanovno leto 1887. Poštne določbe. J. Določbe za pisemsko pošto. vinn dn? p,smo v Avstro-Ogrsko, v Bosno in Hercego- pismo Nern*'jo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno ti7v™mV;rV.S e ,avstr°-°grskc, bosenske in hercegovinske kraje mnr-, • ^ar|džak Novi Bazar) in vso Nemčijo z Helgolandom, krai k™ ttazcmsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni nnst’ -*er se °dda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-PoStna znamka tudi za 10 v. kraip pmo n a d 20 gr do vračunši 250 gr v vse avstro-ogrske ..'JV nosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko Za 20 v. Tak nac* 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta. _ .j .°dp°šiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, dom*16 Prosl:a dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v nien m P™01^ do 2'/a kg (kilograma); taka pisma, name-jena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg. 20 p'sma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do . Sr ?0 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno goro in Srbijo v vsakih 20 gr 10 v; v druge države do 20 gr 25 v; za vsakih nadaljnjih 20 gr 15 v več. . Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih se plača kot P 'poročilna pristojbina brez razločka teže tako za tu- kakor p . ln°zemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. 'Poročiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. n . Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le ■zrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v. , Dopisnice so dovoljene v vsem obsežju svetovnopošt-N drnštva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in vse oije 5 v, v Črno goro in Srbijo 5 v, v druge k svetovno- POstnemu društvu spadajoče dežele 10 v. * ... Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat hko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso samo v no-anjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-P°stnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam ,Vake pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, yike, karte, objave i dr., tiskane, kamenopisane in fotografovane, f-avite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ;tr ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno pa je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisovanje imen; pri korekturnih polah korek- fS^ni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme udi rokopis. V notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Nefrankovane ali kot tiskovina pretežke pošiljatve pošta zavrača. Pristojbina za tiskovine v notranjem prometu Avstro-Ogrske, z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr; 5 v do 100 gr; 10 v do 250 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v. Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, nego le ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr. Pristojbina za obrazce in poizkušnje blaga v notranjem prometu Avstro-Ogrske in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno-poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekspresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7' a km za prejemnika, odtegnivši že plačanih 30 v. Poštno-denarne nakaznice (komad po 3 v) do zneska 1000 K mora sprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno in Hercegovino je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 v, do 100 K 30 v, do 300 K 60 v, do 600 K 90 v, do 1000 K I K 50 v. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih nadaljnjih 20 K 10 v; v Črnogoro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 50 K 20 v do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 50 K 25 v. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Rusijo: za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske so porabiti »mednarodne poštne nakaznice«, katerih kom. stane 3 v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev. Zalepke (po 11 v) se rabijo kakor pisma. Kdor hoče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora naznaniti to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da bo odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se je pisnio nazaj vzelo. Prav tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko izpremeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. L)olo6t>e za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr; vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg; pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih le za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice i dr. sc morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, zapečatijo naj se s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno - poštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice i dr.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, se mora pridejati poštna spremnica (komad stane 12 v). Kupon poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako se izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kilograme 15 K, za 5 kilogramov 25 K in za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje...............K . .v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po ’///0> to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v. Za pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7'/a km za prejemnika, odračunši že plačane pristojbine. Dostavnine je plačati za denarna pisma do 1000K 10v, nad 1000 K za vsakih 5000 K ali del tega 20 v; za zavoje do 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 10 v, nad 5 kg teže in do 1000 K vrednosti 20 v; za poštne nakaznice do 1000 K 6 v. Za samo obvestitev (aviso) denarnega pisma ali zavoja se plača 5 v. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov. I. Kolek za menice, čez Do 150 K . . . . . . . . — K 10 150 „ 300 „ . . . . . . . . „20 300 „ 000 „ . . . . . . . . — „ 40 000 „ 000 „ . . . . . . . . - „ 00 000 „ 1.200 „ . . . . . . . . - „ 80 1.200 „ 1.500 „ . . . . 1.500 „ 1.800 „ . . . . 1 „ 20 1.800 „ 2.100 „ ... . .... 1 „ 40 2.100 „ 2.400 „ ... . .... 1 „ oo 2.400 „ 2.700 „ . . . . .... t „ 80 2.700 „ 3.000 „ ... . 3.000 , 0.000 „ . . . . 0.000 „ 0.000 „ ... . 0.000 , 12.000 „ . . . . 12.000 , 15.000 „ ... . .... 10 „ 15.000 „ 18.000 „ ... . • • 12 „ čez 18.000 do 21.000 K . 14 K „ 21.000 „ 24.000 .......................m 24.000 „ 27.000 ................................. 18 H. Kolelc za pisma. čez Do 4 K 4 „ 40 40 „ 80 80 „ 120 120 „ 200 200 „ 400 400 „ 000 000 „ 800 800 „ 1.000 1.600 „ 2.400 2.400 „ 3.200 3.200 „ 4.000 4.000 „ 4.800 4.800 „ 0.400 0.400 „ 8 000 f) 8.000 „ 9.000 9.600 „ 11.200 11.200 „ 12.800 12.800 „ 14.400 }) III. Kolelt za pogodbe Do 20 K 20 „ 40 )) 40 „ 60 )) 60 „ 100 1> 100 „ 200 200 „ 300 )}) 300 „ 400 ) j 400 „ 800 800 .. 1.200 )) 1.200 „ 1.600 ” 1.600 „ 2.000 2.000 „ 2.400 2.400 „ 3.200 ” 3.200 „ 4.000 4.(KX1 „ 4.800 4.800 „ 5.600 5.600 „ 6.400 6.400 „ 7.200 7.200 ,, 8.000 ,, — K — — )) 14 — ii 26 — ii 38 — ii 64 I 26 1 88 2 ii 50 5 ii — 7 50 10 )f — 12 }> 50 15 20 )) t) — 25 — 30 — 35 40 — 45 ” — K 14 26 — 38 — 64 1 26 1 88 2 50 5 7 50 10 — 12 50 15 20 25 — 30 35 40 45 50 Cn — C O Cn 4- CO Is; -- CCCOOOOOCOSOlOi^COlO^ CCCCCOOOOCCCOCOOCDCO^)Oi> 7T P T3 ___________I I I I I l I I ! i I * | i I ! I i i 0)10004^1 aJtOOO^-COCOlOlONj — — <- I I I I I I I ooool 00000>t0004-00t0004- Sco I I I I I II I I I I I I I I II I I I * o a* n *3 o o o. a> co cr> co i ococototoio — —* — Cj co o co I ocooocooocooocoGotototo* g c O' 4- co to —-■ OOOOCO0OONiO5Cn4-COWi- OOOOOOOOOOOOOOOO(D00S0iOt4*WlO* tO Cn Cn tO tO *—* ■—* O O O' O Oi C Oi -t* 4- Co W IO IO ► I II I I I I I i I h* I I Cn I Cn O I O . co co to to ■—* ► > Cn O O« O Cn < I I I I i I I I I I I I I ?r p ■a I g i N ® as m — *a n> o cn N O - P. 00— CT5tO004-»COCOtOtOtO—■ , . „ . _ „ coococncnco — -.icoocnooiooo^cocoK^to- U M M 7T P _ . ___________________________ 7: -a wOOOGCO(DCOSOOi^WIO^ . . -• 0000000000000000000-JOCn4-COKJ — g* co O O CO tO —* —* OC04—CotOOCn4— 4—COCOtO'—‘ — I I I I I I I I I 4- 00 IO O | 4-* CO tO O Cn 4— 4— CO CO tO 1—11—* ; I I | I I | | OOOOl C O O C 4- OO to 05 O 4- 00 to ffj I| *T3 O Cn Cn lO tO ► I II II I I I I I I I I I ! I i* . Co co to to ► o a (A o Razkaznica za obresti. Narodnemu delu! Marija Vilharjeva. f Gospa Marija Vilharjeva. v Zenska, ki jo vse pozna in o njej govori, ni naj-vzornejša. Ako velja ta pregovor, je bila pokojna gospa Marija Vilharjeva zvezda med ženstvom. Prav majhen je bil krog tistih, ki so blago pokojnico poznali v življenju. Svojo mladost je preživela v skriti gorski vasi v Rovtah, omoživša se je živela na gradu Kalcu le za rodbino in gospodinjstvo, a preselivša se v Ljubljano, oziroma v Šiško, je zopet živela le za dom in naravo. Bilo je meseca sušca 1911., ko je neko jutro opojno zaduhtelo po moji sobi. Razcvetela se je čez noč neke vrste lilija, ki mi jo je jeseni podarila draga pokojnica z navodilom, naj jo brez zemlje in vode hranim v topli sobi, da dobim sredi zime cvet. Razcvetela lilija me je spomnila moje dolžnosti, da napišem veliki dobrotnici v imenu vsega hvaležnega naroda in posebno v imenu družbe sv. Cirila in Metoda skromen pomnik. Dočim je namreč pokojno gospo Vilharjevo le malokdo poznal v življenju, pozna danes njeno ime ves slovenski svet, zakaj postala je prva narodna dobrotnica, s kakršnimi se niti veliki narodi ne morejo cesto ponašati. Kaj čuda torej, da je njeno ogromno volilo družbi sv. Cirila in Metoda zbudilo začudenje in občudovanje celo pri naših nasprotnikih, ki so govorili in pisali: „Narod, ki ima tako zavedno in požrtvovalno ženstvo, se ne bo dal zlahka zatreti“. Nepozabna pokojnica se je rodila dne 25. velikega srpana 1855. v Rovtah kot edinka zakonskih Ivana in Neže Skvarča. Mati je bila doma iz Hotedršice po domače Gragorčeva, oče pa je bil domačin v Rovtah. Imela sta gostilno pri „ Ipavcu" v Grapi pri Rovtah (gl. sliko rojstnega doma). Svoji hčerki sta sklenila dati boljšo izobrazbo. Poslala sta jo v šolo v Idrijo, kjer jo nahajamo 1. 1864. v II. razredu odličnjakinjo, ki je dobila izredno nagrado. Tudi v III. razredu je bila med odličnimi. Leta 1865. je prišla v Ljubljano k uršulinkam v IV. razred zunanje šole. V izvestju izdanem koncem šolskega leta 1865 6 jo nahajamo v vrsti učenk, ki so dobro vspevale. Oče si je z umnim gospodarstvom pridobil lepo imetje. Posebno velike vrednosti je bil gozd, ki ga je pokojna gospa Vilharjeva prodala, ko se je primožila na Kalc, dedni grad Vilharjeve rodbine (glej sliko). Njen zakon z g. Evgenom Vilharjem, najstarejšim sinom notranjskega narodnega buditelja, slovenskega pesnika in mučenika Miroslava Vilharja, je bila vez srečne ljubezni. Harmonično zakonsko življenje je še povzdigala edina hčerka Ljudmila, ki je že v mladosti kazala vse poteze materine lepote. Toda razvijala sc je prenaglo ter je zapadla v nežni mladosti pred 16. letom bledičnosti. Umrla je v ljubljanskem uršulinskem samostanu. Kdo bi opisal tugo ljubečih staršev! Trupelce sta dala prepeljati domov, kjer sta zgradila pri Sv. Barbari poleg Knežaka dragoceno grobnico (gl. sliko). Po smrti ljubljene edinke ni dobre matere ničesar več veselilo na Kalcu. Pregovorila je soproga, da sta graščino prodala ter se preselila v Ljubljano. In letos Rojstveni dom Vilharjeve, dne 13. prosinca je ista mati sledila isto pot za hčerko iz Ljubljane k Sv. Barbari. Pokojna gospa Vilharjeva je dobila v šolah veliko veselje do knjige. Posebno jo je zanimal francoski preobrat. Zgodovino francoske revolucije in Napoleonove dobe je malokatera svetovna dama tako poznala kakor ona. Posebno veselje je imela do slovenskih leposlovnih knjig. Znala je ceniti slovensko knjigo ter jej ni bila nobena predraga. S posebno vnemo je zbirala vse spise pokojnega tasta Miroslava Vilharja. Poleg dobre knjige jo je najbolj veselila narava. V botaničnih vedah se pač malokatera izobražena dama more meriti s pokojnico. O tem je pričal njen vzoren vrt na Kalcu, a v Šiški je gojila sobno cvetličarstvo. Na prerano izgubljeno hčerko so jo vezali naj-nežnejši spomini. Vse igračke, šolske zvezke itd., je imela skrbno shranjene, a pri najrahlejšem spominu na ljubljeno cdinico jo je začelo stresati ihtenje. Dobri soprog Evgen je postopal vedno nežno in rahločutno, da je mogla pozabljati svojo srčno bol. Sploh si je vzornejšega zakona težko misliti. Oče je umrl 1872; nato se je mati drugič omožila z rovtarskim domačinom Kuncem. To pokojnici menda ni bilo ljubo, zakaj zahajala je pač še vsako poletje v rojstveno vas, toda ostajala je le pri prijateljski rodbini Mazijevi na pošti. Vendar je z otroško ljubeznijo častila spomin svojih staršev do smrti ter celo v svoji oporoki skrbela za njuna groba. Na Kalcu je pokojnica le malo s kom občevala. Edini človek, ki je v izobrazbi, nazorih in mišljenju harmoniral z obema, je bil g. Josip Čuček, takrat trgovec in gostilničar v Knežaku. To idealno prijateljstvo je ostalo neskaljeno do konca, a še danes ne pozna zapuščeni vdovec Evgen boljšega prijatelja in svetovalca, kakor mu je pobratim Čuček. Prihitel je iz daljne Gorice k smrtni postelji gospe Vilharjeve in potem so vsi trije zaupno v popolnem soglasju uredili imovinske stvari pokojnice. Pokojna gospa Vilharjeva jc imela lastnoročno spisano oporoko iz leta 1906. Ta oporoka priča najbolje o vsestranski izobrazbi in skrbi nepozabne pokojnice. V oporoki zahteva, da naj se rakvi položita tako v mavzolej, da bi bila sredi med obema ljubljena hčerka. Imetje, ki je znašalo takrat 120.000 K, je razdeliti tako, da se napravijo ustanove po 400 K za visokošolce in po 200 K za idrijske realce. Družbi sv. Cirila in Metoda je volila 6000 K. To oporoko je preklicala ter napravila dne 6. prosinca 1911 sporazumno s soprogom in gosp. Čučkom novo, v kateri je postavila za glavno dedično družbo sv. Cirila in Metoda, ki dobi okroglo 100.000 K. — Občini knežaški je volila 6000 K, da se iz obresti obdarujejo za božične praznike reveži ter se skrbi za vzdrževanje grobnice. Tudi za vzdrževanje grobov staršev v Rovtah je določila posebno volilo. Obresti vsega volila naj uživa soprog do smrti. Kaj je vodilo veliko dobrotnico, da se je spomnila družbe sv.Cirila in Metoda z uprav kraljevskim darilom? Blaga pokojnica je kot vsestransko izobražena dama pazno zasledovala vse dogodke domače zgodovine. Bilo je kmalu po „Slovenčevi“ Cirilmetodariji, ko sva se srečala na njenem vsakdanjem sprehodu po Večni poti. Pokojnica se jc zgražala nad toliko zaslepljenostjo lastnih bratov. In bilo je zopet na isti poti, ko sva govorila o ogromnem daru mecena Kotnika. Zažarelo jej je oko veselja ter je pomenljivo pripomnila: „Saj Kotnik še ni zadnji!“ Že takrat setn razumel njeno blago namero. Prišli so megleni jesenski dnevi. Nič več se nisva srečala, a nekega dne mi pove g. soprog s pridržanim jokom, da je draga mu ženka hudo zbolela. Ni bilo več smehljaja na obupanem moževem licu. Trpel je v duši s svojo ljubljeno družico. Sama potrebna utehe v svojih strašnih mukah, se je iz skrbi za ljubečega soproga premagovala ter še njega tolažila in bodrila. Junaško je zrla neizprosni smrti v oči. Grad Kaltc. In prišel je 13. dan prosinca, ko se je zjutraj skoraj še v temi pomikal sprevod iz Šiške na južni kolodvor. Sledili smo v nemi žalosti nepozabni gospe Mariji na njenem zadnjem obisku ljubljene edinke. Blaga dobrotnica, morala si v grob, da zasije Tvoje ime po vsem hvaležnem slovenskem svetu. Postala si svojemu narodu tolažnica in buditeljica k samopomoči. Tisočim hvaležnih sester in bratov si otrla solze. Zato pa bo Tvoje ime živelo vekomaj v slovenskem rodu. Večna slava Tvojemu spominu! A. Beg. Mariji Vilharjevi. .opet ena“ — počil glas je skozi mesta in vasi, „zopet ena, ki je vredna biti majke Slave hči! “ In ta glas se je ponavljal v kotu slednjega domu, ko zastri oči je Tebi angel večnega miru. Kot vijolica neznatna, ki v zatišju le cveti, bilo Tvoje je življenje skoz in skoz do konca dni. In zato nas iznenadil je tem bolj Tvoj knežji dar, ki pred smrtjo položila domu si ga na altar. „Slava Tebi!“ — Tvoj spomin bo z zlatom v narodu vkovan; Tvoje bo ime živelo, dokler žil bo kak Slovan! „Slava Tebi!" — Tvoj čin blagi naj Slovenke spodbudi, da dobrotnic mnogo, mnogo zgledu Tvojemu sledi! Ženstvo v narodni obrambi. Narodno obrambno delo se je prelevilo v znanost, toda ta znanost je popularna in vsem dostopna. Vsi sloji in stanovi so dobrodošli sobojevniki, posebno važno mesto je odkazano ženstvu. Davno so že minuli časi, ko se je ženstvo podilo le v kuhinje. Danes nastopajo ženske kot enakovredne tekmovalke z moškimi na vseli poljih gospodarskega in prosvetnega dela. Le v politiki še nimajo pri nas tiste veljave, kakor pri velikih narodih, vendar so tudi v političnem podrobnem delu važen činitelj, odločilne sotrudnice. S političnim delom pa je ravno pri nas Slovencih tesno spojeno narodno obrambno delo. Malokateri narod se mora na vse strani tako obupno boriti za svoj obstanek, za podedovano zemljo, za svoj materin jezik in za svojo najdražjo last, za mladino tako, kakor ravno Slovenci. Zato pa tudi nobenemu narodu ne primanjkuje tako zelo sobojevnikov in braniteljev, kakor nam Slovencem. Ne zadostuje nam stalna armada, ki jo sicer tvorijo politično zreli in zavedni moški, vzdigniti moramo vso reservo, pod orožje moramo poklicati vso črno vojsko. Kakor so junaškim Črnogorcem morale ženske vsekdar pomagati v krvavi vojni, tako potrebujemo Slovenci v svoji nekrvavi obrambi slehrno narodno čutečo žensko. Nemški pesnik je pel o ženski: „Za druge skrbeti, za druge živeti, za druge trpeti, in ako treba tudi za druge umreti, to more le blago žensko srce.“ Svoj rod ljubeče ženstvo je delalo vse velike narode močne, oziroma bili so močni, dokler so imeli neomehkužene soborilke v ženskah. Znan je čin hrabre Špartanke, ki niti lastnemu sinu ni prizanesla, ker je pobegnil iz narodne vojske. Rimljanke so navduševale može in brate odhajajoče na vojno z besedami: „Sladko je umreti za domovino!1' Slovenski ženi in deklici je odmerjena odlična, skoraj nenadomestljiva vloga v narodni obrambi. Naša narodna obramba je poleg „Branibora“ osredotočena poglavitno v družbi sv. Cirila in Metoda, ki dela že nad četrtstoletja blagoslovljeno v obrambo naše narodnosti. Lahko trdimo, da je vseh njenih uspehov pripisovati narodnemu ženstvu. Ti uspehi pa se bodo še podeseterili, kadar prešine naše ženstvo vseh stanov in starosti čut dolžnosti za narodno delo. S takim ženstvom bi lahko naš majhni narod delal čudeže. Delo za narod pa ima trajno veljavo, ako se vrši iz ljubezni do naroda, iz zavesti, da nam tako veleva narodna dolžnost. To velja posebno za ženstvo. Ako se dela le iz rodbinskih in družabnih ozirov, za priznanje ali pohvalo ali celo iz sebičnih namenov, je uspeh tega dela hipna pena. Z narodnim delom se mora spravljati v sklad vse rodbinsko in družabno življenje. Prava ironija, norčevanje iz narodnih čustev je, ako dama deluje v narodnih društvih, doma in v družbi pa govori tujščino in vzgaja otroke v narodno-mlačnem ali celo v protinarodnem duhu; ako mladenka nastopa na narodnih veselicah in pri zbirkah, koketuje pa s tujcem, ki se upa javno smešiti naša najsvetejša čuvstva. Tako površnost bodemo imeli, dokler ne dobimo za naš ženski naraščaj dovolj resnično narodnih vzgo-jevališč, ko ne bode naš boljši ženski naraščaj dobival višje izobrazbe v enostranskih ali celo nasprotnih nam zavodih. Vsestransko narodno vzgojena in utrjena mladenka bo tudi kot gospodinja in mati na svojem mestu za rodbino in narod. Raznovrstne so prilike, ko more narodno čuteča mati vplivati na dobrobit naroda in njegove obrambe. Otrokom bo na pravljični način pripovedovala o na- rodni zgodovini, o njega bojih in zmagah, slavila bo lepoto naše domovine ter jim povedala, kako sramotno bi bilo prodajati to zemljo tujcu. Otroke vzameš s seboj na izlete in narodne veselice. Posebno se lahko že majhnim otrokom pojasni blagi namen družbe sv. Cirila in Metoda, ki skrbi za zapuščene in zatirane bratce in sestrice v obmejnih krajih v telesnem in duševnem oziru. Opozarja naj svoje malčke na družbene nabiralnike, na „mal položi dar, domu na altar“. Tak nabiralnik si bo vzela celo v hišo ter ga izročila v oskrbo otrokom. Pisalo se je že, da je nabiralnik vzgojno sredstvo, ki navaja mladino k milosrčnosti, bratski ljubezni ter jih odvaja boječnosti napram tujim ljudem. Vzorna Slovenka ne bode trpela v svoji hiši drugačnega blaga, ako se tako dobiva na korist družbi. Ko pošlje otroka ali služkinjo kupovat, jej zabiči, da naj prinese le take užigalice, tako cikorijo i. t. d. Otroke bo navajala, da zbirajo rabljene znamke, stanjol, star denar i. t. d. za družbo. Kolik ponos vzbudi mati, ako zapiše otroka za rednega ali podpornega člana Ciril-Metodovi podružnici. Na ta način dobimo radikalno naroden, recimo fanatično zaveden naraščaj. Ravno tega svojstva tako pogrešamo pri nas. Mi smo prizanesljivi, obzirni in ..taktni “ v obrambi, tujci pa so nesramni, fanatični v napadih. Slovenci pač potrebujemo za svoj nežni spol Jemeršičeve knjige: ..Materino delo za domovino". Prav toliko kakor mati v rodbini, lahko pomaga pri narodni obrambi vsaka deklica, bodisi da pridobiva člane družbi sv. Cirila in Metoda, naročnike za „Slov. Branik", koledar, družbeno blago, ali da sodeluje pri prirejanju veselic. Še več pa lahko store mladenke in dame v raznih poklicih. Tu mislimo v prvi vrsti na naše vrle učiteljice, ki so z malimi izjemami že itak naše sobojevnice. Dočim ima mati le majhen krog mladine, ima učiteljica celo armado. In ako vpliva v tem zmislu pri vsaki priliki na njo, vzgoji vsako leto lepo vrsto narodnih sobojevnikov in sobojevnic. Res je strogo narodna vzgoja še vedno izključena iz naših šol, toda za narod vneta učiteljica najde dovolj prilik, nadomestiti to nekako mimogrede. Narodna obramba pa je ženskemu spolu že nekako prirojen nagon. Zato ni treba posebne izobrazbe in nauka. Žensko srce je sploh dostopnejše solzam in milosrčnosti ter ljubezni za onemoglo mladino. Še živalska samica brani svoj dom in svoj zarod ne oziraje se na pogibel. Krona božjega stvarstva pa bi naj hladnokrvno gledala, kako razdira tujec naš dom, kako nam grabi mladiče! Tega ne prenese nobeno žensko srce, ako že ni popolnoma zastrupljeno z brezdomovinstvom. Zato opažamo celo v krajih, kjer se nam ni treba boriti za narodni obstanek, kamor ne sega sovragovo kopje, da se naše vrlo ženstvo vseh slojev rade volje udeležuje obrambe naših jezikovnih mej. S tem večjo vnemo pa se žrtvujejo naše seslrc obrambnemu delu v krajih, kjer vidijo dan na dan vse nasilnosti sovragov in blagodejni vpliv naše obrambne organizacije. Brez skrbi pa bodemo zrli v bodočnost šele tedaj, ko bo sle-hrna dorasla Slovenka v vrstah naše obrambne armade. A. B. Narodna Ijubav. Brezmejna, kot širnega morja gladina —, brezmadežna, čista, kot snežna belina —, nezrušna in močna kot grajski zidovi —, pogumna kot v boju so Slave sinovi cvetoča kot zorne device so lica — prelestna in divna kot gorska cvetlica — živahna kol jagnje sred pisanih trat —, in sveža kot večna zelena pomlad —, kot solnčece zlato sred sinjih višav oj, taka za rod svoj nam bodi ljubav!!! Zrnast rod. V nasprotju z drugimi narodi se označujejo Slovani kot narod z mehkim ženskim značajem in vsled tega se sklepa, da sme narod z moškim značajem nad nami zagospodovati češ, da smo vsaj dobra tvarina za pomnoževanje gosposkega naroda; z njim se naj spojimo in z njim zrasemo tako, da postanemo en sam narod, kateremu bi bili le še nerazločljiv prirastek. Dobro vedoč, da se uskoki le na zunaj navzamejo značaja tujega naroda, dočim se v notranjosti le tem bohotneje razvijajo neznačajne lastnosti uskoške duše — kar „obogačeni“ narod na tihem prav jasno čuti — moramo smatrati tako uskoštvo ne samo za občutno izgubo na našem narodnem telesu, temveč tudi za izgubo na značajnosti človeštva sploh, ki se s tem pači in kvari. Kaj je vzrok naši mehkosti? Naša vzgoja in še vedno preslabo razvit narodni čut. Angleži in sploh germanski narodi vzgojujejo po večini svoje otroke sistematično v telesno zdrave ljudi, ki se jim s telesno vzgojo - vceplja narodni čut kakor nekaj, kar rase obenem s telesom v mišičje trdo enoto. Njihova vzgoja k pridnosti, vztrajnemu delu ima — ne glede na že zadostno imetje — le ta smoter, da zagotove zarodu še večje imetje v razmerju k sosedom — torej moč. Da se pa ta ohrani, vzgojujejo narod obenem v skupino bojevnikov na življenje in smrt. Njihova vzgoja posameznika k dvoboju je torej le važno podrobno delo t. j. bistveni del te splošne priprave za narodni boj, ki se izvojuje z gospodarsko silo in mečem. Taka načelna narodna vzgoja je slovanskim narodom tuja, ker še vedno pričakujejo vse od učenosti, sanjarijo o slučajno vznikli h talentih in ženijih, ne da bi spoznali, da je sistematično vzgojeni, od nas večkrat zvani „povprečni“ človek skupno z drugim veliko večji činitelj, ker se ve prav oceniti po notranjosti kakor atom v svojem enakovzgojenem rodu, ki napolnjen z globokim čuvstvom dolžnosti in vestnosti s solidnim sistematičnim delom dejansko odločuje in se le roga slučajnim in vsled tega netrajnim uspehom sosedov. Le telesno zdrav človek ima, kakor že pravijo Rimljani, jasen razum. Odločilni trenutki njega ne najdejo torej samo za boj sposobnega, temveč tudi pripravljenega, ker se taki trenutki običajno že izračunajo iz razvijajočih se dejanskih razmer. Neustrašeno in pripravljeno zadani udarec pa vedno odločuje -seveda samo, če stoji tudi po udarcu jekleno silna bojna vrsta rodnih sobojevnikov vedno pripravljena za nadaljnji boj pred sovražnikom. Le zdravi radi delamo ter se bojujemo za narod z veseljem in vztrajnim pogumom. Pogosta kopel, pri duševnem delu vsak dan telovadba v svežem zraku seveda vedno primerno razpoloženosti in splošnemu zdravstvenemu stanju posameznikovemu, premišljena vzdržljivost v spolnem življenju i.t.d. *) to so načela, ki sc morajo vdomačiti med najširšimi narodovimi sloji. Vzporedno s tem pa se mora navajati ljudstvo k pojmovanju, kaj je moč, da se brez nje nikoli nič ne zmore, in kako do moči priti. Za vse, kar se le godi okoli nas, se moramo vestno brigati in potem vemo, kaj se — more v bo- *) Dela: „Mein Systcm“, „Hygienische Winke“ in „Ge-schlechtsmoral und Lebcnsgliick41 od I. P. Miillerja nasvetujejo 1 ,urno telovadbo vsak dan zjutraj in oziroma tudi zvečer v čistem zraku (pri odprtem oknu), kopel, zdravo oblačilo, po vsakem potenju otrenje po vsem telesu, moralno življenje. Ta dela so že v milijonih razširjena med germanskimi narodi ter so sposobna, da do korenine spremene in očistijo življenje naroda. Čudno, da jih še dosedaj nihče ni prevedel na slovensko. dočnosti goditi. Bližnje in daljnje dogodke, ki le količkaj premikajo razmerje moči nas obdajajočih činiteljev, moramo vedno imeli pred očmi in z vsakim trenutkom računati, ki nam neizkoriščen lahko bistveno škoduje. Ker se pa trganje za najvažnejše — za moč dandanes dejansko zove politika, je vsako odvračanje naroda od tako zvanega politikovanja torej naravnost pregrešno, ker nam že nagon veli, da si iščimo moč, če se hočemo ohraniti, ker le močni, telesno, duševno in gmotno neodvisni uživa pravo svobodo. Samo natančno zasledujoč gibanje moči je mogoče s silno roko v pravem hipu seči v splošno vrvenje ter pomnožiti svoje imetje in moč in od njega in naših poštenih pravic odvračati roparja. Zvest do globočine duše svojemu narodu, delaven, zdrav in odločen, če treba takoj žrtvovati svojemu narodu junaško trdno telo — to bodi proizvod take vzgoje, ki naj se razteza razmeram primerno tudi na žensko tako, da se čuti ves narod enotnim. Zaradi tega je sveta naloga vsakogar, da spravi ta načela v mozeg, kosti, meso in kri vseh Slovanov, da se strdijo kakor školjke na dnu morja — v okamenelo celoto, da lahko zakličejo sovragu: „Udari!“ in zadel bo udarec, kamorkoli pade po našem telesu, ob kamen, ki vsako vrzel od samega sebe takoj nevidoma zopet in zopet izpolnjuje in spoznal bo sovrag neplodnost napadov. Zrnast rod mu stoji nasproti; videl bo v vsakem posamezniku na znotraj in zunaj za boj vedno pripravljenega neizprosno trdega junaka, ki se ne da izzivati, temveč drznega soseda sam napada in pomandra. N. N. Beseda o igrali in veselicah. nenda noben narod ne prireja toliko veselic in iger, kakor ravno slovenski. Danes več težko najdeš večjo vas med nami, da bi ne priredila na leto vsaj ene veselice z gledališko igro. Mnogi tudi majhni kraji se ponašajo celo s tremi ali štirimi prireditvami na leto. To je krasen napredek našega malega naroda na tem polju, ki smo ga dosegli v zadnjem desetletju. In dasi so te prireditve pogostoma strankarske, kar ne more skoro biti drugače v naših znanih političnih razmerah, vendar jim ne smemo odrekati blagodejnega vpliva na občo izobrazbo našega naroda in njega vzgojo. Zakaj vsaka, tudi strankarska izobrazba ima nekaj pozitivnega in je dokaj boljša, kakor brezdelje. Kar je slabega, tekom časa izgine in kar je pozitivnega tisto ostane in spremlja človeka do konca njegovega življenja. Tako je pri posamezniku, tako je pri narodu. Prirejanje veselic z gledališkimi igrami ima torej važen vzgojni in izobraževalni pomen za ljudstvo, pred vsem pa za doraslo mladino, ki igre največkrat vpri-zarja. Naša mladina potrebuje nekega torišča, kjer lahko uveljavlja tudi svojo duševno moč. Imeti hoče in mora tudi o prostem času zabave, razvedrila in dela. Zato je stokrat bolje, da gre na oder namesto pijančevat in ponočevat ter si uničevat svoje telesne in dušne moči. Veselice z gledališkimi igrami imajo pa še mnogo važnejši pomen na jezikovnih mejah in jezikovnih otokih, nego v sredini naroda. Če tudi nudijo prireditve na jezikovnih mejah zabavo in pouk prav tako kakor drugod, vendar so namenjene v prvi vrsti narodni obrambi in so zelo važen činitelj narodno obrambnega dela. Z eno pravo prireditvijo se pogostoma doseže več, kakor s številnimi predavanji in s kupi knjig in časopisov. Na shode ni lahko dobiti ljudi, ker nimajo toliko zanimanja in ker se boje, dasi neopravičeno, navadno močnejšega in oblastnejšega narodnega nasprotnika. S knjigami in časopisi ni dosti pomagano, dokler ni ljudstvo dovolj probujeno. Marsikdo ne zna čitati v svojem materinem jeziku, ker je obiskoval tujo šolo. Često pa delavec in kmet o prostem času rajši počivata, kakor bi se mučila s čitanjem knjig in časopisov, zlasti če jima ne gre čitanje gladko izpod rok, kar se tolikrat opazuje na jezikovni meji, kjer se dobe neredkoma samouki. Kaj naj torej počne obmejni delavec v takem položaju ? Ali naj gre od hiše do hiše in kot apostol pri vsakem posamezniku vrši svojo važno misijo? Lahko, a opravil ne bode mnogo. Posamezniki so morda v trenutku še voljni in dostopni tvojim besedam. Ko ga pa zapustiš, se oba oddahneta. Ti, ki meniš, da si storil nekaj važnega in zopet enega pridobil, in oni, ki si misli, da je vse lepo in dobro, a vse skupaj nič ne pomaga. Zato je treba zbrati več ljudi, da se navdušijo drug ob drugem. Takrat še le zapazijo posamezniki, da niso osamljeni, ampak da imajo polno sovrstnikov, ki so istih misli, ki isto čutijo, ki so si med seboj res kakor bratje in sestre. In to je mogoče edino le pri veselicah z gledališkimi igrami, kjer je razvedrilo združeno s poukom. Pri takih prilikah napravi par umestnih besed več kakor kopica ,,pridig" in časnikov. A moti se, kdor misli, da bode kar k prvi prireditvi privrelo vse polno ljudi. Kaj takega se ne zgodi niti ne v sredini naroda, še manj pa na narodno ogroženih krajih, kjer mora imeti vsak obiskovalec že dokaj zavednosti in tudi poguma, da gre na manjšinsko veselico. A kakor povsod, tako mora človek tudi pri tem imeti mnogo potrpežljivosti in vztrajnosti. Ne sme ga ostrašiti slab obisk začetnih prireditev. Potrpeti mora in iti vztrajno naprej. V par letih se trud obilo poplača. Pisec teh vrstic je sam vse to izkusil. K prvi prireditvi je prišlo komaj štirideset oseb in še med temi je bila komaj polovica odraslih. Pri drugi jih je bilo že kakih deset več. In tako se je vedno stopnjevalo. V par letih je doseglo število tristo obiskovalcev in še več. In sedaj je vsakokrat prostor skoro že premajhen. Kdo naj igra ? Prireditelji pogostoma greše pri izberi diletantov za gledališki oder. Kaj radi namreč vzamejo igralce iz izobraženih ali tako zvanih boljših krogov, če le morejo. To store iz enostavnega vzroka, ker mislijo, da dosežejo z manjšim trudom večji uspeh, Včasih se to tudi posreči, a bolj poredkoma posebno še na narodno ogroženih krajih. Kaj pomaga, če je še tako lep moralen uspeh, ako pa ni občinstva! Diletanti morajo biti, če le mogoče, vsi navadni kmetski sinovi in hčere. Sicer je včasih res križ pri vajah, a končno jih le pripraviš, da igrajo zadovoljivo in nekateri celo dobro. Potem pa gre pri vsaki igri bolje, dasi moramo vsakokrat pritegniti par novincev. Izprva jih je težko pridobiti za gledališki oder, a pozneje dobe drug od drugega pogum in se ti že celo ponujajo. Diletanti pa so sami najboljši agitatorji za obilo udeležbo. Ravno radi tega jih moramo vzeti iz širših slojev. Obenem jih pa s tem privežemo nase tako trdno, da jih ne pridobi noben nasprotnik. V njih se vzbudi nekak upravičen ponos, da nekaj znajo. Sličen ponos se rodi tudi pri gledalcih, češ, mi znamo toliko kakor naši gosposki in imoviti nasprotniki, ali pa še več. Kolikokrat igrajmo? To je važno vprašanje, posebno še na jezikovni meji. Naravno se igra v vsakem večjem kraju enkrat na leto. To je gotovo premalo. Vsaj tri ali štiri veselice z gledališkimi igrami morajo biti na leto. Saj ni treba velikih vzporedov. Kratka igra, nekaj petja in deklamacij, pa je. Navadno sc pa napravi tudi kratek poučni govor. Če se vrši samo ena veselica na leto, se z njo ne pridobe ljudje. Zato vidimo ne tako poredkoma veselice, na katerih je več tujcev nego domačinov. To ni prav in tako si nikoli ne vzgojimo ljudstva. Pač pa naj bode vsaj ena večja veselica na leto med manjšimi. Poglejmo naše nasprotnike! Ti imajo skoro vsak drugi mesec kako malo prireditev in par večjih na leto. Tako so nekako v vedni stiki s svojimi pristaši; in marsikrat naš človek zaide med nje, ker vidi, da je tam kratkočasneje kakor pri nas. Če je bil pa parkrat pri njihovih prireditvah, potem si ga popolnoma osvoje. Kaj igrajmo? V zadnjih par letih se je naše slovstvo v tem oziru zelo pomnožilo — s tujim blagom. Dasi imamo nekaj večjih dobrih svojih iger, vendar jih moremo uprizarjati le na večjih odrih, kakršnih ne najdemo lahko na deželi, posebno pa še na jezikovni meji. Manjših igric, katere bi lahko uprizorili tudi v jako skromnih razmerah in ki se največkrat igrajo, takih pa nimamo izvirnih razen par izjem. Zato nam morajo rabiti često tuje igre, ki dostikrat nimajo skoro nobene vrednosti. Kdor je izbiral že igre za take male odre, dobro ve, kakšen križ imamo, vkljub kopici prevodov. Veliko dobroto bi torej storil, kdor bi napisal nekaj igric za ljudstvo iz našega ljudstva. Ta posel gotovo ni lahek, vendar upajmo, da ne bomo dolgo več čakali, saj že imamo nekaj prav posrečenih poskusov. O izbiri igre same, mi ni treba govoriti, ker prireditelj sam najbolje ve, kaj ugaja ljudem in kaj more uprizoriti v svojih razmerah. Glavno pravilo, koristno združiti s prijetnim, bo vsak upošteval, če bode mogel seveda, pri sedanji zbirki iger. Izpregovoriti mi je le še par besed o vstopnini in obisku. — Z vsako vprizoritvijo so združeni večji ali manjši stroški, ki se pokrivajo iz dohodkov pri vstopnini. Če pa ima veselica narodno obrambni namen na jezikovno ogroženih krajih, kjer se morda ni vršila nikoli kaka večja prireditev, tedaj moramo skrbeti za pokritje stroškov drugje, ker izprva ne smemo nastavljati vstopnine. Priprost človek rad vinar desetkrat obrne, predno ga izpusti, posebno pri takih prilikah. Preje hoče vedeti, za kaj izda denar. In ako je parkrat videl, da je prijetno in dobro biti na veselici, pride tudi drugič, ko bode vstopnina prostovoljna ali pa nizka. Zato igrajmo izprva na narodno ogroženih krajih brez vstopnine, polagoma pobirajmo prostovoljno vstopnino in kadar je ljudstvo že navajeno na prireditve, potem lahko postavljamo vstopnino. To bi bilo priporočati tudi marsikje drugje, kjer ljudstvo še nima ztnisla za take stvari. Na tak način ljudstvo privabimo k sebi in si ga počasi vzgojujemo. Kadar pa imamo pred seboj par stotin doraslih mladeničev, deklet, mož in žena, potem pa lahko uberemo druge strune. Ljudje se navdušijo in nekaj tistega navdušenja in ponosa jim ostane trajno. Narodna zavednost je vzbujena in ne zaspi več tako lahko. Velikega pomena je, da tudi naši izobraženci na narodno ogroženih krajih obiskujejo take prireditve. Dasi nimajo za razumnika izprva male prireditve nobenega užitka, vendar je velike važnosti, ker ljudstvo vidi, da ni osamljeno, ampak ima tudi boljše ljudi na svoji strani, ki imajo iste misli, ista čuvstva. Ob takih prilikah je navzočnost razumništva mnogo več vredna, kakor pa nekaj kronic, ki jih nekateri boljši sloji darujejo in ostanejo — doma. Jako umestno in koristno na jezikovni meji je obiskovati prireditve s priprostimi fanti in dekleti tudi v sosednjih krajih. To ima za oba dela lepe posledice. Ljudje pridejo tem potom med seboj v stik in vidijo, da nismo ločeni med seboj, ampak imamo vsi enake smotre: ohraniti dom in jezik svoj. Konipoljski. t Dr. Josip Vošnjak. Ko smo lani slavili družbeni jubilej, je povzdignilo ta odlični narodni praznik dejstvo, da še živi in deluje častita peterica, ki je pred 25 leti zasnovala našo šolsko družbo. Ob izročitvi prvih pol navzočnega koledarja tiskarni nismo mislili, da pride vanj osmrtnica d rja. Josipa Vošnjaka. Iskrena žalost nas prešinja, videče, da je načeto število utemeljiteljev družbe sv. C. in M. V Visolah poleg Slovenske Bistrice, kjer je blagi doktor prebil zadnjih 16 let, je v soboto, dne 21. vinotoka 1911 zvečer opravila smrt svoj kruti posel. Telesno je mrtev dr. Josip Vošnjak, a duševno živi v svojih delih. Kdor bo pisal zgodovino našega naroda, bo moral poudarjati izredno vsestransko delavnost njegovo in njegovo zlato rodoljubje. Kar je storil dr. Josip Vošnjak na drugih poljih, ne spada v tesni okvir pričujočega spisa ; dotekniti se nam je tu v kratkih potezah le njegovih naporov na korist družbi sv. C. in M. Izzvani od Nemcev in Italijanov na narodno obrambo so se sešli pred 27 leti slovenski rodoljubi na posvet, kako ustanoviti društvo, ki naj bi čuvalo našo deco potujčenja. Rodila se je tedaj družba sv. C. in M. V osnovalnem odboru je bil dr. Josip Vošnjak, ki je med prvimi položil stotak „domu na altar“ in postal družbeni pokrovitelj. Prva skupščina ga je volila v stalni odbor. V prvi vodstveni seji dne 19. mal. srpana 1886 so mu izročili tovariši prevažni posel družbenega blagajnika, ki ga je vestno in točno opravljal dobrih devet let. Takoj v prvi seji je predlagal dr. Vošnjak, da naj se izdela prošnja na državni zbor za slovenske srednje šole. V drugi seji je svetoval razposlatev oklica podružnicam, da naj prirejajo veselice, predavanja itd. Ta poziv je sestavil sam. Kakor ostalim vodstvenim članom je bila drju Vošnjaku ^skrb za slovenske meje. Fužine, Kočevje, Korotan, Štajcr, Trst . . . povsod je bilo treba pomoči. Kako je bil vesel blagajnik vselej, kadar je mogel poročati, da je denarno stanje ugodno in da se bo dalo tam pa tam kaj storiti za slovenske brate, ki so v pogibeli. A pogostnejše so bile vodstvene seje, ko je dr. Vošnjak oznanoval bridko resnico: Družbeni stroški se vedno množe, a dohodki so bolj skromni (30. seja); prispevki podružnic so primeroma jako majhni, stroški pa vedno rasto (32. seja); izdatki v primeri z dohodki le prehitro naraščajo, zlasti mnogo zahteva tržaška šola (49. seja); stroški za Trst rasto, od zadnje seje sem več izdal nego prejel; nedostatek se pokrije z deželnozborskim darilom 1000 gld. Radostno je bilo blagajnikovo poročilo po prvem slov. katoliškem shodu, ko so se izza znanih napadov na družbo njeni dohodki pomnožili. Jako važno stvar je sprožil dr. Josip Vošnjak v 72. vodstveni seji dne 8. listopada 1893. Dobro bi bilo natančno poizvedeti, je dejal, kje sc na Kočevskem nahajajo izdatne slovenske manjšine, da bi sc moglo zanje kaj ukreniti tako v šoli, kakor v cerkvi, kjer se jim božja beseda ne oznanjuje slovensko. Osobito v Kočevju je baje pri premogovniku dosti Slovencev, pa tudi pri Stari cerkvi poleg Kočevja. Odbornik, ki mu je bila izza Vošnjakovega predloga dana naloga, da naj poizve, koliko za šolo godnih otrok se nahaja v imenovanih krajih, je poročal na to v 75. seji, da za sedaj ne kaže ustanavljati družbi na Kočevskem šol. Dobro bi bilo, ako bi učna oblast uvedla v ondotnih šolah slovenski jezik kot obvezni predmet. Predlagal je, da naj družba sv. C. in M. podpira Slovence na Kočevskem s slovenskimi knjigami. Dr. Josip Vošnjak jc poleg pokojnega profesorja Josipa Lendovšeka, rajnega Vekoslava Legata, poleg Ivana in Dragotina Hribarja jako uspešno deloval v prid družbi sv. C. in M. na Koroškem. Udeleževal se je zborovanj ondotnih podružnic in navduševal koroške Slovence za naše narodne zahteve. Leta 1891. je vrli organizator grede iz Maribora obiskal koroške podružnice in obljubil nekaterim za zborovanje pevce in govornike. Tudi drugod — na Kranjskem in na Štajerskem — je dal dr. Vošnjak podnet ustanovitvi marsikatere C. M. podružnice. Ko se je bližal uresničenju predlog, sprejet na blejski skupščini, da naj se ustanovi družbena šola na Koroškem, je vodstvo nagovorilo drja Vošnjaka, da naj se pelje v Velikovec uverit se o tamošnjih razmerah. Tedaj je bila ondukaj na prodaj hiša hujskega prošta. Vošnjak se je potrudil k njemu in sklenil pogojno kupno pogodbo za 7000 gld., ako bo hiša odobrena, a skazala se je neprikladno za šolske namene in družba sv. C. in M. jew potem zgradila popolnoma novo šolsko poslopje v Št. Rupertu poleg Velikovca. Svoje potovanje na Koroško je opisal Vošnjak v zanimivem članku „Pri proštu Lovru Serajniku v Tinjah" v družbenem koledarju za leto 1905. Slična naloga je bila poverjena blagajniku drju. Vošnjaku v Trstu, kjer si je družba sv. C. in M. prizadevala oskrbeti svoj dom. Drage volje je hitel tja pogajat se zaradi nakupa hiše, ki jc pozneje postala zibel tržaškega slovenskega šolstva. Poslednjikrat jc poročal dr. Vošnjak kot blagajnik na veliki skupščini v Sežani leta 1893. „Živo zanimanje, ki se kaže tudi letos za družbo — jc pristavil svojemu poročilu — je vodstvu porok, da hodi po pravem potu in mu daje pogum, da razširja svoje delovanje posebno v obrambo slovenstva na Koroškem." Deželno odborništvo in druga mnoga opravila so ga ovirala in bila kriva, da je naslednje leto izročil svoje poročilo drugemu vodstvenemu članu. Spomladi leta 1895. jc dr. Vošnjak izročil družbeno blagajno svojemu 4* nasledniku. Na skupščini v Kranju je bil potem soglasno in z burnim odobravanjem sprejet predlog prvomestnika g. Toma Zupana, da naj se izreče bivšemu glavnemu blagajniku zalivala za njegovo prezaslužno in eminentno narodno delovanje. Imenovanega leta je odšel doktor Vošnjak iz Ljubljane v svoj štajerski raj. Leta 1897. je odložil odborništvo, a ne ljubezni do družbe sv. Cirila in Metoda. „Tudi odtod — iz svojega zavičaja na zelenem Pohorju — sem se zrniraj zanimal za družbo in se veselil njenega napredka posebno v poslednjih letih — tako je pisal lani o družbeni 251etnici (gl. Slov. Branik 1910 str. 175). Vendar me je večkrat obhajala skrb, da družba ne bo mogla ustreči vsem potrebam in prošnjam naših ogroženih obmejnih Slovencev. Pa v tem težavnem položaju je, kakor iz neba, prišla pomoč, ogromno darilo Slovencem nepozabnega potomca Kotnikove rodovine od nekdaj sloveče zaradi svojega rodoljubja. Klevetniki so se zadirali v družbo, pa Bog je pomagal in naj Bog pomaga še nadalje . . .“ In ko je pomagal in poslal družbi Polaka in Marijo Vilharjevo, se je srčno veselil obilnih dediščin starina Vošnjak, spominjajoč se hkratu nekdanjih praznot v družbeni blagajni. Jubilejna skupščina je dne 3. mal. srpana 1910 na predlog prvomestnika g. Andreja Senekoviča izvolila drja Josipa Vošnjaka v priznanje njegovih izrednih zaslug za slovenski narod in zlasti za njegovo prvo obrambno društvo za častnega člana družbe sv. C. in M. in družbeno vodstvo mu je izročilo na to lepo diplomo. Počaščeni veljak se je zahvalil z znamenitim dopisom dne 3. malega travna 1911. ,.Slavna družba! — je pisal — Še enkrat zahvala za izkazano čast. Rad sem storil za družbo, kar je bilo v mojih močeh in ko bi me okoliščine ne bile prisilile, da sem zapustil Ljubljano, bi še tudi nadalje rad bil opravljal meni naložene dolžnosti. Diploma pa je res krasno mojstrsko delo. Viseča v moji sobi, kot najlepši kinč, bo tudi moje naslednike vzbujala’k delu za mili naš toli preganjani narod. Bog ohrani in okrepčaj družbo, da bo mogla še v obilnejši meri zadostiti svoji sveti nalogi, rešiti našo sicer v tujstvu se pogrezajočo deco. Vaš dr. Josip Vošnjak." Po poslanstvu se je vodstvo udeležilo njegovega pogreba in položilo venec na njegovo krsto. Ko so zasipali dne 24. vinotoka 1911 popoldne novo izkopano jamo pri Sv. Venčeslavu na Pohorju, se je solzilo nebo; solzil se je z njim vred slovenski narod, ki je izgubil svojega buditelja, učitelja, prosvetitelja in brambovca iz tiste dobe, ko je „bilo še maloštevilno krdelce narodnih bojevnikov, a so bili vsi složni in tesno združeni, delujoči brez ozira na lastno korist . . .“ In bilo je, kakor da bi se čul iz krste spuščene v gomilo poslednji opomin blagega pokojnika: Bratje Slovenci, ljubite se med seboj! Delajte za svoj narod, kakor sem jaz delal! Ne razdirajte in ne uničujte naprav, ki sem se zanje toliko trudil! Jezikovna meja na Goriškem. (Z zemljevidom.) V lanskem Koledarju družbe sv. C. in M. sem priobčil spis »Slovensko šolstvo ob jezi kovni meji na Goriškem". Obravnaval sem v njem šolske in narodne razmere v krajih ob jezikovni meji. V svrho boljšega umevanja sem omenjenemu članku pridejal tudi opis jezikovne meje. V naslednjem hočem izpopolniti ta opis, ki sem mu radi lažjega umevanja načrtal zemljevid naših zapadnih obmejnih pokrajin in določil na njem jezikovno mejo na Goriškem. Zemljevid bode hkratu v pojasnilo više označenemu spisu v lanskem »Koledarju". V nekaterih krajih ob jezikovni meji in tudi izven nje prebivajo Slovenci oziroma Italijani v znatnih manjšinah. Glavno mesto Gorica sama je na popolnoma slovenskem ozemlju. Mesto je sicer še dosedaj večinoma laško, a upati je vzpričo lepega napredka in znatnega prodiranja Slovencev, da si utegnejo priboriti v doglednem času vstop v mestno zbornico. Znaki 1 r. 2 r. itd. stoječi za imenom kake občine, pomenijo, kolikorazredna šola je tam. Za ostala znamenja je tolmač na zemljevidu. Jezikovna meja na Goriškem se je v zadnjih 40 letih izpremenila v glavnem le toliko, da se morajo prištevati laškemu delu dežele tri prej slovenske občine in sicer Ločni k, Rutarji in Dolenje; sicer so se vršile jako majhne izpremembe. Dandanašnji se je narodnost ob jezikovni meji na Goriškem tako utrdila, da je izključena kaka tujerodna zasega po slovenskem ozemlju. V tem oziru je šolstvo mnogo koristilo; po-spešcvatelje šolstva in učitelje ob jezikovnih mejah in narodno ogroženih krajih moramo le poblagodariti za njih uspešno delo in iskreno je želeti, da se započeto nadaljuje vse na korist slovenstvu. Na zemljevidu je načrtana jezikovna meja žev od južnega dela beneške Slovenije in sicer od vasi Čele dalje. Pripominjamo, da tudi v Italiji ne izgubljajo Slovenci mnogo na svojih tleh. Lahi so si osvojili povsod ravnino. Slovence prebivajoče v brežinah puste na miru. Sicer se poitalijančevanje vrši jako počasi, kjer se vrši. Na Goriškem se pričenja jezikovna meja med Mirnikom in Dolenjami, približno ob občinski meji, obide zaselek Cerovo, ki šteje 4 hiše in spada pod županstvo v Kožbani. Ta pristava in kmetska poslopja so last laškega vlastelina iz kraljevine. Kmetje (koloni), ki so sedaj tu, so sami Italijani. V cerkvenem oziru spadajo pod slovensko duhovnijo v Mirniku; ako bodo pošiljali svoje otroke v šolo v Mirnik, bi se mord sčasoma poslovenili, vsaj na zunanje. Dobro, da niao stalni; par let utegnejo biti tu, potem pa se zopets preselijo v Italijo in na njih mesta pridejo lahko slovenski koloni iz Brd. Je pač vse odvisno od razmerja med gospodarjem in kmetom. Jezikovna meja prestopi majhen potok ter pride do nekakega porobja, da objame zaselek Brusnice in samišče pri Kolariču. Od tu gre meja visoko gori do skupine hiš pri Medenih, kjer so 4 hiše, v eni so Italijani, v ostalih Slovenci. Ti kmetje so „svojaki“, torej niso koloni. Brusnice, Kolarič in Medeni spadajo cerkveno in županstveno pod Dolenje. Otroke pošiljajo v laško šolo. Pri Medenih pa ni baš v tem času otrok godnih za šolo. Doma govore ti ljudje slovensko, umejo pa tudi laško, narodna zavest ni še popolnoma utrjena, a upati je, ker je prodrla narodna probuda do skrajne meje, da si osvoji tudi te osamele Slovence. Prebivalcev je v teh zaselkih kakih 50. Ob pobočju liriba pod Medeni so laški zaselki Budigoji (4 hiše) in nekoliko dalje Bataci, tudi 4 hiše. V obeh znajo starejši člani družin tudi slovensko, bili so svoječasno Slovenci; mladina je že polaščena. Sicer pa so ti ljudje tako bore malo zavedni, da jim je jezik le občevalno sredstvo. Od tu dalje proti Dolenjam je raztresenih več hiš, ki so tudi laške, a kar je starejših ljudi znajo tudi slovensko, jasen dokaz, da so bile Dolenje nekdaj slovenske. O vzroku poitalijančevanja tega kraja sem pisal v lanskem družbenem „Koledarju“. Jezikovna meja krene od Medenov dalje v jugovzhodni smeri proti Fabricijem na Ložah, kjer so Slovenci, in gre po občinski cesti na Ložah proti gradu. Na levi strani ceste sta v neveliki razdalji dve koloniji, kjer kmetujeta dve slovenski družini. Na desni strani je ena napol laška družina in pod gradom je hiša, kjer bivajo tudi laški koloni. Grad na Ložah je bil do zadnjega časa last nekega mogotca iz Italije. Pričetkom leta 1911. je šlo to veleposestvo na prodaj in ga je kupil neki laški ve e-tržec z vinom iz Gorice. Delalo se je od slovenske strani na to, da bi se kupilo laško veleposestvo in potem parceliralo, a Lahi so to zabranili, ker nočejo, da bi prešle njihove narodne svetinje v slovenske roke. V gradu je bil namreč rojen furlanski pesnik Pietro Zorutti in na dvorišču omenjenega gradu so mu odkrili pred par leti spominsko ploščo in doprsen kip. Pod gradom proti mejni reki je skupina hiš Hrvacija, kjer so že sami Lahi. Preidimo na jezikovno mejo, ki vodi dalje pod gradom v južni smeri do potoka Koren j, krene na nasprotni strani po pobočju hribov proti samiŠču pri M i 1 h a r j u, ki ga objame, kakor tudi neko niže stoječo hišo in ovegne potem v vzhodno smer proti Križadi pod Neblem. Zaselka Borgo in Molinut sta laška ter spadata pod Rutarje, v šolo pošiljajo pa v Jenkovo. Ta laška šola se je otvorila lani, a nima nikakršnega potujčevalnega namena. Od Križade gre meja preko potoka Reke zopet v strmino, objame slovenski zaselek Barbano, spadajočo pod Fojano (obč. Bilj ana), in krene potem proti jugu. Jezikovno mejo tvori tu občinska meja med Medano in Bračanom do krminske občinske meje. V krminski Gori prebiva dokaj Slovencev; priselili so se iz Brd. Osamosvojili so sc prej bivši koloni, prihranili si nekaj imetja in s tem nakupili te kmetije in parcelirana zemljišča. Otroci teh družin zahajajo v narodno šolo družbe sv. C. in M. v Krm in u. V par hišah pri S a bi d i so razen tiste pod cesto tudi Slovenci. Od tu gre meja nekaj časa ob skladovni cesti, potem se obrne v vzhodno smer ob cesti, ki vodi proti Vi polža m, dalje tvori jezikovno mejo glavar-stvena meja do bližine Ločnika. Ob gradu BI a n c h is je nekaj kmetskih poslopij. Koloni so vsi Lahi, tam pa tam je naseljen kak Slovenec, ki pa pošilja svoje otroke navadno v Vipolže v šolo. Pokrajina od krminske ceste proti Medani do pod Vipolž je, kar je je v ravnini, bolj močvirnata. Ta kraj imenujejo tudi „palud“ t. j. močvir. Na samem stoji cerkvica sv. Marka blizu ceste od Vipolž proti Moši. Kmalu nad Ločni ko m pa so že prve slovenske hiše zaselka Gradišku te. Preko železniške proge gre meja do državne ceste, kjer je nekaj laških in slovenskih hiš in tako pridemo do Soče. Od tu dalje tvori mejo Soča do Peto vel j. V Petovljah je 5 hiš in so sami Slovenci, po večini so uslužbenci železniške postaje v Rubijah. Njihovi otroci obiskujejo šolo v Gabri j ah. Spadajo sicer pod laško občino Zagrad, v cerkvenem oziru pa pod Zdrav -ščino. V bližnjem zaselku Boški ni so tudi Slovenci. Jezikovna meja gre od tu dalje proti vzhodu na Kras. Del glavarstvene meje goriške in tržiške tvori nekaj časa jezikovno mejo. Tu je svet bolj osamljen. Posameznih hiš ni skoro nič, kot skupno v laški vasi St. Martinu in večji slovenski občini Doberdobu. O St. Martinu sem poročal v lanskem spisu. Od glavarstvene meje tržiške se odcepi jezikovna meja ob občinski meji doberdobski, ki je bila včasih tudi meja beneške republike. Napis „ Confin vene-zian“ na kamnu postavljenem v zid nam svedoči to. Zaselek Poljane (Marcottini ali Villa raspa) spada pod Doberdob, ima 14 hiš in 61 prebivalcev, ki so sami Slovenci. Od Doberdoba dalje pride jezikovna meja do mlina Prelazu o (Pietra rossa), drugih hiš ni tu. Ob potoku L o kavču, ki se vije po močvirnati dolinici, je nekaj mlinov, kjer so prebivalci Slovenci. Zaselek Sabliči je tudi slovenski in spada pod Devin. Jezikovna meja preide železniško progo in gre dalje ob potoku Lokavcu do njegovega izliva v Jadransko morje. Tako sem v kratkem očrtu podal opis jezikovne meje na Goriškem. V gotovi svesti smo si, da se naše meje ohranijo trdne in krepke in da bodo res pravi branik proti prodiranju narodnih nasprotnikov. R. Orel. Nova šola družbe sv. C. in M. v Gorici. Italijanski nevarnosti se je pridružila v Gorici nemška, ko je stekla turska železnica. Ob novem državnem kolodvoru na severni strani goriškega mesta so jele rasti naselbine in med njimi sta se kmalu pojavili italijanska Legina in nemška schulvereinska potujčevalnica — dve pasti drobni slovenski deci, ki so jej iz tega mestnega oddelka slovenskega „ Šolskega doma“ zavodi preoddaljcni, potujčevalnici pa tako blizu. Ko so se čezdalje glasneje ponavljali pozivi go riške moške podružnice sv. C. in M. za pomoč in zahtevali vsaj ustanovitev otroškega vrtca, je sklenilo družbeno vodstvo postaviti blizu goriškega državnega kolodvora poslopje za šolo in otroški vrtec. V 202. vodstveni seji dne 3. sušca 1910 je dozorel ukrep, da se kupi primerno stavbišče potem, ko se je bil odklonil nasvet radi nakupa neke stare hiše, ki se je skazala za šolo nerabna. V naslednji seji dne 11. velikega travna 1910 je naznanil g. družbeni prvomestnik, da je svet „na Blanči“ kupljen. S prijaznim posredovanjem gg. drja Dereanija in profesorja Mastnaka ga je prodal družbi neki Italijan za 6105 K. Goriški Slovenci so radostno pozdravili vest, da se njihovo lepo razvito narodno šolstvo pomnoži s prosvetno trdnjavo branečo najogroženejšo obmestno točko. Na vodstveno prošnjo je izvolila goriška moška podružnica stavbni odbor, ki mu je bil načelnik c. kr. sodni svetnik v p. g. Josip Kovač — poleg vodstvenega člana g. drja Ernesta Dereanija sc je ta gospod največ trudil, da se je mogla tako kmalu izvršiti namerjana stavba — odborniki so bili gg.: I. Čibej, trgovec z lesom, Vinko Čuk, zemljeknjižni knjigovodja in Fr. Strnad, ravnatelj v p. Stavbni odbor je šel na delo in oskrbel najprej načrte in proračune, ki jih je naredil g. J. Mozetič, a pregledal neki stavbni veščak v Ljubljani. S pogodbo od 21. svečana 1911 je oddalo vodstvo družbe sv. C. in M. vso stavbo za pavšalno vsoto 39.200 K tvrdki bratov Mozetičev, ki sta se zavezala dovršiti zgradbo nove šole po veljavnih predpisih trpežno in lično in pri goriškem mestnem magistratu sama na svoje troške preskrbeti stavbno dovoljenje. Poleg drugih pogojev se je določil obrok dovršitvi 1. dan velikega srpana 1911. V vodstvenem imenu je nadzoroval stavbo gori navedeni odbor, ki mu je bil nalog paziti, da se je zidanje izvrševalo točno po načrtu, da se je rabilo dobro gradivo in da je šlo delo točno izpod rok. Vrhovno nadzorstvo zgradbe si je pridržalo družbeno vodstvo. Stavbenika Mozetiča sta pričela z delom dne 27. svečana 1911. Dne 21. malega travna je dospela stavba do 1. nadstropja. Zgradba je pod konec rožnika toliko napredovala, da je moglo družbeno vodstvo prositi goriški mestni šolski svet ogleda, ki se je izvršil dne 20. malega srpana in se ga je vdeležil družbeni prvo-mestnik vladni svetnik g. Andrej Senekovič. Zaradi dveh malenkostnih nedostatkov je mestni šolski svet odrekel uporabno dovoljenje in zakrivil, da je otvoritev vrtca in šole zakesnela. Še le dne 14. kimavca zvečer je prišel g. drju Dereaniju v roke goriškega mestnega magistrata dekret, odobrujoč stavbo za šolo pod pogojem, da se popravita na ogledu grajani hibi. Nato se je družbeno vodstvo brzojavno obrnilo na namestništvo v Trst in s posredovanjem državnega poslanca g. drja O. Rybara izposlovalo dovoljenje deželnega šolskega sveta za otvoritev 1. razreda mešane ljudske šole in otroškega vrtca na Blanči v Gorici. Za razpisano službo učitelja voditelja sc je oglasilo 17 prosilcev in 1 prosilka, za službo vrtnarice 9 prosilk. Družbeno vodstvo je v seji dne 6. kimavca 1911 imenovalo dotedanjega dornberškega učitelja g. Rudolfa Žnidarčiča za prvo imenovano službo, Narodna šola in vrtec družbe sv. C. in M. na Blanci v Gorici, otvorjcna dne 24. kimavca 1911. vrtnarico pa gčno Kristino KI ju novo. Katehet novi šoli je postal kapucin g. o. Marko Fišer. Notranjo opravo šole je stavbni odbor omislil na družbene stroške pri goriških obrtnikih. Vodstvo je poslalo tja v dar prejetih 27 šolskih klopi in nekaj drugih potrebščin, ostale klopi je izgotovila solkanska tvrdka „Solcaneum“. Šola na Blanci se je blagoslovila v nedeljo dne 24. kimavca 1911 v navzočnosti državnih poslancev gg. drja Ant. Gregorčiča in Josipa Fona, stavbnega odbora, zastopnikov obeh C. M. podružnic, učiteljstva in mnogih drugili odličnih oseb. Po blago-slovljenju je imel pomenljiv govor vodstveni član g. dr. E. Dere a ni. Šolsko leto se je pričelo s sveto mašo dne 25. kimavca; na ta dan popoldne seje jelo poučevati. V prvi razred (drugi se otvori prihodnje leto) je bilo vpisanih do 3. dne vinotoka 15 dečkov in 7 deklic, v otroški vrtec pa 28 dečkov in 32 deklic. Družba C. in M. je sprejela torej tu 82 slovenskih otrok v svoje krilo. Število bi bilo večje, ako bi sc bila mogla šola otvoriti o pravem času. Prihodnje leto bo gotovo obilnejša žetev. „N a r o d n a šola“ — tak napis nosi pravkar zgrajena lična enonadstropna hiša na Blanči blizu državnega kolodvora (via della barriera), dolga 15’43 m, široka 16-42 m, z majhnim vrtom spredaj in s prostornim dvoriščem (gl. sliko). V ta dom se zateka vsak dan mladež, ki bi bila morda sicer izgubljena slovenskemu narodu ali bi jej bilo vsaj obteženo redno pohajanje oddaljenih slovenskih šol v mestu. Z zavestjo, da je zopet izvršila lep kos narodno obrambnega dela, se ozira družba sv. C. in M. na svoj novi zavod, uver-jena, da novci, kijih je štela zanj, prineso tisočerne obresti. Nova šola na Blanči v Gorici je dokaz, da naša družba vestno izvaja nalogo izročeno jej od narodno čutečih Slovencev in da je dostojna vsestranske podpore in požrtvovalnosti. ~zsr zs---- Vestnik zs 'jj družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. S' % XXVL 0 l«l fl Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXVI. velika skupščina dne 10. kimavca 1911 v Tržiču. Sprejem. Slovenske trobojnice — znaki narodne prebujenosti — so pozdravljale rncdpotoma mnogokod skupščinarje vozeče se po gorenjski in obstranski tržiški progi z jutranjim vlakom dne 10. ki-mavca 1911. Ko se je bil ustavil — pripeljal je kakih tristo gostov —, so zagrmeli topiči na nasprotni gori, ob tržiškem kolodvoru pa se je razvil krasen prizor. Skupščinarje so prišli pozdravit pod vodstvom gčne. vrtnarice Ivanke Kastelčeve gojenci tržiškega družbenega vrtca s slovenskimi zastavicami v rokah; poleg njih se je razvrstil tržiški Sokol in ondotno Bralno društvo z zastavo. Pevski zbor iz Kranja je zapel nato C. M. družbe geslo: Mal položi dar domu na altar! Starosta Sokola, predsednik Bralnega društva in C. M. podružnice za Tržič in okolico, voditelj tržiških Slovencev g. notar Matija Marinček je potem z naslednjim iz srca prikipevšim In v srca vseh navzočnih segajočim govorom pozdravil skupščinarje: O. prvomestnik in gg. skupščinarji! V imenu tukajšnje podružnice sv. C. in M., v imenu Bralnega društva in telovadnega društva Sokola vas pozdravljam kar najiskreneje. Novice, da hoče družba letos zborovati v našem kraju, smo se iz srca razveselili. Hrepeneč in koprneč smo pričakovali dneva, ki nam pripelje slovenske križarje. Pričakovali smo vas, kakor pričakujejo modre device svojega ženina s svetilkami napolnjenimi z oljem. Ko vam sedaj stiskamo roke, nam srce plameni in prekipeva od veselja in ljubezni, kajti tudi nas izpodjeda gorečnost za čast hiše družbe SV' C. in M. Veseli nas, da je družba letos izbrala Tržič za svojo veliko skupščino. S tem podkrepite tukajšnje slovenstvo, ki je tako rekoč pred kratkim shodilo, podkurite in podnetite našo rodoljubno vnemo v plameneč kres. Tu v Tržiču počiva tisti, ki ni mogel umreti kakor stara Šibila, da so prinesli mu z doma prsti; tu po-viva rajni inžener Viljem Polak. Ta plemeniti rodoljub nam je Pokazal pot, po kateri moramo iti, pot, po kateri sta krenila tudi Karol Kotnik in Marija Vilharjeva. Oj, da bi bila družba slovcn- 5* skelim narodu kakor tista volkulja, ki je s svojim mlekom dojila Romula in Roma, kakor tista Egipčanka, ki je iz vode otela Mojzesa, da je peljal svoj narod v obljubljeno deželo, kakor Judit, ki je odsekala Holofernu glavo in tako rešila svoje ljudstvo. O cesarici Mariji Tereziji se pripoveduje, da, ko so jo stiskali sovražniki od vseh strani, se je prikazala na posvetovanju ogrskih plemičev držeč v rokah svojega sinčka in milo tožila svojo stisko in bol. Tako drži naša družba zatirani slovenski narod v svojih rokah in milo prosi podpore in pomoči. Ogrski plemiči so zaklicali vMariji Tereziji: „Moriamur pro rege nostro!“ — mi pa zakličimo: Živimo iri mrimo za družbo sv. C. in M. in po njej za slovenski narod! Živela družba 1 Temu prekrasnemu pozdravu je odgovoril prvomestnik družbe sv. C. in M. vladni svetnik g. Andrej Senekovič: Velecenjeni 1 Povabilu, da bi družba letos zborovala v Tržiču, se je vodstvo rade volje odzvalo. Vzrokov za to je bilo več. V prvi vrsti je bil pač vzrok ta, da se slovenski narod pokloni in obišče gomilo moža, ki je bil prvi naš mecen, moža, ki je svoje velikansko imetje daroval družbi, katera naj obrača obresti tega denarja v prid slovenskemu narodu. Dal Bog, da bi se besede in nadc, ki jih je izrazil g. govornik v svojem pozdravu, izpolnile čim prej in da bi družba danes v Tržiču s svojo navzočnostjo in zborovanjem še bolj vzbudila narodno zavest v vaših srcih, da se oklepate družbe še nadalje in v še večji meri kakor doslej. V imenu odbora vas zagotavljam, da bode storil vse, kar je v njegovi moči, da se reši slovenska deca potujčenja. Dovolite, da se vam iskreno zahvalim za prijazni pozdrav. Pred prvonrestnika so stopili nato trije otročiči, gojenci družbenega vrtca — deklici ob straneh s trobojnicami v rokah, deček Slavko Jelence v sredi s krasnim šopkom, ki ga je izročil prvomestniku in hkratu z otroškim, a zavednim ponosom izrekel zahvalo družbi sv. C. in M. Prvomestnik sc mu je zahvalil rekoč: Za prijazni pozdrav tvoj srčno želim, da bi postal mož, krepak mož in srčan, ki bode deloval v svojem krogu, naj bode to ali to, vse svoje življenje za narod in domovino. Hvala vama, deklici, ki sta prišli z zastavo pozdravit družbo sv. C. in M. Ostanita vedno vrli devi slovenski, kakor poje narodna pesem: Slovenka sem, tako je mati djala, ko me je dete pestovala. Na grobu mecena Viljema Polaka. Razvrstivši sc v lep sprevod so krenili potem skupščinarji s kolodvora proti župni cerkvi, kjer se nahaja pokopališče in na njem ena najdražjih slovenskih gomil — grob slavnega družbenega dobrotnika Viljema Polaka. Gredoče skozi trg so jih pozdravljale trobojnice z mnogih hiš in trije slavoloki ozaljšani s pomenljivimi napisi in s slovenskimi zastavami. Na pokopališču se je zbrala množica domačinov in izven-tržiških skupščinarjev. Svečana tihota je zavladala, ko je zapel pevski zbor ubrano žalostinko: Usliši nas, Gospod 1 . . . Resne misli je vzbudil potem družbeni nadzornik g. profesor dr. Fran Ilešič z dovršenim, globokočutnim govorom: Tužno veseli zbor! ali smo res namerili prve svoje korake med grobove, ki v črnih svojih teminah uničujejo beli dan življenja? ali se morda posvečamo smrti? Z grobovi je tako, kakor z ljudmi. Eden je stnrt, drugi življenje. Življenje je grob Viljema Polaka. Ob takih grobovih zidajo svetišča i.i ob grobu Viljema Polaka si slovenski dom, slovenski narod zida svoj hram. Tega hrama strop je divno podnebesje častni altar je zeleno brdo naše in dolina, a kadilo, to je hvaležnost našili duš, duš onih malih, ki se igrajo v vrtcih ne razločuje istine od sanj, hvaležnost onih malih, ki sc vzgajajo na naravni podlagi materinega jezika v šolah, hvaležnost vseli revnih in ubogih in od starosti onemoglih, hvaležnost junakov, ki kljubujejo nevihtam življenja. Moči bi radi, zato se hvaležno klanjamo v tem slovenskem domu. — Zamolkel glas pa čujem iz tega groba in ta zamolkel glas nam govori: Ako idealu verno služit gredeš, s čistim srcem treba ti služiti. Ako si zagrešil in se tvoje dete odtujuje svojemu pokolenju, pokesaj se danes in delotvorno izpremeni se! Ako si zagrešil, pa si svojemu sinku vzel voljo za delo, vzel silo za trud, pokesaj se danes in se izpremeni! Ako prežimo gledaš na siromake in delavce, pokesaj se danes in se izpremeni! Ako v svojem lastnem srcu ne čutiš ljubezni do slovenskega naroda, pokesaj se danes na mojem grobu in se izpremeni! — Sklepam. V znamenju te moči, ki nam jo danes daje duh Viljema Polaka, hočem položiti na njegov grob kot znak globoke hvaležnosti družbe sv. C. in M. in vsega slovenskega naroda ta le venec ter končujem: Živim moč, mrtvim slava! Viljemu Polaku trikrat slava! Otvoritev. Skupščina je zborovala v dvorani Bastljeve restavracije ob navzočnosti mnogih slovenskih gospa, gospodičen in gg.: drž. poslanca dr. Rybafa, dež. poslancev drja. Wiifana, Gangla, drja. Novaka, drja. Tavčarja, drja. Trillerja, višjesodnega svetnika Višnikarja, novomeškega župana drja. Schegule, zastopnikov obmorske slovenske trdnjave Devina in narodne voditeljice gospe Dimnikove iz Trbovelj, Id jih je pozdravil z drugimi zborovalci vred prvomestnik in otvoril skupščino ob 11. uri dopoldne. Predstavil je skupščini vladnega komisarja. Govor prvomestnikov. Naša družba je letos končala 26. leto svojega obstanka. V tem času se ni postarala; mlada je še in se mladi od leta do leta. Svoje korenine razpošilja in raztezuje v vse kraje naše slovenske zemlje ter dobiva od leta do leta v širših krogih svoje podpornike; saj pa jih je tudi potrebna. Naval naših nasprotnikov je od dne do dne hujši. Kakor ste brali v današnjih in včerajšnjih časnikih, se posvetujejo naši nasprotniki ravno sedaj v Celju, kako bi nas odtrgali od naše slovenske zemlje, spodili nas iz tistih krajev, kjer smo bili rojeni, s tiste pedi zemlje, ki so jo naši pradedje podedovali in obdelovali. Mi smo prisiljeni delati temu navalu nasproti. Sovražnik ustanavlja šolo za šolo v naših obmejnih krajih, bodisi da bivajo ondi Nemci, bodisi da jih je premalo. Ako jih ni zadosti, kar je skoro povsod, kličejo v te šole naše slovenske otroke, da jih ponemčujejo; in ako slovenskih otrok ni dovolj, pa pošiljajo v naše kraje nemške otroke na rejo in hočejo na ta način uvesti nemštvo na naših tleh. Tako je storil sovražnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kjer so ti otroci baje celo češkega pokolenja 7. Dunaja. Treba torej, da tudi naša družba ustanavlja kolikor mogoče veliko šol. Jaz trdim, da je šolska izobrazba prvi in glavni temelj za razvoj narodnega navdušenja. (Tako je.) Kdor sc v rani mladosti ne uči spoštovati materinega jezika, se ga tudi pozneje ne bode naučil več. V nemških šolah delujejo učitelji, ki so za svoje nemštvo navdušeni in znajo tudi naše otroke navdušiti za ta jezik. Pripravijo jih tako daleč, da otroci zaničujejo svoj lastni materin jezik. V Trstu sem imel priliko slišati od delavcev bridke pritožbe zaradi otrok. Oče in mati sta Slovenca, otrok pa zahaja v laške šole in se navzame toliko laškega duha, da noče več s svojimi starši občevati slovensko in da jih zaničuje in zasramuje, ako sc med seboj pogovarjajo slovensko. (Žalostno!) Kdor je v mladosti zahajal v nemške šole, ne postane nikdar zaveden Slovenec, če se ga tudi pozneje privabi v izobraževalno in telovadno društvo. Ne razumem, kako se morejo pri nas najti ljudje, ki nasprotujejo naši družbi, katera si stavi samo nalogo ustanavljati otroške vrtce in vzdrževati ljudske šole ter na ta način reševati naš narod. Seveda pravijo ti ljudje, da jim je naša družba prcliberalna, da hočemo odpraviti iz šole križ in dostavljajo v isti sapi, kakor da bilo to nekaj posebnega: .pa ga ne morejo". Meni sc ti ljudje dozdevajo, kakor da bi sc jaz sprehajal s kakim znancem in bi mi ta na enkrat rekel: „Ti si tat, ti si morilec!", pa bi ga jaz vprašal, zakaj mi daje taka imena, ko vendar nisem nikogar umoril, nikogar okradel; on pa bi mi odvrnil: „Če še nisi storil tega, morda bodeš; to je vse mogoče; morda ti še koga umoriš, koga okradeš." Jaz za svojo osebo pozdravljam vsako družbo, ki se ustanavlja poleg nas in hoče delovati poleg nas na šolskem polju. Ako ustanovi n. pr. naša družba recimo 20 ali 30 šol in ako ustanovita Slovenska straža in Šolsko društvo za Koroško 40 slovenskih šol, jih bodemo imeli 60 ali 70; a še vseh teh bo premalo, če hočemo ustaviti napredovanje naših nasprotnikov, če hočemo povsod delovati z istim uspehom, katerega si vsi želimo. Konstatujem, da ima naša družba navzlic mnogoštevilnim neprijateljem vedno več prijateljev in podpornikov v vseh slojih ljudstva od nežne mladosti do 'sive starosti. Zahvaljujem se v imenu vodstva vsem tem, ki so nas v preteklem letu podpirali. Zahvaljujem se zlasti vrlemu slovenskemu ženstvu, ki stoji pri naših prireditvah povsod na prvem mestu. Kadar se naše slovensko ženstvo poprime delovanja za družbo, smemo z gotovostjo računati na velik moralni in gmotni uspeh. (Živelo!) Vzor slovenskih žen je dobila družba v gospe Mariji Vilharjevi, ki je dne 11. prosinca t. 1. v Šiški za večno zatisnila oči. Na smrtni postelji je volila 112.400 K naši družbi pod pogojem, da postane družba lastnica tega imetja po smrti njenega še živečega moža. Ta blaga žena bodi vzor tudi nam drugim. Kdor more in kdor lahko kaj da, naj se spominja naše ljubljene družbe pri vsaki priliki, tudi na smrtni postelji. Delavnost odborova bi ne imela nikoli tistih uspehov, kakor jih ima, ako bi vodstvu ne stalo na strani narodno napredno časopisje. Listi, kakor „Slov. Branik", „Slov. Narod", »Edinost", »Jutro", »Soča" in še nekateri drugi so vsak čas pripravljeni objavljati beležke, ki jih dobivajo, in tudi zbirati denar za družbo. Zlasti »Edinost" in »Slov. Narod" izhajata pač redko kdaj, da bi ne imela vsaj kakega malega daru izkazanega na korist naše družbe. (Živio!) Čutim se dolžnega, da se javno v imenu družbe, kakor tudi gotovo v Vašem imenu, č. skupščinarji, slovenskemu časopisju prisrčno zahvalim. Pristavljam seveda prošnjo, da bi nam to časopisje ostalo tudi še v naprej tako naklonjeno; le tako moremo priti do smotra, ki si ga stavimo. Kako se ceni delovanje družbe in njena važnost, nam dokazujejo tudi rojaki živeči daleč od nas v tuji Amerik i. Leta in leta zbirajo denar za našo družbo, ga pošiljajo nam in ustanavljajo svoje podružnice. Pošiljatve spremljajo z dopisi, ki jih navadno tudi objavljamo, take vsebine, da včasih postanejo solzne oči, ko jih beremo, kajti v njih se javlja tako domoljubje, kakor malo kje. Nemila in kruta smrt nam je tudi preteklo leto odtegnila marsikaterega prijatelja in podpornika. Naštevati mi vseh imen ni mogoče, a mnogi izmed njih so se spomnili, predno so zapustili ja svet. naše družbe ter jej dali različna volila. Izmed volil, ki jih jn družba prejela od lanske skupščine do danes, naj omenim le naslednja: Janko Trček iz Ljubljane nam je zapustil 2000 K, Peter Medič iz Ljubljane 100 K, gčna Beti Nollijeva 200 K, župnik Ivan Černe iz Barkovelj 1163 K, sodni oficijal Ivan Zizl iz Tržiča 400 K, Mihael Baloh iz Brežic 500 K; kot velikanski dar sem že omenil volilo gospe Marije Vilharjeve v znesku 112.400 K. Preminili so v preteklem letu tudi drugi naši Pnjatelji in zanesljivi podporniki n. pr. Anton Kozlevčar, železniški uradnik v Trstu, Andrej Širok, šolski vodja v Trstu, ki je preminil kot res priden delavec na šolskem polju in zanesljiv podpornik. V Slovenski bistrici je umrl Fran Krulc, predsednik tamošnje Podružnice. V Mirni pri Gorici je umrla gdčna Natalija Jakilova, “na sama in starši so bili vedno naši zvesti podporniki. Poživljam "as, da zakličete vsem našim dobrotnikom in podpornikom, ki so sc preselili s tega sveta: Slava njih spominu! (Občinstvo je vstalo 'n trikrat vzkliknilo: Slava!) O denarnem gibanju bo poročal g. blagajnik. Omeniti moram le nekatera dejstva. Odbor opazuje z žalostjo, da se je začelo razpečavanje družbenih razglednic in kolkov izdatno zmanjševati in tudi drugo družbeno blago se ne prodaja v isti meri, kakor prej. Res je, da imamo dandanašnji povsod, skoro v vsaki vasi razglednice različnih vrst, nekatere celo umetniške vrednosti; res je, da se nahajajo različni kolki, ki se prodajajo v prid raznim drugim društvom; ali kdor kupuje družbene razglednice, če tudi nimajo velike umetniške vrednosti, podpira s tem družbo, ne da bi sam čutil. Ako se razproda nekaj tisoč razglednic na leto, ima družba od tega že lep dobiček. Lani sem opazil, da so nekateri o priliki smrti svojih sorodnikov, znancev in prijateljev naklonili družbi podporo v tej ali oni obliki namesto vencev in cvetic na grob ali krsto svojih znancev. Na ta način je družba dobila že precej dohodkov. Krasne so cvetice, ki jih polagamo na grobove svojih dragih, ali te cvetke umro in zvenejo v najkrajšem času. Ako pa, ljubi moj! podaš darilo družbi namesto tega cvetja, bode to darilo prinašalo sadove še v poznih, poznih časih. Pripominjam le, da so prijatelji rajnega dež. oficijala Štefana Pogačnika zložili en kamen za obrambni sklad. Prav tako je prejela družba povodom smrti gčne Natalije Jakilove pokroviteljnino v znesku 200 K. Prosim, da bi sc ta lepa navada tudi v bodočnosti širila. Prosim nadalje, da bi se tudi razpečavanje družbenega blaga, bodisi da ga družba sama zalaga, ali da zalagajo drugi, bolj in bolj širilo, posebno narodni kolki in razglednice. S tem, da prilepim na svoje pismo narodni kolek, dokazujem že na zunaj, da scin prijatelj naše šolske družbe, da mi je mar vzgoja naše slovenske decc. — Prvomestnik je nato prečital pozdrava Češke osrednje Matice šolske in družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Prvi slove: Č. 15315/911. Slavna družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vybor Ustredni, Matice Školske dčkuje Vam, velevaženi panove, za vzacne pozvani k vyznamne Vaši valne hromadč, svolane za rok 1910 a pfeje prubčhu a vysledkutn Vašeho valneho shrornaždčni nejlcpšiho zdaru a trvaleho uspčehu. Za po-sledni obdobi činnosti Ustrčdni Matice Školskč zasilamc k informaci nčktere tiskopisy, jakož i posledni jubilejni vyročni zpravu a dčku-jeme za publikace Vaše, jlchž si nad jine cenlmc. Pfejicc, aby narodnfi obrannž snahy Vaše provazeny byly zdarem nejhojnčjšim, vzkazujeme projev uprimnd svč ucty a opravdove oddanosti. V Praze, dne 5. žari 1911. V. Broj. Frant. Kneidl. Z juga je prišel brzojavni pozdrav: Družba sv. Cirila in Metoda, Tržič. Zapriječeni žalimo, što ne možemo prisostvovati skupštini naše posestrimc slovenske družbe. Želeči najbolji uspjeh pozdravljamo slavni odbor, pozdravljamo i slovensko braču. Živeli! Ravnateljstvo družbe sv. Cirila i Metoda za Istru. — Oba bratska pozdrava sta bila odušcvljcno sprejeta. Nato je prebral g. profesor dr. Janko Slebinger: Tajnikovo poročilo. Slavna skupščina! Delovanje naše prve vseslovenske obrambne organizacije pod praporom slovanskih blagovestnikov sv. C. in M. je javnosti vedno odprta knjiga; o njem poroča redno naše napredno časopisje, posebno mesečni vestnik naših pokrajin »Slovenski Branik". Zato prav lahko sledim javno izraženi želji, da naj bodo oficijalna vodstvena poročila na skupščini kratka, in se omejim na suha dejstva, na splošni pregled o delovanju podružnic in o družbenem delovanju za naše narodno šolstvo. Glavna opora naše družbe so njene podružnice, ki so postale središče narodnega gibanja; okoli njih se zbira hrabra četa pogumnih borilcev za napredek in izobraženost našega naroda. Od lanske jubilejne skupščine se je na Kranjskem ustanovilo sedem novih podružnic (Col nad Vipavo, Knežak, Nanos, Planina, Stari trg-Predgrad, Šent Janž na Dolenjskem in Št. Vid pri Vipavi). Imamo torej delavnih 98. Letos še niso naznanile vse podružnice števila svojih članov, ako vzamemo pri teh lansko število — a marsikatera jih je pomnožila — štejemo letos na Kranjskem okoli 7700 članov, torej nad tisoč več kakor lani. Pomisliti treba, da je na število članov posebno v vinorodnih krajih neugodno vplivala lanska slaba letina, nekaj pa je seveda pripomoglo tudi brezvestno hujskanje lastnih bratov. — Podružniško življenje na Štajerskem kaže istotako napredek; ustanovilo sc je nanovo deset podružnic, že potrjene so tri, kjer se pa še ni vršil ustanovni občni zbor; vseli delujočih podružnic je sedaj na Štajerskem 68, dveh (v Šoštanju in Gornji Radgoni) se še ni posrečilo vzbuditi iz spanja. — Žalostno sliko nam kaže Koroška, kjer je odrevenelo skoraj vsako zanimanje za družbo. Le razumništvo po mestih in posamezni, samostojno misleči rodoljubi so ostali družbi zvesti. Izmed vseh koroških podružnic jih živi le osem, dočim jih je bilo predlani vsaj na papirju še 16. Živeče, ali vsaj nekoliko delavne podružnice so: Beljak, Blače-Loče, Borovlje, Celovec, Glinje. Kotmara vas, Prevalje in Tolsti vrh. — Lepo tolažbo nam nudi Goriška, kjer je bilo kljub slabi letini mogoče ustanoviti sedem novih podružnic, večinoma na kmetih (Devin, Tomaj-Dutovlje z okolico, Kred, Sv. Križ-Dobravlje, Selo-Vrtovin, Štanjel na Krasu in Volčja Draga-Vogrsko), tako da štejemo na Goriškem 42 delavnih podružnic z okroglo 4600 člani. — Na Tržaškem je družbi priraslo pet novih podružnic (Lonjer, Sv. Mar. Magdalena Zgornja, Prosek, Vrdelca in Breg pri Trstu) in tako se je pomnožilo število članov približno za 550. — Tudi obe podružnici v Istri (Klanec-Ocizla-Materija in Kozina in okolica) sta glede števila članov in delovanja na višini. — Ne smemo pozabiti v prid družbe izredno delavnih ameriških Slovencev s svojim 36 podružnicami, katerih ustrojba je samostalna in od družbene centrale v Ljubljani neodvisna Vseh v naših podružnicah včlanjenih prijateljev in prijateljic je torej nad 17 tisoč! Na Goriškem so oživljene vse podružnice, na Kranj- skem jih še nekaj spi v krajih, kjer na probujo sploh ni več misliti. V podružnice se je prineslo tudi nekaj vzgojne in izobraževalne vsebine; njena vrednost in njeni uspehi se ne dajo izraziti s številkami. Stik podružnic s centralo sta ohranjala oba družbena potovalna učitelja, ki sta vršila svojo nalogo sporazumno z vodstvom vestno. Vsa ta požrtvovalna delavnost podružnic in ostalih dobrotnikov naše družbe je bila potrebna, da more družba vzdrževati svoje zavode, v katerih se mladina vzgaja in poučuje po zdravih načelih pedagogike in didaktike. Letos je imela družba 3045 slovenskih otrok v svojem varnem okrilju, da jih ni utonilo v nenasitnih valovih germanstva in italijanstva. Družba je namreč vzdrževala 20 otroških vrtcev s 1329 otroki in sedem ljudskih šol z 32 razredi, ki jih je obiskovalo 1710 otrok, torej skupno za 354 več kakor lani. Na vseh družbenih šolah poučuje 12 moških, 22 ženskih učiteljskih moči, pet katehetov in 20 vrtnaric, tedaj vseh 57. Naše šolstvo sc lepo razvija, le žal, da ni bilo mogoče vsem potrebam, deloma tudi prav nujnim, vsakokrat ustreči. Glavno pozornost je obrnila družba tudi letos tržaškim Slovencem, ki so pri zadnjem ljudskem štetju in državnozborskih volitvah tako sijajno pokazali svojo narodno zavest. In tem najzvestejšim svojim podanikom, čuvajem sinje Adrijc, ne privošči država niti tega, kar uživa peščica Nemcev v Trstu! Otvorili smo tu v tekočem letu dva nova razreda, toda pokazalo se je takoj, da bi zadostile najnujnišim narodnim potrebam v Trstu tri deške in tri dekliške osemrazrednice. V 21 razredih smo imeli letos 1465 otrok, 652 učencev in 813 učenk, 342 več kakor lani. Naše šolsko poslopje v Trstu je bilo podobno podrtiji. Nujna potreba po novi stavbi je dovedla družbo do sklepa, zgraditi pri Sv. Jakobu v Trstu trinadstropno moderno in prostorno stavbo z 22 šolskimi sobami, za kar je dal mestni magistrat že svoje dovoljenje. Tako se je uresničila tržaškim Slovencem najsrčnejša želja in umljivi so izrazi hvaležnosti do naše družbe, „ki nas že vrsto let kakor skrbna in ljubeča mati obsiplje z dobrotami, ki, ne plašeč sc nikakih žrtev, drži svojo darežljivo roko zaščitnico nad našo mladino, tem jamstvom naše bodočnosti" („Edinost“ v št. 245). — Da zadosti družba vsaj deloma tudi goriškim zahtevam, je razen že obstoječe dvorazrednice v Krminu letos sezidala v bližini drž. kolodvora — na Blanči v Gorici enonadstropno poslopje, namenjeno otroškemu vrtcu in dvo-razrednici, ki se otvorl že letošnjo jesen. — Na Koroškem imamo štirirazrednico v St. Rupertu pri Velikovcu, katero je obiskovalo to leto 66 učencev in 111 učenk, torej smo od lani nazadovali za 7 otrok. Vzroki nazadovanja so različni; med drugimi seveda tudi to, ker šola nima pravice javnosti in pa narodna mlačnost gotovih krogov. In tako sc je bati, da bodo ne po lastni krivdi družbe mogoče ogromne materijalne žrtve ostale brezplodne. — Družba hoče pomagati slovenskemu šolstvu na Koroškem, kar je pokazala z nakupom posestva v V o d i č j i v.asi, kjer namerava postavit novo trirazrcdnico. Še niso premagane ^vse zapreke, katere je na vali! smrtni naš sovražnik družbi na pot do smotra in priziv zaradi odbitja stavbenega dovoljenja še vedno ni rešen, akoravno je družba stavbena dela že oddala raznim podjetnikom. Koroškim Slovencem želimo, do spoznajo požrtvovalno in nesebično delo naše družbe in da se je oklenejo z rodoljubnim ognjem in pravim zaupanjem. Lepo se razvijajoči družbeni mešani dvorazrednici na Muti je deželni šolski svet v Gradcu potrdil pravico javnosti; sedaj je vpisanih 92 otrok, torej je število poskočilo. — Družba vzdržuje v Mariboru II. razred slovenske dekliške ljudske šole in otroški vrtec, ki sta v oskrbi šolskih sester. V Studencih pri Mariboru sezida družba šolsko poslopje za dva razreda, otroški vrtec in telovadnico. Mariborska podružnica podpira družbo pri tem delu požrtvovalno. Naj bi bil ta prepotrebni zavod kvas narodne probuje in zavesti v mariborski okolici! Uspehi družbenih šol so bili ugodni, ker se naše učiteljstvo zaveda svojega vzvišenega poklica v šoli, deluje pa tudi v javnem življenju za probujo in prosveto naroda. Da bo pa svoj poklic z veseljem vršilo, mora biti gmotno podprto, kar je vodstvo po svojih denarnih razmerah tudi storilo Razen ljudskih šol vzdržuje družba, kjer to zahtevajo soci-jalne in narodne razmere delavstva, tudi otroške vrtce, Da se naši vrtci povzdignejo in ljudstvu omilijo, je vodstvo pomagalo gmotno, da so se prirejale razne veselice, zlasti božičnice. Pri teli prireditvah so pridno sodelovale naše narodne dame, katerim bodi izrečena na tem mestu za njihov trud in vrlo rodoljubje javno zahvala! Vodstvenih sej je bilo od zadnje glavne skupščine devet in ožji odbor, ki je sprejel vse posle prejšnjega gospodarskega in šolskega odseka, sc je sešel osemkrat. Vodstvu ob strani je vestno delovalo pisarniško osobje, da so sc mogli mnogoštevilni posli redno in pravočasno izvršiti. Hvala vsem, ki delujete za prospeh naše družbe sv. C. in M.'. Poročilo blagajnikovo. Družbeni blagajnik g. notar Aleksander Hudovernik je, ko se nihče ni oglasil k razpravi o tajnikovem poročilu, poročal naslednje: Slavna velika skupščina! Ker imate, častiti skupščinarji, itak pismeni računski zaključek za leto 1910. na razpolago, dovolite mi le nekoliko pripomb. Ob vaši zavednosti in vaši ljubezni je družba sv. C. in M. tudi v minulem letu vrlo napredovala na vsej črti. Dohodki so presegli v minulem letu en milijon kron ter znašali K 1,043.65445, rednih stroškov pa smo imeli K 196.61591, torej Prebitka K 847.03854. V teh dohodkih je obsežena zapuščina Karola Kotnika, ki je znašala kosmato K 634.00(v41 in Viljema Polaka zapuščina v znesku K 177.896 06. Polakove zapuščine v znesku K 177.896'06 je vsled smrti njegove udove delni znesek K 149.36643 prost postni ter pristojajo od njega v zmislu zapustnikove oporoke družbi le vsakoletne obresti, dočim pristoja od delnega zneska K 28.529 63 še dosmrtni užitek njegovi sestri gčni Jeaneti Polakovi. Izplačana volila in zapuščinske pristojbine so znašale K 257.288. Redni dohodki sami ne glede na volila so znašali K 164.622 90, stroški pa K 196.615'91. Stroški presegajo torej redne dohodke za K 31.993 01. Ta nedostatek se je deloma pokril iz prebitka za leto 1909., deloma iz glavnice. Stroški leta 1909. so znašali K 174.103 95, torej smo imeli minulo leto K 22.511'96 več stroškov negol. 19"9. Podružnice so krepko delovale ter poslale glavnemu vodstvu K 61.16344, torej K 404P69 več, nego leta 1909. Po slovenskih časnikih smo prejeli K 716002. Prvenstvo v tem oziru pristoja „Slov. Narodu", ki je nabral in izkazal K 6699'40. Prodaja družbenega blaga se je dobro obnesla. Prodaja vžigalic nam je dala K 10.468 80, torej K 3286'40 več, nego leta 1909. Bolj pa bi se morali zanimati za družbene računske listke. Zahtevati bi jih morali v vsaki narodni gostilni in kavarni in dohodki bi se gotovo pomnožili. Tudi za narodni kolek je zanimanje nekoliko ponehalo, in vendar bi ga moral rabili vsak narodni Slovenec. Za obrambni sklad sc je nabralo 1910. leta K56.767T6 in znaša konec leta z naraslimi obrestmi vred K 87.038'66. Obrambni sklad, kakor tudi Polakov in Kotnikov sklad se posebe upravljajo, prav tako pokojninski sklad za učiteljsko osobje. Za obrambni sklad nedostaja samo še nekaj kamenov, da dosežemo število 1000. Naj bi se oglasili še tisti imoviti Slovenci, ki jih doslej pogrešamo med brambniki, da se završi število 1000. Želimo tudi, da naj bi tisti, ki so se oglasili za obrambni sklad, pa doslej še niso vplačali kamena, pričeli z vplačevanjem. Izmed večjih dohodkov minulega leta moram pohvalno omeniti čisti dohodek lanske jubilejne veselice v znesku K 12.45287 in prispevke ameriških Slovencev v znesku K 366T91. Dovolite mi, da tu izrečem damam iz vseli slovenskih pokrajin, na čelu jim naši znani dobrotnici gospe Franji dr. Tavčarjevi in vsein tistim, ki so prispevali k temu gmotnemu uspehu, našo najiskrenejšo zahvalo. — Nič manj priznanja ne gre našim bratom v Ameriki, ki si s težkim delom zaslužijo denar, pa se vendar o vsaki priliki spominjajo z obilnimi prispevki naše družbe. — Nehvaležno bi bilo, ako bi sc o tej priliki ne spominjali največje naše dobrotnice med slovenskimi ženami. Dne 11. prosinca t. 1. je zamrla ga. Marija Vilharjeva, ki je družbi zapustila vso svojo imovino in postala vredna vrstnica našima velikima mecenoma Viljemu Polaku in Karolu Kotniku. Družbi pripade iz njene zapuščine okroglih K 100.000, od katerih pa pristoja dosmrtni užitek njenemu soprogu g. Evgenu Vilharju. Večen spomin ohrani družba tej najplemcnitcjši slovenski ženi, ki je s svojim knežjim darom podprla družbo v njenem obrambnem delovanju. Slava njenemu spominu! Cista družbena imovina znaša konec leta 1910. K 963.995 47 ter se je pomnožila z ozirom na leto 1909. za K 650.931-84. Iz računskega zaključka posnemate, drage Slovenke in Slovenci! da je družbeni odbor skušal glede na sredstva, ki jih je imel na razpolago, ustreči vsem perečim potrebam na obrambnem polju. Družbo sv. C. in M. čakajo novi veliki stroški z ozirom na to, da letos otvori novo šolo v Gorici in prične stavbo nove prepotrebne šole v Trstu. Glede na ta nova velikanska izdatka znaša vsled proračuna za leto 1912. nedostatek K 544.400. Od vas, častiti skupščinarji, je torej odvisno, ali bo mogla družba tudi v bodoče zadostiti svoji vzvišeni nalogi. Apelujcm danes zopet na vas, ki uvažujete naše obrambno delo, da v svoji domovinski ljubezni ne zabite naše družbe. Spominjajte sc je o vsaki priliki s svojimi prispevki. Vaše delo ne bo zastonj. Hvaležen vam bo naš narod, ki ste ga pomagali okrepiti; hvaležna vam bo pa tudi vsa naša deca v ogroženih krajih, ki je v naših zavodih dobro spravljena, deca, ki ste jo rešili potujčenja in jo ohranili naši ogroženi domovini. Tudi blagajnikovo poročilo se je brez razprave vzelo z odobravanjem na znanje. Poročilo nadzoriiištva. Namesto drž. poslanca g. drja Vladimira Ravniharja, ki je bil zadržan radi draginjskega shoda državnih uslužbencev, je podal g. profesor dr. Fran Ilešič nastopno poročilo: Slavna skupščina! V imenu nadzorništva se usojam poročati, da je imelo nadzorništvo družbeno denarno poslovanje v stalnem pregledu deloma s tem, da se je nadzorništvo udeleževalo odbo-rovih sej, deloma s pregledovanjem knjig in s skontracijo blagajne od časa do časa. V posebno zadoščenje mi je, ko smem poročati, da je družbeno knjigovodstvo vzorno tako, da je iz pregledno vojenih knjig vsak čas mogoče razvideti stanje družbenega imetja. Enako je denarno poslovanje jako umno. S posredovanjem poštne hranilnice in z nalaganjem denarja v tekočem računu je vsak najmanjši družbi pripadli znesek takoj naložen plodonosno. Da ob tem položaju tudi nenadna skontracija ni podala niti najmanjše nepravilnosti, je upoštevati tem bolj, ker denarni promet družbe izkazuje jako visoke vsote. Zlasti moram potrditi, da v bilanci za leto 1910., predloženi slavnemu zboru, izkazani prejemki in izdatki ter izkazana družbena imovina najde svojo oporo tako v družbenih knjigah kakor v resničnem stanju blagajne. Zato v imenu nadzorništva stavim predlog ne samo, da se odboru podeli običajni absolu tori j, ampak da slavni zbor izreče svojo pohvalo tako odboru, kakor še posebe družbeni pisarni. Sklepom tega poročila se usojam poudariti to le: Res je da znaša danes družbena čista imovina blizu 1 milijon kron. Na tem lepem imetju se je družbi zahvaliti v prvi vrsti tistim po imenu znanim rodoljubom in rodoljubkam, ki so v idealni ljubezni do svojega rodu naklonili družbi naravnost kraljevski dar; zahvaliti mo ramo dalje izredno požrtvovalnost naroda slovenskega brez razlike stanu in sloja in zahvaliti ne nazadnje sedanje družbeno vodstvo, ki ume s tem imetjem gospodariti vestno in umno. Toda za slovenske razmere lepa vsota čiste imovine ne sme omejiti ali zmanjšati naše požrtvovalnosti. Redni izdatki za leto 1910. so znašali glasom bilance K 196.61591, torej blizu K 200.000, kar odgovarja kapitalizovano 5 milijonom kron. Najmanje toliko bi morala znašati družbena čista imovina, a ko naj iz njenih obresti vzdržujemo vse družbene zavode po današnjem stanju brez nadaljnjega poziva na požrtvovalnost naroda slovenskega; a ko pa hočemo svoj delokrog razširiti, pa še več. Zakaj le tedaj smemo reči, da se za trdni obstoj naših zavodov, šol in otroških vrtcev ni bati in da ima naše učiteljstvo v družbi zagotovljeno eksistenco, ako družbeno delovanje krije glavnica, koje obresti zadoščajo vsem rednim družbenim izdatkom. Donos sedanje čiste itnovinc, ki mora ostati nedotaknjena, krije komaj peti del družbenih izdatkov; pridobitev ostalih K 160.000 je še vedno vezana na radodarnost slovenskega naroda, ki mu mora biti sveta dolžnost, da zbere vsako leto najmanj toliko za kritje rednih izdatkov in še nekaj več za pomnožitev družbene glavnice. Sklepam torej s pozivom do slovenske javnosti: Ne odjenjaj v svoji dosedaj brezprimerni požrtvovalnosti! Pomni, da narod, ki je zmožen iz lastne svoje moči si vstvariti svojo kulturno eksistenco, si je že s tem, če tudi majhen po številu, priboril pravico sedeti v eni vrsti z velikimi kulturnimi narodi. — Dr. Vladimir Ravnihar, tč. nadzornik. Volitve. V. v vodstvo. — Prvo mestni k: Vodstvo sc je posvetovalo z nekaterimi prijatelji o kandidaturah in se je povsod poudarjalo, da treba v vodstvu ljudi, ki se res zavedajo svojih dolžnosti, se redno udeležujejo sej in nam tudi od zunaj prinašajo razna poročila in pojasnila, katerih potrebujemo. Med izstopivšimi člani vodstva je g. Gregor Einspieler, prošt v Tinjah na Koroškem. Vodstvo je zasledovalo, koliko sej sc je udeležil g. prošt in ugotovilo od leta 1900. dalje, da je bil g. prošt navzočen pri 130. vodstveni seji dne 27. listopada 1900, ko je šlo za neko koroško zadevo; nato je opravičil svojo odsotnost pri 150. seji dne 3. listopada 1904 in bil navzočen pri 177. seji dne 14. listopada 1906. To je bila zadnja seja, katere sc je udeležil, dasi je bil leta 1908. zopet voljen v odbor. Od leta 1906. sc torej ni udeležil niti ene seje, niti se odzval vabilu, niti opravičil ali podal kako pojasnilo. Na podlagi teh dejstev predlaga vodstvo, da bi sc volil namesto g. prošta Einspielerja za Korošce kdo drug, ki pozna koroške razmere, ki ima res ljubezen do naše družbe in bi se sej res udeleževal. Takega moža je našlo vodstvo v g. Matiji Prosekarju (Živio!), ki je bil doslej v nadzorništvu in je prav pogostoma zahajal k našim sejam. — Prvomcstnik je prečital nato § 16. 3. odstavek družbenih pravil o volitvah in predlagal, da naj se o vseh predlaganih odbornikih skupaj glasuje z vzklikom. Ker ni nihče prigovarjal, je ugotovil, da so v vodstvo soglasno izvoljeni gg.: Fran Črnagoj, dr. Ernest Dercani, Luka Svetec in Matija P r o s e k a r. V. v nadzorništvo. — Prvomestnik je poudarjal, da treba tudi v nadzorništvo voliti ljudi, ki res hočejo nadzorovati, kakor je to storil n. pr. g. dr. Ravnihar, ki je prišel vsaj 2 do 3krat na leto škontrirat; zato si odbor dovoljuje predlagati namesto gg. drja Ferda M ti 1 le r j a in Matije Prosekarja dva nova nadzornika, ki sta vešča knjigovodstva in stanujeta v Ljubljani ter bosta gotovo izvajala svoje pravice in izvrševala svoje dolžnosti. To sta gg. dr. Alojzij Lavš in Matija Rode. —Ker ni nihče nasprotoval, je ugotovil prvomestnik, da so soglasno izvoljeni v nadzorništvo gg.: dr. Fran Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladi m i r Ravnihar in Miloš S t i b I e r. G. dr. Rostohar: Prosim, da bi sc izvolil v nadzorništvo kak koroški Slovenec n. pr. kak učitelj, da bi bilo koroško učiteljstvo zastopano v odboru. Prvomestnik: Obžalujem. Volitev v nadzorništvo je končana. Prehajam k v. v razsodništvo in predlagam sporazumno z vodstvom, da se namesto g. Karola Savnika, ki je odklonil zopetno izvolitev zaradi svoje starosti, izvolil v razsodništvo g. dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru. G. dr. Rostohar: Prosim, da se sedaj voli v razsodništvo zastopnik slovenskega učiteljstva na Koroškem s pripombo, da se njegovo ime ne da v liste. (Razburjenje.) Prvomestnik: Ta zahteva je nekaj čudnega. Mi izdajamo svoja poročila, koledar itd. in povsod so leta in leta tiskana imena vseh naših funkcijonarjev. Ako si dotični učitelj ne upa dati svojega imena javno na razpolago, ga tudi mi ne moremo voliti. G. dr. Dereani: Predlagam, da se sprejme predlog g. prvomestnika. Prvomestnik: Predlog g. drja Dereanija dam na glasovanje, da se namreč volijo v nadzorništvo 4 stari člani, namesto g. Karola Šavnika pa g. dr. Fran Rosina. — Ta predlog je bil sprejet z veliko večino in so torej izvoljeni v nadzorništvo gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, dr. Fran Rosina, dr. Fran Tekavčič in dr. Karol Triller. Slučajnosti. (1. dr. Rybaf : Slavna skupščina! Nas tržaške Slovence je privedla sem v prvi vrsti hvaležnost do preblage in prckoristne naše družbe. Iz poročila g. blagajnika je jasno, da je družba največ žrtvovala za nas; potrošila je samo lansko leto za Trst 57.000 K. Družba si stavi v Trstu nov spomenik s tem, da nam zida novo krasno šolsko poslopje po načrtih, ki so jih občudovali tehniki, pohvalno jih omenjal najradikalnejši italijanski list in jim izrekajo priznanje celo naši narodni nasprotniki, kar nam je najboljši dokaz, da bo ta zgradba nekaj lepega, velikega na korist tržaškim Slovencem. Izrekam torej toplo hvaležnost v imenu vseh tržaških Slovencev, posebno pa še v imenu slovenskega delavstva, ki pošilja največje število otrok v družbene šole, in prosim družbo, da nam tudi za naprej ostane tako naklonjena kakor doslej. Izrekam zahvalo tudi vsem, ki žrtvujejo za družbo in jej omogočajo izvrše- vanje tega kulturnega narodnoobrambnega dela. Dovolite mi, da dodam k temu še neko prošnjo. Morda poreče kdo, da smo mi Tržačani neskromni in ncnasitljivi, da vedno več zahtevamo in da zato družba ne more skrbeti za one Slovence, ki so morda še bolj potrebni podpore. Priznavam, da so tudi drugi Slovenci potrebni pomoči, potrebni slovenskih šol in zlasti poudarjam, da to velja posebno glede na naše brate na Koroškem. Imel sem letos priliko prepričati se na svoje oči, kako žalostno je stanje koroških Slovencev. Hodil sem nekaj tednov po koroških slovenskih dolinah in videl tam žalostno sliko, kako se pred našimi očmi pogreza naš narod v nemško morje. Prepričal sem se pa tudi, da še ni vse izgubljeno, ako bi se le našla sredstva, da bi mogli rešiti naše slovenske brate. Naša družba ne more tega sama storiti, prešibka je, da bi povsod pomagala. Želel bi vendar, da bi družba Sv. C. in M. še kaj storila za koroške Slovence, kolikor jej bode pač mogoče. Prav tako bi tudi želel, da bi še oni drugi dve slovenski šolski družbi, ki sta se osnovali na Koroškem, Kranjskem in dr., kaj storili. O. prvomestnik je poudarjal, da, če že mora biti med nami konkurenca, naj tekmujejo družbe v tem, da ustanavljajo slovenske' šole. Hvaležni moramo biti, ako nam napravi šolo ta ali ona družba. V Trstu so nam že ustanovili otroški vrtec pri Sv. Križu. Hvaležni smo jim zato; želimo pa, da tekmujejo z nami tam, kjer je potrebna nujna pomoč. Kljub temu pa moram izreči željo, da naj sc pri nas v Trstu še več stori z ozirom na dejstvo, da je Trst ena najvažnejših slovenskih pozicij. Nočem govoriti o trgovskem in kulturnem pomenu Trsta. Opozorim naj samo na statistično dokazano dejstvo, da se izvzemši morda v Ameriko v Trst izseljuje največ našega naroda. V Trst se stekajo mlade moči naše slovenske domovine iz okrajev daleč gori do Ljubljane. Trst je bil doslej odprta rana, ki je absorbirala največ moči iz našega narodnega telesa in jih prekrojevala v nasprotne nam sile. Naša mladina sc je potujčevala, ako ne že v prvem, pa vsaj v drugem kolenu. Tržaško italijanstvo bi bilo že davno umrlo na sušici, ako bi Slovenci ne pomnoževali in ne pomlajevali njegovih vrst. To se je godilo in se še godi s pomočjo ljudskih šol. Ljudske šole v mestu se množe od leta do leta. Naš magistrat je spoznal v zadnjih letih, kako važnost imajo šole, in nam po vsej periferiji .postavlja italijanske šole, ki jih obiskujejo mnogi naši otroci in se potujčujejo. V zadnjem času se je sicer začel ta raznarodovalni proces ustavljati in je naš živelj jel dobivati več odporne sile. K temu je največ pripomogla ravno naša družba s svojimi šolami, ki so nam ohranile mnogo mladih moči. V naših pisarnah in trgovinah imamo že celo vrsto v Trstu rojenih Slovencev, ki so ponosni na svojo narodnost, kar je ravno zasluga družbenih šol. A teh šol še nimamo zadosti. Naši otroci pri Sv. Jakobu in v okolici Acquedotta se nam sicer ne potujčujejo v isti meri, a potujčujejo se nam sedaj spodnji okoličani, ker Trst se širi in sega sedaj že do Rojana in do Skednja. Tu se nam sedaj odtujujejo otroci. Krivda na tem ne zadene staršev, ampak italijanske šole, v katerih se vzgaja sovraštvo proti Slovencem in se uči: kdor je rojen Tržačan, je ipso facto Italijan itd. V tem oziru nam morejo pomagati le slovenske šole. Dovoljujem si torej staviti resolucijo in izraziti željo, da nam postavi družba šole v Škorklji, Kolonji, Kjadinu, Rocolu in morda še pri novem kolodvoru. V sedanjih razmerah je to seveda preveč zahtevano. Ne zahtevamo velikih šol, zadostujejo nam eno ali dvorazrednice. Starejši otroci hodijo potem lahko v oddaljenejše šole. Ako nam se to da, se ne bojim za bodočnost tržaškega slovenstva in vas zagotavljam, da bo ta bodočnost tako vesela, kakor sami ne pričakujete. Mi rasemo od volitve do volitve. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je oglasilo 15.000 slovenskih volilccv na volišču. V tem so všteti tudi glasovi slovenskih socijalnih demokratov, a naši socijalnodemokratski delavci se zavedajo svoje slovenske narodnosti. Nasproti 15 000 slovenskim glasovom so spravili Lahi samo 20.000 glasov skupaj, torej samo 5000 več nego mi. Ko vidimo, da tako rase naša moč v Trstu, potem moramo reči, da je pomoč v Trstu nujno potrebna in bo koristna ne samo tržaškemu slovenstvu, ampak vsemu slovenskemu narodu; kajti potem najdejo naši ljudje v Trstu zavetišče, ne pridejo v tuje, ampak v svoje mesto, med svoje ljudi. Da se naši socijalnodemokratski delavci, kar se tiče narodnega čuta, ne sramujejo svojega jezika, vam dokazuje že to, da smo sestavili svojedobno odbor za slovenske šole, v katerega so poslali svoje zastopnike tudi socijalnodemokratski delavci. Tem bolj moramo obžalovati, da so tako zvani inteligentni, salonski socijalni demokrati na tako nesramen način napadali našo šolsko družbo in jo stavili v isto vrsto z Lego nazionale in Schul-vereinom. Ti gospodje so izgubili pravico govoriti v imenu slovenskih delavcev, ker ti poznajo pomen in korist naše družbe, pošiljajo svoje otroke v naše šole, so hvaležni družbi in obsojajo pisavo tistih, ki hočejo biti njihovi voditelji. — Sklepam. Naša družba je v takih rokah, da jej lahko vsi zaupamo in jej bodemo vedno zaupali. v Prosimo jo le, da tudi v bodočnosti po isti poti stopa naprej. (Živahno odobravanje.) G. dr. Rostohar: Slavna skupščina! Dovolite še meni par besed o prežalostnih razmerah koroških Slovencev. Letos sem imel priliko dobiti vpogled 6 v tajno organizacijo bojnega društva Siidmarke v Beljaku in sem spoznal, kako se potujčujejo Slovenci v beljaškem okraju. SUdmarka ima organiziran cel sistem ovaduštva. Njeni plačani zaupniki so večinoma učitelji, gostilničarji in trgovski agenti. Učiteljstvo se sistematično podpira z nagradami, da agitira v šoli proti slovenskemu jeziku in ga sramoti Celo v gostilne hodijo iskat šoli odraslo mladino, prepevajo z njo nemške pesmi in jo navdušujejo za nemštvo. S tein dosegajo še večje uspehe, kakor v šoli, kajti znano je, da sc človek začne socijalno zavedati krog 12. do 16. leta. Takrat pride do zavesti svoje narodnosti in pri tem prepričanju navadno tudi ostane. Dalje daje Sudmarka posojila na zadolžena posestva, dobiva tako gospodarski vpliv na slovenskega kmeta in ga sili pošiljati otroke v schulvereinske šole. Naposled deluje Stid-marka na ta način, da podpira gostilničarje, jim kupuje gostilne in daje brezobrestna posojila, da v svojih prostorih navdušeno agitirajo za nemštvo. Tudi mi moramo začeti delovati v enakem zmislu. Siidmarka je obrnila pozornost na mladino, ki je odrasla šoli, jo zbira in potujčuje in ima v tem velike uspehe tako, da na Koroškem izgubljamo rod za rodom in pri prihodnjem ljudskem štetju morda ne naštejejo niti sto Slovencev v beljaški okolici. Cenim veliki pomen narodne šole, a to ni edino obrambno sredstvo. Obrnimo pozornost tudi na mladino, ki je šoli odrasla, organizirajmo jo v pevskih in telovadnih društvih in izobražujmo jo v gospodarskih stvareh. Le tedaj, ko bomo imeli odraslo mladino na svoji strani, bo stala straža slovenstva na Koroškem nepremagljiva. Pravnik g. Radej je izročil tople pozdrave spodnještajerskih naprednih akademikov, posebno kluba slovenskih akademikov v Celju. Štajerski slovenski visokošolci cenijo našo edino šolsko družbo in zagotavljajo, da bodo še z večjo požrtvovalnostjo delali na to, da bo dobila družba še več dohodkov. Izročil je vodstvu resolucijo štajerskih naprednih akademikov merečo na to, da naj obrača družba posebno pozornost na severno štajersko mejo, in prosijo, da bi družba to kmalu izvedla. Pravnik g. Pekle je pozdravil družbo v imenu narodnega radikalnega dijaštva in akad. ferijalnega društva Prosvete. Narodno-radikalnemu dijaštvu je bilo obrambno delo že iz početka prva naloga. Prizadevalo si je zanesti zanimanje za družbo sv. C. in M. med najširje sloje slovenskega naroda. Mnogi sc še ne zavedajo velikega pomena vzvišenih smotrov družbenih in je nočejo podpirati; zato si bo narodno radikalno dijaštvo še nadalje prizadevalo zanesti zanimanje za družbo do poslednje slovenske koče. Živela družba ! Živel slovenski Tržič! Očna. Ponikvarjeva iz Trsta je prinesla vodstvu in skupščini pozdrave z vročih tal na obali jadranskega morja v imenu mlade generacije prešinjcnc z ljubeznijo do naroda in družbe, svoje največje dobrotnice in duševne matere. Družbene žrtve niso bile zaman. Na obalih jadranskih rase zdrav, čvrst naraščaj, prepojen z ljubeznijo do naroda in domovine, pripravljen z vsemi svojimi skromnimi močmi delati za družbo. Mi ljubimo družbo in delamo zanjo, je vzkliknila, celo krdelo nas je zdravega in čvrstega naraščaja. Le naprej sovražniku v strah in narodu v čast! (Velikansko navdušenje.) O. dr. Dereani: O. govornik Prosvete je končal z besedami: Živel slovenski Tržič! Imamo pa še goriški Tržič, ki postaja čczdalje bolj slovenski. Iz tega Tržiča prihaja še močnejši glas, kakor iz Trsta, po slovenskih šolah. Ne moreni staviti nobenih zahtev na družbo. Kot odbornik vem, kako omejene so njene finance; prosim jo le, da bi obrnila vsaj nekaj malega za Goriško. Prihodnji teden bo otvorjena družbena šola v Gorici. V imenu goriških Slovencev izrekam za njo družbi iskreno zahvalo in vabim vse skupščinarje, da sc otvoritve udeleže. G. dr. Rostohar je stavil resolucijo: Slavna skupščina naj naroči družbenemu vodstvu, da naj ukrene vse potrebno, da se skupščina deli v dva dela: na manifestacijsko zbororanje in na tajno zborovanje delegatov z vodstvom. G. notar Hudovernik: Predlog g. drja. Rostoharja ni dopusten, ker je v diametralnem nasprotju z družbenimi pravili. To, kar namerava g. dr. R. je sicer jako dobro, a se ne more doseči potom resolucije, zato treba popraviti in predrugačiti § 16. družbenih pravil. Morda bi bilo g. doktorju pomagano, ako bi se predlcg tako formuliral, da glavna skupščina da družbenemu vodstvu nalogo in pooblastilo, da popravi družbena pravila, kolikor se mu zdi potrebno. G. dr. Rybaf: Mislim, da si radi formalnosti ne bomo razbijali glave. Nam je le do tega, da vodstvo izve želje, ki jih imajo posamezni delegati. To se lahko doseže s pretnembo pravil, a še enostavneje na ta način, da se delegati, ki so že tako vabljeni na skupščino, povabijo morda po skupščini na zasebni sestanek, kakor se to godi Pri delniških družbah in pri drugih korporacijah. Taki privatni sestanki niso po zakonu zabranjeni, so popolnoma zaupni in namen jc dosežen. Mislim, da ni treba dati resolucije na glasovanje. G. dr. Rostohar je vztrajal na svoji resoluciji, kajti, ako skupščina naloži vodstvu premembo pravil, je vodstvo primorano to storiti, sicer je pa le odvisno od dobre volje vodstva, ali to stori ali ne. To bi ne bilo na korist družbenemu delovanju. G. dr. Tavčar jc predlagal konec debate. Sprejeto. Prvomestnik jc izjavil, da vzame resolucijo na znanje. Odbor so bo posvetoval, ali je vredno spreminjati pravila in jih spraviti prihodnje leto pred veliko skupščino, kajti le velika skupščina ima pravico odločevati o spremembi pravil, ali pa bo vodstvo ravnalo tako, kakor jc predlagal g. dr. Rybar. G. Fran Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli na Štajerskem, je priporočal nato v krasnem govoru slovenskemu dijaštvu, ^a naj hodi študirat v Prago. Prago so zvali kraljico mest, najdragocenejši biser v kroni matere zemlje. Ljudstvo jej pravi »zlata Praha", »matička Praha". Srbski in hrvatski dijaki hodijo v obilnem 6* številu v Prago; lužiški Srbi imajo tam svoj dom; kdaj ga bomo imeli tudi mi? Zakaj bi mi bili proti Pragi? Zakaj naj bi se naša mladina ne osredotočila v Pragi ? Zakaj bi Praga ne bila pripravljalnica za našo visoko šolo? Ali naj slovenska mladina iz verskih in nravstvenih ozirov ne hodi v Prago? Cele ure bi lahko našteval krasne spomenike katoliške preteklosti v Pragi, krasne cerkve praške, katere prekaša morda samo še Rim. In te cerkve so ob nedeljah in praznikih pri pridigah slavnih govornikov napolnjene z razumništvom vseh slojev, česar na Dunaju ne nahajate. Slovenska mati z lahkim srcem in z mirno vestjo daje svoje sinove študirat v Prago. Tam je v verskem oziru za nje najmanj nevarnosti. Govornik je zatrjeval to slovenski javnosti kot duhovnik, kot poznavatelj praških razmer. Res, da izhaja v Pragi Svobodna Misel, res, da uči ondi veliki mislitelj in učenjak Masaryk, ali naj morda radi tega ne hodi naša mladina v Prago? Tudi v prejšnjih časih sc je nasprotovalo katoliški cerkvi, a njeni apologeti se niso ustrašili grških in rimskih modrijanov in so zmagali. Nazori naj se pobijajo z uma svetlim mečem, ne pa s kneftro in kvedrom. (Živahna veselost.) A tudi v znanstvenem oziru je v Pragi najbolj preskrbljeno. Tam tekmujeta dve tehniki, dve vseučilišči in mnogo drugih šol. Nikjer ni najti toliko marljivih dijakov, kakor ravno v Pragi, kajti češka mladina dobro ve, da je Češka prenapolnjena z razumništvom in da le tisti, ki dovrši svoje nauke z odliko, sme upati na kako dobro mesto. Ta zgled čeških tovarišev bo navduševal tudi naše mladeniče, da bodo pridno študirali in za verska vprašanja jim bo ostajalo prav malo časa. (Veselost.) Tudi v narodnem oziru so Slovenci v Pragi sprejeti kakor bratje. Ne mečejo jih iz avle in ne bijejo jih po glavah, kakor se to godi v Gradcu in na Dunaju Naposled je Praga najboljša šola tudi v gospodarskem oziru. Češko ljudstvo bogati, češki kapital prodira vedno dalje in se ni ustavil uiti pred Berolinom. Praga je podobna kmetski materi, ki od zore do 'mraka dela za svoje sinove in, če pride kateri sorodnikov in prijateljev, še tega nasiti. Zato nam kliče mati Slovenija: Uboga sem, deca! Nobene visoke šole nimam za vas. Tisti, ki sem jih poslala, da bi delali za me, so me pozabili in niso ničesar prinesli domov. Zato pojdite gor k moji sestri in prosite jo, da naj vas vzame k svoji mizi! Kvišku srca k matički Pragi! (Burno odobravanje.) G. Fran Podkrajšek je svetoval, da naj sc zadnja stran družbenih plačilnih listkov porabi za reklame narodnih trgovin, kar bi dalo družbi mnogo dohodkov. (Se je že uvelo.) Tudi naj se ti listki ne prodajajo samo po gostilnah, ampak tudi v narodnih trgovinah. Naposled naj vpliva vodstvo na gremij trgovcev, da naj dovoli trgovcem dajati darila vsaj za občekoristna društva, kakor za družbo sv. C. in M. in za gasilna društva. Prvomestnik se je zahvalil skupščinarjem za mnogobrojno udeležbo, posebno govornikom, tu so dali vodstvu lepo vrsto migljajev, kaj nam storiti, da rešimo mladino potujčevanja. V imenu vse skupščine je izrekel zahvalo za prijazni sprejem, ki ga je našla družba v Tržiču, zlasti pevskemu zboru, Bralnemu društvu, Sokolu in g. drju Ilešiču za krasni govor na grobu prvega družbenega mecena. Letošnja skupščina bodi za nas bodrilo, da delajmo še z večjo vnemo za družbo, ki naj dobi še lepše dohodke; kajti le, če bo imela družba sv. C. in M. v bodoče namesto letnih K 150.000 po K 200.000 na leto, bo mogoče izvršiti vse to, kar so svetovali gg. dr. Rybaf, dr. Rostohar in dr. S srčno željo, da bi mogel čez leto dni pozdraviti skupščinarje z veselo novico, da so družbeni dohodki že letos dosegli K 200.000, je zaključil prvoinestnik 26. skupščino ob ''/4 na 1 popoldne. Veselica. V tržiški sokolski telovadnici in na prostoru za njo se je pričela ob 4. popoldne prav živahna veselica, ki jo je oskrbelo Bralno društvo skupno s Sokolom. Z veselico je bil združen koncert. Priredila ga je Čitalnica iz Kranja pod vodstvom g. Rusa, Sloga s svojim salonskim orkestrom ter moški in mešani zbor. Malčki iz družbenega otroškega vrtca so razveselili skupščinarje z igrami in deklamacijami ob izbornem vodstvu svoje vrtnarice gčne Ivanke Kastelčeve. Vprizoril se je srečolov in razvilo se je radostno življenje ob paviljonih, kjer so narodne gospe in gospodične požrtvovalno prodajale jestvine, vino, pivo in cvetice. Skupščina in veselica sta se izvršili v najlepšetn redu. Udeleženci so hvaležni vrlim Tržičanom nesli prijetne spomine na znamenite ure prežite v narodno probujenem trgu ob koroški meji. Darovi o skupščini. Družba sv. C. in M. je prejela o 26. veliki skupščini naslednje darove: 1.) veselica K 200; 2.) podružnica pri Sv. Jakobu v Trstu II kamen obrambnemu skladu K 200; 3.) rodoljub pod-breški za kamen K 200; 4.) ga. Karla Petkova iz Ljubnega K 12; S.) ga. Ana Podkrajšckova za pesem .Nebeška trobenta" nabrala K 1123; 6.) ga. Jakobina dr. Žitkova K 10; 7.) gg. odborniki podružnice na Proseku po g. predsedniku Davorinu Furlanu K 14; 8.) g. A. Carli v Žuženberku K H); 9.) Otmar Skale, c kr. okrajni višji živinozdravnik v Novem mestu K 10; 10.) g. župnik Fr. Treibcr v St. Rupertu poleg Velikovca K 10; 11.) g. župnik i. Vrhovnik K 15. Zahvala. Vodstvo družbe sv. C. in M. izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 26. glavna skupščina v Tržiču dne 10. kimavca t. 1. izvršila tako sijajno. Imenoma sc zahvaljuje pripravljalnemu odboru, v prvi vrsti njega načelniku gospodu notarju Marinčku, tržiški podružnici, ki je po svojili odbornikih in članih preskrbela vse za prisrčen sprejem skupščinarjev, nadalje tržiškemu Sokolu in bralnemu društvu, čital-niškemu pevskemu zboru iz Kranja, pevskemu društvu „Lira“ iz Podbrezij, orkestru „Sloga“, sploh vsem društvom, korporacijam in posameznikom, ki so sodelovali pri sprejemu in na veselici Prisrčna hvala za iskrene, navdušene pozdravne govore, g. prof. dr. Ilešiču za ganljivi govor na grobu mecena Viljema Polaka, vse priznanje otroški vrtnarici gdčni Ivanki Kastelčevi in malim gojencem otroškega vrtca za lepe deklamacije in igrice. Hvala vsemu zavednemu prebivalstvu prijaznega trga Tržiča in vsem prebivalcem ob lokalni železnici, ki so sprejemali skupščinarje z bratovskimi čuvstvi in narodnimi prapori. Hvala pa tudi vsem cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših posameznih podružnic, zastopnikom pokroviteljstev in sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoji moči pripomogli k prelepo uspelemu zborovanju letošnje velike skupščine. Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 12. kimavca 1911. Andr. Senekovič I. r, prvomestnik. Anton Berce 1. r., tajnik. Bilanca družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1910. —oo<]— 1 'rejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1909. 1. . . . 25.708 K 86 v Dohodki leta 1910. 1.) Račun prispevkov podružnic in sicer udnine, pokroviteljnine, darila, veselice i. t. d. a) Kranjsko.................. 22.866 K 49 v b) Štajersko.................13.101 ,, 72 ,, c) Koroško................... 671 ,, 31 „ d) Primorsko i. s. Goriško. 9.007 K 87 v Trst . . 15.010 „ 80 „ Istra . 505 „ 25 „ 24.523 „ 92 „ Skupaj . . . 61.163 K 44 v 2.) Račun dohodkov izvenpodruž- ničnili veselic........................ 1.673 ,, 43 „ 3.) Račun daril in podpor i. s. občin .... 2.565 K — v posojilnic in hranilnic . . 1.855 ,, — „ Skupaj . . . 5.804 „ — ,, 4.) Račun darov Mohorjanov . . 4 „ 56 „ 5.) ,, Slovencev v Ameriki. 3.661 ,, 91 ,, Odnos . . . 72.307 K 34 v_______________ Prenos . . 6.) Kričim raznili darov .... 9.443 7.) „ dohodkov iz družbenih nabiralnikov..........................20.125 8.) Račun zbirk časnikov i. s. „Slov. Narod" 6.699 K 60 v Jutro" . . . 400 „ 44 „ ..Gorenjec" . 12 „ 25 „ ,,Mir“. ... 5 „ Prenos . . . 72.307 K 34 v 9.) 10.) 11.) 12.) 13.) 14.) 15.) 16.) 17.) 18.) 19.) 20.) 7.117 1.700 175 Skupaj . . . Račun dohodkov iz prodaje družbenih vžigalic................10.468 Račun dohodkov družb, kave Račun dohodkov družbenega cigaretnega papirja........... Račun dohodkov družbenega čistila (kreme) za čevlje . . Račun dohodkov družbenega platna ....................... Račun dohodkov družbenih cilindrov za svetilke .... Račun dohodkov družbenih drož.......................... Račun dohodkov družbenega čaja in ruma.................. Račun dohodkov družbenega mazila za kovine in tla, ter vazelina za čevlje............ Račun dohodkov družbenega črnila in kleja .............. Račun dohodkov družbenih narodnih znakov............... Račun dohodkov družbenega toaletnega mila............. 50 200 500 113 105 250 20 300 150 19 50 29 80 93 123.126 K 05 v_______________________ Odnos . . . 25.708 K 86 v Prenos . . . Prenos . . . 123.126 K 05 v 21.) Račun dohodkov družbenih šolskih knjig 1.278 ,, 27 ,, 22.) Račun dohodkov družbenih knjig.......................... 1.112 „ 69 „ 23.) Račun dohodkov iz prodaje družbenega koledarja i. s. za leto 1910. . 467 K 90 v „ 1911.. 2.398 , 32 . Skupaj . . . 2.866 „ 22 , 24.) Račun dohodkov iz prodaje narodnega kolka 7.138 „ 06 , 25.) Račun dohodkov družbenih razglednic 3.330 „ 44 , 26.) Račun dotiodkov za računske listke 6.083 „ 26 , 27.) Račun obresti od naloženega denarja.................... 4.020 ,, 48 , 28.) Račun dohodkov Veselove knjižnice.................... 15 „ 55 , 29.) Račun dohodkov iz družbenih poslopij in posestev .... 961 „ 24 , 30.) Račun dohodkov narodnega davka....................... 641 „ 40 , 31.) Račun dohodkov iz prodaje starih znamk................ 157 „ — , 32.) Račun dohodkov vrnjenih predujemov....................... 290 „ — , 33.) Račun raznih prejemkov . . 4.835 „ 22 , 34.) Ra čun dohodkov čistega dobička velike jubilejne veselice 12.452 87 , 35.) Račun dohodkov podružnice Rojan, kot povrnjeno najemnino 789 „ 68 , Odnos . . . 169.098 K 43 \ Prenos . . Prenos . . . 169.098 K 43 36.) Račun prehodnih prejemkov 3.186 „ 39 37.) Račun dohodkov za (Ciril- iMet.) obr. sklad ,56.767 „ 16 38.) Račun dohodkov iz volil i. s. V. Polaka. 177.896 K 06 v K. Kotnika 634.006 ,, 41 ,, Razna volila 2.700 „ — „ Skupaj . . . 814.602 „ 47 Dohodki znašajo torej leta 1910 skupaj . Iz glavnice dvigneni zneski................... Skupaj . . Izcclai tki. 1. Račun stroškov deške ljudske šole v Trstu. a) Plače in remuncracije učiteljem in katehetom . . . . 11.163 K 41 v b) Plača strežnici in slugi . . ,560 „ — c) Najemnina za vzporednice . 3.555 „ 70 d) Učila, šolska oprava i. t. d. . 690 „ e) Razna dela 869 „ 75 f) Kurjava 300 „ — g) Razno 842 „ 83 Skupaj . . . 2. Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu. a) Plače in remun. učiteljicam . 7.096 K 66 v b) „ slugi 189 „ 50 „ c) Najemnina za šolske prostore 3.285 „ 60 ,, d) Učila 108 „ 49 „ e) Razno 365 „ 55 ,, Skupaj . Odnos 1,043.654 „ 45 „ 10.937 „ — „ 1,080.300 K 31 v 17.981 „ 69 „ 3. Račun stroškov dekliške ljudske šole šolskih sester v Trstu. a) Plače, remun. i. t. d. šolskim sestram in katehetom .... 10.735 K 01 v b) Najemnina za vsporcdnicc . . 1.006 ,, 70 „ c) Plača strežnici 360 „ — ,, d) Učiln.................................. 480 „ - „ e) Razna dela........................... 1.169 „ 75 „ f) Kurjava................................ 213 „ 47 „ g) Razno................................ 1.052 „ 83 „ Skupaj . . . 15.017 „ 76 „ 4. Račun stroškov za novo stavbo šolskega poslopja v Trstu. Honorar za načrte 550 „ — „ 5. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu. a) Plača vrtnarici...................... 1.200 K — v b) Najemnina za vrtec................... 2.350 „ — ,, c) Razno.................................. 320 „ 90 „ Skupaj . . . 3.870 ,, 90 „ 6. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta. a) Plača vrtnarici 1.200 K — v b) Najemnina za vrtec..................... 300 „ — „ c) Plača strežnici 100 „ — „ d) Učila in drugo......................... 214 „ 33 „ Skupaj . . . 1.814 ,, 33 „ 7. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu. n) Plača vrtnarici.................. 1.200 K — v b) Najemnina za vrtec 320 „ — ,, c) Plača strežnici......................... 72 „ — „ d) Razno................................... 99 „ 67 „ Skupaj . . . 1.691 „ 67 » 8. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju. a) Plača in doklada vrtnarici. . 1.200 K — v b) Najemnina za vrtec 720 „ — „ c) Šolarska kuhinja 410 „ 23 „ d) Učila in drugo 756 „ 15 „ Skupaj . . . 9. Račun stroškov otroškega vrtca v Verdeli. a) Plača vrtnarici................ 1.200 K — v b) Učila in drugo 50 „ 27 „ Skupaj . . . 10. Račun stroškov otroškega vrtca v Pevnii. a) Plača vrtnarici 800 K — v b) Plača strežnici 80 „ — „ c) Najemnina 320 „ — ,, d) Učila in drugo 43 76 „ Skupaj . . . 11. Račun stroškov otroškega vrtca v Devinu. a) Podpora županstvu za vzdrževanje vrtca 200 K — v b) Za božičnico 50 „ — „ Skupaj . . . 12. Račun stroškov šolstva v Krminu. a) Dvorazrcdna ljudska šola i. s. Plača učiteljstvu 2.890 K - v Plača slugi. . 126 „ — ,, Božičnica . . 100 ,, — „ Učila in drugo 94 „ 30 „ Skupaj . . . 3.210 K 30 v Odnos . . . 3.210 K 30 v Odnos . . . 3.086 „ 38 „ 1.250 „ 27 „ 1.243 „ 76 „ 250 „ - „ Prenos . . . Prenos ... 3.210 K 30 v b) Otroški vrtec i. s. Plača vrtnarici 1.000 K — v Učila in drugo 27 „ 22 ,, Skupaj . . . 1.027 „ 22 „ c) Adapcijska in druga dela . , 2.598 „ 28 ,, d) Davki, pristojbine i. dr. . . 801 ,. 84 ,, Skupaj . . . 13. Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču. a) Plača vrtnarici 1,000 K — v b) Najemnina 465 „ — „ c) Kurjava, učila in drugo . . . 64 ,, 83 „ Skupaj . . . 14. Račun stroškov otroškega vrtca na Savi. a) Plača vrtnaricama 1.708 K — v b) Plača strežnici 144 „ — ,, c) Učila 99 „ 70 „ d) Razno 307 „ 97 ,, Skupaj . . . 15. Račun stroškov otroškega vrtca na Jesenicah. a) Plača vrtnarici 766 K 67 v b) Učila 32 „ 62 „ Skupaj . . . 16. Račun stroškov šolstva v Št. Rupertu pri Velikovcu. Plačani zneski i. s. a) Za leto 1909: Šolskim sestram za učila in vzdrževanje poslopja . . . 820 K 15 v Odnos . . . [820 K 15 v 7.697 „ 64 „ 1.529 „ 83 „ 2.259 „ 67 „ 799 „ 29 „ b) Za leto 1910: Plače šolskim sestram . . . 3.600 K — v za kurjavo. . 400 „ — „ Skupaj . . . Plača posvetnemu učitelju Za šolsko kuhinjo............... Zidarska in druga dela, davki i. t. d........................ Za stavbo poslopja za posvetnega učitelja Prenos . . . 70.088 K 99 v 820 K 15 v 4.000 „ — „ 1.866 „ 50 „ 150 „ — „ 1.370 „ 79 „ 18.596 „ 01 „ Skupaj . . . 26.803 ,, 45 „ 17. Račun stroškov šolstva v Mariboru. a) Stroški za otroški vrtec. Plače šolskim sestram za šolsko leto 1909/10 . 1.000 K — v Učila . . 27 „ 50 „ Skupaj . . . b) Stroški za 2. razred I j u d s k c šole. Plače šolskim sestram za šolsko leto 1909/10 . . 800 K v Nagrada katehetu 200 „ — ,, Božičnica in izlet 68 „ — „ Skupaj . . . 18. Račun stroškov ljudske šole a) Plače učiteljstvu in nagrada katehetu............................ b) Plača strežnici................... 1.027 K 50 v 1.068 „ — „ Skupaj . . . 2.095 „ 50 ,, na Muti. 3.200 K — v 100 „ — „ 3.300 K — v________________________ Odnos . . ./£98.987 K 94 v Prenos . . . 3.300 K — v c) Učila 70 „ 79 „ d) Razne adapcije in drugo . 971 ,, 31 ,, Skupaj . . . 4.342 , 19. Račun stroškov otroškega vrtca v Celju. n) Plača šolskim sestram . . . 720 K — v b) Najemnina.................................. 192 „ — ,, c) Učila in drugo 270 ,, 80 ,, Skupaj . . . 1.182 , 20. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju. a) Plača vrtnarici.......................... 1.064 K — v b) Božičnica................................... 25 ,, — ,, Skupaj . . . 1.089 , 21. Račun stroškov otroških vrtcev v Hrastniku. n) Plače vrtnaricama................ 1.050 K — v b) Učila 129 51 „ r) Božičnica 331 .. 57 ,, Skupaj ... 2.111 , 22. Račun stroškov otroškega vrtca v Ormožu. a) Plača vrtnarici............................ 975 K — v b) Učila....................................... 57 „ 97 „ Skupaj . . . 1.032 , 23. Račun stroškov za posestvo v Studencih. Davki in mala popravila 178 , 24. Račun stroškov za posestvo v Slov. Bistrici. a) Kupnina posestva.........................14.100 K — v b) Pristojbina 501 „ 20 ,, Skupaj . . . 14.601 . ^ 94 v . 13 „ , 80 „ , 08 „ , 97 „ , 59 „ Družba je imela leta 1910. i. s. 1.) dohodkov (brez prebitka iz I. 1909.) a) rednih...................... 164.622 K 90 v b) izrednih t. j. volila, pokro-viteljninc in za obrambni sklad...................... 879.031 ,, 55 „ Skupaj . . . 1,043.654 K 45 v 2.) stroškov 196.615 „ 91 „ torej prebitka 847.038 K 54 v Ako pa primerjamo redne dohodke 164.622 „ 90 „ s stroški s 196.615 „ 91 „ vidimo, da je bilo pri rednih dohodkih primanjkljaja 31.993 K 01 v ki se je pokril deloma z blagajniškim prebitkom iz leta 1909, deloma iz glavnice. Račun družbene glavnice. Stanje dne 31. grudna 1909. 1 37.966 ,, 49 Prirastek leta 1910. 1.) Naložene pokroviteljnine in razna volila 10.361 K 92 v 2.) Povrnjeni znesek iz V. Polakove zapuščine............................ 850 ,, 09 3.) Nakupljena kronska renta v nom. vrednosti..................... 21.700 ,, — 4.) Gotovina za prodano delnico Nar. tiskarne 201 ,, 33 33.113 „ 31 „ Skupaj . . . 71.079 K 83 v Odpadek 1.) Dvignene vložne knjižice radi plačanja pristojbin V. Polakove zapuščine................... 2.) Nakup kronske rente . . . 3.) Prodana delnica Nar. tiskarne Stanje dne 31. grudna 1910. 1. . Prenos . . . 71.079 K 83 v leta 1910. 10.937 K -- v 20.918 „ 80 „ 120 „ -Skupaj . . . 31.975 „ 30 „ 39.104 K 03 v Račun pokojninskega sklada za učitelje i. t. d. Stanje dne 31. grudna 1909.1 8.917 K 25 v Prirastek leta 1910. 1.) Prispevki učiteljstva .... 1.087 K 47 v 2.) Prispevki družbe . . 5.490 „ 47 „ 3.) Kapitalizirane obresti ... 481 ,, 05 „ Skupaj . . 7.058 „ 99 Stanje dne 31. grudna 1909.1................... 15.976 K 24 v Račun za obrambni sklad. Stanje dne 31. grudna 1909. 1............................. 29.113 K 13 v Prirastek leta 1910. 1.) Dne 31. grudna 1909. 1. prejeti, še-le leta 1910. plodo- nosno naloženi znesek ... 80 K — v 2.) Leta 1910. prejeti ter plodo- nosno naloženi zneseki . . 56.767 „ 16 „ 3.) Kapitalizirane obresti . . . 1.048 „ 37 ,, 57.895 „ 53 Skupaj . . . 87.038 K» 66 v Odnos . . 87.038 K 66 „ 7* Prenos . . . 87.038 K 06 v Odpadek leta 1910. Dne 31. grudna 1909. 1. prejeta, a 1. 1910. naložena gotovina 80 K v Stanje dne 31. grudna 1909.1. . . . 86.958 K 66 v Račun V. Polakove zapuščine. Leta 1910. prejeta zapuščina............. 177.896 K 06 v Prejemki leta 1910. Prejete obresti od obveze proste imovine . . _._850 „ 09 ,, Skupaj . . . 178.746 K 15 v Izdatki leta 1910. Družbeni glavnici povrnjeni znesek za poravnane zapuščinske pristojbine...................._.__________850 „ 09 „ Stanje dne 31. grudna 1910. 1....... 177.896 K 06 v Račun K. Kotnikove zapuščine. A. Aktivno premoženje. Leta 1910. prejeta zapuščina 634.006 K 41 v Prirastek leta 1910. 1.) Prejete in plodonosno nalo- žene obresti 12.247 K 26 v 2.) Prejeta gotovina za prodane delnice Nar. tiskarne. . . . 1.006 „ 66 ,, 13.253 „ 92 „ Skupaj . . . 647.260 K 33 v Odpadek leta 1910. Prodane delnice Nar. tiskarne 600 „ — „ Stanje dne 31. grudna 1910. 1 646.660 K 33 v /L Pasivno premoženje. L. 1911. plačana volila in zapuščinske pristojbine 257.288 „ — „ C. Čisto premoženje . . 389.372 K 33 v Družbena imovina d ne 31. r ta cl n sv 1 0 1 O. 1. A. Aktivna imovina. 1. Posestva. a) Posestvo vložna št. 2204 katastralne občine mesta Trst, vredna.................. 44.000 K — b) Grajščina Kicnhofen (Muta), vložna št. 1114 deželne deske za Štajersko, vredno 18.000 „ — c) Posestvo vložna št. 211 katastralne občine Velikovec, vredno.................... 100.000 „ — d) Posestvo vložna št. 30, katastr. občine Velikovec, vredno 20.000 „ e) Posestvo na Savi, vložna št. 463 katastralne občine Jesenice, vredno .... 24.000 ,, — f) Posestvo v Krminu, vložna št. 1768 katastralne občine Krmin 15.600 „ — g) Posestvo na Studencih, vložna št. 56 katastralne občine Studence .... 10.800 „ — h) Posestvo vložna št. 1755 in 1756 katastralne občine Gorica, vredno . . . 6.055 ,, — i) Posestvo vložne št. 112, kat. občine Vodičja vas j) Posestvo vložna št. 84, kat. občine Slov. Bistrice II. Šolski inventar in učila . . III. Pisarniški inventar........... IV. Zaloga družbenih knjig . . V. Veselova knjižnica .... VI. Zaloga družbenih razglednic VII. Terjatve (gotove). a) za koledar................. b) „ narodni kolek .... c) „ razglednice.............. d) ,, računske listke. . . . 800 „ — 14.100 „ — Skupaj . . 1.142 K 30 v 1.779 „ 74 „ 585 „ 24 „ 766 „ 60 „ Skupaj . . . VIII. Brezobrestna posojila......................... IX. Družbena glavnica. a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 3560 pr................15 121 K 20 v b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. . 200 „ — „ c) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr. 100 „ — „ d) Vložna knjižica zadruge „Lastni Dom" v Celju, št. 490 pr........................ 1.000,,-,, e) Vložna knjižica posojilnice v Sodražici, št. 1429 pr. . 200 „ — „ /) Vložna knjižica posojilnice v Matenji vasi, št. 42 pr. 511 „ 50 „ Odnos . . . 17.132 K 70 v Odnos . . . 253.355 K 4.003 „ 49 1.599 „ 63 100 „ 20 300 )» — 664 „ 88 4.273 . 21.204 , 88 54 Prenos . . . Prenos . . . 17.132 K 70 v g) Brunšviška srečka serija 7690 št. 16................ 70 „ — „ h) 4°/0 vink. kronska renta z dne 1. nrarcija 1910, št. 82.789 pr.......... 21.700 „ - „ i) Gotovina za prodano delnico Nar. tiskarne. . . . 201 „ 33 „ Skupaj . . . X. Pokojninski sklad za učitelje, učiteljice in vrtnarice. Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 14.399 pr................... XI. Ciril-Met odo v obrambni sklad. n) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 120 pr............... 85.958 K 66 v b) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 72.982 pr........... 1.000 „ — „ Skupaj . . . XII. Zapuščinski sklad V. Polaka. a) obveze prosta i m o v i n a: 1.) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 60.757 pr 50.000 K — v 2.) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani, št. 60.758 pr................ 56.000 „ — „ Odnos . . . 106.000 K — v Odnos . . . 39.104 „ 03 „ 15.976 „ 24 „ 86.958 „ 66 „ Prenos . . Prenos ... K 106.000'— 3.) Vložna knjižica posojilnice v Radovljici, št. 6221 pr. . „ 8.500 — 4.) 2 zadolžnici avstr, zavoda za zemljiški kredit i. s. serija 97, št. 4 in serija 3055, št. 16 a 200 K nom. vrednost.................................... 400-— s kuponi od 1. jun. 1911 5.) 2 zadolžnici posojila za re-gulovanje Tise, serija 851, št. 61 in serija 1624, št. 99 a200 K nom. vrednost . . „ 400-— s kuponi od 1. apr. 1911 6.) turška srečka št. 335.276 pr. 400 frankov v kronski veljavi ................................... 382- — 7.) 7 akcij štedionice jago-dinske, št. 100, 101, 102, 103, 104, 801, 802, a 60 dinarjev v kronski veljavi „ 40P10 8.) 30 delnic delniške družbe kranjskih parnih opekarn šl. 392-421 a 500 K 15.000 K 30»/0 ...................... 4.500- 9.) Terjatev do S. R. pr. 30.000 dinarjev, v kronski veljavi „ 28.650-— 10.) 'I„ vrednosti od dveh kreditnih srečk ddo. Dunaj 31. marca 1888, serija 2527 št. 43 in serija 3273 št. 70 a 200 K — skupaj 400 K; — družbi pripade */a vrednosti .................................... 133-33 Prenos ... K 427.540-55 Prenos ... K 140.366-43 b) obveze ne prosta i m o v i n a: 1.) vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 9146 pr. K 6.279 63 2.) 10 kom. 41///,) obveznic bosensko-hercog.železniškega posojila i. s. ser. B št. 3060 - 3069 a 1000 K, skupaj. . K 10 000 — ser. C št. 4863 —4867 a 2000 K skupaj . . „ 10.000-- „ 20X00' - 3.) terjatev do J. K. . „ 1.050' — 4.) „ „ F. P. . „ 1.200 — Skupaj . . . „ 28.529 63 Skupaj............. 177 896 06 XIII. Zapuščinski sklad K. Kotnika. 1.) 7 vložnih knjižic Kmetske posojilnice na Vrhniki i. s. št. 7666, 7667, 7668, 7669, 7670, 7671, 7672, a 50.000 K, skupaj......................K 350.000 — 2.) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, št. 14.160 pr...................51.77P47 3.) Vložna knjižnica Kmetske posoji- nice v Ljubljani, št. 14.359 pr.. . ,, 12.247-26 4.) 9 komadov srečk ljublj. mesta št. 3006, 3059, 3165, 3166, 3216, Odnos . . . „ 414.018 73______________________ Prenos ... K 605.436 61 Prenos ... K 414.01873 3218, 3287, 3321, 68889 a 40 K nom. vrednost skupaj..................„ 360’ — 5.) 1 bilet II. ruskega not. posojila iz leta 1866, serija 14.075 št. 7 pr. 100 rubljev, v kronski veljavi ,, 254 50 6.) delnica narodnega doma v Rudolfovem, št. 166/118, nom. vred. . „ 100 — 7 ) kontokorent pri c. kr. poštni hranilnici št. 7005 pr........................ 92044 8.) Intabulirana terjatev „ 230.000’ — 9.) Gotovina za prodane delnice Nar. tiskarne................................. 1.006 66 Skupaj . . . „ 646.660'33 XIV. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1 9 1 0. 1. i. s. naložen a) pri c. kr. poštno-branilnem uradu na Dunaju ček. konto 810153, izvl. 313 ... K 804’26 h) pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, št. 55 (tekoči račun).................. „ 3.768 59 Skupaj . . . 4.572’85 Skupaj ... K 1,256.66979 B. Pasivna imovina. I. Posojila pri hranilnicah in posojilnicah . . 28.509 K 83 v II. Iz K. Kotnikovega sklada leta 1911. izplačana volila in zapuščinske pristojbine . . . 257.288 „ — „ III. Neporavnani računi...................... 6.876 ,, 49 ,, Skupaj . . . 292.674 K 32~v C. Čista imovina. Ako od aktivne imovine 1,256.669 K 79 v odštejemo pasivno imovino......................... 292.674 ,, 32 ,, dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1910. 1. . 963.995 K 47 v Družbene imovine dne 31. grudna 1909. je bi Aktivna imovina............................. Pasivna imovina............................. o l. s. 344.850 K 54 v 31.786 „ 91 „ Čista imovina 313.063 K 63 v 963 995 K 47 v Ako primerjamo čisto imovino z dne 31 grudna 1910. 1............................ s čisto imovino z dne 31. grudna 1909. 1. . . 313.063 „ 63 ,, vidimo, da se je čista imovina pomnožila za.......................................... 650.931 K 84 v Vodstvo: Andrej Senekovič 1. r., prvomestnik. Aleksander Hudovernik I. r., blagajnik. 'Aa. nadzorništvo: Dr. Vladimir Ravnihar I. r. Proračun družbe sv. Girila in Metoda v Ljubija za leto 1912. Stroški. 1. Deška ljudska šola v Trstu............. 37.500 K 2. Dekliška ljudska šola v Trstu..........18.000 ,, 3. Dekliška ljudska šola v Trstu (šolskih sester). 28.500 ,, 4. Otroški vrtec v Rojanu 5.100 „ 5. ,, ,, Sv. Ivan............ 1 800 „ 6.............. Rocol 1.700 „ 7. , „ Vrdela 1.600 „ 8.............. Skedenj 2.800 „ 9. „ Revma 1.300 „ 10. Razne podpore vrtcem...................... 1.500 „ 11. Šolstvu v Krminu.......................... 6.000 „ 12. Otroški vrtec v Tržiču 1.700 ,, 13. Otroška vrtca na Savi 2.400 ,, 14. Otroški vrtec na Jesenicah 1.000 „ 15. Šolstvo v Št. Rupertu pri Velikovcu .... 11.700 ,, 16. Šolstvo v Mariboru........................ 2.300 ,, 17. Šolstvo na Muti........................... 4.500 „ 18. Otroški vrtec v Celju 1.200 ,, 19. ,, ,, „ Ormožu 1.200 ,, 20. ,, „ Gaberju pri Celju 1.200 ,, 21. Otroška vrtca v Hrastniku 2.100 ,, 22. Šolstvo v Gorici...............................10.000 23. Vrnjena posojila in obresti.................... 24.500 24. Razne podpore in posojila......................17.000 25. Družbeni koledar................................2.400 26. Narodni kolek................................... 600 27. Računski listki................................. 600 28. Nabiralniki.................................... 1.200 29. Šolske knjige in učila..........................2.600 30. Mladinska knjižnica............................. 500 31. Družbena pisarna...............................18.000 32. Pokojninski sklad (1.600 K + 6.000 K). . . 7.600 33. Razni stroški...................................6.000 34. Nove šolske stavbe............................ 450.000 35. Nove učne moči.................................10.000 Skupaj . . . 686.100 Ool ioc Ilci. 1. Podružnice 54.000 K — \ 2. Izvcnpodružnične veselice............................. 1.500 ,, — , 3. Podpore občin, posojilnic i. t. d..................... 5.000 „ — , 4. Razni darovi......................................... 10.000 „ — , 5. Nabiralniki.......................................... 20.000 „ — , 6. Časniki............................................... 8.000 „ — , 7. Vžigalice............................................. 8.000 „ — , 8. Razno družbeno blago.................................. 3.400 „ — , 9. Šolske knjige......................................... 1.200 „ — , 10. Družbeni koledar 3.000 ,, — , 11. Družbena poslopja in posestva 1.000 „ — , 12. Narodni kolek...................................10.000 ,, — , 13. Računski listki 6.000 ,, — , 14. Obresti od naloženega denarja 4.000 „ — , 15. Narodni davek 600 ,, — , 16. Razni dohodki 6.000 ,, — , Skupaj . . . 141.700 K — v Stroški za leto 1912 ................................... 686.100 K — v Dohodki za leto 1912................................. . 141.700 „ - „ Primanjkljaja torej . . . 544.400 K — v v katerega pokritje sc bode po potrebi najelo posojilo. Podružnice. A DoitesVci podružnic leta 101O.*) I. Kranjska. 1. Novo mesto, ž K 1.264 — 2. Ljubljana, šentpetrska, ž................................ 1.18677 3. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, m „ 1.003'— 4. Sodražica............................................. 965'17 5. Vič „ 880 - 6. Trebnje............................................... 762 39 7. Zagorje ob Savi „ 730 — 8. Metlika „ 566' — 9. Trojane............................................... 553-20 10. Ljubljana, 1. ljubljanska, m........................„ 491-— 11. Moste pri Ljubljani................................... 474'47 12. Ljubljana, šentpeterska, m........................... 467 20 13. Matenja vas............................................. 462 20 14. Vipava............................................... 458'01 15. Dobrtinje............................................ 441'20 16. Št. Rupert...........................................„ 366.80 17. Škofljica............................................ 357-— 18. Ribnica, ž...........................................„ 352' — 19. Kranjska gora........................................„ 343-— 20. Novo mesto, m........................................„ 340-— 21. Zatičina.............................................„ 328'— 22. Mengeš............................................... 324 09 23. Senožeče ...................................... 320 — 24. Radovljica,........................................ž........................................ 313 92 25. Brdo.................................................„ 280 — 26. Kranj, ž............................................. 277 65 27. Cerklje na Dolenjskem................................„ 274-— 28. Cerknica............................................. 267 20 29. Mokronog.................................................................................... 265 23 30. Ljubljana, šentjakobsko-trnovska, ž..................„ 255-34 Odnos .... K 15.368-84 *) Doneski podružnic pri veliki jubilejni veselici niso tu, ampak v vsoti K 12.452-87. (Glej izkaz B.) Prenos .... K 15.368-8-1 31. Bled........................................................ 254.40 32. Kranj, m....................................................... 250-10 33. Št. Peter na Krasu.......................................... 236 80 34. Žiri ....................................................... 231-92 35. Škocijan.................................................... 228- — 36. Idrija, ž................................................... 227'86 37. Velike Lašče................................................ 21 (j- — 38. Krško, ž.................................................... 215-36 39. Škofja Loka ................................................ 212-86 40. Št. Jernej.................................................. 206 25 41. Toplice..................................................„ 202 20 42. Idrija, m................................................„ ‘202-06 43. Radovljica, m............................................... 199'70 44. Borovnica................................................... 196.05 45. Košanska dolina (Kal)....................................... 176-50 46. Črnomelj, ž................................................. 173-— 47. Krško, m.................................................... 172-56 48. Dovje-Mojstrana..........................................„ 158-54 49. Ledine...................................................... 151'84 50. Bistriški okraj, ž................................................ 147-60 51. Postojna, ž................................................. 146-— 52. Begunje-Breznica................................... . . „ 144-10 53. Litija............................................................ 142-58 54. Postojna, m....................................................... 142-22 55. Kamnik, ž................................................„ 140-— 56 Šiška, ž..................................................„ 139 20 57. Kočevje..................................................... 13673 58. Šiška, m....................................................... 133-95 59. Jesenice, ž................................................. 122' — 60. Črnomelj, m..............................................„ 121'14 61. Unec........................................................ 118 50 62. Raka.............................................................. 117-68 63. Tržič.......................................................... 115-30 64. Logatec, ž.................................................. 112 50 65. Cerklje nad Kranjem............................................... 110-64 66. Ilirska Bistrica-Trnovo, m.................................. 107- — 67. Vrhnika, m. in ž................................................... 106-— 68. Radeče pri Zidanem mostu.......................................... 101-29 69. Jeseniška občina.........................................„ 100* 70. Moravče..................................................... 100'-- 71. Planina pri Rakeku............................................. 100’— 72. Kamnik, m................................................... 91'80 73. Kostanjevica.............................................„ 87-— 74. Loški potok.................................................... 79'— 75. Bučka............................................................. 78-70 ., . , . , Prenos .... K 22.32177 7o. Sava pri Jesenicah, m................................... 72*62 77. Železniki....................................... ” 78- Turjak....................................!.'!!!!” 60-20 79. Domžale......................................... ” ijn. 80. Žužumberk....................................... " 56- - 81. Kropa, Kamna gorica, Dobrava.....................” 52-____ 82. Poljanska dolina (Gorenjsko).....................” 59-____ 83. Ribnica, m. ............................................45-— 84. Posavska...................................... ' 49-49 85. Grosuplje.......................24 - 86. Logatec, .11............................................14-50 Skupaj .... K 22.866-49 II. Štajerska. '■ SeIj-Cu’ 111 K 2.023-64 2. Manbor, m...............................................1.143 60 3- ia\cc’ ...................................................... 903-— *■ ™ CC’ f........................................................... 850- 5. Celje, z........................................................ 816-40 6. Hrastnik-Dol ” 508-70 7. Gradec, izvenakademiška ... ” 909-09 8. Vransko j ’ 3gg._ 9. Vuzenica.......................................... • • » 10. Sv. Lovrenc • ■ » 11. Maribor, ž ! ! ].” ._ }?• 1’ 241-82 13. Središče ........................................... 238.92 14. Gorenja Radgona.......................... ood-id 15. Ljutomer, ž...................... " 9n«v_ 1®- p‘uj: m......................204.50 17. Kozje........................................................ 201- 18. Ljutomer, m....................... 189-73 19. Gaberjc pri Celju.............................................,” 17409 20. Bočna................................. 179.___________________________ 21. Vuhred................................................... I7rv_ 22. Fram ’!.’.!!!!" 169 20 23. Slovenji Gradec ” 1 64-14 24. Trbovlje,................................ž...............................152- — 25. Trbovlje, m............. ............................... 147-_ 26- Lenibah............................144 20 27. Dramlje.................................. 141-69 28. Št. Jurij, ob j. železnici, ž............140— Odnos .... K 10.92305 8 Prenos .... K 10.923-05 29. Ormož, m...................................................... 135-40 30. Gornji grad, m............................................ 134 45 31. Št. Peter pod Sv. gorami..................................„ 120-73 32. Št. Jurij ob j. železnici, m..............................„ 107-14 33. Ormož, ž................................................. „ 10(r 34. Sv. Lenard 100 - 35. Šmarje pri Jelšah, m 100 — 36. Gornji grad, ž............................................„ 99'— 37. Brežice, ž................................................„ 86'— 38. Slovenska Bistrica........................................ 80-80 39. Sevnica................................................... 77-42 40. Poljskava-Pragersko....................................... 75-60 41. Gradec, akademiška........................................„ 75- — 42. Ponikva...................................................„ 75’— 43. Rogatec...................................................„ 70-— 44. Ruše 70- — 45. Velenje..................................................„ 70— 46. Braslovče................................................. 68'— 47. Petrovče..................................................„ 66’80 48. Podsreda..................................................„ 57'65 49. Št. Pavel pri Preboldu ... „ 51'70 50. Ribnica na Pohorju........................................„ 51-18 51. Brežice, m................................................ 51-— 52. Lehen..................................................... 46’10 53. Polenšak.................................................. 40-— 54. Škofja vas pri Celju.....................................„ 37'10 55. Gradec, ž.................................................... 32- — 56. Laški trg................................................„ 30-60 57. Planina................................................... 30-— 58. Rajhenburg-Videm...................................................................................... 20 — 59. Konjice..................................................„ 10 — 60. Velika Pircšica............................. . . . . „ 4 — Skupaj .... K 13.10L72 III. Koroška. 1. Prevalje..................................................K 260-40 2. Blače-Loče................................................„ 100- 3. Velikovec................................................. 74 70 4. Beljak ................................................„ 50-— 5. Borovlje.................................................... 50'— 6. Glinjc „ 35 — 7. Kotmara vas...........................................„ 27 26 „ „ , Prenos 597-36 o. Celovec........................................................... 24 — 9. Tolsti vrh ” lu-fin 10. šmihcij....................: : : :............................. g.60 11 • štebcn............................................ . . I 12-35 Skupaj .... K 671-31 IV. Primorska. a) Goriška. V Q°.rica- m..................................................K P800-- Sežana, m.......................................................i.09162 3. Gorica, ž ...................................................... 97().04 4. Sežana, z.................................................... 829 46 5- Kanal............................................................ 496-44 6. Ajdovščina, m................................................ 403-20 « A°HkaV ' i - 375'b4 8. Ajdovščina,.........................................................z................................................. 341.9{) , • >:;,nc!; ,..................................................... 391-47 ?' nt'lbenberk...................................................... 285-75 11. Nabrežina....................................................... 285'49 12. Sv. Lucija................................................n 245-- 3. Ccpovan............................................... 235 60 4- bokev .......................................................... 226-52 5- Tolmin, ž........................................................ 220-50 ,7’ RiVaCa- D-, ’ L ,.....................................■ 168(5<) 17. Brje pri Rihenberku........................................... 148-70 Jo SeTa.......................................................” 117-80 19. Briška ........................................................ 117-_ ><°ba.rid.........................................................66-30 21- Breginj....................................................... 55. _ 22. Šempas.......................................................... 50.70 bokavec.......................................................... 47-20 24- Prvačina, m....................................................... 30.30 25. Miren................................................... 30— 26. Cerkno.................................................. ” po ko 27. Prvačina,...............................................ž..............................................” 25— 28. Šmarje pri Ajdovščini ” 12-_ 29. Vrtojba ” 11 04 b) Trst. 1. Trst, m.......................................................K 7.036 62 2. „ ž............................................................4.355-40 3. „ Škedcnj.................................................... 1.636-33 4. „ Sv. Ivan.....................................................1.14711 5. „ Greta-Rojan............................................... 500-— 6. „ Rocol..................................................„ 120-— 7. , Lonjer....................................................... 105-20 8. ,, Vcrdela....................................................... 100 — 9. „ Bazovica................................................ 10'— Skupaj .... K 15.010-80 c) Istra. 1. Kozina ........................................................K 305-25 2. Klanec.......................................................... 200-- Skupaj .... K 505-25 Posnetek. 1. Kranjska — 86 podružnic......................K 22.866-40 2. Štajerska — 60 „ „ 13.101-72 3. Koroška — 11 671-31 4. Primorska : a) Goriška —20 „ . . K 9.007 87 b) Trst — 9 „ . . „ 15.010-80 c) Istra — 2 „ . . „ 505-25 ______________________________________________ K 24.523 02 Skupaj . 197 podružnic...........................K 61.163-44 H. RAČUN o prejemkih in izdatkih ob priliki velike jubilejne veselice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 3. julija 1910. I. Prejemki. 1. Vstopnina...............................................K 4.938 45 2. Paviljon, Trst..........................................„ 1.883'— 3. „ Gorica.............................„ 700'— 4. „ Šiška.................................... 51964 5. „ Vič..................................... 31963 6. „ Koroška „ 46048 7. „ Savinjska dolina in štajerska kolonija v Ljubljani...................................1-924-84 8. „ Celje-Prebold............................ 10014 9. „ Ljubljana, Šentpeter „ 1.359 01 10. „ Ljubljana, šcnklavško-frančiškanski in šentjakobsko-trnovski.......................... 5.37228 11. „ Novo mesto....................................„ 710- — 12. „ Krško.......................................... 439 12 13. „ Litija......................................... 370-- 14. „ Ptuj................................................ 58824 15. „ Ribnica...................................... „ 27620 16. „ Kamnik......................................... 131"— 17. Sokol L in ,,kamniški šnef‘‘.............................. 1931 18. Sokol v Borovljah......................................„ 24 30 19. Vstopnina od plesa...................................... 42 47 20. Dobiček od prodanih balončkov..........................„ 8'— 21. Vrtiljak................................................. 80-— 22. lnserati na kažipotu....................................... 300-— 23. P. Magdič, Ljubljana, od prodanih vezenin . . „ 57-— Skupaj .... K 20.623-11 Izdatki. Godba, straža, delavci, stroški paviljonov, pijača, jestvine i. t. d. skupaj 62 računov .... K 8.170-24 Ostane torej od veselice čistega......................K 12.452 87 V Ljubljani, dne 23. julija 1910. I.J ✓Ca vesoličmi odsselc: Franja dr. Tavčarjeva I. r. Ivana Supančičeva 1. r. c. Imenik podružnic leta H)ll. I. Kranjska. 1. Begunje-Breznica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 28./VI. 1910, št. 2031. — 1. Anton Stroj, tovarnar (Zapuže); 2. Baloh, trg. (Moste); 3. Erna Omanova, učit. (Begunje). Namestniki in odborniki: Ivanka Jegličeva (Begunje), Er. Knnovar (Žirovnica), Val. Sturm (Poljiče), Ivanka Jegličeva (Selo), Simon Mežek, Rezika Koslova, Jos. Žemlja (Vrba), Avgusta Zavrlova, Vikt. Stroj. Let. 30. 2. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska. Ustan. z odi. dež. pred-sedn. v Ljubljani z dne 10./X1. 1910, št. 3705,Pol. — 1. Roza Tomšičeva, trg. in pos.; 2. Pavla Ličanova, soproga trg.; 3. Bibijana Bisailova, učiteljica. Namestnice: Julija Valenčičeva, Ema Žnidaršičeva, Lujiza Hodnikova. Ustan. 10, let. 52, skupaj 62. 3. Bled: Ustan. z odi. min. za notr. stvari 30./11L 1886, št. 477,5. 1. dr.^Oabrijel Hočevar: 2. Avgust Jensko, učitelj; 3. Avgust Brat, tes. mojster. Nam.: Rezika Ropretova, soproga gostiln., Jul. Voukova, liči pos. Odb.: Kat. Drollova, Jak. Peternel, lv. Rus, Jos. Žirovnik. — Pokr. 7 + 2, ust. 6, let. 73, skupaj 88. 4. Borovnica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. \v Ljubljani 26./11. 1910, št. 635/P. — 1. Ant. Drašler: 2. lv. Švigelj: 3. Ant. Lebez. Nam.: Ivanka Majaronova, Danica Košmrlova, Ida I’aplarjeva, Jos. Zalar. Odb.: Leon Macoratti, Ign. Kessler, Fr. Paplar. Pregl. rač.: Fr. Suhadolnik, Ernst Skr/. Let. 57, podp. 6, skupaj 63. 5. Brdo: Ustan. z odi. dež. vlade dne 24./X. 1907, št. 5848. - 1. Anton Osoliti, pos. v St. Vidu; 2. Anton Grmek, naduč. v Krašnji; 3. Franjo Jelenc, notar, uradnik na Brdu. Nam.: lv. Smerkolj, trg. in pos. v Lukovici, Ivan Štrukelj, pos. v Krašnji, Janez Novak, trg. in pos. v Št. Vidu. Odb.: Jos. Rus, gostiln, in pos. v Št. Vidu. — Pokr. 3 | 1, ust. 5, let. 53, skupaj 62. 6. Bučka: Ustan. z odi. c. kr. okr. glav. v Krškem dne 16. XII. 1909, št. 32.661. — 1. Mat. Lekše; pos.; 2. Fr. Jan, zasebn.; 3. Iv. Marjetič, pos. Nam.: Anica Greglova, soproga trg., Minka Žitkova, poštarica, Josipina Weisova. Odb.: Vinko Mrgole, Al. Kranjc, Jos. Mlakar. Let. 20, podp. 24, skupaj 44. 7. Cerklje p i Kranju: Ustan. 1. 1889. — 1. Jos. Jenko, pos.; 2. Fr. Ahlin, pos.; 3. Janko Ahlin, pos. Odb.: Tom. Znpin, pos. — Pokr. 1, ust. 18, let. 19, skupaj 38. 8. Cerklje in Čatež: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 28./X. 1809, št. 3035. — 1. AL Marinček, pos. in župan; 2. Jos. Bertoncelj, učitelj; 3. Albina Kocijančičeva, učiteljica. Nam.: Mar. Žagarjeva, Terezija Ambrožičeva, Fr. Zevnik. Odb.: Edv. Bohinc, naduč., Fr. Dolinar, pos., SL Kalin, gostiln. Nam.: Slavka Maurinova, Olga Kodričeva, Anton Kovačič. Pregl. rač.: Iv. Kocijančič, Jos. Ambrožič, — Pokr. 4- 1, let. 60, podp. 29, skupaj 90. 9. Cerknica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 18./VIL 1907, št. 4288. — 1. Jurij Gregorc, sodnik; 2. Frid. Negovetič, sod. ofic. ; 3. Mar. Werlijeva, poslovod. Nam.: Anton Meden, pos. sin, Fr. Kršelj, trg. sotrud., Rajko Levstek, davč. ofic. — Pokr. 1 -F 8, let. 89, skupaj 98. 10. ** Col, Budanje in Podkraj: Ustan. z odi. dež. vlade dne 16. IX. 1910, št. 3193. — 1. Andrej Kovan (Col); 2. Milan Kovan, Vinko Koblek (Podkraj). Nam. in odb. : Anica fjova-nova (Trševje), Ivanka Trkmanova (Podkraj), Mar. Žgurjeva (Col), Gregor Trkman (Podkraj), Janko Zevnik (Budanje), Ivan Trošt (Col), Franja Bajčeva (Col-Cesta). Pregl, rač.: Janko Zevnik, Ivan Pregelj (Malo polje). Let. 71. 11. Črnomelj: Moška. Ustan. 1. 1886., potrjena z odi. okr. glavarstva v Črnomlju 21.1. 1887. — 1. Dr. Jos. Malerič, okrožni zdravn.; 2. Fr. Prezelj, davčni asist.; 3. Fr. Otoničar, poštar. Nam.: Iv. Ušlakar, not. kand., Jos. Stariha, pos , Al. Štepec, sod. ofic. Odb.: Avg. Sedlar, davčni ref., dr. Rup. Celestina, sodnik. — Pokr. -1-9, ust. 1, let. 29, podp. 5, skupaj 44. 12. Črnomelj: Prva belokranjska ženska. Ustan. dne 8./X. 1892. — 1. Rafaela dr. Maletičeva; 2. Olga Haringova; 3. Josipina Urhova. Nam.: Mar .Klinčeva, Mar. Spreize/jeva, Roza Žlebnikova. Odb.: Ljudmila Bukovičeva, Zofija Mullerjeva. Pokr. -j- 3, ust. 7, let. 56, podp. 2, skupaj 68. 13. Dob, občina in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13./VIL 1909, št. 1947. — 1. Iv. Kuhar, učitelj v. p. in pos.; 2. Matija Hiti, nadučitelj; 3. Franja Pirševa, pos. hči. Predsed. nam: Fr. Majdič, pos. in trg. Odb.: Fr. Pretnar, pos., Mart. Orehek, pos. in trg. Odb.: Fr. Pretnar, pos , Mart. Orehek, pos., Primož Grošelj, pos. — Ust. 6, let. 40, podp. 5, skupaj 51. 14. Dobrunje in okolica: Sedež v Štopanji vasi. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Ljubljani dne 30./IX. 1909, št. 26.610. — 1. Ivan Bricelj, gostiln, in pos.; 2. Iv. Lokar, naduč.; 3. Fr. Anžič, mesar. Odb.: Jos. Anžič, podpred, Leop, Čerin, Ant. Novak, Nik. Bricelj, Ant. Rebernik, St. Verbič. Nam.: Ivanka Novakova, Marica Briceljeva, Franja Anžičeva. Pregl. rač.: Fr. Lokar, Iv. Anžič. Nam.: Iv. Zrimec, Jak. Krištofelc. — Pokr. 1 4- 1, ust. 11, let. 62, skupaj 75. 15. Domžale in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 8./VI1. 1908, št. 3793. — 1. Ant. Skok; 2. Jos. Adamič; 3. Zinka Boletova. Podpred.: Emilija Slokar jeva, Odb.: Minka Ravnikarjeva, Josipina Adamičeva, Fr. Ravnihar, And. Slokar, Iv. Flerin. — Let. 25. 16. Dovje-Mojstrana: Ustan. z odi. dež. vlade dne 27./IX. 1908, St. 4444. — Ust. 3. 17. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z. min. odi. dne 8./IV. 1886, št. 6134. — 1. Dr. Jos. Tičar, okrož. zdravn.; 2. Jos. Lavtižar, pos.; 3. Iv. Hribar, poštni ofic. Nam.: Ivan Jalen, trg. in bot. v Ratečah, Miroslav Razinger, gostiln. Podkorenom, Jos. Rus, sodni knjigovodja, Kar. Bezeg, davčni ofic., Mar. Černilčeva, Janko Zupančič. Pregl, rač.: Oašpar Lavtižar, Ivan Juvan. — Pokr. 2+1, ust. 6, let. 36, skupaj 45. 18. Grosuplje: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani 20./11I. 1909, št. 7062. — 1. Iv. Rus, pos.; 2. Leop. Hude, pos.; 3. Mar. Rusova. Nam.: Mih. Adamič, pos., Viktor Wagner, poštar, Mar. Hudetova, soproga pos. Odb.: Ign. Valentinčič, pos., Fr. Kumer, žel. urad., Fr. Bavdek, pos., Al. Koprivc, pos., Jak. Strubelj, pos. Pregl, rač.: Al. Koprivc, Jakob St rubelj. Pokr. 2 |- 1, ust. 18, let. 13, skupaj 34. 19. Idrija: Moška. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 1./1JC. 1886, št. 8837. — 1. Fr. Tavzes; 2. Fr. Prali; 3. Jos. Šebenik. Natn.: Engelbert Gangl, Jos. Seljak, Valentin Vidmar. Pregl, rač. Karol Lapajne, Fr. Ciniburk, — Pokr. 1 - 4, let. 81, podp. 13, skupaj 102. 20. Idrija: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./X. 1892, št. 13.0.37. — 1. Sonja Poganova; 2. Z. Krapševa; 3. Davo-rinka Bajželjeva. Nam.: R. Tavzesova, P. Kosova. Pregl, rač.: P. Vidičeva, Fr. Sedejeva. — Pokr. 3 |- 2, let. 81, podp. 12, skupaj 98. 21. Ilirska Bistrica-Trnovo: Ustan. dne 13./VIII. 1886. — 1. Martin Zarnik, naduč. v. p.; 2. Fort. Lampret, učitelj; 3. Iv. Tomšič, trg. in pos. Nam.: Albert Domladiš, trg, in pos., Vinko Šket, trg. in pos., Kristjan Hodnik, pos. - Pokr. 2 + 2, ust. 2. let. 45, podp. 2, skupaj 53. 22. ** Št. Janž in okolica: Ustan. z odi, dež. predsed. v Ljubljani dne 20. XII. 1910, št. 4141 /Pol. — I. Vinko Berce, nadučitelj; 2. Jos. Repovž; 3. Iv. Majcen. Nam.: Marija Prijateljeva, Lojzika 7roštova, Juičika Prijateljeva, Odb.: Hinko Filip, Ign. Flajs, Helena Skuljeva, Amalija Repovževa Nam.: Jos. Repovž, Alojzij Knez, Matilda Jagrova, Anastazija Bajukova. — Let. 60. 23. Št. Jernej: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31.111. 1909, št. 589. — Fr. Gregorič, višji davkar v. p.; 2. Ivan Gantar, učitelj; 3. Fr. Schmit, trgovec. Nam.: Mart. Volovec, trg., Fr. Jurečič, učitelj, Maks Vale, trg. Odb.: Ivan Recelj, gostiln., Karol Vrbič, krojač. Nam.: Jos. Brulc ml. strojar, Ant. Lampe, — Pokr. 1 1, ust. 1, let. 29, podp. 2, skupaj 33. 24. Jeseniška občina: Ustan. z odi. dež. vlade dne 11. VII. 1905, št. 2534. — 1. Dr. Fr. Kogoj, okrož. zdravn.; 2. Jak. Spicar, posojiln. tajnik; 3. Lovro Humer, gostiln. Nam.: Amalija Pičmanova, žel. uradnica, Ivanka Pretnarjeva, prodaj., Fr. Lipar, tov. delavec. Odb.: Peter Sitar, pos. in trg., Egidij Schiffrer, učitelj, Fr. Kerstein, obč. sluga, Fr. Nagode, tov. delavec. — Pokr. + 1, let. 43, skupaj 44. 25. Jesenice: Ženska. Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 15. 1. 1908, št. 852. — 1. Marija Višnarjeva, hotelirka ; 2. Mara Poglajenova, otr. vrtnarica; 3. Adela Balohova, trg. Nam.: Terezija Bizjakova, pos., Marija Mesarjeva, gostiln., Apolonija Vovkova, pos. Odb.: Matilda Hamova, sopr. želez, poduradnika, Rozika Moričeva, hči trg. — Let. 28. podp. 1, skupaj 29. 26. Kamnik in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 31./111. 1889, št. 3502. 1. Jak. Draksler, okr. tajnik v. p.; 2. Fr. Stele, odvet. uradu.; 3. Ant. Križman, davčni oskrbnik. Nam.: Mart. Novak, višji poštar, Makso Koželj, akad slikar, Ant. Vedlin, tajnik mestne hran. -- Pokr. 5 -j— 2, ust. 7, let. 52, podp.7, skupaj 73. 27. Kamnik: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 6./IX. 1891, št. 11.014. — 1. Anica dr. Krautova: 2. Štefanija Sadnikarjeva: 3. Rezika Karolnikova. Nam.: Anica dr. Kar-bova, Milka Vrančičeva, Zofija Fabjanova. Odb.: Mar. Ahii-nova, Minka Močnikova, Draga Orožnova. — Pokr. 8, let. 70, skupaj 78. 28. ** Knežak in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 6./11. 1911, št. 379 Pol. — 1. Mar. Urbančičeva, soproga tovarnarja; 2. Anica Milavčeva, poštarica; 3. Angela Petričeva in Mar. Jurcova, učiteljici. Nam.: Mar. Češnikova, soproga naduč., Mar. Kettejeva, soproga kovaškega mojstra, Franja Ludvikova, posestnikova soproga. — Let. 62, podp. 46, skupaj 108. 29. Kočevje in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 27./VI. 1910, št. 2036. — 1. Jak, Skubic, fin. straže nadkom.; 2. Andr. Uderman, davčni asist.; 3. Jos. Beljan, pos. Nam.: Uršula Revenova, soproga uradnika. Odb.: Konrad Reicher, tajnik posojilu., Jos. Kajfež, pos. — Ust. 1, let. 25, podp. 61, skupaj 87. 30. Kostanjevica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31. III. 1909, št. 649. 1. Ant. Štravs, pos. in gostiln.; 2. Amalija Robanova, učit.; 3. Ivan Grlovič, obč. tajnik. Nam.: Ivan Malnerič, naduč., Sonja Kalanova, učit., Antonija Prevčeva, odv. vdova. Odb.: Iv. Toporiš, okr. sodnik, Ema Toporiševa, okr. sodn. soproga, Mar. Rohrmannova, not. soproga. Ant. Pavčič, naduč, Jos. Mililavžič, kancclist. Pregl. rač.: Ivan Gorjup, davčni ofic., Jak. Žargi, sodni ofic. — Pokr. 2, let. 43, skupaj 45. 31. Košanska dolina: Sedež na Kalu. Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 16./V. 1910, št. 576. — 1. Karol Ambrožič, mlinar; 2. Mih. Čepirlo, pos. in trgovec na Kalu; 3. Jernej Jankovič, pos. in paznik nasadov. Nam.: A. Kanič, učitelj, Karolina Čepirlova, hči pos. in trg., Jos. Mankoč, pos. Odb.: Er. Fidel, pos., Jos. Čepirlo, pos., Vinko Volk, trg. in pos., Iv. in Ant. Rutar, mizarja, Mih. Šabec, pos. — Ust. 3, let. 70, podp. 10, skupaj 83. 32. Kranj: Moška. Ustan. dne 28./XL 1885, št. 4426. — 1. Ant. Šinkovec; 2. Jos. Tajnik; 3. Fr. Savnik. Nam.: Makso Rock, Jos. Cvar, Jos. Meden. — Pokr. 9 -j- 5, ust. 7, let. 96, skupaj 117. 33. Kranj: Ženska. Ustan. dne 13./Vlil. 1892, št. 10.889. — 1. Leopoldina Savnikova, sopr. lekarn.; 2. Janja Miklavčičeva, učiteljica; 3. Mar. Pirčeva, sopr. dež. posl. Nam.: Matilda Majdičeva, sopr. veletržca, Radojka Ullrichova, pos., Nuška Sajovičeva, liči trgovca. — Pokr. 4 + 1, ust. 21, let. 77, skupaj 103. 34. Kropa-Kamnagorica-Dobrava in okolica: Ustan. z. min. odi. dne 30. III. 1886, št. 4775. — 1. Ant. Pogačnik, župan in pos. v Podnartu; 2. Iv. Markelj, pos. in gostiln, v Otočah; 3. Ivan Žagar, naduč. v Kamnigorici. Nam.: Ant. Pezdič, pos. na Posavcu, Ant. Bajželj, Kamnagorica. Odb.: Filip Pogačnik, pos. in trg. na Dobravi, Jos. Korošec, naduč., Mošnje, Viljem Zirkelbach, učit., Podbrezje, Karol Blažič, učit., Ovsišc, Fr. Štular, Prezrenje, Lovro Šolar, Lipnica, Peter Sitar, Mišače, Ivan Čebavs, Ljubno. Pokr. 5 -p E ust. 4, let. 26, skupaj 36. 35. Krško: Moška. Ustan. dne 6. III. 1887, z odi. dež. vlade dne 24. III., št. 3013. — 1. Dr. Vilko Mauer; 2. Fr. Antolič: 3. Flor. Rosman. Nam.: dr. Tom. Romih, Lcop. Levstik, Josip Perovšek. Odb.: Fr. Geraldi, Ant. Omrza, dr. Iv. Dimnik. — Pokr. + 2, ust. 9, let. 29, podp. 10, skupaj 50. 36. Krško in okolica: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 27./VII. 1894, št. 13.985. — 1. Mar. Pfeifer jeva; 2. Pavla Zirerjeva; 3. Amalija Jugovičeva, Nam.: Olga Fischerjeva, Anica Rendlova, ga. Antoličeva, Odb.: Mar. Tavčarjeva, Pcregrina Ulepičeva, Fina Jermanova, Elza Starijeva, Milka Klunova. Pregl, rač.: Amalija Klinetova, Cilka Bizjakova. — Pokr. + 1, ust. 4, let. 38, podp. 30, skupaj 73. 37. Ledine in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 10./1V. 1910, št. 1145 Pol. —^1. Matej Novak, pos.; 2. Ivan Fržen, rudar; 3. Marjanica Žaklje,va, pos. hči. Nam.: Ign. Mohorič, Marjanica Bogatajeva. Odb.: Fr. Čadež, Franja Novakova, Terezija Erženova. Nam.: lv. Bogataj, Fr. Jereb, Mar. Seljakova. — Let. 30, podp. 67, skupaj 97. 38. Litija: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade v Ljubljani dne 1. XI. 1886, št. 10.929. — 1. Jak. Roglič, sodni nadoficijal in pos.: 2. Luka Svetec, notar; 3. Vinko Watzak, poštar. Nam.: Fran Slane, pos., lv. Demšar, živinozdravnik, lv. Hočevar, davčni ofic. — Pokr. 38 + 6. ust. 10, let. 25, podp. 86, skupaj 165. 39. Ljubljana: L ljubljanska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 14,/X. 1885, št. 10.133. — 1. Rajko Perušek, gim. prof. v pok.; 2. Fr. Novak, gim. prof.; 3. Iv. Podgornik, nadofic. Nam.: A. Bartel, prof. v p. in šolski svetnik, Jos Wester, prof., Alojzij Tavčar, profesor. Odb : Em. Josin, dež. blag, Martin Karlin, prof. v p., dr. Jak. Žmavc, prof. — Pokr. 89 -p 78, ust. 37, let. 150, podp. 1, skupaj 355. 40. Ljubljana: Mestna ženska. Ustan. dne 25. VIL 1892. — 1. Franja dr. Tavčarjeva, 2. Mar. Klobučarjeva; 3. Mar. dr. Ko-kaljeva. Nam.: Minka Kochova, Mar. Mehletova, Ana dr. Toplakova. Odb.: Mar. dr. Zupančeva, Mar. Sičeva. Jelka dr. Bretlova, Mar. Pintarjeva, Lina Htidnikova, Pavla Kosinova, — Pokr. 26 j 2, ust. 22, let. 130, skupaj 180 41. Ljubljana: Šentjakobsko - trnovska moška. Ustan. z min. odi. dne 29. III. 1886, št. 3164. 1. Hinko Franzi, pos.; 2. Ivan Zirkelbach, knjigovodja; 3. Fran Trtnik, hran. uradnik. Nam.: Val. Končina, sodni ofic. v. p., Fr. Kovač, trg. poslovodja, Matija Rode, hran. uradnik. Odb.: Fr. Andlovec, pos , Ant. Bučar, poštni oficijal, dr. Pavel Kozina, profesor, Štefan Lapajne, okr. glavar v. p., Anton Pogačnik. Jakob Smole, Anton Seme. — Pokr. 11 t I, ust. 20, let. 195, skupaj 230. 42. Ljubljana: Š e n t j a k ob s ko-1 mo v s k a ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 4. Vlil. 1892, št. 9208. - 1. Ivana Supan-čičeva; 2. Ana Ulrichova; 3. Jela Lozar jeva. Nam : Marija Sičeva, Josipina Vidmarjeva. Odb.: Ivana Begova, Marica Maroutova, Jelka dr. Bretlova, Leopolda Bergantova, Julka Smoletova, Mar. Herenova, Mar. Puhova, Angela Založnikova. — Pokr. 21 -j- 1, ust. 32, let. 144, podp. 50, skupaj 248, 43. Ljubljana: Šentpcterska moška. Ustan. z min. odi. dne 14./IV. 1886, št. 5771. — 1. Fr. A/alty, tovarn, in obč. svetil.; 2. Fr. Podkrajšek, oficijal juž. žel. v. p.; 3. Fr. A/aselj, rač. stotnik v. p. Nam.: Viktor Rohrmann, trg. in pos., F'r. Žan, mesarski mojster, Drago Vučnik, pristav juž. žel., Iv. Bonač, tovarnar in trg. Odb.: Al. Lenček, kleparski mojster in pos., Tomo Mencinger, trg., Fr. Potočnik, revid. juž. žel. — Pokr. 22 + 21, ust. 30, let. 225, skupaj 303. 44. Ljubljana: Šentpeterska L ženska. Ustan. dne 12./IV. 1891. — 1. Ana Podkrajšekova; 2 Alenica Bavdekova: 3. Milka Potočnikova. Nam.: K. Žanova, Jos. Vučnikova, Ana Vičičeva. Odb.: Veronika Kendova. Ljudmila Kendova, Ivana Kneiselova, — Pokr. 6 -j— I. ust. 32, let. 135, skupaj 174. 45. Logatec: Moška. Ustan. dne 6.1. 1887. — 1. Jos. Tolazzi, trgovec in pos.; 2. Avg. Kraigher; 3. Anton de Gleria ml. Nam.: Tomo Tollazzi, iv. Rihar, Iv. Škerl. Pregl. rač.: Josip Rus, Iv. Bajc. — Pokr. 2 —j— 2, let. 58, skupaj 62. 46. Logatec: Ženska. Ustan. dne 21./Vlil. 1892, št. 9854. — 1. Josipina Mazijeva; 2. Miin. Mulleyjeva; 3. Leopoldina Mul-leyjeva. Nam : Ana dr. Krautova, Josipina Sicherlova, Ant. Marusigova. Odb.: Karolina Bajčeva, Josipina Korenčanova. — Pokr. 7 4-2, let. 49, skupaj 58. 47. Loški potok, Draga in Trava: Ustan. z min. odi. 28./IV. 1886, št. 6133. — 1. Ferdo Wigele, naduč.; 2. F/mil Švigei, uradnik lesne tvrdke ; 3. Mar. Zagorjanova, učiteljica. Nam.: Matilda Koyova, poštarica, Mar. Einspielerjeva, učit., Jos. Mohorčič, uslužb. lesne tvrdke. Odb.: Alojzij Detoni, ravn., Iv. Bambič, pos. Nam.: Fr. Rus, trg., Mar. Šušteršičeva, učiteljica. Pregl, rač.: Vida Vrezecova, Tilka Završnikova. — Pokr. | 2, ust. 17, let, 34, skupaj 53. 48. Matenja vas in okolica: Ustan. z odi. okr. glav. v Postojni dne 13.111. 1910, št. 5669. — 1. Jak. Kristan, pos. in gostiln.; 2. Kristjan Kanale, obč. tajnik in gostiln.; 3. Alojzij Durjava, trg. in gostiln. Nam. in odb.: Iv. Vadnjal, F.dv. Del-Linz, Josip Žitko, Fran Curk, Ant. Križaj, Milan Žnideršič, Fran Možina, Leop. Slave, Ant. Samsa, Ant. Srebotnjak, Fran Kenič, Jos. Šabec. — Let. 52, podp. 4, skupaj 56. 49. Mengeš in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 9. IX. 1939, št. 18.240. — 1. Lovro Letnar; 2. Rajko Božič; 3. Rozika Urataričeva, Nam.: Mar. Sicherlova. Anica Petrov-čeva, Milan Jenčič. Odb.: Karol Vidali, Fr. Mencinger, Ivan Vrhovnik. Nam : Mar. Vidalijeva, Anica Pečnikova, Franja Trojanšekova. — Ust. 8, let. 69, podp. 8, skupaj 85. 50. Metlika: Ustan. z odi. dež, vlade v Ljubljani dne 16. IV. 1886, št. 4886. — 1. Katina Guštinova; 2. Amalija Podgornikova, 3. Josipa Eleischmannova. Nam.: Jakob Eranz, Leop. Grabrijan, Iv. Trampuš. Odb.: Julija GregoraČeva, Julija Kopini- čeva, Matilda Trampuševa, Ema Sallokerjeva, Mil. Kamen- šekova, Karla Rajmerjeva. — Pokr. 4- 4, let. 102, skupaj 106. 51. Mokronog: Ustan. z min. odi. 1886, št. 1. — 1. Jos. Tekavčič. okr. sodni predstojnik; 2. Fridolin Lenart, fin. nadz.; 3. Jos. Tratar, učitelj. Nam.: Franja Omahenova, notarjeva soproga, lv. Mevželj, sin pos., Iv. Žgajnar, abiturijent. Odb.: Josipina Romoldova, sopr. sodnikova, Franja Keržanova, sopr. sodn. kane , Alojzij Mazgon, davčni oficijal. Pokr. 2, ust. 2, let. 53, podp. 8, skupaj 65. . 52. Moravče: Ustan. z odi. okr. glav. v Kamniku dne 13,/1X. 1909, št. 17.861. — 1. Janko Toman, nadučitelj; 2. Fr. Orehek, pos. uradnik ; 3. Jos. Šlibar, pos. in krojač. Nam.: Adela Orehe-kova, lleda Ledererjeva, Ivan Lavrač. — Let. 20, podp. 16, skupaj 36. 53. Moste: Ustan. z odi. okr. glav. v Ljubljani dne 27./VIII. 1909, št. 22.997. — 1. Fr. Suppan; 2. Ivan Remžgar, trg.; 3. Ant. Svetek. Nam.: Ivan Jarec, Fr. Pogačar. Odb.: Fr. Remžgar, Ernest Remžgar, Karl Jevnikar. — Ženski odbor: Ana Slap-ničarjeva, Marija Jarčeva, Tereza Slapničarjeva, Iv. Stap-ničarjeva, Angela Remžgarjeva. Pregl. rač.: Matej Seme, Fran Jezeršek. — Ust. 6. 54. * „Nanos“ za Bukovje, Gorenje, Landol, Studeno in okolico s sedežem v Bukovju: Ustan. z odi. dež. vlade dne 20. V. 1911, št. 1674. 55. Novo mesto: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./III. 1886, št. 3318. 1. iv. Škerlj, višji dež. sodni svetnik v. p.; 2. Fr. Perdan, mestni blagajnik; 3. Iv. Alaselj, gim. prof. Nam.: Iv. Krajec, pos. in pisarniški ravnatelj mestne hranil, Edm. Kastelic, trg., dr. Milan Serko, gim. prof. — Pokr. 5 4- 10, ust. 19, let. 72, podp. 29, skupaj 135. 56. Novo mesto: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Novem mestu dne 15./XII. 1901. — 1. Jak. dr. Žitekova; 2. Olga Skalicka ; 3. Ana Skerljeva. Nam.: Josipina dr. Hrašovčeva, Pavla Hočevarjeva. Odb.: Mar. Majcenova, Matilda Rohrmannova, Regina Preatonijeva, Franja Zwitterjeva. — Pokr. 1, ust. 12, let. 112, mesečm 16, podp. 36, skupaj 177. 57. Pivka s sedežem v St. Petru: Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./X. 1886, št. 9917. — 1. Ferdo Špilar, trg. in pos.; 2. Mar. Dovganova, učiteljica; 3. Kar. Mehora, pošt. urad. Odb.: Alojzij Domicelj, pos. in trg., Fr. Verbič, učit. — Pokr. 6, ust. 22, let. 48, podp. 3, skupaj 79. 58. ** Planina in okolica na Notr.: Ustan. z odi. dež. predsed. dne 30./X. 1910, št. 3638. — 1. Fr. Kiaiita, trg.; 2. Jos. Milavec, pos.; 3. Alojzij Gartner, trg. Nam.: Jelica Gartnerjeva, Jos. Martinčičeva. Odb.: Fran Martinčič, Anton Bernik, Ivan Modrijan, Fran Merhar, Ivanka Kovšca, Blaž Rupnik, Julij Tršar, Leopold Kotar, Minka Klemenčičeva. — Pokr. -(- 1, ust 2, let. 61, skupaj 64. 59. Poljanska dolina: Ustan. dne 17./IX. 1886. — Odb.: Lovro Perko, naduč., Vinko Jamar, Jak. Jezeršek in Lovro Paleček, trgovci, Ivan Debeljak, pos. na Visokem. — Pokr. 1 + 1, ust. 4. 60. Posavska pri Ljubljani: Ustan. z odi. okr. glav. dne 17./XI. 1908, št. 28.456. — 1. Lud. Cunder, gostiln, v Mali vasi; 2. Ant. Žibert, nadučitelj v p. in pos.; 3. Anton Vilfan, župan in gostiln. Nam.: Mih. Kermavner, vodnjakarski mojster v Mali vasi, Mat. Dolničar, velepos. v Šmartinu, Mih. Stembov, pos. v Tomačevem. Odb.: Iv. Žirovnik, višji strojnik v Klečah, iv. Cerar, šolski vodja na Črnučah, Jos. Dobravc, župan na Črnučah. 61. Postojna: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13./IX. 1886, št. 8053 — 1. Gregor Pikel, župan, pos. in trg.; 2. Andr. Baraga, pos. uradnik; 3. Jak. Droll, davčni uprav. Nam.: Jos. Rusjan, Fr. Kutin, Makso Šeber. — Pokr. 4+ 5, ust. 5, let. 60, skupaj 74, 62. Postojna: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 17./IV. 1893, št. 2161. — 1. Mar. Piklova, županja; 2. Julija Kogejeva, sopr. notarja; 3. Mar. Mislejeva, pos. liči. Nam.: Pavla Drollova, Nina Milavčeva, Marija Lavrenličeva. — Pokr. 3 + 2, ust. 8, let. 73, skupaj 86. 63. Radeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 31.111. 1909, št. 648. — 1. Fr. Hmelj, trg. in pos.; 2. Karol Sovre, učitelj; 3. Robert Lindtner, davčni upravitelj. Nam.: Jos. Mohorko, uradnik juž. žel., Al. Bučar, učitelj, Avgusta Kotnikova, učiteljica, Severa Reilova, učiteljica. — Ust. 2, let. 44, podp. 5, skupaj 51. 64. Radovljica: Moška. Ustan. dne 27./IX. 1892. — 1. iv. Šega. učit. voditelj; 2. Fr. Jaklič, učitelj; 3. Leop. Primožič, pisar, oficijal. Nam.: Fran Sajovec, pisar, oficijal, Viktor Šmigovec, obč tajnik, Alojzij Rihteršič, okr. gozdar. — Pokr. 4 + 4, ust. 9, let. 51, podp. 2, skupaj 70. 65. Radovljica in okolica: Ženska. Ustan. dne 8./VIII. 1900, št. 3502. — 1. Jelka dr. Vilfanova; 2. Minka Pretnarjeva: 3. Olga Chladekova. Nam.: Lcopoldina Čebuljeva, Amalija Šmigovčeva, Mar. Primožičeva. — Pokr. 3, ust. 2, let. 36, podp. 6, skupaj 47. 66. Raka in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 25./I. 1910, št. 275. — 1. Alojzij Humek, pos.; 2; Miroslav Trost, učitelj; 3. Tonica Hrastnikova. Nam.: Fr. Šiško, Em. Vovkova, Alojzij Hrastnik. Odb.: Vinko Bon, Mar. Kotnikova, Fr. Bajc, iv. Hribšek. Nam.: Fr. Drnovšek, Mar. Pavlovičeva, Ant. Radi, Al. Metelko. — Ust. 2, let. 27, podp. 1, skupaj 30. 67. Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5./I1. 1886, št. 1571. — 1. Dr. Štefan Rajh, odvet.: 2. Alfred Kovačič, solicit.; 3. Pavel Kobler, davčni ofic. Nam.: dr. Ant. Schiffrer, zdravnik, Ant. Spende, sod. ofic., Fr. Burger, notar. kand. Odb.: Iv. Arko, pos. in posoj. tajnik, Ant. Adamič, davč. ofic. — Pokr. 7, ust. 18, let. 28, skupaj 53. 68. Ribnica in okolica: Ženska. Ustan. dne 1 ./IX. 1898, št. 18.964. — 1. Erna Burgerjeva; 2. Pavlina Pirkerjeva; 3. Vida Pice-kova. Nam.: Franja Picekova, Matilda Cirkova, Mar. Adamičeva. Odb.: Mar. Gruntarjeva, Ana Lovšinova, Ana Podbo-jeva, Ana Murgelova, Albert, dr. Vukova, Fr. Razingerjeva. — Pokr. 10 + 1, ust. 13, let. 52, skupaj 76. 69. Št. Rupert: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 11./I. 1910, št. 73. — 1. Aleks. Lunaček; 2. Matija Brezovar; 3. Mar. Frelihova. Nam.: Iv. Papež, Andr. Prah, Mar. Podkraj-šekova. Odb.: Svitbert Brcar, Viktor Sotenšek, AL Gregorčič, Tit. Grčar. Nam.: Jos. Brcar ml., Leopold Vidmar, Jernej Škarja, Ivan Štrukelj. — Pokr. ,1 + 2, ust. 2, let. 48. podp. 45, skupaj 98. 70. Sava, Javornik, Koroška Bela: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Radovljici dne 4./X. 1907. št. 5554. — 1. Anton Rozman; 2. Ant. Ravnik; 3. Peter Hafner. Odb.: Anton Medja, Mihael Oblak, Urb. Ravhekar, Ivan Mencinger, Anton Markelj. — Pokr. 4, let. 128, skupaj 132. 71. Senožeče in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 23. IV. 1886, št. 4033. — 1. Mil. Senčar, kontorist; 2. Viktor Volk, učit.; 3. Josipina Zadnekova. Nam.: Angela Novakova, sopr. sodn. ofic, Anica Knraltova, kont., Hinko Suša, pos. — Pokr. 1, ust. 6, let. 73, podp. 6, skupaj 86. 72. Sodražica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 29./V1II. 1909, št. 2425. — 1. Josip Obrstar; 2. Iv. Pirc; 3. Iv. /'ogorelec. Nam.: Matej Gruden, Jak. Gregorič, Pavla Vrbičeva, Cecilija Perdanova. Odb.: Amalija Fajdigova, Mimica Grudnova ml., Mar. Mikoličeva, Blaž Petrič, Mimica Grudnova st., Franja Ivančeva. Pregl. rač.: Fr. Fajdiga, Fr. Kržetova. — Pokr. 1, ust. 2, let. 52, podp. 15, skupaj 70. 73. Stari trg pri Ložu: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./1. 1893, št. 15.820 de 1892. — 1. Milan Lah, poštar; 2. Ivan Grčar, davčni asistent; 3. Jernej Fabjan, obč. tajnik. Nam.: Mara Lahova, trg. soproga, Franja Valenčičeva, učit., Martin Bolite, sodni kancelist. Odb.: Gojmir Demšar, notar, Josipina Vončinova, učiteljica, Franjo Žagar, lesni trg. Nam.: Karol Kovač, gostiln., Tomaž Strle. Pregl, rač.: Leopold Benčina, pos. in gostiln., Fr. Lah, pos. in trg. — Pokr. 4 + 4. 74. ** Stari trg, Predgrad in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Črnomlju 24./V1. 1911, št. 10.812. — 1. Peter Majerle, mesar; 2. Jos. Osterman, trg.; 3. Iv. Lenasi, dacar. Nam.: Mar. Znančeva, učiteljica, J. Hude, naduč., Ana Rakovčeva, učit. Odb.: Pet. Panjar, župan, Marko Majerle, mesar, Ant. Pribilič, lv. Šmalce!, Pet. Pribilič, K. Majerle. Pregl. rač.; lv. Kore, trg., Mih. Majerle, pos. — Ust. 2, let. 30, podp. 10, skupaj 42. 75. Šiška: Ustan. z odi. min. 17./II. 1886, št. 1269. — 1. Drag. Mohar, pos. in gostiln.; 2. Iv. Petrič, učitelj; 3. Fr. Ogrizek, potn. Nam.: Fr. Kralj, profvOdb.• Lovro Šebenik, Jos. Seidl, lv. Sirnik, Iv. Roji na, iv. Skarjevec, Iv. Kovič, Ant. Novak, Alojzij Pelc. — Pokr. 7 + 3, ust. 13, let. 82, podp. 8, skupaj 113. 76. Šiška: Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 13.11. 1909, št. 34. — 1. Mar. Seidlova; 2. Franica Škarjovčeva; 3. Antonija Tavčarjeva. Nam.: Ivanka Pirkovičeva, Mar. Čolnikova, Kat. Volkarjeva. — Pokr. 2 j- 1, let. 80, skupaj 83. 77. f Šiška Gornja: Ustan. z odi. dež. vlade dne 16./V. 1910, št. 1575. 78. Škocjan in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani 27./L 1910, št. 301. — 1. Peter Durjava, pos. in trg.: 2. Iv. Bene-dičič, naduč.; 3. Fr. Čerova, učit. Nam.: Mar. Zagmajstrova, Ludovik Urbančič, Pavel Zupet. Odb.: Ant. Činkule, župan, Mar. Zalokarjeva, Alojzija Zupetova, Rezika Čudovanova. Nam.: Franja Durjavova, Repica Udovčeva, Fran Jerič, Fran Resnik. Pregl. rač.: Rezika Udovčeva, Fr. Zevnik. — Let. 89, podp. 4. skupaj 93. 79. in 80. Škofja loka in okolica: Moška. Ustan. z min. odi. dne 23./II1. 1886, št. 4772. Ženska. Ustan. z odi. dež. vlade dne 16./1I. 1894, št. 3084. — 1. Slavko Flis, učit. in pos.; 2. Iv. Flisova, pos.; 3. Avg. Nadilo, tajnik okr. liran. in pos. Nam.: dr. Karol ZakrajšČek, okrožni zdravnik, Otilija Logarjeva, poštna oficijantinja, Leo Lavrič, pos. in trg. Pregl, rač.: Josip Deisinger, trg. in pos., Anton Kašman, trg. in pos. — Pokr. 3 -j- 2, ustan. 18, let. 26, skupaj 49. 81. Škofljica in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 17. IV. 1909, št. 820. — 1. Vinko Ogorelec, pos. in gostiln.; 2. Vladimir Ogorelec, blag. asistent; 3. Vinko Ogorelec, lesni trgovec. Nam.: Jak. Jesih, pos. in gostiln, v Rudniku, Vida Ogorelčeva, Iv. Menart, čcvlj. mojster v Rudniku. Odb.: Fr. Trošt, nadučit., Fr. Martinec, tcs. mojster. Nam.: Jernej Dolenec, Fr. Skubic. Pregl, rač.: Karol Lenče, Al. Ankon. Nam.: Ant. Skubic, Fr. Majcen. — Pokr. 1 -j- 1; ust. 16, let. 71, podp. 1, skupaj 90. 82. Toplice: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 4./VIL 1909, št. 1716 Pol. — 1. Drag Gregorc, učitelj; 2. Venčeslav Kalan, stud. phil.; 3. Karolina Klemenčičeva, učit. Podpred.: Gizcla Ženova, soproga učit. — Let. 35. 83. Trebnje in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 4./Vlil. 1908, št. 3714'Pol. — 1. Julij Treo; 2. Ferdo Kogej; Mira Lekše -tova. Nam.: Janko Rupreht, AL Marok, Ign. Grandove, lv. Malenšek, Mijo Plevnik, Rezika Gorčeva. — Pokr. 5 + 2, let. 83, skupaj 90. 84. Trojane in okolica: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Kamniku dne 17./VIII. 1909, št. 15.605. — 1. Fran Konšek, poštar in pos.; 2. Viljem Rožič, učitelj; 3. Franja Konšekova. Nam.: Minka Cukjatijeva, Marija Konšekova, Valentin Kolenec. Odb.: Lojzika Novakova, Jos. Novak. Jos. Cukjati, Micika Cerarjeva. Pregl. rač.: Fr. Cukjati, Jak. Grohar. — Ust. 6, let. 74, podp. 35, skupaj 115. 85. Tržič in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 29./Vlil. 1899, št. 4547. 1. Matija Marinček, notar; 2. Fr. Deu; 3. Rihard Mally. Nam.: Rajko Pollak, Ivan Engelsbergcr, Ludovik Grasmajer. -- Pokr. 3, ust. 7. 86. Turjak: Ustan. dne 26./111. 1886. — 1 Jos. Kožar; 2. Joško Bergant; 3. Katica Bergantova. Nam : Helena Kožarjeva, Minka Podlogarjeva, Adelka Kožarjeva ml. Pregl, rač.: Jos. Blatnik, Mar. Prijatelj. — Pokr. 3, ust. 6, let. 18, skupaj 27. 87. Unec: Ustan. z odi. dež. vlade v Ljubljani dne 13. V. 1904, št. 8581. — 1. Avg. Belle, tovarn.; 2. Pet. Repič, naduč.; 3. Matilda Sebenikarjeva, pos. Nam.: Iv. Gornik, žel. uradnik, Viljelma Repičeva, Ant. Gnezdova. Odb.: Makso Domicelj, trg, in pos., Božidar Schuller, naduč. — Pokr. -)- 4. let. 20, skupaj 24 in več podpornikov. 88. Velike Lašče: Ženska. Ustan. z odi okr. glav. v Kočevju dne 2. I. 1896, št. 12.271. — 1. Ana Hočevarjeva, gostiln, in pos.; 2. Ana Somrakova, učiteljica; 3. Krist. Hartmanova, hčerka trg. Nam.: Ema Puceljeva, soproga gostiln, in pos., Amalija Hartmanova, učiteljica, Leop. Uarbajsova, učiteljica. Odb.: Leop. Stefaniičeva, sopr. nadučit., Ana Finkova, učit,, Roza Hudovernikom, soproga sod. ofic., Ana Hočevarjeva, soproga gostiln., pos. in mesarja, Marija Srpanova, soproga gostiln, in pos., Marija Zadnikova. — Pokr. 8, ust. 5, let. 35, skupaj 48. 89. Vič: Ustan. z odi. okr. glavarstva v Ljubljani dne 6./X. 1908, št. 24.861. — 1. Fran Oblak, župan; 2. Viktor Oblak, zas. uradnik; 3. Iv. Končan, pos. in gostiln. Nam.: Andr. Knez, uradn. tab. tov., Fran Klemenčič, hišni pos., Slavko Novak. Odb.: Josip Gregorin, nadučitelj, Ant. Pribil, ključar, Viktor Kranjc, čevljarski mojster. Pregl. rač.: Ant. Malavašič, Jurij Petrovčič. — Pokr. 3, ust. 2, let. 85, skupaj 90. 90. ** Št. Vid, Podraga. Vrabče: Ustan. z odi. dež. predsedništva v Ljubljani dne 16. IX. 1910, št. 3192/Pol. — 1. Jos. Furlan, pos.; 2. Mara Boletova, učit.; 3. Jos. Rosa, pos. in mlinar. Nam.: Janko Rudolf, naduč., Jos. Fabčič, pos., Ciril Pelicon, pos. Odb.: Iv. Trošt, Fr. Volk, Marica Rudolfova, Lcopoldina Vadnjalova. — Let. 44. 91. Vinica in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 28./V111. 1909, št. 15.254. — 1. Franjo Lovšin; 2. Rud. Mikulič; 3. Poldka Bavdekova. Nam.: Mar. Simunovičeva. Odb.: Fran Juvane, Pero Malič, Franjica Kosčeva. Nam.: Mate Špehar, Marica Simunovičeva, Fanika Culiberkova. — Let. 35, podp. 33, skupaj 68. 92. Vipava: Ustan. z odi. dež. predsed. v Ljubljani dne 16./Vlil. 1908, št. 3920 pr. — 1. Jura j Hus, lekarnar; 2. Rado Grum, učitelj; 3. dr. Pavel Rane, zdravnik. Nam.: Karla dr. Karičeva, Hermina Mercinova, Ljudmila Boštnerjeva. — Pokr. 2 -j- 2, ust. 16, let. 75, skupaj 95. 93. in 94. Vrhnika: Moška: Ustan. z odi. dež. vlade dne 19./IV. 1887, št. 4123. — Ženska: Ustan. z odi. dež. vlade dne 10. X. 1892, št. 12.368. — 1. Ivan Tomšič: 2. Fran Jurca; 3. Pavla GOtzlova. Nam.: Marija Grudnova, Milka Koreiuanova, Lovro Rogelj. Odb.: Jos Jurca, Andrej Grampovčan, Ivana Grampovčanova, Ivana Košarjeva. — Pokr. 10 -j- 4, ust. 26, let. 52. skupaj 92. 95. Zagorje ob Savi: Ustan. z odi. okr. glav. v Litiji dne 27./XI. 1892, št. 3152. — 1. Janko Stepišnik, učitelj; 2. Mil. Lazar; 3. Berta Miillerjeva. Nam.: Vera Weinbergerjeva, Štefka Korbarjeva, Ferdo Polšak. Odb.: Franja Jerinova, Alojzij Kolenc. — Pokr. 9, ust. 3, let. 60, skupaj 72. 96. Zatičina-Višnja gora-Št. Vid: Ustan. z odi. dež. vlade dne 3./IX. 1886, št. 8967. — 1. Fr. Kovat, nadtič.; 2. Janko Skerbinec, nadtič.; 3. Minka Pizdirjeva, učit. Nam.: Ana dr, Repiteva, sopr. okrož. zdravnika, Iv. Dolinarjeva, učit., Mirko Sadar, učitelj. Odb.: Marta Herenova, učit., Ema Zajčeva, učit., M. Vehovarjeva, Ivan Fortuna. — Pokr. 3+1, ust. 20, let. <59, skupaj 83. 97. Železniki na Gorenjskem: Ustan. dne 17./VI. 1886, št. 5. — 1. Anton Hafnar; 2. Melhijor Dolenc; 3. Gabrijel Thaler. — Pokr. 1 + 1, let. 17, podp. 15, skupaj 34. 98. Žiri in okolica: Ustan. z dopis. okr. glavarstva v Logatcu dne 29./XII. 1909, št. 22.986. — 1. Luka Jesenko; 2. Leopold Spreitzer; 3. Franja Kopačeva. Nam. : Ivana Dolenčeva, Veronika Demšarjeva, M. Žakelj. Odb.: Ivan Kržišnik, Ivan Žakelj, Julka Gantarjeva. Nam.: Val. Poljanšek, Fr. Kristan, Micika Demšarjeva. 99. Žuženberk in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 2. VII. 1887, št. 6490. — 1. Anton Carli, notar; 2. Fran Kiissl, sodnik; 3. Stanislav Ribnikar, davčni asistent. — Pokr. + 1, ust. 10, let. 28, skupaj 39. II. Štajerska. 1. Bočna pri Gornjem gradu: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 1 ./VIII. 1910, št. 8-2221/1. — 1. Ant. Levar, pos.; 2. Jos. Bizjak, nadučitelj; 3. Fina Bizjakova, učiteljica. Nam.: Ant. Marovt, pos., Peter Ručigaj, trgovec, Antonija Dedičeva, nadučiteljeva vdova. Odb.: Ant. Žmavc, ]>os., Iv. Žmavc, pos., Fr. Štiglic, trg., Ant. Tevž, pos., Karol Božič, gost., Iv. Pavlin, pos., Iv. Fedran, pos. — Let. 86. 2. Braslovče: Ustan. z odi. min. dne 3./1II. 1886, št. 6521. — Pokr. + 1, ust. 13. 3. j Breg pri Celju: Ustan. z odi. nam. dne 1 ./VIII. 1910, št. 8-2220/1. 4. Brežiški okraj. Sedež v Brežicah: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./VII. 1890, št. 15.332. — I. And. Levak, velepos.; 2. Jos. Boecio, trg.; 3. Jos. Uršič, trg. Nam.: Fr. Lipej, trg., dr. Ljudevit Stiker, odvetnik, Jos. Ferenčak, trg. Odb.: Makso Merčun, davčni asistent. — Pokr. 1 + 1, ust. 13, let. 25, skupaj 40. 5. Brežice: Ženska. Ustan. dne 26./IV. 1908. — 1. Anka Capinova, sopr. davč. asist.; 2. Kat. Boeciova; 3. Pavla Schvveiger-jeva. Nam.: Franja Ferenčakova, Just. Pečnikova, Lina Stum-bergerjeva. — Ust. 2, let. 76, podp. 5, skupaj 83. 6. Celje: Moška. Ustan. z min. odi. dne 14./XII. 1885, št. 3563. — 1. Iv. Prekoršek, pot. učitelj družbe sv. C. in M.; 2. Miloš Stibler, tajnik »Zadružne zveze"; 3. dr. Šandor Hrašovcc, odvet. kand. Namestnik preds.: dr. Karel Koderman, odvetn. kand. Odb.: Fr. Kramer, trg., dr. Jos. Zdolšek, odvetn. kand., Franjo Voglar, učitelj, Ferdo Prelog, davčni uradnik. Pregl, rač.: dr. Ern. Kalan, odvetn. kand., Savo Priča, trg. — Pokr. 14 -j- 13, ust. 9, let. 194, skupaj 230. 7. Celje: Ženska. Ustan. z odi. nam. dne 19./XI. 1893, št. 29.547. 1. Ela dr. Kalanova; 2. Bogdana Prekoršekova; 3. Marica Kopačeva. Nam.: Hana Diehlova. Odb.: i. Rebekova, 1. Viden-šekova, Marta Hrašovčeva, Melanija Sernečeva, Jožica Grego-rinova. Pregl, rač.: Anica Kukovčeva, Mira Karlovšekova — Pokr. 7 -j- 1, ust. 5, let. 100, podp. 12, skupaj 125. 8. Dramlje: Ustan. z odi. nam. dne 6. II. 1909, št. 8-462/1. — 1. Miloš Jarnovič, trg.; 2. Neža Jarnovičeva, trg. sopr.; 3. Julij Sevnik, učitelj. Nam.: Ant. Mastnak, župan in Marica Rajkova. Odb.: Tomaž Mastnak, pos., Fr. Zidanšek, pos. Knjižničarka: Terezija Cvarova, učit. Ust. 3. 9. ** Dravinjska za Poljčane, Studenice in Makole: Ustan. dne 2./VII. 1911. — 1. Fr. Vodenik; 2. Seb. Krotky; 3. Anica Hinter-lehnerjeva. Nam. preds.: Fr. Fijauz. Odb.: Jos. Koki, Amalija Vobičeva, Darko Gselman. 10. ** Fala, Puščava, Selnica: Ustan. 16. X. 1910. — 1. Andr. Hauptman, pos.; 2. Ferdo Kovačič, učitelj; 3. Tom. Stiblerm Iv. Mesarič. Nam.: Fr. Sagaj, 1. Krančan, Jak. Čaplo. Odb.: I. Kak, Fr. Korman, Iv. Kapun. Jak. Kranec ml., Jos. Strnad. Pregl, rač.: Jos. Burja, J. Agrež, J. Senčar. — Let. 25, podp. 1, skupaj 26. 11. Fram in okolica: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 2./I. 1910, št. 8-3521/1 1909. — 1. Karol Černej, pos. in mlinar; 2. Mar. Pirkmaierjeva, učiteljica; 3. Mar. Lauterjeva, učiteljica. Nam.: Fran Štern, pos., J. Kodrič, trgovec, Tone Bezjak, pos. in mlinar. Odb.: Št. Lešnik, Val. Predan. N. Skrbinšek. Pregl, rač.: dr. Turner, dr. Rosina. Let. 48, podp. 11, skupaj 59. 12. Gaberje poleg Celja: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 4./VII. 1909, štv 8-2259/1 1909. — 1. Ad. Rode; 2. Cirila Kržanova; 3. Mar. Sribarjeva. Natn.: Iv. Martinčič, Mar. Vltavska, Belak. Odb.: Egidij Vihar, Anton Rode, Viktor Moškon, Jos. Gumzej, Ant. Cvahte, Rud. Slokanova. — Ust. 1, let. 29, podp. 5, skupaj 35. 13. Gornji grad: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 27./II. 1886, št. 2593. — 1. Jos. Krajnc, velep.; 2. Fr. Presečnik, not. kand.; 3. Avg. Drukar, notar. Nam.: Fr. Krajnc, davčni upravitelj, dr. Maks Konečnik, zdravnik, Jos. Korban, učitelj, Fr. Tiller, sodnik. — Pokr. 2 + 2, ust. 23, let. 31, skupaj 58. 14. Gornji grad: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 5. L 1909, št. 8-3525/1. — 1. Mar. Drukarjeva, sop. not.; 2. Vera Presečnikova, sop. not. kand.; 3. Ivanka Krajnčeva. Odb.: Ivanka Krajnčeva, pos., Marica Kolenčeva, pos., Kristina Volčeva, učiteljica. — Pokr. 1, let. 46, skupaj 47. 15. Gornja Radgona: Ustan. 1. 1901. — Pokr. + 1, ust. 4. 16. Gradec: Aka dem iška. Ustan. z min. odi. dne 31.1. 1886, št. 2144. — 1. Mart. Ogorevc, med.; 2. Aleks. Jakša, stud. 9* iur.; 3. Vlad. Vrečko, cand. med. Nam.: Vlad. Frankovič, cand. chem., Ant. Horvat, stud. iur., Jul. Bučar, stud. iur. — Pokr. 2 -j- 1, ust. 5. 17. Gradec: Izvenakademiška. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231. — 1. Dr. Drag. Vrečar; 2. Fr. Vršič, zavar. uradnik; 3. Fr. Hauptmann, šolski svetnik. Nam.: Iv. Vouk, poštni nadkontrolor v p., Mirko Bernard, poštni asistent, Stefan Rojnik, rač. revidcnt. ■— Pokr. 8 -|- 7, ust. 29, let. 106, pod. 26, skupaj 176. 18. Gradec: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8-1844/1. 1. Jela dr. Murkova, sopr. vscučil. prof.; 2. Julija Arcliova; 3. Bogumila Miheličeva. Nam.: Ana Koša-nova, Marjanica Glaserjeva, Pavla Veršičeva. Pregl. rač.: Ana Sernčeva, Gerta Gomilšakova. — Ust. 2. 19. Hrastnik-Dol: Ustan. z odi. okr. glav. v Celju dne 26./1I. 1908, št. 8-867/1. — 1. Rado Rainer, učitelj; 2. Minka Rekarjeva, otr. vrtnarica; 3 Mar. Sorčanova. Nam.: Rezika Dolinšekova, Kazimir Gnus, Miloš Babič. Odb.: Anton Kerše, dr. Fr. Roš, Milka Šentjurčeva, Ivan Bevc, Iv. Urbajs, lv. Sovre, Fr. Blaznik, Antonija Erženova, lgn. Jan, Pavla Stichova, Dominik Majcen — Pokr. 2 -j- 2, ust. 1, let. 77, podp. 10, skupaj 92. 20. f St. Janž in okol. na Dravskem polju: Ustan. z odi. nam. dne 4. II. 1911, št. 8,337-1. 21. Št. Juri ob juž. žel.: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 8./V. 1886, št. 395. — 1. Jos. Podgoršek; 2. Ivan Oset; 3. Alojzij Recelj. Nam.: Jos. Čretnik, Iv. Sošter. Odb.: Iv. Belle, Blaž Urleb. — Pokr. -f- l,yiist. 5, let. 18, podp. 19, skupaj 43. 22. Št. Juri ob juž. žel.: Ženska. Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 9./Xl. 1891, št. 19.609. — 1. Josipina Livkova; 2. Rožica Gatcjeva; 3. Marica Osetova. Nam.: Mar. Mastnakova, Milica Kavčičeva, Malčika &Uletova. Odb.: Ter. Cmokova, J. Čretnikova, Mar. Podgoršekova, Neža Urlebova, Jož. in Ter. Fer-leževa. — Pokr. 2, ust. 5, let. 60, pod. 7, skupaj 74. 23. Konjice: Ustan. z odi. min. z dne 26./III. 1886, št. 4252. — 1. Pavel Ogorevc, trg.; 2. Srečko Serajnik; 3. Rudolf Alitik. Odb.: ga. Schellova, Barča Pospišilova, L. Mastnak, Fr. Košar, Vaclav Prorazil. — Pokr. 2 -j- 3, ust. 15, let. 68, skupaj 88. 24. Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 18.11. 1904, št. 6044. — 1. Iv. Krajnik, nadučitelj; 2. Ljudevit Ulčar, učitelj; Otmar Golob, not. kand. — Pokr. 2, let. 40, skupaj 42. 25. ** Sv. Križ-Vcržej: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 29./III. 1910, št. 8/987-1. — 1. dr. Jos. Lebar; 2. Fr. Cilenšek, učitelj; 3. Kar. Mavrič, učitelj. Nam.: Al. Seršen, trg., Al. Vrabl, sin pos., Rud. Horvatič, trg. — Let. 34. 26. I.aški trg in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 18./IX. 1891, št. 21.236. — 1. Ivan Če ti na; 2. Riko Pestevšek. Nam.: Kon. Elsbacher. Odb.: Milan Pleskovič. Aneta Elsbacherjeva. Nam.: Milka Pleskovičeva, Amalija Wisjakova. — Pregl. rač.; Rebolj. — Pokr. -|- 1, ust. 9. 27. Lehen pri Ribnici: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./111. 1887. — 1. Iv. Urbanc, velepos.; 2. Iv. Pahernik, trg. akad.: 3. Micika Urbančeva, hči velepos., Rud. Dergan. Pregl, rač.: Fr. Pahernik. Ust. 3, let. 25, skupaj 28. 28. Lembah in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 2.'X. 1907, št. 8, 2731/1. — 1. Ant. Godec, učit. in pos.; 2. Rudolf Kranjc, org. in obč. tajnik; 3. Jurij Kaloh, pos. Nam.: Mar. Godčeva, učit. Odb.: Andr. Bračič, župnik, Simon Vodenik, naduč., Ant. Črnko, pos, Jos. Ajd, žel. uslužb. — Let. 20, podp. 14, skupaj 34. 29. Sv. Lenart v Slov. Goricah: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13./X. 1888, št. 21.440. — 1. Fr. Breznik, velepos.; 2. dr. Milan Gorišek, odvetnik; 3. Davorin Polič, solicitator. — Pokr. -I 3. 30. Ljutomer in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10. X. 1892, št. 23.714. — 1. Fr. Stajnko ml. ; 2. Janko Baukart; 3. Srečko Uršič. Nam.: Matija Kocuvan, Mirko Muršec, Fr. Zacherl. v Pokr. -j- 1, let. 40, podp. 39, skupaj 80. 31. Ljutomer: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7.;VIII. 1909, št. 82.483-1. — 1. Matilda dr. Grosmannova; 2. Mara Kocuvanova; 3. Matilda Miheličeva. Nam. in odb.: Marija Seršenova, Angela Karbova, Elza Repičeva, Anica Seršenova, Olga Lahova. — Let. 50, podp. 42, skupaj 92. 32. Sv. Lovrenc nad Mariborom: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1. VII. 1901, št. 22.669. — 1. Mar. Brezočnikova: 2. Katica Brezočnikova; 3. Milica Lamprehtova. Nam.: Julka Skerbinjekova, Julčka Klavsova, Lizika Pušnjakova. Odb.: Gita Schikerjeva, Tinica Lamprehtova. — Pokr. 1 -j- 2, ust. 4, let. 34, skupaj 41. 33 Maribor: Ustan. z min odi. 10.1. 1888, št. 353. — 1. Dr. Ant. Dolar, prof.; 2 Fr. Majer, trg. sotrudnik; 3. Janko Voglar. poštni ofic. Nam.: dr. Fr. Rosina, odvetnik, Fran Pišek. tajnik posojilnice. Odb.: Ant. Hohnjec, učitelj, Iv. Šoštarič, trg., Feliks Vokač, hišni pos. — Pokr. 16 + 10, ust. 12, let. 202, podp. 29, skupaj 269. 34. Maribor in okolica: Zenska. Ustan. dne 14. V. 1898, št. 12.381. — 1. Mar. dr. Poljančeva, sopr. prof.; 2. Mara Koprivnikom, sopr. prof.; 3. Lj. dr. Pivkova, sopr. prof. in An. Lenartova. Nam. preds.: Pavla dr. Voušekova, sopr. sod. nadsvetnika. — Pokr. 4- 1, let. 120, skupaj 121. 35. j Mislinja in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 8. IV. 1911, št. 8/1050-1. 36. Mozirje: Gornjesavinska ženska. Ustan. dne 23. XII. 1907, št. 3362. — Pokr. + 3, ust. 16. 37. Ormoški okraj: Ustau. z odi. dež. vlade dne 17. X. 1887, št. 21104. — 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik ; 2. Ivan Zemljič, sodnik ; 3. Milko Jerše, učitelj. Nam.: Ant. Porekar, učitelj, Jak. Prajndl, učitelj, Edv. Simonič, trg. in gostiln. — Pokr. 2 -j- 1, ust. 14, let. 14, skupaj 31. 38. Ormoški okraj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 21. 1. 1892, št. 721. — 1. Pavla Otnulecova, odvet. vdova; 2. Helena Forbelskova; 3. Marjeta Podkrajšekova, otr. vrtnarica. Nam.: Ana Rozinova, učit. sopr., Iva Gonzijeva, Franja Per-natova, soproga koncipijenta. — Ust. 10, let. 34, podp. 5, skupaj 49. 39. St. Pavel pri Preboldu: Ustan. z odi. dež. vlade v Gradcu dne 5./VII. 1909, št. 8-2184-1. — 1. Jos. Vidic, naduč. v p.; 2. — ; 3. Olga Zanijerova. Nam.: Anton Cvenkl, veleti', Josip Fischer, naduč., Ern. Mar sine, obč. tajnik. — Pokr. + 1, ust. 7, let. 44, podp. 24, skupaj 76. 40. Sv. Peter pod Sv. goro: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI. 1910, št. 8, 1658-1. — 1. Fr Levstik, učitelj; 2. Fran Janšek, poštar; 3. Milka dr. Kunejeva. Nam. in odb.: Ivan Kramar, Fr. Kraner, Martin Ulčnik. Pregl. rač.: Vinko Halon, Jos. Černelč. — Let. 40, podp. 50, skupaj 90. 41. Petrovče: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 1. Vil. 1909, št. 8-2116-1. — 1. Fran Lešer; 2. Ciril Pregelj; 3. Marica Jeiovnikova, Franja Ocvirkova, Roza Razboršekova, Terezija Holobarjeva. Nam.: Vinko Kopriva, Odb.: Martin Ocvirk, Ivan Pešec, Franc Košec, Janez Potočnik, Ivan Holobar, Jernej Razboršek. — Pokr. 4- 1, let. 60, skupaj 61. 42. •* Planina in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 4./XI. 1909, št. 8/2387/1. — 1. Dr. Bogomir Skaza, zdravnik; 2. Milka Bračičeva, učiteljica; 3. Nikolaj Treffner, pos. in gostiln. Nam.: Valentin Pulko, naduč., Andrej Gostiša, učit. Odb.: Anica Niefergallova, poštarica, Karol Span, pos. in gostiln., Vekoslav Šmid, velepos. in gostiln., Miloš Jazbinšek, trg. in pos. — Let. 31, podp. 4, skupaj 35. 43. Podsreda in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 7./VI. 1910, št. 8/1659-1. — 1. Avguštin Preskar; 2. Matej Kunej; 3. Finka Preskarjeva. Nam.: Ivan Jazbec, Anton Potočnik, Jože Preskar, Odb.: Jak. Dobravc, Jože Kos, Leop. Preskar, Rezika Lončaričeva. Pregl, rač.: Drag. Majer, Jos. I reskarjeva. 44. ** Polenšak: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 12./VIII. 1910, št. 8/2320-1 1910. — I. Josip Gorup, učitelj; 2. Anton Kukovič, nadučitelj; 3. Marija Farkaševa, učiteljica. Nam.: Martin Golob, Josipina Golobova, Fran Poplatnik. Odb.: Roza Kukovičeva, Mar. Podgorelčeva, Jos. Malenšek, Alojzij Kostanjevec. — Let. 40, podp. 79, skupaj 119. 45. Polskava-Pragersko: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 22./IX. 1909, št. 8/2661-1, 1909. — 1. Jos. Hojnik, velepos.; 2. Jos. Rainer, učitelj; 3. Julijan Korbun, krojač. Nam.: Jos. Sabati, nadučitelj, Ant. Vivod, žel. usl., lv. Orthaber, poštni uradnik. Odb.: Amalija Hojnikova, učiteljica, Ana Westrova. učiteljica, Mar. Schweiglerjeva, učiteljica. 46. Polzela: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 8./1II. 1887, št. 4219. — 1. Julij Žigan, trg.; 2. Tilda Tušakova, učiteljica sopr.; 3. Jos. Cizelj, trg. Nam.: Pet. Loparnik, učit., Radivoj Tušak, učit., Ant. Carinik, nadučit. Odb.: Jos. Repič, mizar, Ant. Močnik. — Pokr. 2 + 1, ustan. 1, let. 20, podp. 18, skupaj 42. 47. Ponikva: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 13./1V. 1910, št. 1129 1. — 1. Ant. Podgoršek, velepos.; 2. Franja Vošnjakova, učit.; 3. Jernej Zdolšek. Nam.: Mar. Zdolšekova, Anica Mlakerjeva, Mar. Podgoršekova. Odb.: Mar. Kregarjeva, Fr. Horvat, Jos. Dobnik, Fr. Tilih, Fran Vouk, Jos. Zdolšek. — Ust. 5, let. 10, podp. 32, skupaj 47. 43. Ptuj: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27. XII. 1885, št. 25.288. — 1. Dr. Fr. Jurtela, odvetnik; 2. Ferd. Skuhala, posojiln. uradnik; 3. dr. Jos. Komljanec, gimn. prof. Nam. predsed.: dr. Iv. Fermevč, odvetnik. — Pokr. 4 + 9, ust. 17, let. 24, podp. 2, skupaj 56. 49. Ptuj: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 10./VI1I. 1908, št. 1, 6795, 08. — 1. Mirka dr. FermevČeva ; 2. Ema Mahoričeva; 3. Ida Toplakova. Nam.: Vida dr. Horvatova, Micika Senčarjeva, Olga Potočnikova. — Pokr. -j- 1, ust. 6, let. 62, podp. 2, skupaj 71. 50. Rajlienburg-Videm in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./XI. 1907, št. 1302. — 1. Dr. M. Schmirmatil; 2. Lav. vit. pl. Rainhofen; 3. Josipina Kosarjeva. Nam.: Jan. Knapii, Melli. Rismal, Karolina'Podjetova. Odb.: Srečko Rainer, Tone Kunej, Josip Polile. Pregl. rač.: Fran Agreš, Fran Schener. — Let. 38. podp. 26, skupaj 64. 51. Rečica v Savinski dolini: Ustan. z min. odi. dne 15./IV. 1886, št. 5233. — Pokr. + 3, ust. 2. 52. Ribnica na Pohorju: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 6./V. 1909, št. 8-1676,1, 1909. — 1. Dr. Miroslav Škof, okrožni zdravn.; 2. Jos. Zabovnik; 3. Ulrik Hauptman. Nam.: Roza Podlesnikova, Lizika Pivčeva. Odb.: Anton Podlesnik, Josip Frelih, Terezija Pivčeva. Pregl, rač.: Edvard Pioc, Rudolf Dergan. — Pokr. -j- let. 29, podp. 6, skupaj 36. 53. Rogaški okraj: Ustan. z odi. nam. v Gradcu dne 22./V. 1910, št. 8 1544-1. — 1. Fr. Šegula, župnik pri Sv. Roku ob Sotli; 2. Cvetko Trofenik, učitelj; 3. Simon Sekirnik, naduč. Nam.: Jos. Senčar, not. kand., Frančiška Grilčeva, učiteljica, Ivan Glinšek, učit. Odb : Makso Berlisg, trg., Iv. Sotošek, naduč., Fr. Cvetko, trg. sotrudnik. — Let. 40. 51. Ruše in okolica: Ženska. Ustan. dne 26./XII. 1898.— 1. Ema dr. Gorišekova; 2. Gizela Lasbaherjeva; 3. Linka Ozimova. Nam.: Julčka Serneieva. Odb.: Marija Ser/tečeva. Alozija Glaserjeva, Ela Lichtenvoallnerjeva, Mar. Novakova. — Pokr. + 1, let. 50, skupaj 51. 55. Sevnica: Ustan. z odi. min. dne 27./5. 1886, št. 8017. — 1. Kristijan Starki, trg.; 2. Pav. Starklova, učiteljica; 3. Helena Arkova, učiteljica. Odb.: Berta Smoletova, Anka Starklova, Mih. Korber, notar, Mijo Starki, župan. — Pokr. -f- 1, ust. 4, let. 40, skupaj 45. 56. Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. nainest. v Gradcu dne 13. IX. 1892, št. 20.790. — 1. D. Serajnik, naduč. v p.; 2. Otilija Feigelova, učiteljica ; 3. I). Starovašnikova. Nam: dr. Urban Lemež, odvetnik, Rudolf Starovašnik, gostilničar, Ign. Tkavc, zas. uradnik. Pregl. rač.: Ign. Založnik, Srečko Lorber, zas. uradnik. — Pokr. 1 -j- 1, ust. 10, let. 22, podp. 42, skupaj 76. 57. Slovenji Gradec in okolica: Ustan. z odi. namcst. v Gradcu dne 3.411. 1887, št. 3926. — 1. dr. A. Bratkovič, odv.; 2. Martin Gašper, odv. solic.; 3. Iv. Korže, učitelj. Nam. preds. Lovro Vavpot, liraniln. tajnik. Odb.: Ant. Cevna, pos., Iv. Kac, velepos. Nam.: Jak,'Blažon, oficijal, Jak. Vrečko, pos. — Pokr. 1, ust. 19, let. 48, skupaj 68. 58. Središče in okolica: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 6./IX. 1909, št. 8-2609/1. — 1. Jakob Zadravec, pos. par.mlina; 2. Ivan Najžer, učitelj; Franja Robičeva, trgov. sopr. Namcst.: Marija Kosijeva, nadučit. sopr. Odb.: Stanislav Dogša, Matej Ivanuša, Martin Rakuša, Julijana Plepelečeva, Etna Cajnkova. Pregl, rač: Maks Robič, trgovec; Ivan Ravšl, župan. — Pokr. 1. ust. 2, let. 84, podp. 23, skupaj 110. 59. Škofja vas pri Celju: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu dne 3./X. 1890, št. 35.890. — 1. Iv. Prekoršek; 2. Anton Gmeiner; 3; Matko Lešnik. Nam.: R. Zupanek. Anton Prekoršek. Ivan Štukelj, Fran Hrastnik. — Ust. 4, let. 25, podp. 30, skupaj 59. 60. Šmarje pri Jelšah: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade v Gradcu dne 10./XI1. 1886, št. 24.839. — 1. dr. Jos. Rakei, zdravnik; 2. Fr. Čuš, davč. asist.; 3. Fr. Ferlinc, župan. Nam. preds.: Janko Sernec, sodnik. — Pokr. 2, ust. 5, let. 28, skupaj 35. 61. ** Šmarje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 27./VI. 1910, št. 8-1891 1 1910. — 1. Ana dr. Rakuževa, zdrav, sopr.; 2. Dorica Debelakova, učiteljica; 3. Ivana Zupančičeva, učiteljica. Namestnica preds: Mar. Ferlinčeva, sopr. županova. Odb.: Antonija Skaletova, sopr. gostiln. — Let. 32. 62. ** Šmartin in Rečica na Paki: Žensk a. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 11./I. 1911, št. 819/1. — 1. \. Bizjakova, trgovka; 2. J. Klinarjeva; 3. L. Steblovnikova. Nam.: J. Goričnikova. — Let. 40. 63. Trbovlje in okolica: Ustan. kot podružnica za „Zidani most in okolico" z odi. namest. v Gradcu dne 7. XII. 1886, št. 24.545. Dne 25. X. 1891 se je preselila in ima sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo namest. v Gradcu dne 30. 111. 1892, št. 6047. — 1. Oskar Moll, učitelj; 2. Gustav Vodušek, učitelj; 3. Niko Pinterič, krojač. Nam.: Rud. Kalan, učitelj, Fr. Oset, žel. uradnik. Miloš Rozin, klepar. Odb.: Fr. Dežman, trg.. Ant. Počivavšek, pos. Pregl, rač.: Jos .Letnik, uradnik, Fr. Feštajn, uradnik. — Pokr. 5, ust. 24, .let. 106, skupaj 135. 64. Trbovlje in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 19.,/II. 1901, št. 5466. — 1. Ana Dimnikova, pos. in gost.; 2. Ruska Frankovičeva, modistinja; 3. Zlata Kuharjeva, učit. sopr. Nam.: Ivanka dr. Žižekova, zdravn. sopr., Ant. Kuhar, učitelj, Rezika Pustova, trg. sotrudnica. Odb.: Josipina Šent-jurleva, pazn. sopr., Mar. Arzenšekova, kora I 'odušekova, Mar. It'77; d i sc h e rje v a, Ana Wesnerjeva, učiteljice, Silva Veliko-vrhova, učit. soproga, Roza Lesova, rud. babica, Anica Kra-merjeva, trg. hčerka, Pavla Volkarjeva, gost. hčerka. — Pokr. 5, ust. 1, let. 82, skupaj 88. 65. Velenje: Ustan. z odi. glav. v Slovenjem Gradcu dne 19. IX. 1894, št. 2879. — 1. dr. Ivan Pirnat, graščak; 2. A. Armič, učitelj; 3. Cirila Jelovnikova. Nam.: A. Jankovičeva, soproga naduč. Odb.: Milka Kolšekova, Milica Jurkovičeva, dr. Mihalj Podlesnik, zdravnik. — Let. 35. 66. Vransko: Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 30./Xll. 1890, št. 45.968. — 1. Rud. Vrabl, učit.; 2. Bebica Jakšetova, učiteljica; 3. Iv. Jakše, uči. — Nam.: dr. E. Serko, zdr., K. Košenina, gost., Fr. Oset. — Pokr. 2 + 2, ust. 4, let. 50, skupaj 58. 67. Vuhred-marenberški okraj: Ustan. z odi. nam. dne 10./11. 1886, št. 2958. — Pokr. + 3, ust. 16. 68. Vuzenica, Muta in okolica: Ustan. dne 29./XII. 1907. — 1. Jak. Verdnik, pos.; 2. Iv. Urek, učitelj; 3. Alojzij Grubelnik, pos. Nam.: dr. Makso Pregl, zdravnik, Ant. Hren, nadučitelj, Emerik Mravljak, trg. Pregl. rač.: Simon Beznik, pos., Iv. Kriče/, pos., Ant. Plemen, pos. — Pokr.+ 1, let. 26, podp. 31, skupaj 58. 69. Žalec poleg Celja: Moška. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 28./1I. 1886, št. 2621. — 1. Fran Roblek; 2. Rajko Vrečer', 3. Fran Pristovšek. Nam.: Fran Piki, ml., Vinko Kveder, Jernej Košar. Odb.: Ivan Naraks, Leopold Tratnik, Fran Brinar, And. Antloga, Josip Korent, Martin Skok. — Pokr. 4 + 4, ust. 12, let. 40, podp. 4, skupaj 64. 70. Žalec poleg Celja: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Gradcu dne 5./XII. 1905, št. 45.051. — 1. Franja Kukecova; 2. Mar. Piklova; 3. Josipina Ahtikova. Namestnice: Tilka Brinarjeva, Ivanka Tratnikova, Mar. Cernejeva. Odbornici: Viktorija Pri-stovšekova, Zinka Kordischeva. — Pokr. + 3, ust. 1, let. 35, skupaj 39. III. Koroško. 1. Beljak in okolica: Ustan. z odi. dežel, vlade v Celovcu dne 21. X. 1886, št. 1954. — 1. Ivan Šervicelj (Podravlje); 2. P. Romavh (Beljak); 3. Fr. Lampreht (Beljak). Nam.: Gašp. Trupe (Brnca), Fr. Miklavič (Brnca), gdč. Zwitterjeva (Beljak). Odb.: Mat. \Viiti, (Ločila), Ferd. Vošpernik (Vcrnberg), krat (Zila), Vilč (Brnca), Gajlar p. d. Ilč (Loče), V. Hribernik-Fale (Lipa), Z. Kovač (Strmec), Šiter (Vcrnberg). — Pokr. 2 + 1, ust. 6, let. 20, podp. 14, skupaj 43. 2. Blače-Loče in okolica: Ustan. z odi. okraj, glavarstva v Beljaku dne 14./VI11. 1909, št. 23.620. — 1. Vinko Zimčič; 2. Ant. Gastl; 3. Fr. Lah. Nam.: Iv. Sgiaravello, Marija Uršičeva, Lojzika Aichliolzerjeva. Odb.: Ivan Ožgan, Ivan Kandut. 3. Borovlje: Ustan. 1. 1908. — 1. Ant. Stangl; 2 Mihael Turk, 3. Ludovik Borovnik. Nam.: Flor. Goričnik, Iv. Bric, Pavel Čemer. Pregl, raž.: Janko Mišič, Janko Ravnik. — Let. 10, podp. 17, skupaj 27. 4. Celovec in okolica: Ustan. 1. 1909. — 1. dr. Ant. Gosak; 2. Iv. \Veber; 3. Iv. pl. Kapus. Nam. preds.: dr. Marko Stajnko. Pregl. rač.: Jos. Štuhec. — Pokr. 7 -j" 2, ust. 8. let. 47, podp. 1, skupaj 64. 5. Glinje in okolica: Moška. Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 8./V1. 1909, št. 2498. — 1. Jak. .lug, pos.; 2. Jos. Goričnik, puškar; 3. Janko Ravnik, puškar. Nam.: Boštjan Za-blačan, pos., Florijan Goričnik, pos., Val. Paher, hišni upravitelj. Odb.: Šime Fric in Val. Wieser. Rač. pregl.: Val. Goričnik in Jos. Esteri. Ust. 6. 6. Kotmara vas in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 11 ./111. 1888. št. 298. — l.^Mat. Prosekar, pos. in trg.; f Rupert Rotter, župnik; 3. Iv. Stih, pos. Nam.: Andr. Koban, pos., Doniž Strugar, pos., Rupert Krušič, Jak. Hedenik, Pavel Križaj. — Ust. 1, let. 15, podp. 118, skupaj 134. 7. Pliberk in okolica s sedežem v Šmilielju: Ustan. 2./IV. 1888. — Pokr. 1, ust. 7, let. 6, skupaj 14. 8. Prevalje in okolica: Ustan. odi. dež. vlade v Celovcu dne 10.111. 1910, št. 967. — 1. Andrej Hrast; 2. Val. Wesiak; 3. Angela Hrastova. Nam. in odb.: Štefan Kralj, Jos. Riffel, Ferdo Godec, J. Čebulj. — Ust. 9, let. 15, podp. 2, skupaj 26. 9. Šmarjeta v Rožu: Ustan. z odi. dež. vlade dne 30./XIl. 1908, št. 4408. - Ust. 3. 10. Tolsti vrli in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade v Celovcu dne 6./VI. 1888, šl. 677. — 1. And. Oražem; 2. And. Oset; 3. Jos. Dolinšek. Nam.: Fr. Celestina, Domin. Kotnik, Fr. Kogelnik. Odb.: Ant. Konečnik, Luka Kotnik, Avg. Križaj. — Ust. 1, let. 12, podp. 22, skupaj 35. 11. Velikovec in okolica: Ustan. z odi. dež. predsed. v Celovcu dne 6.'X. 1893, št. 1616. — 1. Jos. Pušl; 2. Ant. Kast; 3. Matej Škofič. Nam. preds.: Fr. Treiber, župnik. —Let. 21, podp. 26, skupaj 47. IV. Primorska. a) Goriška. 1. Ajdovščina in okolica: Moška. Ustan. z odi. okr. glav. v Gorici dne 9./IX. 1896, št. 11.979. — 1. Artur Lokar, notar; 2. Štepko Stekar, trgovec; 3. Mihael Malik, trgovec. Nam.: Fr. Repič, trg., Iv. Kavs, nadučitelj, Ant. Rustja, pek. mojster. — Pokr. 3 —f- 8, let. 43, podp. 32, skupaj 86. 2. Ajdovščina in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11./XI. 1892, št. 19.261. — 1. Justina Lokarjeva;2. Marica Mahorčičeva; 3. Ema Bratinova. Nam.: Ženka Godinova, Mar. Marieva, Antonija Kausova. — Pokr. 3 —j— 2, let. 45, podp. 1, skupaj 51. 3. Št. Andrež: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23./IV. 1909, št. 815. —1. Leop. Furlani; 2 Fr. Zorn ; 3. Viljclmina Molar-jeva. Nam. Jos. Budal, Ant. Poškulin, Mar. Plesničarjeva. — Let. 30. 4. Breginj in okolica: Ustan. z odi. namest. dne 2./V. 1910, št. 578. 5. Bovec: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 20.X1L 1886, št. 19.586. — 1. Fr. Vidmar; 2. Fr. Mavrič; 3. Iv. Mihelič. Nam. preds.: Krist. Bratina. Odb.: Rudolf Pretnar, Olga Mlekuševa. — Ust. 6, let. 30, skupaj 36. 6. Briška podružnica s sedežem v Biljani: Ustan. 29,/XI. 1888, z odi. namest. v Trstu št. 18.671. — 1. Fr. Obljubek, velepos.; 2. Izidor Kožlin, obč. tajnik; 3. Viljem Sfiligoj, poštar. Odb.: Iv. Marušič, Pavel Toroš, Iv. Kristančič, Alojzij Domeniš, Henrik Verin, Alojzij Mavrič, Milan Vrezec, Janko Garvas, Rojko Gradnik, Rudolf Kumar. — Ust. 10, let. 51, skupaj 61. 7. Brje pri Rihenberku: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 30.1. 1908, št. 114. — 1. Josipina Možinova, učit. sopr.; 2. Katica Čebronova', 3. Rozalija Pečenkova in Avgusta Furlanova. Nam.: Kristina Besednjakova, .Kat. Pečenkova, Angela Ličenova, Josipina Coljeva, Avgusta Čebronova, Ivana Mrv-Ijetova. — Let. 25, podp. 30, skupaj 55. 8. Cerkno in okolica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 7./IV. 1910, št. 1088. — 1. Viktorija Štravsova; 2. Rafaela Gomiščekova; 3. Albina Gerželjeva. Nam.: Ivan Bonač, Leopold Gorjup, Anton Stres. — Ust. 2, let. 51, skupaj 53. 9. Cerovo-Št. Ferjan-Vipolže: Ust. 1909. 10. Čepovan: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 12./XI. 1908, št. 1942. — 1. Jos. Berce, učitelj; 2. Mar. Podgornikova; 3. Justin Podgornik. Nam.: Milka Mlekuževa, učiteljica, Jos. Trušnovec, Tončka Mlekuževa. Odb.: Justina Plesničarjeva. Pregl. rač.: Leopold Kofol. — Let. 17, podp. 25, skupaj 42. 11. **Devin in Mavhinje: Ustan. z odi. namest. v Trstu z dne 12./IV. 1911, št. 638. Spremenjen naslov: „za občini Devin in Mavhinje” z odi. nam. v Trstu dne 9. X. 1911, št. 638/2. — 1. Miroslav Ples, hotelir,; 2. Rudolf Gašperin, šolski vodja; 3. Ivan Pecikar. Nani.: Šinigojeva, soproga učit., Avgusta Korenova, Iva Smerduvova. Odb.: Jos. Kralj, Janko [Jrdih, Iv. Gabrovec, Angel Gabrovec, Mar. Legiševa, Ivanka Mervičeva. Pregl, rač.: Jak. Klemenc in Jos. l.egiša. — Let. 60. 12. Divača: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2JV. 1910, št. 681. 1. Viktor Magajna; 2. Al. Vadnjal; 3. Pepina Mahorčičeva. Nam. in odb.: Angela Obersnelova, Marijan Vovk, Micika Zurlinijeva, Fr. Dovgan, Fr. Mlakar, Fr. Žiberna, Jos. Suša, Pavla Rešaverjeva, Kristina Zafredova in Milka Gombačeva. — Pokr. 1, let. 55, podp. 31, skupaj 87. 13. Dornberg: Ustan. z odi. nam. v Trstu dne 14./VII. 1892, št. 13.893. — Ust. 3. 14. ** Dutovlje in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 4. 111. 1911, št. 381. — 1. Fr. Vendramin, nadučit.; 2. Fr. Orel: 3. Franja Živčeoa, učiteljica. Nam.: Tereza Živčeva, Erna Zegova, Leop. Širca. Odb.: Ant. Stoka, Jos. Galič, Iv. Filipič, Al. Brundula, Mar. Tavčarjeva, Antonija Bončarjeva, Ivanka Zegova. — Let. 35, podp. 20, skupaj 55. 15. Gorica: Moška. Ustan. z odi. min. dne 29./I11. 1886, št. 4773. — 1. dr. Ernest Dereani, zdravnik; 2. Viljem Dominko, ravnatelj ; 3. Vinko Čuk, vodja zemlj. knjige. Nam.: Jos. Medved, trg., Fr. Strnad, ravnatelj, Iv. Fabčič, poslovodja, Viktor Poljšak, vodja pisarne. — Pokr. 7 -j- 16, ust. 15, let. 140, podp. 15, skupaj 195. 16. Gorica: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 9./V. 1889, št. 7300/1. — 1. Mar. Kopačeva: 2. Josipina Komačeva; 3. Rožica Bisailova. Nam.: Ivanka Deklevova, Lavoslava Korsi-čeva, O. dr. Pucova. Odb.: Gizela Musičeva, Ivanka Gabršče-kova, Olga Zajčeva, Ivanka dr. Piklova, Ljudmila Kreganova, Justina Pečetova. — Pokr. -|- 4, ust 48, let. 143, skupaj 195. 17. Kanal: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 23./11. 1888, št. 3002. — 1. Al. Verč, naduč.; 2. Franja Kofolova, pos. hčerka; 3. Lovro Testen, postaje načelnik. Nam.: Valerija Garlattijeva, Fr. Gorjup, Izidor Ivančič. — Pokr. -f- 1, ust. 4, let. 63, skupaj 68. 18. Kobarid: Moška. Ustan. z odi. namest. v Trstu, dne 11.'XII. 1886, št. 18.840/1. — 1. Mar. GabrSčekova ; 2. Franja Stresova ; 3. Olga Frandoličeva. Nam. preds.: Ivan Matelič. Odb.: Albin Miklavič, Vilma Bogatajeva, Olga Miklavičeva. — Pokr. 1 -j- 3, ust. 2, let. 32, skupaj 38. 19. Komen: Ustan. dne 5./VIL 1891. — 1. Jos. Štrekelj, učitelj; 2. Vi k t. Šivec, trg.; 3. Mih. Štrekelj, sodni sluga. Nam.: Ant. Godnič, pos., Ant. Žigon, krojaški mojster, Alojzij Komel, trg. Odb.: Jos. Kovačič, gostiln., Jos. Švara, pos. Pokr. -j- 2, ust. 14, let. 15, podp. 20, skupaj 51. 20. ** Kred občina: Ustan. z odi. namest. vTrstu dne 28.'V. 1911, št. 967. — 1. Lud. Volarič, gost.; 2. Alb. Miklavič, učitelj-voditelj; 3. Andr. Skočir; vp. orožn. postajevodja. Nam.: Iv. Ivančič, učitelj-voditelj, Ant. Cenčič, pos., Fr. Rakovšek, pos. — Let. 26. 21. ** Sv. Križ, Dobravlje in Vel. Žablje: Ustan. z odi. namest. v Trstu z dne 18./1V. 1911, št. 733. — 1. Jos. Berbuč; 2. Franja Breščakova; 3. Kristjan Šinigoj. Nam.: Anica Valičeva, Alojzij Valič, Ana Bratinova, Janko Rusija, Marija Bonetova. — Let. 60. 22. Lokavec pri Ajdovščini: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 11./XI. 1908, št. 1804. — Alojzija Tomažičeva, sopr. nadučit.; 2. Alojzij Slokar; 3. Marica Komparetova. Nam.: K. H me lak, J. Špacapan. Odb.: Mar. Čepičeva, Olga Hmelakova, Jos. Slokar. — Let. 20, podp. 8, skupaj 28. 23. Lokev in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 14./V1I. 1909, št. 1172. — 1. Slavoj Praprotnik, trg., 2. Pavlina Srebotnjakoma: 3 Mimica Mahova. Nam.: Mar. Petelinova, Miha Placar, Jos. Škabar. Odb.: Ant. Perhavec, Radoslav Srebotnjak. — Pokr. -j- 3, ust. 6, let. 31, podp. 6, skupaj 46. 24. Sv. Lucija in Baška dolina: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 17. VIL 1909, št. 1272. — 1. Jos. Rakovšiek; 2. Karol Avser ; 3. Mar. Vugova. Nam.: Alma Kovačičeva, Olga Kovačičeva, Lucijan Kovačič. Odb.: Ign. Tratnik, Božidar Božič. Nam.: Ana Mikuževa, Ljudmila Gerželjcva. — Pokr. + 1, ust. 4, let. 72, podp. 30, skupaj 107. 25. Miren in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 464 1-10 — 1. Josipina Pavletičeva ; 2. Slavica Vilharjeva ; 3. Vera Marmo/jeva. Nam.: Zofija Jakilova, Jožica Pavletičeva, Marta Faganelijeva. Poverjeniki: za Miren Edvard Praprotnik in Jurij Vuk, za Bilje Zofija Saunigova, za Gabrije in Sovodnje Mar. Devetakova, za Opatje selo Vinko Gregorič. — Pokr. -f 3, letn. 36, podp. 11, skupaj 50. 26. Nabrežina: Ustan. z odi. okr. glav. v Sežani dne 31./XII. 1909, št. 16.134. — 1. Er. Nemec, trg. in gost.; 2. Rado Medič, zas. uradnik; 3. Zofka Caharijcva. Nam.: Bogumila Caharijeva, Pavla Francetova, Jos. Macarol. Odb.: Avg. Tanče, Iv. Čakanja, Iv. Deisinger, Ant. Radovič, Iv. Caharija, Hinko ITeler, Leop. Kampjut, Leop. Pertot, pregl. rač. — Pokr. -j-3, ust. 1, let. 70, skupaj 74. Ti. Pevma: Ženska. Ustan. z odi. okr. glav. v Gorici dne 14. XI. 1909, št. 18.962. — 1. Amalija Pintarjeva, pos.; 2. Roza Maraževa, otr. vrt.; 3. Kat. Krajnikova, šivilja. Nam.: Mar. Komjančeva, Mar. Vogričev a, Tonica Fiegelova. — Ust. 1, let. 38, podp. 2, skupaj 41. 28. Prvačina: Ustan. z odi. namest. v Trstu 19./I. 1894, št. 1264.— 1. Ant. Kozem, pos.; 2. Fr. Gregorič, pos.; 3. Albert Sušmelj. Nam.: Jos. Orel, nadučit. Odb.: Vinko Tušar, mesar, Jak. Gregorič, krojač, pos., Vinko Bom, pos., And. Vodopivec, pos. — Let. 28, podp. 8, naraščaj 18, skupaj 54. 29. Prvačina: Zenska. Ustan. dne 19. L 1894, št. 1264 odi. namest. v Trstu. — 1. Avgusta Orlova, naduč. sopr.; 2. Rožica Bajtova, učit.; 3. Terez. Taborova. Nam: Lucija Gregoričeva, Ter. Saksidova, Josipina Gregoričeva, Odb.: Josipina janiičeva, Viktorija Faganelova. Pregl, rač.: Josipina Tušarjeva, Alojzija Zornova. — Pokr. 2, ust. 1, let. 40, podp. 40, skupaj 83. 30. Rihenberg : Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 6./IV. 1909, št. 318 1. — 1. Jos. Čebron; 2. J. Kocuvan, načelnik postaje; 3. Ulrik Pavlica, nadučit. Nam.: Dora Ličenova, Dora Birsova, Avgusta Ponižev a. Odb.: Jos. Hmeljak, Franja Skerbiševa, Ant. Gvardjančič, Mar. Birsova, Andrej Gvardjančič, Amalija Robičeva, Ludovik Cebrou, Leopold Zgonik, Fran Ilebat. — Let ,52. 31. ** Selo, Vrtovin in Gojače: Ustan. z odi. namcst. v Trstu dne 4./I. 1911, št. 2275-10. — 1. Jos. Mrmolja ml.; 2. Ant. Tušar; 3. Iv. Pišot. Nam.: Angela Cermeljeva, Ida Mermoljeva, Ter. Čer meljeva. Odb.: Fr. Bančar, Jos. Pišot, Andr. Vodopivec, Franja Bonconova, Mar. Pirjevčeva, Antonija Cigojeva. — Ust. 1, let. 23, podp. 11, skupaj 35. 32. Sežana in okolica: Moška. Ustan. z odi. naniest. v Trstu dne 10./VIII. 1894, št. 14.126. — 1. Ant. Bergince, šol. ravnatelj; 2. Jos. Pahor, učitelj; 3. Alojzij Štrekclj, davčni asist. Nam.: Ign. Guštin, kamn. mojster, Danilo Čebular, davčni prakt., Fr. Štolfa, župan. Odb.: Jos. Kontelj, sodni ofic., Jos. Pirjevec, kavarnar. — Pokr. 4, ust. 2, let. in podp. 90, skupaj 96. 33. Sežana in okolica: Ženska. Ustan. z odi. nainest. dne 6./X. 1892. — 1. Ana Bajčeva; 2. Hermina Turšičeva; 3. Milena Pirjevčeva. Nam.: Zvedoslava Delakova, Marija Stolfova, Milka Štrekljeva. Odb.: Vekoslava Rebekova, Franja Galičeva, Marija Mahorčičeva, Rozina Kantetova, Justina Rožičeva, Adela Bandljeva. Pregl. rač.: Jožica Štolfova in Micika Amfova. — Pokr. 11, ust. 7, let. 50, skupaj 68. 34. Solkan: Ustan. z odi. nainest. v Trstu dne 17./IV. 1910, št. 717. — 1. Fr. Scherzer, vodja miz. zadr.; 2. Emil Zorn, učitelj; 3. Jos. Mercina, c. kr. delovodja. Nam. : M. Gerbičeva, K. Boltarjeva, K. Boškinova, Odb : M. Koršič, Alb. Stritar, St. Vtika, A. Gomišček, Fr. Bajt, Fr. Komel, Justina Gomiščekova, And. Skarabot, VI. Vuga. — Pokr. 1 -j- 1, let. 105, skupaj 107. 35. Šempas: Ustan. z odi. namcst. v Trstu dne 15./VI1. 1886, št. 9830/1. — 1. Jos. Hvala, trg.; 2. Fr. Križman, naduč.; 3. Cecilija Fcigelova, učiteljica. Nam.: Davorin Ccnčič, Ciril Komel, Ciril Rijavec. Odb.: Peter Batič, Matej Komel, Jos. Zivic, Julij Savelli. — Ust. 1, let. 24, podp. 10, skupaj 35. 36. Šmarje: Ustan. z odi. nainest. v Trstu dne 6./V11I. 1909, št. 1388. — 1. Vekoslav Benko, učitelj; 2. Roza Bieglova, učiteljica; 3. Fil. Stubelj, pos. Nam.: Jos. Gruntar, ekonom, Dora Poljšakova, Peter Jejčič, krojač. Odb.: Peter Jejčič, krojač Jos. Furlan, Dora Poljšakova, Ciril Čehovin, ekonom, Al. Gorjup, učitelj, Veljko Peček, učitelj, Rafael Poljšak, Josi-pina Lisjakova, Ant. Vovk. — Ust. 2, let. 34, podp. 45, skupaj 81. 37. f Štanjel na Krasu; Ustan. z odi. namcst. dne 7./VII, 1911, št. 1080. 38. Tolmin: Moška. Ustan. 2./V. 1909. — Pokr. -|- 1, ust. 5. 39. Tolmin: Ženska. Ustan. 24./X. 1892. — 1. Lcopoldina Gaber-ščekova; 2. Berta Pavličekova; 3 Albina Kavčičeva. Nam.: Amalija Puppisova, Anica Sedejeva, Mar. Gaberščekova. — Pokr. -|- 1, ust. 9, let. 40, podp. 19, skupaj 69. 40. Tomaj in okolica: Ustan. z odi. nainest. dne 19./VI. 1910. — 1. Jos. Uran, župan; 2. Ant. Kosovci, naduč.; 3. Matilda Žkrlova. Nam. in odb.: Al. Brundula, (Kreplje), Jos. Skr!, Antonija Dujceva (Sepulje), Jos. Bezek in Ant. Filipčič (Križi), J. Grbec (Utovlje), Henrik Žvab (Skopo), Rezika Živčeva in Ant. Bloka (Kranja vas), Al. Turk in Fr. Fabjan (Avber), Antonija Orlova (Ponikve), Iv. Kjuder, Bernard Novak in Štefan Zabric (Kazlje), Ant. Podreka in Ivanka Zcgova (Kopriva). 41. ** Volčja draga in Vogersko: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 10./11I. 1911, št. 510. — 1. Jos. Bajt, orožn. stražili, v p.; 2. Al. Urbančič, naduč.; 3. Avgusta Sercerjeva, poštna uprav. Nam.: Mar. Markičeva, sopr. naduč., Zofija Plesničar jeva, učit., Ivan Arčon, pos.: Jos. Gregorič, pos., Al. Lovec, zidar, mojster, Kat. Turelova. Nam.: Jadviga Strelova, učit., Albert Arčon, miz. mojster, Iv. Furlan, pos. Pregl, rač.: Fr. Turcl, trg., Fr. Žemlja, postajcnačelnik. — Let. 35. 42. Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 27. 1. 1909, št. 317. — 1. Genovefa Faganeljeva; 2. Fr. Gorkič; 3. Rožica Černetova. Nam.: Roza Laličeva, Fr. pl. Locatelli, Ant. Batistič. — Ust. 1, let. 35, skupaj 36. />) Trst. 1. Barkovlje pri Trstu: Ustan. dne 28./Vlil. 1910. — Pokr. 1. 2. Bazovica in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu 2./V. 1910, št. Pr. 547-10. — 1. Lovro Grgič; 2. Genka Gorgičeva; 3. Fr. Fonda. Nam.: Marica tokova, Andr. Grgič, Lovro Berce. — Let. 50, podp. 25, skupaj 75. 3. Greta poleg Trsta: Ustan. z odi. namest. 2./II. 1889, št. 2377,1. — 1. Matija Lavrenčič; 2. Mili. Vončina; 3. Julij Mikota. Nam.: Jos. Železnik, Makso Svoboda, Emanuel Schrey. Odb.: Fr. Mikelič, Ant. Bremic, Ant. Mavrič. — Pokr. 5, ust. 8, let. 40, skupaj 53. 4. Sv. Ivan v Verdeli poleg Trsta: Ustan. dne 24. III. 1887. — 1. Miloš Kamulčič; 2. Anton Germek; 3. Ivan Valič. Nam.: Jos. Furlanijeva, V. Trobec, Iva Sabadinova. Odb.: Fr. Črnigoj, Josipina Nagodetova, Ana Sosičcva, Edvard Vatovec. Pregl, rač.: Jos. Kariž, Ivan Suban, Iva Vatovčeva. — Pokr. 5 j-1, ust. 10, let. 112, skupaj 128. 5. Sv. Križ pri Trstu: Ustan. I. 1910. — 1. V. Bizin; 2. Leon Ferlan ; 3. Janko Koluta. Nam.: Ant. Tetice, Petrina Kolu-tova, Cecilija Magajnova. Odb.: Lovro Sedmak, Jos. Koluta, Jos. Tence. Ant. Koluta, Zofija Kolutova, Mart. Magajna. 6. Lonjer pri Trstu: Ustan. z odi namest. v Trstu dne 24./11. 1911, št. 244.. — 1. Ivan Mar. Čok; 2. Mar. Čokova, učiteljica; 3. Amalija Čokova, učiteljica. Nam.: Jos. Čok, Jos. Pečar, Andr. Batič. — Let. 62, podp. 12, skupaj 74. 7. Opčine in okolica; Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2./V. 1910, št. Pr. 548 10. — 1. Olga Sosičcva; 2. Antonija Deneuova; 3. Fr. Sosič. Nam.: Matko Hrovatin, lv. Vidan, Zora Dralčc- kova. Odb.: Jos. Sori, Iv. Sosič. Nam.: Merica Ferlugova, Ivanka Malalanova. Pregl. rač.: Karol Malalan, Fr. Bizjak. — Ust. 3, let. in podp. 81, skupaj 84. 8. ** Prosek, Kontovelj, Zgonik: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 14./111. 1911, št. Pt. 545. - 1. Davorin Furlan; 2. Drago Nomac; 3. Drago Cibic. Nam.: Marija Bunieva, Marcelka Pertotova, Malka Regentova. Odb.: Ferdo Kenda, Jernej Reja, Robert Ravbar, Simon Prašelj, Andrej Danev, Franica Orc-lova. — Let. 80, podp. 12, skupaj 92. 9. Trebče in okolica: Ustan. I. 1910. — 1. Fr. Bratovi; 2. Anton Možina; 3. Luka Kralj. Nam.: Milena Kraievieva, Bernard Kralj, Lovro Kralj. Pregl. rač.: Fr. Cirk, Iv. Kralj. — Let. 21, podp. 20, skupaj 41. 10. Trst: Moška. Ustan. z min. odi. dne 27. 11. 1886, št. 3267. — 1. Dr. Jos. Abram, odvetnik; 2. Vinko Engelman, c. kr. učitelj; 3. Iv. Vričaj, c. kr. šol. vodja. Nam.: Miro Pretnar. c. kr. šol. vodja, Justin Arhar, c. kr. učitelj. Odb.: L Levičar, trg. —^Pokr. 29 -j- 24, ust. 46, let. 153, skupaj 252. 11. Trst: Ženska. Ustan. z odi. namest. v Trstu, dne 12./II. 1887, št. 1800/1. ■—• I. Karla Ponikvarjeva; 2. Pavla ffočevar-jeva; 3. Irma Štrekljeva. Odb.: Bandeljeva, Lenasijeva, Engelmanova, Guličtva, Ferjančičeva, Bartlova. Pregl. rač.: Milka Mankočeva, Marica Bartolova. — Pokr. 8 -(-7, ust. 32, let. 207, skupaj 254. 12. ** Trst IV. s sedežem na Belvederu: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 9./VIII. 1911, št.v1321. — 1. Dr. V. Kisovec; 2. Dragotin Podreka; 3. Ant. Žiberna. Odb.: Jos. Markočič, Iv. Marc, Minko Kosič, Jos. Mžadovan, Jos. Lekan, lv. Ferluga. Pregl, rač : Božidar Simčič, Dragotin Štolfa. — Ust. 1, let. 86, skupaj 87. 13. Trst. Sv. Jakob: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 3./V. 1907, št. 534/1. — 1. Jos. Šorn; 2. Drago Širok; 3. Jak. Merhar. Nam.: Ivan Hvastja, Gabrijela Rapotčeva. Odb.: Ant. Šeme, Avgust Trojanieh, Martin Praček, Iv. Vouk, Justina Brenčičeva, Ljudmila Lapajnetova. Pregl. rač. : Edvard Dobrila, Iv. Brezovec. — Pokr. 4- 2, ust. 7, let. 72, skupaj 81. 14. Trst. Sv. Marija Magdalena Zgornja: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 28.,/H. 1910, št. 819-1/1. — 1. Benedikt Godina. poduradnik; 2. Vojteli Stubel, učitelj; 3. Fran Trosi, zaseb. Nam.: Anton Kreievič, pos., Fran Fabris, c. kr. uslužbenec, Karel Gregorič, zas. uradnik. Odb. : Anton Miklavec, trgovec in pos. — Ust. 12, let. 107, skupaj 119. 15. Trst. Rocol in Kjadin: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 7./III. 1909, št. Pr. 405. — 1. Jak. Lah; 2. Vekoslav Sahar; 3. M. Sever. Nam.: Kristina Gerdolova, Malvina Plaperjeva, Justina Lahova. Odb. : Fr. Štraus, Ant. Seraiin, Štefan Volk, Lucija Volkova, Josipina Lahova, Ana Miklavčeva. — Let. 85. 16. Trst-Skedenj: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 30./VIL 1908, št. Pr. 811/1. — 1. Ant. Sancin, trg.; 2. Marica Gregoričeva, mestna učiteljica. Nam.: Dragica Gregoričeva, otr. vrtnarica; Ivana Sancinov a, Ante Lavrenčič, Cezar Kariž. Odb. : Miloš Pahor, zidarski mojster. Pregl. rač.: Iv. Godina, sod. sluga, Ant. Stan. Sancin, zas. uradnik. — Pokr. -j- 2, ust. 3, let. 140, skupaj 145. 17. Vrdelca; Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2./V. 1910, št. Pr. 493 1-10. — 1. Štefan Godina; 2. Arnelija Mirkova; 3. Ivan Marija Mikeiuci. Nam. : Antonija Čargova, Avgust Rebek, Antonija Godinova. Odb. : Josip Godina, St. Godina, Jos. Furlani, Albert Godina, Draga Godinova, Mar. Cuckova, Josipina Majcnova, Marija Mijotova, Ana Sosičeva, Franja Tominčeva, Antonija Rcbekova, Mar. Skamperletova. — Pokr. j- 2, let. 53, skupaj 55. c) Istra. 1. ** Breg pri Trstu s sedežem v Boljuncu za vasi Boljunec, Boršt, Dolina in Ricmanje: Ustan. z odi. namest. dne 1 ./IX. 1911, št.. 1252/1. — 1. Fran Venturini, nadučitelj v Borštu; 2. Egidij Ceh, c. kr. učitelj v Borštu; 3. Edv. Milostmi, trg. v Ricmanjih. Odb. in nam. : Ant. Urbančič, naduč. v Boljuncu, Ana Logarjeva, učiteljica v Dolini, And. Pregare v Dolini, Svitoslav Kariž v Borštu, Ant. Rapolec v Boljuncu, Gustika Re sov a. 2. Klanec-Ocizla-Materija: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 19./VI. 1910, št. 1083. — 1. L. Kabaj, učitelj; 2. Andr. Rača; 3. L. Zerjav. Nam. : A. Grahlijeva, Al. Grahlijeva. Odb. : Š. Sišiovič, T. Sikošek, I. Antonac, I. Mihalič, E. Thaller, K. Podgornik, A. Korošec. Pregl. rač.: E. Bubnič, E. Zupančič. — Let. 28, podp. 35, skupaj 63. 3. Kozina in okolica: Ustan. z odi. namest. v Trstu dne 2./V. 1910, št. 728-10. -— 1. Milena Steguvova; 2. Kristina Dobri-lova, 3. Antonija Deklevova. Nam.: Elza Rapotčeva. Odb.: Ana in Janja Benčičeva. Pregl. rač.: Franja Šturmova, Franja Rapotčeva. — Let. 40, podp. 35, skupaj 75. V. Druge avstrijske dežele. 1. Dunaj: Akademiška. Ustan. z odi namest. na Dunaju dne 23. III. 1911, št. Z. V. 739,3. — 1. Miroslav Senekovič, cand. iur.; 2. Rudolf VVisiak, kult. telur.; 3. Jos. Urbančič, stud. telm. Nam. : Ladislav Bevc, cand. ing., Pavle Miklavčič, stud. iur., Pavle Brdnik, stud. fil. — Pokr. 1, let. 75, skupaj 76. 2. Dunaj: Izven akademiška. Ustan. z odi. namest. na Dunaju dne 23. 111. 1911, št. Z. V. 740 1. - 1. Dr. Ant. Podpečnik ; 2. dr. Stanko Lapajne; 3. Jos. Potokar. Nam. : Fran Bonač, Ant. Gersinich. — Pokr. -f- 1, ust. 12, let. 87, skupaj 100. Podružnice sv. Cirila in Metoda v Ameriki, ustanovljene leta 1909., 1910. in 1911. Podružnica št. 1, Nc\v York, N. Y. — P. št. 2, Dunlo, Penn. — P. št. 3, Bridgeport, Ohio. — P. št. 4, Pueblo, Colo. - P. št. 5, Cumberland, Wyo. — P. št. 6, Calumet Midi. — P. št. 7, Eve-leth, Minn. — P. št. 8, Lakewood, Ohio. — P. št. 9, Winter Quarters, Utah. — P. št. 10. Chisholm, Minn. — P. št. 11, Aurora, Minn. — P. št. 12, Salida, Colo. — P. št. 13, McKinley, Min. — P. št. 14, Frontenac, Kan. — P. št. 15, Hibinng, Min. — P. št. 16, Black Diamond, Wash. — P. št 17. Jcnny Lind Ark. — P. št. 18, Jolinstown, Pa. — P. št. 20, Kansas City, Kans. — P. št. 22, Primero, Colo. — P. št. 23, Delagua, Colo. — Podr. št. 24, Cleveland, O. — P. št. 25, Superior, Wyo. — P. št. 26, Rock Springs, Wyo. — Pod. št. 28, Sublet, Wyo. — Pod. št. 29, Somerset, Colo. — P. št. 30, Frontier Wyo. — P. št. 31, Taconia, Wash. — P. št. 32, Pittsburg, Pa. — P. št. 33. Johnstown, Pa. — P. št. 34, Moon Run, Pa. — P. št. 35, Meadoro Lands, Pa. — Pod. št. 36. Chicago 111. — Pod. št. 37, Oregon City, Oreg. — Leta 1910. so dale ameriške podružnice družbi sv. C. in M. skupaj K 3661-91. Vseh članov štejejo ameriške podružnice 1493. Njihova ustrojba je popolnoma samostalna in neodvisna od družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Pripomnja. Z zvezdico * zaznamovane podružnice so v zadnjem času oživele. Z dvema zvezdicama ** označene so novoustanovljene. S križem j zaznamovane se snujejo, oziroma so že oblastveno dovoljene, a še niso imele ustanovnega občnega zbora. Pokrovitelji, ki so vplačali do 1. vinotoka 1911 200 K za obrambni sklad, so izkazani pri pristojnih podružnicah za Zaspala ni nobena podružnica, pač pa so se nekatere vkljub opetovanim prošnjam zakesnilc, da niso sporočilc do zaključitvc koledarja odbora in števila članov. Družbe sv. Cirila in Metoda število podružnic in članov po XXVI. veliki skupščini. cn 10 OJ oc co q» j- CO O 00 O) 00 o > o. co oc oo oo CO 00 OC CTi CN 00 T3 O cu x: o 00 lO co CN Opomnja. Družbenih članov je gotovo nad 19.000; ako prištejemo člane samostojne ameriške organizacije in ker mnogo, posebno novih podružnic še ni naznanilo števila članov. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani častni člani: 1. j- Mons. Andrej Einspieler, profesor; izvoljen na II. vel. skupščini dne 19. tnal. srpana 1887; umrl dne 16. pros. 1888. 2. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namestni prvomcstnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr.; izvoljen na XVIII. veliki skupščini dne 6. vel. srpana 1903. 3. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v. p., odbornik »Društva za krščansko umetnost”, vlasteiin i. dr. na Okroglem; izvoljen na XXII. vel. skupščini dne 6. velik, srpana 1907. 4. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski, itd. v Ljubljani; izvoljen na XXV. vel. skupščini dne 3. mal. srpana 1910. 5. Ivan Murnik, ces. svetnik, tajnik trg. in obrt. zbornice v. p. itd. v Ljubljani; izvoljen prav takrat. 6. Dr. Jos. Vošnjak, dež. bolnice primarij v. p., posestnik v Visolali pri Slov. Bistrici; izvoljen prav takrat; umrl dne 21. vin. 1911. 7. Ivan Vrhovnik, župnik v Ljubljani; izvoljen prav takrat. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pokrovitelji: A. ki so po § 4 a) družbenih pravil vplačali vsaj po 200 kron. 1. Abiturijenti idrijske realke, zast. Fr. Lapajne; 2. Abiturijenti slovenski 1896. leta v Ljubljani, zast. dr. Leon Starc; 3. Abiturijenti slovenski in lirvatski 1891. leta; 4. Abiturijenti 11. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. leta, zast. Ivan Kocelj, sedaj medicinec na Dunaju; 5. Abiturijenti v Celju leta 1909., zast. Rado Brenčič; 6. Ga. Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani; 7. „Adrija“, pevsko društvo v Bar-kovljab pri Trstu; 8. Akad. ferijalno društvo „Prosveta“, I. v Ljubljani, zast. vsakokratni predsednik; 9. Akad. ferijalno društvo „Pro-sveta", II. v Ljubljani, zast. vsakokratni podpredsednik; 10. Akad. ferijalno društvo „Prosveta“ III. v Ljubljani, zast. vsakokratni tajnik; 11. Akad. društvo slov. kat. „Danica“ na Dunaju; 12. Akad. telin. društvo „Triglav“ v Gradcu (nabrano ob 35 letnici); 13. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905/6., zast. Stefan Singer, župnik v Logavesi; 14. Alijaniič Andrej f, prelat in stolni kanonik v Celovcu; 15. Ga. Alijančičeva Al na Dobravi pri Kropi; 16. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem; 17. Gdč. Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 18. Benedik Iv., župnik v p. v Gradcu; 19. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891. leta; 20. Bogoslovci slovenski, Gorica 1894. leta; 21. Bogoslovci slovenski, Gorica 1893. leta; 22. Bogoslovci slovenski, Gorica 1894. leta; 23. Bogoslovci slovenski, Gorica 1895. leta; 24. Bogoslovci ljubljanski 1892 leta; 25. Bogoslovci ljubljanski 1897. leta, zast. Ivan Baloh, vikar; 26. Bogoslovci ljubljanski 1906. leta, zast. Ivan Pogačar, kaplan; 27. Bogoslovci mariborski 1892. leta; 28. Bogoslovci mariborski šolskega leta 1895 6 ; 29. Bogoslovci mariborski 1899. leta; 30. Bogoslovci mariborski 1902. leta; 31. Bogoslovci mariborski 1903. leta; 32. Bogoslovci mariborski 1904. leta, zast. Josip Friedauer; 33. Bogoslovci mariborski šol. leta 1904 5.; 34. Bogoslovci mariborski šol. leta 1905/6., zast. Ivan Sirec; 35. Ga. Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju; 36. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli; 37. Brezničani mašniki, zast. najmlajši župnik-rojak, sedaj Fr. S. Finžgar; 38. Bukovec Fr., župnik v Trvižu v Istri; 39. Bukvama kat. v Ljubljani, zast. vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar; 40. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 41. Dr. Celestin Fr. f, vseučiliški profesor v Zagrebu. 42. Čitalnica narodna v Kranju; 43. Čitalnica v Postojni; 44. Čitalnica v Planini pri Rakeku; 45. Čitalnica v Spodnji Šiški; 46. Čitalnica Slovanska v Trstu; 47. Čitalnica v Vipavi. 48. Ga. dr. Dečkova Adela, odvetnikova vdova, graščakinja v Celju; 49. Dekanija Šmartin pri Litiji, zast. vsakokratni dekan, sedaj Matej Rihar; 50. Dijaki slov. L drž. gim. v Ljubljani, zast. Janko Vranjek; 51. Dobrotvor narodni, neimenovan; 52. Dr. Dolenc Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani; 53. Dolenc Oroslav, posestnik v Ljubljani; 54. Dom Gorjanski v Gorjah, zast. njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar; 55. Doin Katoliški na Vrhniki; 56. Domoljub, neimenovan v Idriji, 57. Drčar Martin f> župnik v Preski; 58. Gdč. Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani; 59. Ga. Druškovičeva Valentina, omožena Goljažcva v Pulju; 60. »Društvo bralno" v Sv. Ivanu poleg Trsta; 61. „Društvo bralno" Litija; 62. ..Društvo bralno" Trebnje; 63. »Društvo bralno" slovensko, Tržič; 64. »Društvo delavsko podporno" v Trstu; 65 Društvo gasilno v Trbovljah; 66. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. L; 67. »Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. 11.; 68. »Društvo Kamnik" v Kamniku; 69. »Društvo Kamnik" v Kamniku, zast. gospa Alojzija Žargijcva; 70. Društvo katol. delavsko na Jesenicah; 71. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču; 72. Društvo kat. tisk. v Ljubljani, zast. Andrej Kalan, prelat; 73. »Društvo konsumno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli; 74. »Društvo pevsko Kolo" v Trstu; 75 Društvo pevsko »Zvon" v Šmartinu pri Litiji; 76. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici; 77. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani, 78. Društvo svobodomiselnih slov. akademikov Sava na Dunaju, zast. Ferdinand Kranjec, tehnik; 79. »Društvo uči- teljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik; 80. ..Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj"; 81. ..Društvo vzajemno in podporno" v Ljubljani, zast. A. Kalan, prelat; 82. Društvo ..Zvezda" na Dunaju; 83. Družba sv. Mohorja v Celovcu; 84. Družba Vincencijeva v Tržiču; 85. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zast. nadučitelj Anton Gnus; 86. Duhovščina ljubljanskega mesta št. 1.; zast. mestni župnik Martin Malenšek |; 87. Ista št. 11., zast. stolni kanonik dr. Fr. Lampe f. 88. Einspieler Andrej f, ninsgr., profesor v Celovcu. 89. Ferk Feliks, zdravnik in veleposest, v Mariboru; 90. Fon Jak., župnik v Kredi. 91. Oerdol Iv., posestnik v Škorklji pri Trstu; 92. Dr dlančnik Jern., odvetnik v Mariboru; 93. Govedič Ivan, župnik v Šoštanju; 94. Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici; 95. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani; 96. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani; 97. Gruden Jak. f, župnik. 98. Hajšek Ant. f., č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici; 99. Ga. Hočevar Josipina f, veleposest, v Krškem; 100. Hrašovec Fr. f, sodnik v pokoju, Gradec; 101. Gdč. Hrenova Ana f, posestnica v Ljubljani, Krakovo; 102. Hren Jak., c. k. dež. sod. svetnik v pok. v Ljubljani; 103. Hrovatin Ant. f, mnsgr., častni kanonik v Trstu. 104. Jan Juri y, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri; 105. Dr. Jeglič Anton Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr.; 106. Jenko Davorin, dvorni skladatelj, Ljubljana; 107. Jerman Ivan, rač. revident v Ljubljani; 108. Jurca And., velctržec v Ptuju; 109. Jurca Fran, trgovec v Postojni. 110. Gdč. Kadivčcva Ant., posestnica v Ljubljani; Ul. Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; 112. Kalister Frančišek f, veletrgovec v Trstu; 113. Ga. Kalistrova Ivana, soproga veletrgovčeva v Trstu; 114. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. L, 115. Klub slovenski v Celovcu; 116. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zast. vsakokratni predsednik; 117. Koblar Anton, dekan v Kranju; 118. Ga. Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji; 119. Ga. Koblarjeva Vekoslava, omož. Slančeva v Litiji; 120. Kogej Jak., notar v Postojni; 121. Kollman Fran f, velctržec v Ljubljani; 122. Dr. Košmerlj Fran, c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani; 123. Košmelj Frančišek, župnik v Ameriki; 124. Kotnik Fran f, veleposestnik na Vrhniki; 125. Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v. p. v Gradcu; 126. Dr. Krek Gregor f, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p. v Ljubljani, št. L; 127. Isti, št. II.; 128 Dr. Krisper Valentin, odvetnik v Ljubljani; 129. Gospa Kroftova Minka, sopr. banč. uradnika v Ljubljani; 130. Krožek magistralnih uradnikov v Ljubljani; 131. Krožek magistratnih uradnikov v Ljubljani, št. II.; 132. Kržič Anton učiteijiški profesor, častni kanonik, kot zast. „Katol. društva detoljubov"; 133. Ga. Kukovčeva Ana, sopr. odv. v Celju. 131. Lavrenčič Josip, Postojna; 135. Dr. Lesar Josip, častni kononik, ravnatelj sem. v Ljubljani; 136. Ljudska pesmarica, zast. dr. Pečjak Gregorij, gimnazijski profesor; 137. Luckmann Karol y, ravnatelj na Jesenicah; 138. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku. 139. Dr. Majaron Danilo, odvetnik; 140. Ga. Majdičeva Ana, veletovarnarjeva sopr. v Hudinja pri Celju; 141. Majdič Peter, ve-lctovaruar v Hudinja pri Celju; 142. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju; 143. Ga. Mallyjeva Antonija, tovarnarjeva sopr. v Ljubljani; 144. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani; 145. Dr. Marinko Josip, gimn. prof. v p. v Preski; 146. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki; 147. Martelanc Drag. f, hraniinični uradnik na Greti pri Trstu; 148. Maselj Fran, c. in kr. računski stotnik v p.; 149. Maijan Jakob, veleposestnik v /gornji Šiški; 150. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 151. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani, zast. inž. Viktor Skaberneta; 152. Mencinger Torno, trgovcev Ljubljani; 153. Mestna občina v Idriji; 154. Mestna občina Ljubljana; 155. Miklavčič Karol f, župnik v p., 156. Mladina litijska, zast. vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek; 157. Dr. Munda Fran, odvetnik in posestnik v Ljubljani; 158. Murnik Ivan, ccs. svetnik v Ljubljani; 159. Gospa Murnikova Marija t. sopr. ccs. svetnika. 160. Nabergoj Ivan v, posestnik na Proseku; 161. Naselbina slovenska v Pulju, zast. mornarski župnik v p. Iv. Ambrož; 162. Notar Anton, eksposit v Štorjah, p. Sežana; 163. Novakova Antonija, prof. sopr. v Ljubljani, zast. njen sin Stanko Novak. 164. Občina Draga; 165. Občina Selce na Gorenjskem; 166. Občina Sežana na Krasu; 167. Občinski svetniki ljubljanski št. 1., zast. dr. Fran Novak, dež. poslanec; 168. Isti št. 11., zast. dr. Josip Pipenbacher, gimn. profesor; 169. Isti št. IH., zast. dr. A. Švigelj, odvetnik; 170. ..Obitelj Truden-Bogdanovič" v Barkovljah pri Trstu v spomin f g. Natalije Trudnove; 171. Oblak Ivan, župnik na Bledu; 172. Omizje „Ciril-Metodovo“ pri Rošu v Hrastniku, zast. Miloš Roš, učitelj v Hrastniku; 173. Omizje „Za plotom", I. zast. Vojt. Vidmajer v Ljubljani; 174. Isto, II. zast. dr. K. Triller v Ljubljani; 175. Isto, III. zast. dr. Fran Kandare v Ljubljani; 176. Isto, IV. zast. dr. Fran Režek v Ljubljani; 177. Isto, V. zast. prof. Fran Kralj v Ljubljani; 178. Omizje stalno pri „Roži“, L zast. Ub. pl. Trnkoczy v Ljubljani; 179. Isto, 11 zast. V. Rohrmann v Ljubljani; 180. isto, III. zast. Iv. Mejač v Ljubljani; 181. Isto, IV. zast. Mat. Zamida v Ljubljani; 182. Isto, V. zast. Al. Hudovernik v Ljubljani; 183. Omizje stalno pri Auru, zast. dr. Ivan Oražen, dež. posl.; 184. Omizje stalno Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti v Ljubljani, zast. M. Verovšck, mag. rač. asistent; 185. Omizje Bohinjski kot pri »Zlati kaplji" št. L, zast. prof. los. Verbič; 186. Omizje samcev pri »Zlati kaplji št. L, zast. Ivan Škarja; 187. Ista, št. II. zast. Matija Krajc, stab. nadko-misar v Ljubljani; 188. Omizje slovensko v Beljaku, zast. vsakokratni starosta; 189. Omizje slovensko v Gradcu št. L; 190. Omizje slovensko v Celovcu, zast. Beno Gruden; 191. Omizje pri „Bcl. Volku", I. zas. pošt. ofic. Al. Vernik; 192. Isto, II. zast. Ivan Bonač; 193. Isto, 111. zast. Vinko Borštner gimn. prof. v p.; 194. Isto, IV. zast. Iv. Bele, učitelj v Ljubljani; 195. isto, št. V. zast. Jos. Lenče; 196. Isto, št. VI.; 197. Omizje v gostilni pri Bergantu v Trnovem; 198. Omizje Mrakovo pri „Novem svetu" v Ljubljani, zast. Fr. Barle, mag. pis. pristav. 199. Perdan Ivan f, veletrgovec v Ljubljani; 200. Dr. Perne Fr., gimn prof. v Kranju; 201. Dr. Pertot Sim. f, zdravnik v Trstu, 202. Petričič Vaso, velctržec v Ljubljani; 203. Plantan Ivan, notar v Ljubljani; 204. Pleteršnik Makso, gimn. prof. v p. v Ljubljani; 205. Podružnica m. v Ajdovščini št. L; 206. Podružnica m. Ajdovščina št. II.; 207. Podružnica akademiška v Gradcu; 208. Podružnica Bled v proslavo 501et. vladanja cesarja Frana Josipa L; 209. Podružnica Brdo; 210. Podružnica Brežice; 211. Podružnica v Clevelandu zast. Iv. Lah; 212. Podružnica Dobrunje; 213. Podružnica m. v Gorici; 214. Podružnica Gornji Grad, zast. Fr. Kocbek, nadučitelj; 215. Podružnica Grosuplje št. L, zast. Fran Kos; 216. Podružnica Grosuplje št. II., zast. Micika Rusova; 217. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu; 218 Podružnica Kanal, Goriško; 219. Podružnica Kropa-Kamna Gorica-Dobrava št. L; 220. Ista, št. II.; 221. Ista, št. 111.; 222. Podružnica v Litiji št. L, zast. vsakratni prvomestnik, sedaj nadučitelj Bernard An-doljšek; 223. Podružnica Litija št. 11., zast. ga. Terezija Svetčeva; 224. Podružnica m. v Logatcu; 225. Podružnica v Loškem potoku; 226. Podružnica v Mokronogu; 227. ..Podružnica pivška" v St. Petru na Krasu št. L; 228. Ista, št. II.; 229. Podružnica Šiška m. št. L; 230. Ista, št. 11., zast. trgovec Ant. Pogačnik; 231. Ista, št. 111.; 232. Podružnica na Viču; 233. Podružnica na Viču št. II.; 234. Podružnica v Železnikih; 235. Podružnica m. v Celju št. L; 236. Podružnica m. Celje št. II., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, ozir. teli namestniki; 237. Podružnica m. Celje št. UL, zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. teh namestniki; 238. Podružnica m. Celje št. IV., zast. vsakokratni predsednik, blagajnik in tajnik, oz. njih namestniki; 239. Podružnica m. v Kamniku št. L; 240. ista, št. II., zast. višji okr. živinozdravnik .los. Nik. Sadnikar; 241. Ista, št. III., zast. lekarničar Jos. Močnik; 242. Podružnica m. v Kranju št. 1; 243. Ista št. II.; 244. Podružnica m. v Kranju (iz nabiralnika kavarne Jager), zastopnica gospodična Karla Jager; 245. Rozmanu Karol, gostilna pri vratih, Novo mesto; 246. Isti; 247. Podružnica m. v Postojni; 248. Podružnica m. v Ribnici št. L; 249. Ista št. II., zast. višji dež. sod. svetnik Fr. Višnikar; 250. Ista, št. III., zast. sodni kancelist Anton Spende; 251. Ista, št. IV., zast. dr. Schiffrer; 252. Ista št. V., zast. notar Ig. Gruden; 253. Podružnica m. šentpeterska v Ljubljani, zast. trgovski poslovodja Fran Mu-laček št. L; 254. Podružnica šentpeterska m. Ljubljani št. II, zast. notar Luka Svetec; 255. Podružnica šentpeterska št. 111.; 256. Po- družnica m. v Sežani št. L, 257. Ista št. II.; 2.58. Podružnica v Solkanu; 259. Podružnica v Slovenjem Gradcu; 260. Podružnica Sodražica; 261. Podružnica m. v Starem trgu št. L, zastopnik vsakokratni prvo-mestnik; 262. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jak. Žcbre; 263. Podružnica v Škofljici; 264. Podružnica m. v Trbovljah št. I., zast. voli vsako leto občni zbor; 265. Ista št. II., zast. voli vsako leto občni zbor; 266. Ista št. III., 267. Ista št. IV.; 268. Ista št. V.; 269. Podružnica v Trebnjem št. L; 270. Ista št 11.; 271. Ista št. UL; 272. ista št. IV.; 273. Podružnica m. v Trstu št. L; 274. Ista št. II.; 275. Ista št. 111.; 276. Ista št. IV.; 277. Ista št. V.; 278. Ista št. VI.; 279. Ista št. VIL; 280. Ista št. VIII.; 281. št. XI.; 282. Ista št. X.; 283. Ista št. XI.; 284. Ista št. XII.; 285. št. XIII.; 286. št. XIV.; 287. Ista št. XV.; 288. Podružnica na Turjaku št. 1.; 289. Ista št. 11.; 290. Podružnica v Vipavi; 291. Podružnica m. na Vrhniki št. 1.; 292. Ista št. II.; 293. Podružnica v Zagorju ob Savi; 294. Podružnica m. v Žalcu; 295. Podružnica ž. v Ajdovščini št. I.; 296. Ista št. II.; 297. Ista. III.; 298. Podružnica ž. v Celju št. I., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 299. Ista št. II., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teli namestnice; 300. Ista št. III., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh namestnice; 301. Ista št. IV., zast. vsakokratna predsednica, tajnica in blagajničarka, oz. teh natnest; 302. Podružnica ž. v Cerknici; 303. Podružnica ž. v Dornbergu; 304. Podružnica ž. Gornji grad ; 305. Podružnica ž. v Idriji št. I.; 306. Podružnica ž. v Idriji št. 11.; 307. Podružnica ž. v Idriji št. III.; 308. Podružnica ž. v Št. Jurju ob južni železnici; 309. Podružnica ž. v Kamniku št. 1.; 310. Ista št. 11.; 311. Ista št. III., zast. ga. Marija Fischerjeva; 312. Ista št. IV., zast odvetnikova ter županova sopr. Ana dr. Krautova; 313. Ista št. V., zast. gdč. Terezija Karolnikova; 314. Ista št. VI., zast. ga. Mar. Vremšakova; 315. Ista št. VII., zast. ga. Terezija Kemperletova; 316. Ista št. Vlil., zast. gdč. Ivanka Trpinčeva; 317. Podružnica ž. v Kranju št. 1.; 318. Ista št. II; 319. Podružnica ž. v Krškem; 320. Podružnica ž. v Laščah št. 1., zast. ga. Šuflajeva; 321. Ista št. II., zastcp. ga. Kristina Grebenčeva; 322. Ista št. III., zastop. ga. Ana Hočevarjeva; 323. Ista št. IV., zastop. ga. Ema Pucljeva; 324. Ista št. V., zast. gdč. Francika Hočevarjeva; 325. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Somrakova; 326. Ista št. VII.; 327 Ista št. Vlil.; 328. Podružnica ž. šenktavško-frančiškanska v Ljubljani št. L, zast. ga. Marija pl. dr. B!eiweis-Trsteniška; 329. Ista št. II., zast. dvom. svet. gospa Jul. dr. Ferjančičeva; 330. Ista št. III., zast. ga. Ana Lahova f; 331 Ista št. IV., zast. ga. vlad. svet. Marija dr. Zupančeva; 332. Ista št. V., zast. »Glasbena Matica" po vsakokratnem svojem prvo-mestniku, sedaj po odv. dr. Vladimiru Ravniharju; 333. Ista št. VI., zast. gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wcssnerjeva; 334. Ista št. VIL, zastop. ga. odvet. sopr. Lina dr. Hiidnikova, 335. Ista št. Vlil., zast. ga. ravnateljeva sopr. Marija pl. Grasselijeva; 336. Ista št. IX., zast. vsakokratni prvoinestnik akad. kluba »Mladost" v Zagrebu; 337. Ista št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 338. Ista št. XI., zast. ga. Vera dr. Šlajmerjeva; 339. Ista št. XII , zast. voli vsako leto občni zbor; 340. Podružnica ž. šentjakobska-trnovska v Ljubljani št. L, zast. ga. ravnateljeva Jadviga Šubičeva; 341. Ista št. 11., zast. ga. Ivanka Gutnikova f; 342. Ista št. 111., zast. gdč. mestna učiteljica-voditeljica Minka Maroltova; 343. Ista št. IV., zastop. ga. mestna učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova; 344. Ista št. V., zastop. magistratni pis. pristav Anton Gutnik; 345. Ista št. VI., zast. ga. svet. Marija Petrovčičeva; 346. Ista št. VII, zast. ga. prvomestnica Ivanka Zupančičeva; 347. Ista št. VIII., zastop. ga. Marija prof. Pcrušekova; 348. Ista št. IX., zast. ga. Marija dr. Kušarjeva; 349. Ista št. X., zast. gdč. trg. Jelica Lozarjeva; 350. Ista št. XI., zast. gdč. veletrg. liči Brigita Souvanova; 351. Ista št. XII., zastop. ga. Josipina Vidmajerjeva; 352. Ista št. XIII., zastop. ga. Milica Hribarjeva; 353. Ista št. XIV., zast. konc. vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad; 354. Ista št. XV., zast. ga. Jelka dr. Brctlova; 355. Ista št. XVI., zast. veletrg. hči gdč. Vera Souvanova; 356. Ista št. XVII., zastop. not. sopr. ga. Lea Demšarjeva; 357. Ista št. XVIII., zastop. ga. Antonija Gogolova; 358. Ista št. XIX., z astop voli vsako leto občni zbor; 359. Podružnica I. ž. šentpeterska v Ljubljani št. 1., 360. Ista št. II.; 361. Ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malenšeku; 362. Ista št. IV., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 363. Ista št. V., v spomin j prvo-mestnici g. Mariji Trčkovi; 364. Podružnica ž. v Logatcu št. L; 365. Ista št. II.; 366. Ista št. III., zast. ga. Ivana Šegova; 367. Ista št. IV., zast. gdč. Marija Tollazijeva; 368. Ista št. V., zast. gdč. učiteljica Evgenija Pehanijeva; 369. Ista št. VI., zast. gdč. Marija Puppisova; 370. Ista št. VIL, zastop. ga. Josipina Mazijeva; 371. Podružnica ž. v Sv. Lovrencu nad Mariborom; 372. Podružnica ž. v Novem mestu; 373. Podružnica ž. v Postojni; 374. Podružnica ž. v Prvačini št. L; 375. Ista št. II.; 376. Podružnica ž. v Radovljici št. L; 377. Ista št. II.; 378. Ista št. III.; 379. Podružnica ž. v Ribnici št. L, zast. ga. notarjeva sopr. Marija Gruntarjeva; 380. Ista št. II., zast. ga. Albina Višnikarjcva, sopr. viš. dež. sod. svetnika; 381. Ista št. III., zast. ga. Ana Podboj-Cenetova, posestnica; 382. Ista št. IV.» zast. ga. notarjeva sopr. Marija Gruntarjeva; 183. Ista št. V., zast. ga. Amalija Fajdiga, sopr. veleposestnika v Sodražici; 384. Ista št. VI., zastop. ga. Ana Tomšičeva, naduč. sopr.; 385. Ista št. VIL, zast. ga. Franja Picekova; 386. Podružnica v Št. Rupertu; 387. Podružnica ž. v Sežani št. L, zast. ga. Marija dr. Trcova v Gorici; 388. Ista št. II., zast. ga. Zinka dr. Rybafeva v Trstu ; 389. Ista št. III., zast. ga. Franja Goličeva; 390. Ista št. IV., zast. gdč. Iv. Lozejeva, učiteljica v Tomaju; 391. Ista št. V., zastop. ga. Maša Gromova v Trstu; 392. Ista št. VI., zast. ga. Ant. Drufovka; 393. Ista št. VIL, zast. gdč. Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Storjah; 394. Ista št. VIII., zast. ga. Janja Stolfova; 395. Ista št. IX.; 396. Ista št. X., zast. ga. Ant. Gralilijeva v Klancu, Istra ; 397. Podružnica ž. v Šiški št. L; 398. Ista št. II.; 399. Podružnica ž. v Škofji Loki št. L; zast. gdč. Jerica Dolenčeva; 400. Ista št. II.; 401. Podružnica Trebnje (iz nabiralnika pri Springerju); 402. Podružnica ž. v Trbovljah št. L, zast. voli vsako leto občni zbor; 403. Ista št II., zastop. voli vsako leto občni zbor; 404. Ista št. III.; 405. Ista št. IV., 406. Ista št. V.; 407. Podružnica ž. v Trstu št. L, zast. f ga. Natalija Trudnova; 408. Ista št. II., zast. gdč. Milica Mankočeva; 409. Ista št. III , zast. ga. Franja dr. Pertotova; 410. Ista št. IV., zast. ga. učit. Marica Nadlišek-Bartlova; 411. Ista št. V , zast. ga. Karla Ponikvarjeva; 412. Podružnica na Viču; 413. Podružnica ž. v Št. Vidu nad Ljubljano; 414. Podružnica ž. na Vrhniki št. L; 415. Ista št. II.; 416. Ista št. 111.; 417. Ista št. IV.; 418. Pogačar, c. kr. vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani; 419. Pollak, tovarnar v Ljubljani; 420. Posojilnica v Celju št. L; 421. Ista št. II.; 422. Ista št. III; 423. Ista za ilirsko-bistriški okraj v Trnovem; 424. Ista kmetska za ljubljansko okolico; 425. Ista v Logatcu; 426. Ista v Mariboru št. L; 427. Ista št. II.; 428. Ista št. III.; 429. Ista št. IV.; 430. Ista notranjska v Postojni; 431. Ista v Ormožu; 432. Ista v Radovljici; 433. Ista v Ribnici; 434. Ista Savinjska v Žalcu; 435. Posojilnica in hranilnica v Trstu; 436. Posojilnica v Vitanju; 437. Ista v Zagorju ob Savi; 438. Potočnik Tomo f, župnik m Breznici; 439. Predovič Elija, velctrg. v Ljubljani; 440. Prezlik Jaromil, mag. pharm. v Litiji; 441. Profesorji slovenski ljubljanske I. drž. gimn., zast. vpok. prof. Makso Pleteršnik. 442. Ramoveš Andr., veležupnik v Dobrepoljab; 443. Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah nad Škofjo Loko; 444. Ga. Ravnikarjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani; 445. Resman Iv. Ncp. t, vpok. načel. žel. postaje; 446. Roblek Fran, veleposestnik v Žalcu, 447. Rodbina Lovro Verbičeva. V spomin očetove smrti 11. velikega srp. 1897. Zast. Jos. Verbič, posest, v Borovnici; 448. Rode Jos. f, posestnik v Kamniku; 449. Rodoljub, neimenovan v Celovcu; 450. „Rodoljubi Inkovski", zast. ga. Marija Muhova; 451. Rohrman Viktor, posestnik in tovarnar v Ljubljani; 452. Rozina Julij j, trgovec v Pudobu pri Ložu. 453. „Sava“, 'društvo svobodomiselnih slov. akademikov na Dunaju; 454. „Samci novomeški"; 455. „Samci šentpeterski" na Krasu; 456. Sclirey Alojzij, višji poštar in posest, na Jesenicah ; 457. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr.; 458. Dr. Srnec Janko, zdravnik v Celju; 459. Skaberne A. & E., trgovina v Ljubljani; 460. Skočir Avgust, župnik dež. bolnice v Gradcu; 461. Škrinjar Sim., uradnik v Trstu; 462. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zast. oficijal Iv. Hafner; 463. Slavija, banka v Ljubljani št. L; 464. Ista št. II.; 465. Ista št. III.; 466. ..Slovenke litijske" št. L, zast. ga. Jos. Koblarjeva; 467. Iste št. II., zast. ga. Hel. Bevkova; 468. Iste št. III., zast. ga. Milivoja Vončinova, Ljubljana, Karlovška c.; 469. Iste št. IV., zast. ga. Ljudmila Roblekova, pos. v Litiji; 470. Iste št. V., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 471. Iste št. VI., zast. ga. Minka Vratičičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani; 472. Iste št. VIL, zast. ga. Krist. Gregorčičeva; 473. Iste št. VIII., zast. ga. notarjeva Ter. Svetčeva; 474. Iste št. IX., zastop. ga. Hel. Bevkova; 475. št. X., zastop. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svctec; 476. Iste št. XI., zast. ga. Ana Kozlevčarjeva, soproga postaje načelnika na Rakeku; 477. „Slovenke litijske in šmartinske" št. L, zast. ga. Ter. Svetčeva; 478. Iste št. II., zast. gdč. Ljudmila Roblekova; 479. Iste št. 111., zast. ga. Marija Zoretova; 480. Iste IV., zast. ga. Iv. Knafličcva; 481. Iste št. V., zast. učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva; 482. Iste št. VI., zast. g. Marija Jeretin, sopr. okr. tajnika; 483. Ista št. Vil., zastop. gdč. Amalija Jenkova; 484. Iste št. Vlil., zastop. ga. Jos. Bartlova, nadučiteljeva soproga v Ljubljani; 485. Iste št. IX., zast. ga. Franja pl. Wurzbach j v Gradzu pri Litiji; 486. Iste št. X., zast. častni član družbe sv. C. in M. notar Luka Svetec; 487. Iste št. IX., zast. gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški; 488. Iste št. XII., zast. ga. Marija Lebingcrjcva, posestnica in trgovka v Litiji; 489. Iste št. XIII., zast. ga. Ljudmila Roblekova; 490. Slovensko omizje v Pliberku, zastop. g Ivan HornbOck; 491. Slovenski rimski romarji, zastop. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič; 492. Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom, zast. Fran Hauptman, prof. v Gradcu; 493. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani: 494. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu; 495. „Sokol ljubljanski"; 496. Souvan Fr. Ks. f> veletrgovec v Ljubljani; 497. Ga. Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani; 498. Dr. Srnec Jos., odvetnik v Celju; 499. Dr. Stare Josip, fin. pok. adjunkt v pokoju v Ljubljani; 500. Ga. dr. Storova Ana, sopr. odvetn. v Teharjih na Štajerskem; 501. Dr. Stor Fr., graščak v Teharjih na Štajerskem št. L; 502. Isti št. II.; 503. Stor Stanko, pravnik v Teharjih; 504. Svetec Emilija, okr. kom. sopr. v Litiji; 505. Svetčeva Terezija, soproga notarja v Litiji; 506. Svetec Luka, častni član družbe sv. C. in M., notar, posestnik i. dr. v Litiji; 507. Dr. Svetina Iv., častni kanonik, gimn. prof. v Ljubljani. 508. Sabec Iv. f, veletrgovec v Trstu; 509. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah; 510. Ga. dr. Škofic-Trtnikova Iv. f, sopr. prof.; 511. Stepančič Fr. -j, veleposestnik v Temnici. 512. Tarokisti celjski v „Narodnem domu", zastop. Milan Detiček f, not. kand.; 513. Ga. dr. Tavčarjeva Franja, sopr. odvetnika in dež. odbornika v Ljubljani; 514. Tiskarna Blasnikova v Ljubljani, zast. gdč. j Albina Blasnikova; 515. »Tiskarna Narodna" v Ljubljani št. I.; 516. Ista št. II.; 517. Ista št. III.; 518. Ista št. IV.; 519. Ista št. V.; 520. Tomažič lv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki; 521. Treven A., posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah; 522. Trg Litija; 523. Trg Vrhnika, zast. vsakokratni župan; 524. Trgovina Kollmannova v Ljubljani, zast g. Josipina Bhunauerjcva; 525. Trpin Iv., župnik v Mošnjah; 526. Dr. Turner Pavel, velepos. v Mariboru; 527. Tušak Radivoj, učitelj na Polzeli. 528. Uradno osobje Mestne hranilnice v Ljubljani; 529. Dr. Ušeničnik Aleksij, prof. bogosl. v Ljubljani. 530. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici; 531. Vas Podholm pri Blejskem jezeru, zast. duh. pred. gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar; 532. Vas Šmartin pri Litiji; 533. Vas Št. Vid pri Zatičini; 534. Vatovec Ivan Marija t, dež. poslanec v Trstu; 535. Vavru Ivan j-, vpok c. kr. gimn profesor v Ljubljani; 536. Ga. Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani; 1898. leta, v spomin 50-let. vladanja ces. Frana Josipa L; 537. Velkovrh Ivan, tovarnar v Ljubljani; 538. Verbič Josip tovarnar v Bistrici; 539. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri; 540. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu: 541. Vilhar Ivan y, hišni posestnik in meščan v Ljubljani; 542. Visokošolci slovenski na Dunaju 1. 1892.; 543. Volk Ivan f, ž.upni upravitelj pri Sv. Lenartu; 544. Dr. Vošnjak Jos. j, zdravniški'svetovalec, posestnik v Visolah pri Slov. Bistrici; 545. Vošnjak Mili., pos. v Gorici; 546. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani; 547. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani; 548. Vliti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku. 549. Ga. VViesel Ana v Divači. 550. Zadravec J., velepos. v Središču; 551. Zalokar J., duh. pastir v Red Jacketu, Michigan, U. St. of N. America; 552. Zamejic Andrej f, stolni dekan v Ljubljani i. dr.; 553. Zarnik Ant. f, pos. in trg. v Krtini; 554. Zavedni Slovenci v Joiletu; 555. »Zaveza zagorskih Slovenk" št. L zast. ga. M. Weinbergerjeva; 556. Ista št. II., zast. gdč. Amalija Čerinova; 557. Ista št. III., zast. gdč. Lavoslava Eibensteincrjcva; 558. Ista št. IV., zast. ga. Uršula Jerinova; 559. Ista št. V., zast. ga. Ivana Poljšakova; 560. Zbor slovenskih uradnikov v Gornjem gradu; 561. Zelenik Josip f, posestnik pri Sv. Vrbami poleg Ptuja; 562. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistorijski svetnik, gim. profesor, viastclin i. dr.; 563. Zupančič Iv., gost. in pos. na Martinovi cesti v Ljubljani; 564. Dr. Zupanec Jernej f, notarske komore prvomestnik. 565. Žižek Fran, zdravnik v Gradcu; 566 Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu; 567. Župnija Breznica, zast. vsakokratni župnik Brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik J. Lavrič; 568. Župnija Cerklje na Gorenjskem; 569. Župnija Sv. Ivan pri Trstu; 570. Župnija Kranjska gora, zast. vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namastnik, sedaj Andr. Krajec; 571. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi, zast. župnik Anton Berce; 572. Župnija trnovska v Ljubljani, zast. župnik Iv. Vrhovnik; 573. Župnija Rojan pri Trstu; 574. Župnija Višnja gora; 575 Župnija Zagorje ob Savi, zast. starosta zagorskega „Sokola". Pokrovitelji: B. ki so vplačali do 1. kimavca 1911 za Cirll-Metodov obrambni sklad 200 K. 1. Abiturijentstvo ljubljanske realke, zastop. Stanko Dimnik; 2. Akad. fer. društvo Balkan v Trstu št. L, zast. m. podr. v Trstu; 3. Isto št. II., zast. podpredsednik in arhivar; 4. Isto št. III., zast. Čitalnica, Narodni dom; 5. Akad. teh. dr. Triglav v Gradcu; 6. Arce Rajko v Ljubljani; 7. Arkova Josipina v Zagrebu. 8. Babič Fr., posestnik v Ljubljani (Dol. cesta); 9 Berce Ant., župnik v p. in pis. tajnik C. M D.; K). Belokranjska rodoljubka; U. Bergmanova Franja v Žalcu; 12 Bilardni klub rodoljubnih angelj-čkov v kavarni »Prešern" v Ljubljani; 13. Bogdanovič Ante, (ženska rodoljubka v Trstu); 14. Bole Josip, veletržec na Reki št. I; 15. Isti št. 11.; 16. Isti št. III.; 17. Bralno društvo na Ložnici pri Žalcu; 18. Dr. Brenčič Al., odvct. v Celju; 19. Brenčič Mihael, veleposestnik v Rogoznici pri Ptuju. 20. Ciril-Metodar v Ajdovščini. 21. Češki akademiki, zast. V. M. Zalar; 22. Čitalnica narodna v Kranju; 23. Čitalnica narodna v Novem mestu; 24. Člani učitelj, zbora II. drž. gim. v Ljubljani. 25. Dr. Delranceschi P., zdravnik v Novem mestu; 26. Dr. Dereani Ernest, zdravnik v Gorici; 27. Dr. Detiček Milan f, not. kand. v Celju: 28. Dijaki slovenski I. državne gimnazije v Ljubljani; 29., Dobertova Elizabeta v Zagrebu; 30. Dobrotvor narodni neimenovan, št. I; 31. Isti št. II., 32. Isti št. 111., 33. Isti št. IV.; 34 Dolenc Rib; v Novem mestu; 35. Domobranik v Ljubljani; 36. Doljan A. v Postojni; 37. Društvo učiteljev za Trst in okolico, zast. Št. Ferluga, dež. posl., nadučitelj na Opčinah; 38. Društvo učiteljev za goriški okraj št. L, zast. Pavel Plesničar, nadučit. v Ajdovščini; 39. Isto št. 11., zast. Ig. Križman, naduč. v Dornbergu; 40. Društvo učiteljsko v Ljutomeru, zast. Iv. Kryl; 41. Isto za Tolminski okraj; 42. Društvo slov. učiteljic v Ljubljani; 43. Družba vesela pri Rošu v Hrastniku, zast. gdč. Miroslava Gnusova; 44. Dvanajst rodoljubov pri omizju konz. društva v Rojanu. 45. F. T. v Kostanjevici; 46. Fiirsager Leopold, trgovec v Radovljici. 47. Olavna slov. posojilnica v Ljubljani; 48. „Glista“, omizje v Barkovljah; 49. Godina Ivan v Skednju št. 330; 50. Grdešič Josip v Novem mestu; 51. Dr. Gregorič Vinko, zdravnik v Senožečah; 52. Dr. Gregorin Gustav, odvetnik, itd. v Trstu. 53. Holz Vatroslav, pisatelj v Ljubljani; 54. Dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju in sopr. Vida; 55. Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; 56. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah; 57. Hrašovcc Bogumil, pravnik, Praga; 58. Hrast Anton v Trstu; 59. Dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju; 60. Hribar Dragotin, tovarnar v Ljubljani; 61. Dr. Hrovat Fran, notar v Brežicah; 62. Hudovernik Aleks., notar v Ljubljani. 63. Igralci narod. Čitalnice v Ljubljani; 64. Dr. Jenko Iv. v Ljubljani; 65. Jakil Andr., tovar. v Mirnu pri Gorici; 66. Jurtela A., prof. v Moskvi; 67. Dr. Jurtela Fr., odvetnik v Ptuju; 68. Južnoštajerska hranilnica v Celju št. L, 69. Ista št. II.; 70. Ista št. 111. 71. Dr. Kac V., zdravnik v Mariboru št. L; 72. Isti št. II.; 73. Kalmus F., tov. v Ljubljani; 74. Kalister Anton, veletržec v Trstu; 75. Kavčič Iv., posestnik v Gorici; 76. Kegljaško društvo „Edinost“ v Ljubljani, zast AL Lillcg; 77. Kegljaški klub „Rnši“ v Ljubljani; 78. Klančičeva Milka, učit. v Podgori; 79. Klun Anton, uradnik v p. v Gorici; 80. Klub ,,Narodni 1’ipec" v Mariboru, zast. Iv. Tomšič; 81. Klub „0rgeljce“ v Trstu; 82. Knaus Janko, trgovec v Trstu; 83. Knez Ivan, veletržec v Ljubljani; 84. Kogej Jakob, c. kr. notar v Postojni in sopr. Julija; 85. Dr. Kolšek Josip, odvetn. v Laškem trgu; 86. Kollmann Robert, veletržec v Ljubljani št. 1.; 87. Isti št. II.; 88. Dr. Komljanec Josip, profesor v Pjuju; 89. Komparetova Antonija v Trstu; 90. Koroški slov. učitelji; 91. Dr. Kos Fran, profesor v Gorici; 92. Dr. Kraigher Al., zdravnik pri Sv. Trojici v SI. Goricah; 93. Kozlevčar Ant., Vrhnika; 94. Dr. Krajec Otmar, mestni fizik v Ljubljani; 95. Kreditno društvo v Kranju; 96. Dr. Krisper Valent., odv. v Ljubljani ; 97. Kumše Anton v Ljubljani; 98. Dr. Kušar Valent., prof. v Ljubljani. 99. Lah Ignacij v Sarajevu; 100. Lapajnetova Lucija v Grižah; 102. Lapajne Stanko, dvor. odvet. na Dunaju; 102. Lavrenčič Josip, tovarnar v Ljubljani; 103. Dr. Lavrenčič J. ml., avskultant v Ljubljani; 104. Lavtižar Fr., šol. vodja v Spod. Šiški; 105. Dr. Lemež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici; 106. Lenče Josip, veletržec v Ljubljani; 107. Lenče Terezina, sopr. veletržca v Ljubljani; 108. Dr. Lisjak Andrej, zdravnik v Ljubljani; 109. Litijska dekleta, zast. gdč. Pavla Mešekova; 110. Litijsko šmartinske Slovenke št. L; 111. iste št. II.; 112. Iste št. III.; 113. Lokar Artur, notar v Ajdovščini; 114. Lokar Vekoslav, veleposestnik v Ajdovščini; 115. Luznar Fran, nadučitelj na Primskovem. 116. Majdič Vinko, veletržec v Kranju; 117. Dr. Malerič Josip, zdravnik v Črnomlju; 118. Mankoč Ivan, trgovec v Trstu; 119. Man-kovčeva Ljudmila v Trstu; 120. Mankoč Radoslav, trgovec v Trstu; 121. Maselj Fran, stotnik v p. v Ljubljani; 122. Matejčič Fran, deželni šolski nadzornik v Trstu; 123. Medica Fran v Mori (Tirolsko); 124. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani; 125. Mikuž Ivanka, gostilničarka v Ljubljani; 126. Modic Janko ml., trgovec na Blokah; 127. Muha Anton, veleposestnik v Lokvi; 128. Dr. Munda Fran v Ljubljani; 129. Murnik Iv., ccs. svetnik i. dr. v Ljubljani. 130. Narodna čitalnica v Vipavi; 131. Narodni duhovnik št. I. 132. Narodna tiskarna v Ljubljani; 133. Narodno ženstvo pri Sv. Lovrencu v Puščavi; 134. Neimenovan v Ljubljani št. L; 135. Neimenovan v Ljubljani št. 11.; 136. Neimenovan v Ljubljani št. lil.; Neimenovan v Ljubljani št. IV.; 137. Neimenovan v Črnomlju; 138. Neimenovan v Litiji; 139. Neimenovan Notranjec; 140. Neimenovan v Radovljici; 141. Neimenovan na Bledu; 142. Neimenovan iz Kostanjevice; 143. Neimenovan v Št. Petru na Krasu št. L; 144. Neimenovan iz Škofje Loke. 145. Občina Dekani; 146. Občina Ilirska Bistrica; 117. Občina „Sej je vse glih" v Radovljici; 148. Občina Podgora pri Gorici; 149. Občina mestna v Kamniku; 150. Občina mestna v Metliki; 151. Občina mestna v Ljubljani št. L; 152. Ista št. II.'; 153. Občinski zast. v Nabrežini; 154. Obitelj S. v B.; 155. Odborniki slov. bral. in podporn. društva v Gorici; 156. Odposlanci koroških Slovencev; 157. Okrajna posojilnica v Kobaridu; 158. Omizje „Dolga vas" v Ljubljani; 159. 160. Omizje Ooršetovo pri Novem svetu; 161. Omizje „Grad“ v Črnomlju; 162. Omizje slovensko v Gradcu št. L; 163. Isto št. II.; 164. Omizje slovensko v Sarajevu (Trebevičev dom); 165. Omizje stalno pri Vugi v Grobelnem; 166. Omizje pri „Roži“ št. L; 167. Isto št. II.; 168. Isto št. 111.; 169. Isto v Prešcr. sobi pri Roži; 170. Omizje stalno v Nar. domu v Ljubljani št. L; 171. Dr. Oražen lv., zdravnik itd. v Ljubljani št. L; 172. Isti št. II.; 173. Omizje samsko mariborsko 174. Pahernik Fran, velepos. v Vuhredu; 175. Pahernikova Marija, veleposest, v Vuhredu; 176. Pedagoško društvo v Krškem; 177. Pepelnak Stanko, v imenu Mozirskih otrok; 178. Perdan Ivan, veletržec v Ljubljani; 179. Perušek Rajko, prof. v p. v Ljubljani; 180. Pevec Rud., trgovec v Mozirju; 181. Pikel Ivanka v Gorici; 182. Dr. Pipuš R., odv. v Mariboru; 183. Pisarna notarska v Črnomlju; 184. Plantan Ivan, notar v Ljubija li; 185. Pleteršnik Makso; prof. v Ljubljani; 186. Dr. Ploj Miroslav, dvorni svetnik na Dunaju; 187. Podružnica ž. v Ajdovščini; 188. Ista na Bledu; 189. Ista v Braslovčah; 190. Ista na Brdu; 191. Ista Cerkljc-Čatež; 192. Ista v Cerknici; 193. št. L, 194. Ista št. II.; 195. Ista št. III.; 196. Ista št. IV.; 197. Ista. št. V.; 198. Ista št. VI.; 199. Ista št. VIL; 200. Ista št. VIII.; 201. Ista moška v Črnomlju št. I.; 202. Ista št. II.; 203. Ista ž. št. I.; 204. Ista št. II.; 205. Ista v Dobrunjah; 206. Ista Dunaj izvenakad.; 207. Ista ženska v Gorici; 208. Ista moška v Gornjem gradu; 209. Ista gornjesavinska ž. v Mozirju št. L; 210. Ista št. II.; 211. Ista m. v Gorici; 212. Ista v Grosuplju ; 213. Ista Hrastnik-Dol; 214. Ista m. v Idriji; 215. Ista pri Sv. Jakobu v Trstu, št. L; 216. Ista št. II.; 217. Ista ž. v Idriji; 218. Ista št. II.; 219. Ilirsko-bistriška-trnovska m.; 220. Ista m. v Kamniku; 221. Ista v Komnu; 222. Ista v Konjicah; 223. Ista v Kozjem št. L; 224. Ista št. II.; 225. 226. Ista ženska v Kranju št. L; 227. Ista št. II.; 228. Ista št. III.; 229. Ista m. Kranj; 230. Ista m. v Krškem; 231, Ista ž. v Krškem; 232. Ista v Št. Lenartu v Slov. Goricah št. L; 233. Ista št. II.; 234. Ista m. v Logatcu št. L; 235. Ista št. II.; 236. Ista ž. v Logatcu št. L; 237. Ista št. II.; 238. Ista v Lokvi; 239. Ista ž. v Mariboru; 340. Ista v Mirnu pri Gorici; 241. Ista ž. v Metliki; 242. Ista št. II.; 243. Ista v Nabrežini; 244. Ista v Planini (Notr.); 245. Ista v Pe- trovčah; 246. Ista ž. na Pcvmi; 247. Ista, m. v Postojni; 248. Ista ž. v Postojni; 249. Ista v Poljanah nad Škofjo Loko; 250. Ista na Polzeli; 251. Ista Št. Rupert (Dol.) št. L; 252. Ista št. II.; 253. Ista ž. v Rušah; 254. Ista ž. v Ptuju; 255. Ista v Ribnici na Pohorju; 2.56. Ista na Rocolu ; 257. Ista ž. v Šiški; 258. Ista v Senožečah; 259. Ista v Sevnici; 260. Ista v Starem trgu pri Ložu št. L; 261. 262. Ista št. II.; Ista št. III.; 263. Šcntpet. m. v Ljubljani; 264. Ista m in ž. v Šiški; 265. Ista m. v Šiški; 266. Ista v Škofljici; 267. Ista ž. v Tolminu; 268. Ista v Trebnjem; 269. Ista ž. v Trstu; 270. Ista na Uncu št. 1.; 271. Ista št II.; 272. št. III.; 273. Ista na Vrdeli pri Trstu; 274. Ista na Vrhniki št. L; 275. Ista št. H.; 276. Ista v Vuhredu; 277. Picek Tina v Ribnici; 2 8. Pogačnik Edvard v Cerknici; 279. Poljanec Leopold, prof. v Mariboru; 280. Pollak Fran, predsednik čitalnice v Ptuju; 281. Poniž Benedikt, učit. v p. v Gorici; 282 Posojilnica v Ajdovščini; 283. „Posavčev“ na Dunaju št. L; 284. Isti št. II.; 285. Isti št. III.; 286. Posojilnica v Celju; 287. Ista v Črnomlju; 288. Ista v Gornji Radgoni; 289. Ista v Ko- njicah; 290. Ista ljudska v Gorici; 291. Ista v Mariboru št. 1.; 292. Ista št. II.; 293. Ista št. III.; 294. Ista I. dol. v Metliki; 295. Ista notranjska v Postojni; 296. Ista v Radovljici; 297. Ista v Starem trgu pri Ložu: 298. Ista v Trebnjem; 299. Ista na Vranskem; 300. Ista kmečka na Vrhniki; 301. Ista v Žužemberku; 302. Poštni uradniki v Mariboru; 303. Praprotnik Avg. star., posestnik v Lokvi; 304. ,,Preferancarji“ v Škofji Loki; 305. Dr. Pregl Makso, zdravnik v Vuzenici; 306. Preschern vit. Henrik, zaseb. v Gradcu; 307. Prijatelji pok. Štefka Pogačnika št. L; 308. Isti št. II.; 309. Profesorji slovenski ljublj. realke, zast. prof. A. Tavčar; 310. Prva češka dein. zavarovalnica na življenje v Trstu; 311. Prvi slov. zdravniški shod v Ljubljani. 312. „Rdeča marela" v Pulju št. 1.; 313. Ista št. II.; 314. Dr. Reja Izo, zdravnik v Komnu; 315. Dr. R. R. v Št. Vidu pri Zati-čini; 316. Repič Fr., trg v Ajdovščini; 317. Ga. Repičeva Avgusta, trg. sopr. v Ajdovščini; 318. Roblek Fr., veleposest, v Žalcu; 319. Ga. Roblekova Mar., sopr. veleposest, v Žalcu; 320. Rodoljub neimenovan iz Selške doline; 321. Rodoljub Podbreški; 322. Rodoljubi v Kobaridu, zast. Mir. Premrov; 323. Rodoljubi vipavski; 324. Rodoljubno osobje pisarne dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani; 325. Rohrman Viktor, industrijec itd. v Ljubljani; 326. Dr. Rosina Fr., odv. v Mariboru; 327. Rudež Jos., graščak v Št. Jerneju 328. Dr. Rybar Otokar, drž. poslanec v Trstu. 329. Samec Iv., trg. v Ljubljani; 330. Seidl Ferd., prof. v Gorici; 331. Seidlova Mimica v Novem mestu; 332. Seidlova Pavlina, sopr. prof. v Gorici; 333. Senekovič Andrej, vladni svetnik, prvo-mestnik družbe sv. C. in M. v Ljubljani; 334. Dr. Sernec Gvidon, odv. v Ormožu; 335. Dr. Sernec Janko, zdravnik v Celju št. L; 336. isti št. 11.; 337. Dr. Sernec Jos., odv. itd. v Celju; 338. Skale Otm., višji živinozdravnik v Novem mestu; 339. Skupina gostov „Nar. doma" v Vrdeli pri Trstu; 340. Slane Fr., velepos. v Litiji; 341. Dr. Slane K., odv. v Novem mestu; 342. „Sloga“ godbeni orkester v Kranju; 343. Slovenski abiturijenti v Novem mestu, zast. Jos. Rus; 341. Slovenske narodne abiturijentke v Gorici; 345. Slovenski gimnazijci v Celju; 346. Slovenski notarji in notarski kandidati št. I.; 347. Isti št. 11.; 348. isti št. III.; 349. Skupina rodoljubov v Kobaridu; 350. Skupina rodoljubov v Skednju, zastop. Iv. Godina; 351. Svetec Luka, notar v Litiji; 352. Svetoivanski rodoljubi-diletanti; 353. Svetolucijski Cirilmetodarji; 354. Sturm K., dež. agronom v Ljubljani; 355. Dr. St. A. v Ljubljani. 356. Šantel Ant., šol. svetnik v Gorici; 357. Šarabon A., trg. v Ljubljani; 358. Dr. Šegula L, odvetnik v Novem mestu; 359. Šeii-takova Ema na Vranskem; 360. Šepič Iv., pos. v Konjicah; 361. Šerko Fr., trg. v Cerknici; 362. Širca Jos., župan v Žalcu; 363. Schiffrer Albin, mestni uradnik, Novo mesto; 364. Schrey AL, višji poštar na Jesenicah; 365. Štekar Štipko, trgovec v Ajdovščini; 366. 367. Štiftar St. B , profesor v Kalugi (Rusija). 368. Dr. Toplakova Anka, v Ljubljani; 369. Tinčetovi otroci v Idriji; 370. Trabesingerjev kamen v Celovcu; 371. j- Trček Janko, volilo (272—281); 372. Dr. Tičar Josip zdravnik v Kranjski gori; 373. Trgovska in obrtna zadruga v Gorici; 374. Trnkoczy pl. Ub., lekarnar v Ljubljani; 375. Trnovec Vladko, trgovec v Trstu; 376. Truden Ant., veletržec v Trstu; 377. Dr. Turner Pavel, veleposestnik 11 v Mariboru; 378. Turnšek Anton, trgovec v Nazarjili; 379. Turnšek Ant. ml., trg. v Rečici; 380. Turnšek Viktor, strojni inž. v Mariboru; 381. Tržaški kvartet, zast. Mahkota; 382. Tržaške Sokolice, zast. Joška Sakrida. 383. Učenke dekliški šole v Trstu na Acquedotu; 384. Uradniški krog v Ajdovščini; 385. Uradniki železniški in poštni v Št. Petru na Krasu. 386. V. J. v Ljubljani; 387. V. I. v Višnji gori; 388 Vavken Janko f, tajnik južnoštaj. hranilu, v Celju; 389. Velkavrh Iv., c. in kr. nadporočnik v Ljubljani; 390. Venec blagopok. gdč. Nataliji Ja-kilovi v Mirnu pri Gorici; 391. Vojska Vladimir v Gradcu; 392. Dr. Vošnjak Bogumil v Gorici; 393. Dr. Vrečer Karol v Gradcu. 394. Wassitscheva Regina, Celje. 395. Zaplotniki slovenski v Opatiji in Voloski; 396. Združena slovanska mladina v Trstu, zast. Čok Drejčck, drž. učitelj; 397. Zurc Anton, trg. v Črnomlju; 398. Zwenkel Ant., Št. Peter, Štaj. 399. Železniški uradniki goriškili postaj; 400. Dr. Žerjav Gr., odvet. konc. v Gorici; 401. Žiberna A. v Trstu; 402. Žigon Jos., veleposestnik v Žalcu; 403. Dr. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu; 404. Železniški uradniki juž. kolod. v Ljubljani, zast. revid. Fr. Potočnik št. 1.; 405. Ista št. II.; 406. Županstvo mestno v Kranju; 407. Županstvo mestno v Idriji; 408. Županstvo Miren pri Gorici; 409. Županstvo Solkan pri Gorici. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitvi na XXVI. veliki skupščini v Tržiču, dne 10. kimavca 1911. 1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1910. 2. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1911.1. 3. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1911. 1. 4. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, notar, posestnik i. dr., 1909. 1. 5. Dr. Ivan Merhar, gimnazijski profesor v Trstu, 1910. 1. 6. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu, 1910. 1. 7. Matija Prosekar, posestnik v Kotmari vasi, 1911. 1. 8. Namestni prvomestnik: Častni član družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, notar v Litiji, posestnik i. dr., 1911. 1. 9. Tajnik: Dr. Janko Šlebinger, realčni profesor, 1910.1. 10. Dr. Ivan Tavčar, odvetnik, dež odbornik itd., 1910. 1. 11. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1909.1. 12. Dr. Gregor Žerjav, odvetniški kandidat, 1910. 1. Ožji odbor: Načelnik Senekovič, Svetcc, Črnagoj, Hudovernik, dr. Šlebinger, dr. Tavčar, Vrhovnik. B. Nadzorništvo. 1. Dr. Fran Ilešič, profesor v Ljubljani. 2. Dr. Alojzij Lavš, bančni uradnik v Ljubljani. 3. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in drž. poslanec v Ljubljani. 4. Matija Rode, uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. 5. Miloš Stibler, pot. učitelj Zadružne zveze v Celju. C. Razsodništvo. 1. Dr. Vinko Hudclist, zdravnik v Velikovcu. 2. Jakob Kogej, notar v Postojni. 3. Dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani. Č. Svetovalci. 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik v Ljubljani. 2. Dr. Fran Munda, hišni posestnik v Ljubljani. 3. Ivan Murnik, cesarski svetnik v Ljubljani. 4. Makso Pleteršnik, gimn. prof. v p. v Ljubljani 5. Henrik Sclireiner, učit. ravnatelj v Mariboru, D. Pisarna v .Narodnem domu" v Ljubljani v I. nadstropju; uradne ure ob delavnikih od 3.-6. pop. Vodja; Andrej Senekovič. Uradniki: Pisarniški tajnik; Anton Berce, župnik v p. Knjigovodja : Emanuel Josin. Rcgistrator: Fran Škulj. Pisarica: Franja Benedikova. E. Potovalna učitelja. Ante Beg, Ljubljana, Rožna dolina 216. Ivan Prekoršek, Celje, Schillerjeva cesta 3,1. Družbeni zavodi. i. Število otrok v družbenih zavodih v šolskem letu 1910./11. Tek. št. Vrtci Skupno število Po spolu konec leta vzač. leta konec leta dečkov deklic 1. A. Družbeni: v Celju 31 35 12 23 2. „ Gaberju pri Celju . . 65 88 41 47 3. „ Hrastniku 1 45 63 28 35 4. 11 55 69 36 33 5. na Jesenicah 41 46 22 24 6. v Krminu 22 29 11 18 7. „ Mariboru 61 51 28 23 8. „ Ormožu 27 24 12 12 9 „ Pcvmi pri Gorici . . . 41 29 14 15 10. „ Rocolu pri Trstu . . . 51 53 19 34 11. „ Rojanu „ ... 96 118 58 60 12. na Savi pri Jesenicah I. . 50 57 24 33 13. „ . „ „ II. . 54 52 28 24 14. pri Sv. Ivanu poleg Trsta . 95 97 42 55 15. v Skednju „ , 162 224 109 115 16. . Tržiču 73 70 36 34 17. na Verdeli 86 98 56 42 18. B. Podpirani: v Devinu 20 20 8 12 19. „ Podgori poleg Gorice I. 55 65 25 40 20. » II. 32 41 22 19 Vkup . . . 1 1162 1329 631 698 Tek št. Šole Skupno število Po spolu konec leta vzaLleta konec leta deški deklice 1 1. Mešana dvorazrcdnica v Krminu 68 70 35 35 1 2. Slovenski 11. razred ljudske šole šolskih sester v Mariboru 51 51 51 3. Mešana dvorazrcdnica na Muti 92 92 50 42 4. Pctrazredna deška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . . 653 621 621 5. Šestrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu v Trstu 450 442 442 6. Trirazredna dekliška šola Acquedottu v Trstu 279 269 269 7. Mešana štirirazrednica v Št. Rupertu poleg Velikovca 198 171 60 111 Vkup . . . 1791 1716 766 950 Konec šolskega leta 1910./11. j e bilo torej v družbenih zavodih 3045 otrok. r POZOR! Dolž nost POZOR! vsakemu narodnemu Slovencu bodi: daje član družbe sv. Cirila in Metoda. Njeni člani so: 1. pokrovitelji, ki plačajo 200 K, 2. ustnnovnlkl, ki plačajo 20 K, 3. letniki, ki dajo po 2 K na leto, 4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj po 20 v. na leto. Vsak naj’ se vpiše pri bližnji podružnici in skuša prido- biti še kakega novega člana! / - 167 - II. Število otrok v družbenih zavodih v začetku šolskega leta 1911./12. Tek. V r t e i Po spolu Skupno St. dečkov deklic 1. A. Družbeni: v Celju 12 23 35 2. „ Gaberju pri Celju . . . 15 25 40 3. „ Hrastniku I 15 13 28 4. 11 11 19 30 5. na Jesenicah 28 23 51 6. v Krinimi 14 5 19 7. „ Mariboru 20 27 47 8. „ Ormožu *) 12 12 24 9. „ Pevmi pri Gorici . . . 22 16 38 10. „ Rocolu pri Trstu .... 13 20 33 11. „ Rojanu 59 63 122 12. na Savi pri Jesenicah 1. . 29 31 60 13. „ 11. . 30 30 60 14. pri Sv. Ivanu poleg Trsta . 45 58 103 15. v Škednju „ „ 92 112 204 16. . Tržiču 34 34 68 1 17' na Verdcli 43 54 97 | 18. „ Blanči v Gorici .... 28 32 60 19. B. Podpirani, v Devinu 10 6 16 20. „ Podgori poleg Gorice I. 29 39 68 21. . » „ 11. 16 17 33 Vkup . . . 577 659 1236 *) Pn ormoškem vrtcu se je sprejelo lansko število otrok, ker se letos še ni odprl. Tek. Šole Po spolu Skupno število Sl. dečki deklice 1. Mešana enorazrednica na Blanči v Gorici .... 15 7 22 2. Mešana dvorazrcdnica v Krminu 31 41 72 3. Slovenski II. razred ljudske šole šolskih sester v Mariboru 52 52 4. Mešana dvorazrcdnica na Muti 48 43 91 5. 6. Petrazredna deška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . . 715 715 Sestrazrcdna dekliška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . 476 476 7. Petrazredna dekliška šola Acqucdottu v Trstu. . . 342 342 8. Mešana štirirazrcdnica v Št. Rupertu poleg Velikovca 60 111 171 Vkup . . . 898 1043 1941 V začetku šolskega leta 1911./12. je bilo torej družbenih zavodih 3177 rtrok. III. Učno osobje v /a6etlcu sšolsl-coga leta 1011.12 1. Otroški vrtec v Celju. Otvorjcu dne 20. grudna 1886. Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Angela Selišekova. Pomočnica: Terezija Cvetkova. ‘2. Otroški vrtec v Gaberju pri Celju. Otvorjen dne 16. kimavca 1907. Voditelj: Armin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Vrtnarica: Cirila Kržanova. 3. Otroški vrtec na Blanci v Gorici. Otvorjen dne 24. kimavca 1911. Voditelj: Rudolf Žnidarčič, šol, voditelj. Vrtnarica: Kristina Kljunova. 4. Otroški vrtec v Hrastniku I. Otvorjen dne 2. prosinca 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Minka Richterjeva. 5. Otroški vrtec v Hrastniku II. Otvorjen dne 5. vinotoka 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Klara Balohova. 6. Otroški vrtec na Jesenicah. Otvorjen dne 15. kimavca 1903. Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica na Savi. Vrtnarica: Marija Poglajenova. 7. Otroški vrtec v Krminu. Otvorjen dne 20. kimavca 1909. Voditelj: Janko Garvas, šol. voditelj. Vrtnarica: Marija Resova. 8. Otroški vrtec v Mariboru. Otvorjen dne 1. vinotoka 1894. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Vohova. Vrtnarica: S. Edita Koštomajeva. Pomočnica: S. Albina Svctlova. 9. Otroški vrtec v Ormožu. Otvorjen dne t. rožnika 1909. Voditelj: Josip Rajšp, nadučitelj okoliške ljudske šole v Ormožu. Vrtnarica: Margareta Podkrajšekova. 10. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici. Otvorjen dne 1. vinotoka 1888. Vrtnarica: Roza Maraževa. 11. Otroški vrtec v Rocolu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1900. Voditeljica in vrtnarica: Malvina Plaperjeva. 12. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjen dne 19. kimavca 1889. Voditelj: Anton tiermek, mest. učitelj pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Vrtnarica: Marica Črnigojeva. 13. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I. Otvorjen dne 15. vinotoka 1903. Voditeljica in vrtnarica: Agneza Staralova. 14. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II. Otvorjen dne 1. vinotoka 1905. Voditeljica: Agneza Staralova, vrtnarica. Vrtnarica: Minka Rekarjeva. 15. Otroški vrtec pri Sv. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen dne 1. malega srpana 1898. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Grmekova. 16. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1899. Voditelj: Ferdo pl. Kleinmaycr, mestni učitelj v Skednju. Vrtnarica: Dragica Gregoričeva. 17. Otroški vrtec v Tržiču. Otvorjen dne 22. prosinca 1900. Voditelj: Ferdo Kalinger, nadučitelj v Tržiču. Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva. 18. Otroški vrtec na Vrdeli poleg Trsta. Otvorjcn dne 15. kimavca 1909. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Čargova, omož. Ipaviceva. 19. Mešana dvorazrednica v Krminu. Otvorjena dne 29. kimavca 1908. Voditelj-učitelj: Janko Garvas, (II. r.). Učiteljica: Ljudmila Erjavčeva, (I. r.). Katehet: — verouk poučuje učitelj pod nadzorstvom dekana Josipa Peteanija. 20. Slovenski drugi razred dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šol. sester v Mariboru. Otvorjcn dne 15. kimavca 1905. Voditeljica: S. Mar. Stanislava Voliova. Učiteljica: S. M. Anastazija Kopitarjeva. Katehet: Ivan Bogovič, stolni kapelan v Mariboru. 21. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti s pravico javnosti. Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. malega travna 1908. U'čitelj-voditelj: Anton Hren, (II. r.). Učiteljica: Ana Hrenova rod. Enohova, (I. r.). Katehet: Adolf Gril, kapelan na Muti. 22. Petrazredna deška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 7 vzporednicami. Otvorjena dne 15. vinotoka 1888. Voditelj: Ivan Vrščaj, drž. meščanski učitelj, (II. a r.). a) Od družbe nastavljeni učitelji in učiteljice: Ivan Dimnik, (II. I> r.). Valentin Katnik, (IV. a r.). Avgust Waschte, (I. a r.). Josip Ribičič, (V. r.). Egon Jezeršek, zač. suplent, (III. b r ). Blandina Saunigova, voditelju prideljena suplentka, (11. a r.). b) Službovanju prideljeni državni učitelji: Vinko Engelman, stalni državni vadniški učitelj, (I. l> r ). Andrej Čok, „ „ ,, „ (k c r.). Anton Šeme, „ „ ,, „ (IV. b r.). Emil Adamič, ,, „ „ „ (III. c r.). Ciril Petrovec, provizor. ,, ,, „ (II. c r.). Fran Kos, provizor. „ ,, „ (III. a r.). Matija Škabar, državni katehet. 23. Šestrazredna dekliška šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 4 vzporednicami. Otvorjena dne 30. kimavca 1895. Voditeljica: S. Mr. Rafaela Kovačičeva. Učiteljica: Avgusta Arhova, (I. a r.). Učiteljica: Amalija Hartmanova, (I. b r.). Učiteljica: Julija Berlanova, (II. a r.). Učiteljica: Iva Lovšinova,(II. b r.). Učiteljica: S. M. Valerija Jerajeva, (III. a r.). Učiteljica: Štefanija Šubertova, (111. b r.). Učiteljica: Mara Baranova,’(lV. a r.). Učiteljica: Marija Kmetova, (IV. I) r.). Učiteljica: Anica Gantarjeva, (V. r.). Učiteljica: S. Akvilina Jermanova, (VI. r.). Učiteljica roč. del: S. Fidelija Berlanova. Učiteljica: Jožica Trdinova, pomoč, učiteljica (prideljena III. a r.). Kateheti: Matija Škabar (4 '>), J. Rutar (8 '<), l. Ravnikar (8 h). 24. Petrazredna dekliška ljudska šola v ulici Acquedotto št. 22 v Trstu. Otvorjena dne 16. kimavca 1909. Voditeljica: Mira Engelmanova rod. Kovačeva, drž. vad. učiteljica (1. r.). Učiteljica: Ema Zamejčeva, drž. vad. učiteljica (V. r.). Učiteljica: Rozalija Golijeva, (III. r.). Učiteljica: Pavla Hočevarjeva, (IV. r.). Učiteljica: Josipiua Delkinova, (11. r.). Katehet: Anton Čok. ‘25. Štirirazredna ljudska šola v Št. Rupertu pri Velikovcu. 4. razred je razdeljen v deški in dekliški oddelek. Otvorjena dne 25. vinotoka 1896. Voditelj in katehet: Fran Treiber, župnik. Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva, (IV. r.). Učiteljica: S. Alfonza Ribežlova, (II. r ). Učiteljica: S. Kornelija Zegova, (III. r ), Učiteljica: S. M. Falijana Neuwirtova, (I. r.). Učiteljica ženskih ročnih del: S. Pankracija Lipovšekova. ‘26. Mešana enorazrednica na Blanci v Gorici. Otvorjena dne 24. kimavca 1911. Voditelj, učitelj: Rudolf Žnidarčič. (I. r.). Katehet: o. Marko Fišer. Od družbe podpirani zavodi: 27. Otroški vrtec v Devinu na Goriškem. Ustanovljen leta 1898., v podporo sprejet dne 1. kimavca 1900. 28. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I. Otvorjen dne 1. kimavca 1887. 29. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II. Otvorjen dne 26. listopada 1896. Slovenci! Dejanje in trud premagata vse — trdi po pravici slovenski pesnik. Z vztrajnim delom in neumornim trudom premagamo sovražni naval preteč nam s severa in z juga in si zagotovimo častni narodni obstoj. Na narodno obrambno delo, na trud za ohranitev slovenske mladine vabi družba sv. C. in M. Sadove dosedanjega dela in truda na tem polju poznate; nahajajo sc zabeleženi v poročilih zadnje velike skupščine in v bilanci. Rodoljublje izraženo v številkah! Bolj nego kjersibodi drugod so številke v računih naše družbe hvalilke, karalke, opominjevalke. Oglejte si n. pr. zapisnik podružnic razvrščenih po vseletnih doneskih. Tu govore številke brez okolišev. Ali se ozrite na proračun! Zev, ki sc jej pravi nedostatek, nas resno opominja, da naj jo skušamo odpraviti. Številke nam povedo, koliko je družbenih rednih stroškov in koliko izvenrednih. Vsak mesec treba šteti iz glavne blagajne nad 10.000 K. V zavodih družbe sv. C. in M. deluje sedaj krog 60 učnih moči. Ko se približa konec meseca, mora imeti družbeni blagajnik za nje pripravljenih 6000 K. Ogromne vsote zahtevajo izvenredne narodne potrebe, ki jim mora družba ugoditi. Na vidiku so nova šolska poslopja: Trst, Skedenj (otroški vrtec), Vodičja vas, Studenci itd. Od kod naj se vzame denar za vse to? Kopati bo treba v zlatem rudniku, ki se zovc slovensko rodo-Ijubje. V tem rudniku naj zbirajo i nadalje in dvigajo potrebne zaklade naše podružnice. V njihovih rokah je bodočnost družbe sv. C. in M. Ako one omagajo, pade družba. Ko se jim prav toplo zahvaljujemo za dosedanje delo, jih prosimo, da bi vztrajno nadaljevale svoj rodoljubni posel in vzbujale in vzgajale svojo okolico za narodno obrambno delo. V tem oziru mnogo koristijo primerni govori in predavanja. Podružnična naloga bodi obvestiti vsakega našega človeka, tudi poslednjega prostaka o nevarnosti, ki grozi našemu narodu, in ga izpremeniti ‘v narodnega brambovca. Kdor se zaveda svoje slovenske narodnosti, bo gotovo rad podpiral družbo sv. C. in M. Podružničnim odborom olajša posel krajnim razmeram primerna delitev dela: pobiranja letnine in podpornine, razširjanja družbenega blaga, vplivanja na trgovec, da si ga nabavijo, in na člane, da ga kupujejo, razprodajanja narodnih kolkov in razglednic, prirejanja veselic, nadziranja in oskrbovanja nabiralnikov. Letos je prekoračilo število podružnic drugo stotino. Želimo, da bi med njimi ne bilo nobene speče. Ko sovražnik deluje, je brambovcu spanje sramotno in tistim, ki jih čuva, pogubno. Podružnicam jubilejkam — njihova imena so našteta v tej knjižici za koledarskim oddelkom — častitamo in jih prosimo, da proslave svojo 25-letnico s kako večjo veselico na družbeni namen. Številke 1000 še ni dosegel naš obrambni sklad. Podružničnim odborom so znani imovitejši narodnjaki dotičnih okrajev. Naj jih o priliki opomnijo, ako še niso dali, da naj darujejo družbi obrambni kamen. Vsem prijateljem družbe sv. C. in M. bodi najsrčnejša zahvala in hkratu prošnja, da ne opešajo v svojem delu in trudu za vresničenje njenih blagih namenov. Ob vsaki priliki žalostni in veseli naj se oglaša njihov opomin: Mal položi dar domu na alt ar! Ob njihovem vplivu naj se razširijo in vdomačijo družbeni nabiralniki povsod, kjer se shajajo Slovenci, naj se polnijo z drobižem in debeližem, z večjo in manjšo denarno vsebino, ki naj se redno pošilja glavni blagajni pod naslovom: Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom. Družba sv. C. in M. je s svojimi sadovi dokazala, da so v največjo narodno korist naloženi darovi, ki se zbirajo v njenem krilu. Njeno delovanje je blagoslovljeno, zato se je spominjajmo živeči, a z volilom v oporoki poskrbimo, da dobi skrbna mati slovenske decc dobršen delež tudi po naši smrti. Vse za rešitev ogrožene slovenske dece! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Knjige izšle v založbi družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene jej v razprodajo. Pesmi Valentina Vodnika — cena 60 v. Fr. Hubad, Junaki, II. snopič, c. 60 v., vez. 70 v. Fr. Hubad, Franc Jožef I., c. 30 v. J. Mercina, Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole, c. vez. K 1'20.^ J. Leban, Andrej baron Čehovin, c. 20 v. E. Gangl, Materine sanje, c. 30 v. 1. Vesel, Psalmi, c. 1 K. J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, c. 1 K. V. Kurnik, Kralj Rastislav in sv. Ciril, c. 30 v. Lujiza Pesjakova, Smrt Pravičnega, c. 20 v. J. Gradačan, Mlada leta, c. 30 v. Pogled na prvo četrtstoletje družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, c. 1 K, Družba sv. Cirila in Metoda. Poučna zastonjska knjižica. Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za 1904—1909 in 1911, zniž. c. po 60 v. Vse gori naštete knjige se dobivajo v družbeni pisarni ali po pošti proti povrnjeni poštnini pod naslovom: Družba sv. C. in M. v Ljubljani, Narodni dom. •X* '/•' •X- V zalogi „Slov. Branika" (Ljubljana, Tržaška cesta št. 33) so izšle: J. Žirovnik, Narodne pesmi z napevi. IV. zv., c. 1 K. L. Brunčko, Vse za šolo! c. 20 v. Založništvo blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo sledeče tvrdke: Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Godina in Vondraček pri Sv. Ivanu poleg Trsta: Pralno milo. Golob in Volk, tvornica kemičnih izdelkov v Ljubljani: Čistilo za kovine in tla ter vazelina za črevlje v korist družbe sv. C. in M. Adolf Jacobi na Dunaju VIII.: Svalčični papirčki in svalčični ovitki v korist družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Ivan Keber v Ljubljani (Stari trg 9): Krema (čistilo) za usnje in črevlje v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani. Kolinska tovarna za kavne primesi v Ljubljani na korist družbi sv. C. in M. Tvrdka Fr. Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani. Fran Kovač in Ignacij Novak v Ljubljani: Prva slov. zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani v korist družbi sv. C. in M. P. Magdič v Ljubljani (nasproti glavni pošti): Za-gumbnice in igle za gospode, gumbi za zapestnice, priveski k verižicam, broške za dame — vse z ličnimi znaki D. C. M. Andrej Oset p. Guštanj na Koroškem: Tolstovrška slatina. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. C. in M. v Ljubljani. J. Pilnaček, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem: toaletno milo, stearinske in glicerinske sveče. Viktor Rohrman v Ljubljani: Pivo delniške pivovarne v Budjejovicah. Makso Salokar v Ljubljani (Kladczna ulica 19); d rože v korist družbi sv. C. in M. v Ljubljani. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Vilko Weixl v Mariboru (Gosposka ulica 33): Tekoči klej in črnilo v korist družbi sv. C. in M.; glavno zalogo družbenega kleja in črnila za Ljubljano ima I. Bonač. Pravkar našteto blago najtopleje priporočamo vsem rojakom, katerim je mar prospeli družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor so se domalega povsod po Slovenskem vdomačile družbene vžigalice, tako naj se prikupi in vsepovsod razširi med nami tudi ostalo blago, ki se prodaja na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vsakega slovenskega narodnjaka bodi, da sam kupuje družbeno blago in da ga priporoča svojim znancem. Naznanjamo, da so na razpolago razglednice, ki jih je nekaj založila in nekaj v dar dobila družba sv. Cirila in Metoda: Vodnik-Bleivveisove, Polakove, Nabergojev c, Krila nove, Gorenjska hiša, tabor v Žalcu po jako znižanih cenah. Družbenega narodnega kolka je šest vrst: Narod sebi! Ptuj, Št. lij, Kotnikov, Marija Vilharjeva in jubilejni kolek. Iskreno ga priporočamo, kakor tudi družbene računske listke. Razglednice, kolek, sprejemnice in računski listki se naročajo v družbeni pisarni pod naslovom: Družba sv. C i r i 1 a in Metodav Ljubljani (Narodni dom). Vodstvo. VSEBINA. Koledar. Petindvajsetletnica C. M. podružnic 1912. Poštne določbe. Lestvice. Narodnemu delu. Stran f Gospa Marija Vilharjeva (s 4 podobami)............................25 Mariji Vilharjevi (pesem)...........................................34 Ženstvo v narodni obrambi........................................37 Narodna ljubav (pesem)..............................................40 Zrnast rod..........................................................41 Beseda o igrali in veselicah........................................44 f Dr. Josip Vošnjak.................................................49 Jezikovna meja na Goriškem (z zemljevidom)..........................54 Nova šola družbe sv. C. in M. v Gorici (s podobo).............59 Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani XXVI. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXVI. velika skupščina dne 10. kimavca 1911 v Tržiču..................................67 IWNRNILfl J v ..Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda naj blagovole cenj. mnogobrojni člani družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom In za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v družbenem ,,Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu inseriranja. Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnh slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so / ^ člani druibe sv. Cirila in Metoda. ___________________________________________________ 12* 0X9; «1 ipl 1 il '■.•■j I m ■ r 1 -f ' n'1 Ifl )v< §|J Prijateljem družbe sv, Cirila in Metoda :::: priporočamo list :::: SLOVENSKI *• BRANIK ki izhaja kakor mesečnik 1. dne = vsakega meseca. = Poleg zanimivih aktualnih člankov prinaša vesti z našega narodnega bojišča, zasleduje pogubno delovanje naših nasprotnikov in opozarja na požrtvovalno samoobrambo bratov :: Slovanov; zlasti mu je pri srcu naša :: „Družba sv. Cirila in Metoda“. Kdor hoče biti natančno obveščen o njej, naj sl naroči ,,SLOVENSKI BRANIK'*. — Naj bi ne bilo slovenske narodne rodbine, kjer :: bi ne bil doma „SLOVENSKI BRANIK". :: Vsi, kar nas je rodila slovenska mati, moramo stati na braniku domovine v Ijutem boju, ki nam je napovedan in ki odloči obstanek ali pogubo našega naroda. Boj za Slovenstvo 1 je geslo »Slovenskemu Braniku". Rojaki, podpirajte ga! Cena listu 3 K. Za dijake K 1-80. F v= Naročajo naj ga skupno! =□= ± 4 -J Naročnina naj se pošilja npravništvu ..Slovenskega /. Branika" v Ljubljani, Tržaška cesta št. 33. .•. Konzorcij ,.Slov. Branika1*. Poleg družbe sv. Cirila in Metoda deluje za ohranitev in za utrjevanja slovanstva letos ustanovljeno društvo Družba sv. Cirila in Metoda deluje na šolskem polju. Braniboru pa pripada gospodarska stroka. Braniboru je namen: na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem v gospodarskem oziru podpirati Slovence, ki stanujejo v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih krajih ali pa se hočejo .•. ondi naseliti. Branibor hote delovati zoper Siidmarko. Brez denarnih sredstev ne more „Branibor“ izvrševati svoje plemenite naloge, zato vabimo vse rodoljubne Slovence, da naj podpirajo z darovi to potrebno narodno-obrantbno društvo in da se mu .-. pridružijo kakor člani. ,\ Člani Branibora so: Ustanovniki, ki plačajo 100 K naenkrat ali v štirih obrokih. Letniki, ki plačujejo po 2 K na leto. Podporniki, ki žrtvujejo najmanj po 20 v na leto. Vsak zavedni Slovenec bodi član Branibora I Rodoljubi, osnujte po vetjih krajih podružnice BRANIBORA I Zglasila sprejema in daje pojasnila Predsedstvo Branibora v Ljubljani. r »Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani4* v korist »Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani44 priporoča založnik : Ivan Perdan v Ljubljani. v • J Ženska ročna Dela in pripadajoči materija! Telovadske obleke ter raznovrstno ,\ drugo blago, ji Drenik V Ijubljani, Kongresni trg 7, Priznano solidna, do- LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 4 priporoča »se » manufakturno stroko spadajoče blago, vedno založeno s prwimi novostmi po najsolidnejšlh cenah, dalje izvrstne kakovosti moško perilo, kravate, pasove ter moške in ženske dežnike. Cene solidne, postrežba tožna. maža modna trgovina Vzorci na zahtevo poštnine prosto. FR. SEVCIK ■ puškar = v Ljubljani, Žiclovslca ul. 7 priporoča svojo veliko zalogo — raznovrstnih pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogopreizkušenih pušk, za katere jamči za dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevinl za brezdimnl smodnik. Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. jfajcenejše solnčnike in dežnike domačega izdelka priporoča J. VIDMAR v Ljubljani Pred Škofijo 19. Prešernove ul. 4. L Popravila in preobleke točno in ceno. O ROS LAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, VVolfova Liliča štev. lO priporoča velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gg. trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15,20 in 40 kg težkih prav cend. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za oblia naročila sc toplo priporočam ln zagotavljam pošteno postrežbo. □ E DE DE DE Najnovejše fazone finih modercev po nizkih cenah. Dalje rokavice, nogavice, perilo za dame, gospode In otroke. Svileno blago, baržun in vse druge potrebššine za živllje priporoča Kongresni trg 4. :: LJUBLJANA :: ■ • i^viivizojiiiv. g. a /iviiju MARIJA VEHOVC, 3E J______________________I I I I FRRNC KS.SOCVRN MANCI FAKTURNA TRGOVINA Mfl DEBELO in NADROBNO □ □ □ □ □ □ NAJSTAREjSE IN NAJVEČJE DOMAČE PODJETJE TE STROKE. USTANOVLJENO 1835. USTANOVLJENO 1835. Tovarna strojev in livarna železa in kovine K.& R. JEŽEK, Blansko Moravska se priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev in sesalk. Izdeluje motorje na bencin in sesalni plin. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za cement. IVIlini, žage, dvigala, pnenaša-la. Majnovejše sestave transmisij. Odlikovana z najvišjimi priznanji na vseh razstavah. Dopisuje slovensko. Ceniki zastonj. l. ... .fj ~ril IBL/VNS Edina slovenska kisla voda riTolstovrškaslatinan po zdravniških strokovnjakih priznana najboljša planinska kisla voda, je izborno zdravilo za katare, v grlu, pljučih, želodcu in drevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni :: le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča :: namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v lno-mostu 1896 in na liigijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskTtini^tvu Tolstovrške slatine, pošta Ouštanj, Koroško. kjer se dobe tudi ceniki In prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci I Svoji k svojim I Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. Opozarjamo še posebej, da je na Tolstem vrhu letovišče in zdravilišče, da se dobe po zmernih cenah tudi sobe za tujce in sicer po zimi In po letu. ■ Bogata zaloga ženskih ročnih del : in zraven spadajočih potrebščin : P F. MERS0L LJUBLJANA, Mestni trg štev. 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žep. robcev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd. Predtiskanje in vezenje monogra-mov in vsakovrstnih drugih risb. i A rjtova moBna trgovina. Jtova moiina trgovinah Peter Sterle v Ljubljani, Stari trg štev. 18 J, „ -j se priporoča slavnemu občinstvu kot zelo solidna :::: za nakup raznovrstnega blaga. :::: Velika zaloga moškega, ženskega in otročjega perila za leto in zimo, najmod. bluz, spod. kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, zavratnic, šerp, pajčolanov, žepnih robcev, namiz. prtov in serviet, otroških obklckic, letne in zimske svile za bluze in nakite, svilnih trakov, posamentrije, borte, čipke, šlinge, baržuni, pliši, čipkasti ovratniki in vse potrebščine za šivilje. Velika zaloga najboljših mošklk' Jdobukov ter v sezoni velika v. Izbira najmodernejše'pristne kožuhovine. .'. / ^...................=^y .... .........—£ ANT. BAJE)C k umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 34, cvetlični salon pod Trančo, ===== izdeluje ===== šopke, vence, trakove. Velika zaloga suhih vencev. Zmerne cene, točna postrežba. Zunanja naročila z obratno pošto. Dosledno narodna tvrdka I v Velika zaloga suhih vencev v tunu//////// 5odnijske ul. št. 2, v hiši gosp. Ivana Hribarja. Ppriporoča svoj nejelegantneje in z vsemi higijenifnimi aparati urejeni hril/p|/i fa|nn kakor tudi razne toaletne predmete in dišave tvrdke J. UMVjAI JllIUlI Prochaska. t. in kr. dvor. založnika v Pragi, dalje razna barvila za lase in brado; vež vrst kreme za brijenje in vodo za žišfenje glave proti prhljajem in izpadanju las. Zunanja naročila se tožno pošiljajo. imiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiMi FILIP FAJDIGA Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalogo pohištva v vseh slogih. Izdeluje ludi po narožilu. Delo solidno in trpežno, [ene nizke. jlfieslna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica 3. Največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1910: 565*5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 43 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 300 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 4*^/4 ^/o *,rcz ®dbltka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice In mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje o. kr. de-ielna vladn. Posoja na žemljišča in poslopja proti 5° o obrestim In najmanj I/a°/0 amortizacije. Vpeljane ima domače hranilnike In Kreditno dru&tvo. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje. •t Svoji U: svojim! Narodnemu občinstvu se kar najtopleje priporoča slovenska špecerijska trgovina AIiOJZ ŠUME^JAK Maribor, Tegetthofova ulica 57. V lastni hiši. Proti kolodvoru. Velika zaloga vsega blaga v prid družbi sv. Cirila in Metoda. * + ★ Postrežba točna in solidna. -k * * Gene brez konkurence. Svoji le svojim! inni svojik svojimi mnr A. LUKI C Ljubljana, Pred Škofijo št. 19. o o o Konfekcijska trgovina za dame, gospode, : dečke in deklice : se najtopleje priporoča. o o o Občeznana manufakturna trgovina Janko Česnik V Ljubljani, Lingarjeva ulica priporoča slav. občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga : svojo bogato zalogo. : Nizke cene! h ■ Točna postrežba! ____________________________________________ C? V. BKflTOVŽ 1"» ■= Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 25 = O, priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa ženinom in nevestam © © svojo zalogo pohištva. O © © 1© r Najstarejša domača tvrdka, ustanovljena leta 1889. LJUBLJANA LUD. ČERNE Wolfova ulita 3 zlatar, trgovec z urami in očali ter zaprisežen sodnijski cenilec. Zaloga zlatnine, juvelov, srebrnine, očal in raznih ur. Lastna delavnica za popravila in nova dela. ^Najnlžje cene ! a t=> □ a i=> a <=, Solidna in točna postrežba Ljubljana Stari trg 26 F. P. Zajec Priporočam svojo veliko zalogo Švicarskih ur, zlatnine In srebrnine po nizkih cenah. Priporočam dobro urejeni optični zavod, kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomerov, zra-komerov, daljnogledov itd. — Popravila ščipalcev, očal itd. opravljam dobro in ceno. Zahtevajte novi cenovnik, ki ga pošljem brezplačno. Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov v naj novejših fazonah in velikih izbirah priporoča Ljubljana Iv. Soklič Pod Tranfo Postaja električne cestne železnice. priporoča bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov. Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup valjčke za svetiljke ”„Tlf,,„drSdr..Ci:L‘ JEsT Cenovniki so na razpolago. ■ , ■ ■ . . , , r Gričar&Mejač LJUBLJANA Prešernove ulice. jfajvečja zaloga izgotovljene obleke :: za gospode, gospe in dečke :: Domača tvrdka! Najnižje cene! Velika izbira po poljubnem kroju izvršene obleke iz najrazličnejšega blaga za — vsak letni čas. ===== Najcenejši nakup dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, turiste in potovalce, različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gospode; za gospe plaščev in plaščkov :: tudi s krznino obloženih in obrobljenih. :: 'boč n a postrežba! V zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila na izvršitev oblek po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času. ir—V-"VW VW 'VW " ■ -WVZ 1 SAA/—1""W-H * —^ 1 LJUBLJANSKA KREDITNA :: BANKA V LJUBLJANI :: Stritarjeva ulica štev. 2. Delniška glavnica: Rezervni zaklad: K 8,000.000. K 800.000. Posreduje najkulantneje nakup in prodajo vseh vrst rent, državnili papirjev, zastavnih pisem, prioritet, srečk in novcev; prevzema: zavarovanje proti kurzni izgubi pri izžrebanju (glej premijski tarif za 1. 1910.); denarne in hranilne vloge na tekoči račun ali na vložno knjižico. Vloženi denar se obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Od vlog na knjižice plačuje banka 2°/„ rentnino. Zamenjava in eskomptuje izžrebane obligacije, srečke in kupone. Prodaja in kupuje devize in valute. Daje predujme na vrednostne listine pod ku-lantnimi pogoji. Eskomptuje in vnovčuje menice. Preskrbuje vinkulacijo in devinkulacijo, zlasti vojaških ženitninskih kavcij ter raznih ustanov. Vsa potrebna pojasnila, kateri papirji so za to najbolj umestni, kako se doseže čim višje obre-stovanje, kdaj je izmenjava posameznih papirjev koristna, daje drage volje in izvede vse tozadevne transakcije najtočneje. Borzna naročila za dunajske in inozemske borze izvede točno in ceno. Nakaznice in čeki na tu- iu inozemska mesta. Promese k vsem žrebanjem. PODRUŽNICE: ....................... ... -------- v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. rF. P. VIDIC & KS- ' . v Ljubljani v o opekarna in zaloga peči nudijo vsako poljubno množino patentiranih zareznih strešnikov. ^ j o v L Blaž Jesenko .jubljani, Stari trg štev. 11. 00 0 0000000000 000 rsirsir L0JL0J 3 l-^ri poroda klobuke, slamnike, cilindre, čepice itd. najnovejše fasone. 1 Najnižje cene! 000 FR. SUTTNER urar LJUBLJANA Mestni trg, nasproti rotovža priporoča svojo veliko Izborno :: zalogo finih :: švicarskih ur, briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri po nizkih cenah. CD Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta! CD Najcenejša, največja ! eksportna tvrdka ! CD Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošilja zastonj in poštnine prosto. .% Cenj. Tržačanom, okoličanom in vsem Slovencem, ki prihajajo v Trst, se najtopleje priporoča gostilna N. D. 0. (Hinko Kosič) na vogalu ulice Ghega in [arradori 18, v bližini juž. kol. Dobe se ob vsakem času gorka in mrzla jedila po najnižjih cenah, ravno tako tudi raznovrstna vina in vedno sveže pivo. Shajališče »Cirilmeto-darjev". — Nabiralnik ima tri diplome. Svoji k svojim ! - — Nizke cene!______C-------------------------------------- Ljubljani J. LOZAR Mestni trg 7 1 _ priporoča vse vrste volnenega perila, belih srajc, barvastih srajc za hribolazce, ovratnikov, zavratnic, zapestnic, nogavic, žepnih 1 robcev, kopitcev, dokolenjc, zagrinjal na valclh, volne, bombaža itd. Zaloga potrebščin za sokolska in kolesarska društva. __________ j I Nizke cene! V__ 181 HrojaSka obit Josip jfihčin KrojaSka obrt Dunajska cesta 5 * Gajeva ulica 2. Priznano prav dobro delo. [ene delu primerno jako nizke. Angleški Tcroj. < >- <| Točna postrežba. Zmerne cene. 1 'ovarnn pohištva J. J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. LŠClL 3000 Največja zaloga 0! JE 000 PREPROGE, ZASTORJI, MODROCI NA VZMETI. NAJNIŽJE CENE. POHIŠTVA ZA SPALNE IN JEDILNE SOBE, SALONE IN - GOSPOSKE SOBE- ŽIMNATI ::: ::: MODROCI, OTROŠKI VOZIČKI itd. NAJSOLIDNEJŠE BLAGO. USTANOVLJENA - LETA 1847 - 0L J0 >0 ŠJ00 jg=l' 'I '!==> LJUBLJANSKA PLINARNA. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in v okolici priporočamo svoj angleški plinov koks kot kurivo, ki je prosto dima, saj In smradu ter pripravno za kurjavo v stanovanjih, kakor tudi za industrijske namene in prav posebno za kovaške namene. Cenjeno občinstvo tudi vabimo, da si v našem skladišču ogleda naše plinove pil In aparate za kuhanje s plinom. LJUBLJANSKA PLINARNA. DlHJ Avstr, poštne hran. rač. št. 828.406. - Ogr. poštne hran. rač. št. 19.864. Telefon štev. 185. Ustanovljena leta 1882. Mia nam mm registrovana zadruga z necm. zavezo v Ljubljani v lastnem zadružnem domu, Dunajska cesta St. 18 f Obrestuje hranilne vloge po mII 01 m I 2 IO brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Žirokonto pri avstro-ogrski banki. Stanje hranilnih vlog : nad dvajset milijonov. Rezervni zaklad: — nad pol milijona. = Upravno premoženje: nad dvajset milijonov. N Tl Gr= SK£“ Najcenejši, najugodnejši pogoji na kontinentu, -ža nvani Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu :: pniNA sl°vanska delniška družba za zava-LUllrn rovanje na življenje,...................... pniNiV '