Štajerski dež. zbor. IX. Seja 1. oktb. Nujne vprašanja do vlade v znamnje, da je silnih potreb v dnželi. Izvrstni kmetski zastopnik Barnfeind, ki je sam kmetovalec, oglasi vprašanje zastran prekratkega cbroka (6 tjednov) za reklamacije proti taiifu zeniljišnega davka. Razvijal je stvar kaj dobio v prihodnji seji. Posl. Žnidi-žič vpraša vlado, ali bi ne kazalo v Brežicah postaviti okr. zdravnika, ker je celjskemu okr zdravniku vendar predaljeČ in dostikrat, posebno ob kužuih bolezuib, pietežko hoditi po brežkein okraju k boluikom, in ker se ima na breski okraj, ki je na meji 3 dežel, v zdravstvenem pogledu poseben ozir jeruati, kar je dolžnost vladi. Posl. Herman razvija svoje vprašanje do vlade zaatran zagrajenja Drave od Pt.ija do Bakovcev ter popisuje veliko škodo, ki jo neredui tek Dravin ua zemljiščih dela. Leto.šnje povodnjs so zopet 5—6 sežnjev rodovite zemlje na spodjedenem pobrežji in zagraje, ki 80 8e z velikimi stroški napravile, na mnogih krajib odne^le. V nekterib svenjah so celč že hiše v nevatnosti, ako se ji brž v okom ne pnde. G. Heiman toraj želi, da vlada regnliranje Drave od Ptuja do Bu kovcev pospeši in biž ko mogoče dožene, do tačas pa skrbi, da se zagraje biž napravijo ter pokoneevanje Dravino ustavi. — Odgovoii se odložijo na pribodnje seje. Grof d'Averna8 predlaga, da se okr. pr- vosedniki pooblast. v zadevab, ki delajo stroškov, proti pozneji privolitvi okr. zastopa, z denarji pro- 8to razpulagati, če so Damieč zadeve tako nujne, da se do najbližje seje okr. zastopa odlagati ne dajo. Se sprejme in odboru v pretres izroci. Dovoli se vcč postavkov letnega proračuna: Za Slatino 73.230 gld. upravnih stroškov; ker je pa jirihodek pieračunjen za 141.970 gld.? ostane čistejra zneska 68.740 gld. — Za oznanila v listih se dovoli 400 gld.; od kteiih pa domači list _Go8podar" gotovo ne krajcarja ne dobi, kakor v prejšnjih letih ne. Tnjec dr. Schiller, topliški direktor, ljubi tujo robo! —Za Dobrnske tuplice dovoli se 12.137 gld.; dohodki so preračunani za 29.200 gld., torej ostaae dobička za 17.063 j_ld. — Za toplice v Tobelbadu doplača dežela 578 gld.; skleae se zopet, prodati jih, ako le mogoče. — Za odgon potepubov se dovoli vrh dobitka za 8000 gld. iz dež. biagajnice se 15.000 gld. ter se spiejme odborov sklep, vsled kterega se dež. odboru naroča, naj se pogodi _ ogersko vlado, da spiejema iz Štajerskega odguane cigane in povrača deželi stroške za odganjanje. — Postavek za žandarmerijo 18.000 gld. se dovoli, pa vname tudi nekoliko želj. Odbor je predlagal, da se gled. vedno večje nevarnosti zoper življenje in imetek dež. odbor napoti, da vlado k poranoženjn žandarmeiije pripravi.—Hamer - Puigstall dostavi, naj bi 88 na toliko pomnožila, da bi v vsakej fari bili žandarji postavljeui, ktere pokliče, če treba, žnpaa na pomoč. — Znidržič to piiporoča dostavljaje, da bi za vsako faro eden žaadarm zado6toyai. G. deželni predsednik pa razloži, da so to sicer lepe, pa neizvedljive želje. Vlada — pravi — želi itak, da se žaadanmerija porunoži, toda kjedobiti dovolj mož za to? Razpostavljenju posamesnih žandarmov nasprotujejo veliki napotki, vsa vojaška sistema itd. — Po našem živem piepričanju bi se stroški pomnožeae žandarmerije cel6 lahko pribranili, ako bi se politične gosposke in srenje modro vravnale, kakor je ravao dež. zbor v resoluciji vladi nasvetoval. Za spremo (Vorspanu) dovoli ee 10.000 fl.; za preskrbljevanje posiljencev 19.650 gld.; po odbitih pribodkib za 4077 gold. iz dftž. blagajnice 15.573 gld., za upravo v posiluicah k dohodkom za 17.94) gld. iz dež. blagajnice še 8626 gld. Seidl 8 tovariši predlaga, da se v smisln ^. 6. postave o viavnanji zemljišnega davka obečana predloga, po kterej se imajo določiti dačni odpustki ob nez°odah; vlada naprosi, da naj brž ko mogoče omenjeno predlogo državnemu zboru v sklepanje predloži. Pivosednik prebere vladni dopis, vsled kterega se zbora naioča, da se naj z delovanjem podviza, ker bode 20. okt. konec zborovanjn. X. Seja 3. oktb. Poslanec Biirnfeiud razvija in podpira svoje vprašan.je do vlade, ali bi »e ne dal podaljaati obrok za reklamacije proti cenilnerau taiifu za vravnanje zemljišnega davka. Po §. 37. postave od dn. 24. maja 1874 se morajo ngoTori proti cenitvi oglašati v 6 tjednih, počenši od dn-, ko se to naznani. Gled_ na velike težave pri presodbi tarifa, in preden se vse pozve, kar je treba, da se ngovor tudi podpreti zamore s tebtnimi razlogi, in gledtž na to, da so srenje dozdaj s svojimi prošnjami za podaljšanje obroka od višjih oblastnij odbijane bile, stavi B. v imenu kmetskih srenj do vlade vprašanje: ali bi ne hotela vlada oblastnij napotiti, da v nujnih primerljejih dovol<5 daljši obiok za reklamacije, če pa to ne gre, ali bi ne kazalo v sklepanje predložiti dostavka k postavi, ki bi to dovoljeval? — Cesarski namestnik odloži odgovor na eno prihodujih sej. Vladni načrt postave o konjaškem redu (Abdecker- Ordnung) se po odborovem predlogu kot neprimeren z večino glasov o d b i j e. — Po predlogu naučnega odboraje bila sprejeta postava, po kterej se vstanovi deželni šolski fond, ki spada pod upravo dež. odbora tako, da ostaiie deželnemu šolskemu sv«itu, ki je doslej gospodaril 8 šolskim fondom, pravica, odkazovati plačila za šolske naraene. V deželni š. fond spada odslej pokojninska zaloga, kakor tudi nonnalni šolski fond (iz cerkvenega premoženja nekdanjih samostanov iu bratovšin). Okrajne šol. deuarnice ostanejo kakor dozdaj, le da vsakoletni proračun iu računski sklep deželnemu odboru v preaojo in potrjenje pošiljajo. — Obveznosti, ki jih imata normalni in pokojninski fond, ostanejo nedotakljive. Kar se dež. sol. fonda ali več okrajem za šolske namene kot ustanova, dedina ali sporočilo zapusti, pripada dež. šolskemu fondu in se posebe oskrbuje. — Če piide dež. šol. svfet pri odkazovanju učiteljskih plač in oskrbovin z dež. odboiom navskriž, odloči stvar minister nauka. V 3 resolucijah se je izreklo: 1. da naj dež. odbor prosi ministerstvo nauka, da pusti spremeniti dctične določbe drž. postave od 14. uiaja 1869, ki se glede pokojninskega fonda z določbami deželne (nove) postave več ne skladajo; 2. da se dozdauji stroški za upravo pri pokojninskem fondu in pri računski protipazbi (konttoli) okrajnih šol. deaavnic — državi povrnejo iz dež. blagajnice; 3. da dež. odbor do prihodnjega zasedauja izdela postavo, ki bo vredila pravico, učitelje imenovati. (To bo kaj lahko vrediti. Kakor dež. sol. svet, tako ima vsled te postave, če se potrdi, deželni, z večine nemški dež. odbor, že zdaj pravico, nad polovico učiteljev imenovati. Ker postajajo šol. stroški če dalje večji, bo tudi dež. odbor nioral čedalje več prikladati okr. denamieam, s teni pa dobiva tudi če dalje več pravic doimenovanja učiteljev. Srenje, ki vse to plačujejo, se pa naj obrišejo!) tilednjič se dovoli bres debate Gradčanom, da sc obstoječa naiodna dekliška šola spicmeui v občansko (purgar.sko) 8razredno šolo, to je, da bo na djpj namesto dozdanjih pcteri — 8 razredov, za kar gredd iz dež. blagajnice vsakoletne priklade. — Uboga deželna blagajnica!