POKLJUKA - V soboto in nedeljo je bilo na Pokljuki I. športno prvenstvo ljubljanskega armad nega območja. Po predaji raporta je prvenstvo odprl generalpodpo/kovmk Jože Ožbolt. »Pokaži te vse kar največ morete in športno se borite,« je zaželel več kot stt>tim tekmovalcem. <-jg) - Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 16 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka >n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni u>"ednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 1. 3. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I. zimsko športno prvenstvo LJAO Srčne borbe na pokljuških smučiščih Na Pokljuki je bilo v soboto in nedeljo I. zimsko športno prvenstvo ljubljanskega armadnega območja — Prvenstvo je odprl generalpodpolkovnik Jože Ožbolt — Največ uspeha za člane ekipe Kranja — Najboljši gredo na vsearmadno prvenstvo na Kopaonik Pokljuka — Pokljuka je bila minulo soboto zares enkratna. Debela snežna odeja se je v mrzlem jutru lesketala v soncu, sneg pa je kar škripal pod nogami. V zgodnjem dopoldnevu sicer smučarjev na pokljuških smučiščih še ni bilo, zato pa je bilo toliko bolj živo pri pokljuški vojašnici, tam, kjer je bila slovesna otvoritev I. zimskega športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja. Vzdušje tu je bilo zares enkratno. Tekmovalci so se ob našem prihodu, mimogrede povedano na Pokljuko zaradi poledice ni bilo niti malo lahko priti, že pripravljali na prve starte, na prva tekmovanja, pričakovali pa so tudi mnoge goste. In res jih ni bilo malo. Svoje soto-variše so prišli vzpodbujati, da bi do- segli čimboljše rezultate mnogi vojaki iz enot od blizu in daleč ter drugi ljubitelji zimskega športa. Otvoritvena svečanost se je začela z jugoslovansko himno in dviganjem slovenske zastave. Nato pa je po uvodnih besedah o pomenu tovrstnih tekmovanj spregovoril načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. Govoril je o pomenu športa v naši armadi, o velikem pomenu športa za mlade fante. »Pokažite vse kar največ morete in športno se borite,« je ob koncu svojega govora dejal generalpodpolkovnik Jože Ožbolt in nato svečano odprl prvenstvo. Prvi so se pognali v smučino tekmovalci, ki so se prijavili za tekmovanje v štafetnih tekih. Ze po prvi predaji je bilo jasno, da zmaga lahko uide ekipi Kranja le zaradi morebitne izredne smole. Toda smole ni bilo in ekipa Krarija je ostale tekmovalce prehitela za cel krog. Tudi v biatlonu in veleslalomu so slavili Kranjčani. »Zavedamo se, da so Športna tekmovanja za našo armado velikega pomena,« je poudaril na kratkem razgovoru z novinarji generalpodpolkovnik Jože Ožbolt. »Zato temu področju v zadnjem času posvečamo vse večjo pozornost. V prihodnosti pa bo mogoče napraviti še velik premik naprej. Seveda pa bo ob tem potrebno veliko sodelovanja. Predvsem s starši in šolami. Vrhunske športnike, ko pridejo na služenje vojaškega roka, že poznamo. Toda mi želimo odkriti tudi nove talente. Kajti zavedamo se, da sta športna in telesna usposobljenost velikega pomena za našo JLA, za naš splošni ljudski odpor.« ŽELEZNIKI — Referendum v krajevni ukupnosti Železniki je us/>cl. Udeležba na vseh šestih voliščih je bila zares dobra. Prebivalci s tega področja so .se pač zavedali, da je njihove »prometne žile« potrebno na vsak • Nadaljevanje n.CL 16. Siratll način urediti. To pa bo mogoče seveda le s skupnimi močmi. Ze v bližnji Prihodnosti bo tako odpravljeno tudi tole ozko »grlo« med Cešnjico in Ze lezniki. (-jg) _ Foto: F. Perdan Za boljše ceste Referendum v Železnikih uspel Železniki - Prek 22(X) prebivalcev krajevne skupnosti Železniki, volilnih upravičencev, se je v nedeljo na .referendumu odločalo o uvedbi Krajevnega samoprispevka. Z zbra-^•m denarjem nameravajo Železničarji izboljšati cesto skozi kraj, izboljšati ceste proti okoliškim kra-jem, urediti pokopališče na Zalem logu in opraviti še nekatera druga komunalna dela. Referendum je uspel. Že do sredine dopoldneva je glasovalo na »estih voliščih -' na dveh v Zelez-ljlk»h, na Zalem logu, v Podlonku, j^artinj vrhu in Ojstrem vrhu - več k°t dve tretjini volilnih upravičen-c.*v. Kmalu po poldnevu so člani vo-''^ komisiie že lahko zaprli volišče v Ojstrem vrhu, kjer je bila udeležba 100-odstotna in so bili vsi prebivalci »za« uvedbo krajevnega samoprispevka, ter v Podlonku, kjer je »za« glasovalo 93>6 odstotka volilcev. Tudi drugod rezultati niso bili dosti slabši. Na Zalem logu je bilo »za« HH odstotkov glasovalcev v Mart in j vrhu T.] odstotkov, v Železnikih (kulturni dom) 91 odstotkov in na Cešnji-ci (zadružni dom) 87,5 odstotka Prebivalci krajevne skupnosti Železniki bodo plačevali samoprispevek do 1. marca 1982, delovne organizacije s tega področja pa po posebnem sporazumu do konca 1982. leta. -.is V tekmovanju štafet 4 X 5 kilometrin je premočno zmagala ekipa Kranja. Miran (Utbrovec, Anton Spurej, Branko Grilc in Mirko Gabor so bdi nepre-lagljivi. Drugouvrščeno ekipo so pustili »zadaj« več kot za eno Uro. Na sliki: predaja štafete Mirko (tabor je t tekmovanju štufr/ na 4 x .1 kilometrov dosegel najbolj ši čas. V štafeti ekipe Kranju je tekel i zadnjem delu proge. Predstavniki Gorenjske o gorski reševalni službi Ce vemo za slabosti, jih odstranimo! Postaja Gorske reševalne službe Kranj je zadolžena, da skupno z drugimi gorenjskimi postajami GRS pripravi gradivo o položaju gorenjskih gorskih reševalcev za zasedanje predsedstva skupščine gorenjskih občin in za organe, zadolžene za varnost, obrambo in družbeno samozaščito Kranj — Razgovor, ki so se ga udeležili predstavniki skupščine gorenjskih občin, medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko in postaje Gorske reševalne službe iz Kranja, je ponovno opozoril na nerešena vprašanja reševalne službe v gorah, ki je ne gre jemati ozko, kot pravi ime, temveč kaže upoštevati, da je za reševanje v gorah izvežbana služba dobrodošla tudi v primerih naravnih in drugih nesreč, pa naj si bo v nevarnosti človeško življenje ali imovina. Zato bo treba najprej opredeliti položaj in vlogo Gorske reševalne službe in poskrbeti za zadostne ter trajne vire financiranja. Ce vemo za slabosti in težave GRS, jih odstranimo, so dejali na omenjenem razgovoru, saj smo že nekajkrat ugotovili, da Gorenjska brez izurjene reševalne službe ne more! Njen pomen kaže ocenjevati iz najširših družbenih stališč, saj ne gre le za reševanje v gorah, temveč za dragoceno pomoč, ki so jo hrabri možje voljni nuditi tudi v številnih drugih primerih in izrednih stanjih. Dogovoriti se bo treba, kaj pomeni gorska reševalna služba v planinski organizaciji in v sistemu varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe, in razčistiti odnose med GRS, skupščinami občin, delovnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami ter organi. Oceniti je treba, so menili na sestanku, kakšno reševalno službo družba po-' trebuje in potem snovati načine uve- ljavitve in utrditve njenega položaja. Brez upoštevanja potreb in možnosti kaj lahko zaidemo v drugo, prav tako škodljivo skrajnost. Gorski reševalci, ki že nekaj let opozarjajo na neurejen položaj v delovnih kolektivih, razen redkih izjem, na težave pri uveljavljanju plačanih dopustov med akcijami, na iztrošeno opremo in težave pri njenem nakupu itd., so veseli zanimanja gorenjskih pokrajinskih organov za njihov položaj in težave. Zato so se tudi sami voljni vključiti v razreševanje. Da bi se stvari še hitreje premaknile! je kranjska postaja GRS zadolžena za izdelavo ocene sedanjega položaja gorenjskih postaj GRS, ob sodelovanju načelnikov postaj GRS iz drugih občin. Gradivo se bo znašlo na mizi predsedstva skupščine gorenjskih občin, ki je med prvimi sklenila celovito pristopiti k urejevanju družbenega, samoupravnega in materialnega vprašanja gorskega reševanja! J. Košnjek KRANJ XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO 1 7. APRILA Naročnik: r Tito prvi član Na slavnostni seji Akademije znanosti in umetnosti Črne gore so izročili predsedniku SFRJ Josipu Brozu-Titu listino o njegovi izvolitvi za prvega člana te najvišje znanstvene ustanove v republiki. O življenjski poti predsednika Tita je ob tej priložnosti spregovoril predsednik akademije dr. Brat ko Pavičevič. Podeljene nagrade Moše Pijadeja V petek so v prostorih ljubljanskega magistrata na slovesnosti, ki so se je poleg predstavnikov republiških in pokrajinskih novinarskih organizacij iz vse Jugoslavije udeležili tudi nekateri slovenski vodilni družbenopolitični delavci, med njimi France Popit, Janez Vipotnik, Vinfco Hafner in Tone Kovic, podelili novinarske nagrade »Moša Pija-de« za leto 1976. Prejeli so jih Čedo Kisić, Mahmud Konj-hodžič in Drago Košmrlj. Novi šolniki Pedagoška akademija v ljubljani nadaljuje tradicijo, da dekan čestita hkrati vsem diplomantom, ki so končali študij v preteklem letu. Tako so v soboto izročili diplome 2,'l'i diplomantom te akademije. Med njimi je 65 taktnih, ki so študij končali ob delu. Največ mladih učiteljev in to kar 8,'i, se je usposobilo za pouk v nižjih razredih. Za razredni pouk pa v zadnjem času najbolj primanjkuje kadra. Mladi v pripravah na LO Delo mladine idrijske občine je v zadnjem času zelo zaživelo. To so ugotovili tudi na tridnevnem seminarju, ki so ga pripravili v hotelu Bor na Črnem vrhu in se ga je udeležil tudi predsednik slovenske mladine Ljubo Jasnič. Na seminarju so se pogovarjali o vključevanju mladih v priprave na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Petsto mladih po poteh XIV. divizije Okoli 500 mladincev, pripadnikov teritorialnih enot, planincev, tabornikov, borcev in rezervnih vojaških starešin iz Velenja ter pobratenih občin Vrnjačka Banja, Split in Novi Travnik ter iz Slovenj gradca in Dravograda se je po dvodnevnem pohodu po poteh legendarne Štirinajste v nedeljo zbralo na mitingu na Gra-ški gori. Mladi so tako počastili 40-letnico prihoda tovariša Tita na vodstvo partije, nje-govo 85-letnico in 40-letnico ustanovitve KPS. Najboljši radioamaterji Na slovesnosti ob zaključku tek m o vanj a jug< >sl< ivanskih radioamaterjev za Memorial Pohorja, ki ga vsako leto pripravi radio amaterski klub Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice, je bil najboljši radio klub Brata Ribar iz Djakovu. Med klubskimi po stajami pa se je najboljše uvrstil radio klub iz Novega Beograda, med osebnimi radijskimi postajami pa je zmagal Boško Djurica iz Ptuja. Še eno sejmišče Z namenom, da bi posodobili poslovanje z rabljenimi avtomobili, so na prodajnem prostoru Slovenije avta na Vilharjevi cesti v Ljubljani odprli drugo tržnico rabljenih avtomobilov. Ta obsega pri bližno 600 kvadratnih metrov prodajne površine in je na njej prostora za 400 do 500 vozil. Slovenija avto med drugim na željo prodajalcev oziroma kupcev avtomobile tudi strokovno oceni in pomaga pri sklepanju kupoprodajnih pogodb. Iskrino tovarno merilnih instrumentov v Otočah so v četrtek, 24. februarja, opoldne obiskali starešine iz vojašnice Bohinjska Bela v radovljiški občini. S predstavniki vodstva tovarne in družbenopolitičnih organizacij so se pogovarjali o organiziranosti te Iskrine temeljne organizacije združenega dela in o uresničevanju zakona o združenem delu. Z zanimanjem pa so si ogledali tudi proizvodnjo v tovarni. — A. Z. — Foto: F. Perdan Jesenice V sredo, 2. marca, ho redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o predlogu sporazuma o zagotovitvi in razporejanju sredstev za kopališko zdravljenje borcev NOV pred 9. septembrom za jeseniško občino, o poročilu o delovanju gradbenega odbora za šolski center Plavž, o delu in poslovanju Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, o predlogu odloka o oblikovanju stanarin v letu 1977, o predlogu za povišanje stanarin za leto 1977, o spremembi odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine, o prenosu pravice uporabe stanovanj na območju občine ter o nekaterih drugih vprašanjih. I). S. Na redni seji komiteja, ki bo 5. marca, bodo razpravljali o predlogu programa prireditev ob 40-letnici KPS, o oceni uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih na območju občine, o nekaterih idejnopolitičnih vidikih usklajevanja in skupnega uresničevanja interesov delovnih ljudi in občanov v medobčinskem sodelovanju, o uveljavljanju sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja ter o družbenem dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju in usposabljanju v občini. Na zadnji seji osnovne organizacije ZK Koroška Bela so razpravljali o programu prireditev ob 40-letnici KPS v krajevni skupnosti, o kulturni akciji v občini, o evidentiranju možnih kandidatov in o nekaterih drugih vprašanjih. 01 ani so se zavzeli, da bo praznovanje pomembnih obletnic v krajevni skupnosti potekalo v več oblikah in se zaključilo s slavnostno sejo v krajevni skupnosti. I). S. Kranj Kot smo obširno poročali že danes teden, se bodo jutri, 2. marca, popoldne v Kranju sestali na seji delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Najpomembnejši točki dnevnega reda bosta razprava o poročilu o uresničevanju delegatskih odnosov in delegatskega sistema v občini in razprava o poročilu o uresničevanju programa gradnje objektov v krajevnih skupnostih v občini. V četrtek, 3. marca, popoldne se bo v stavbi kranjske olninske skupščine sestal zbor delegatov kranjske ribiške družine. Pregledali bodo delo v enoletnem obdobju in potrdili ribolovni režim za letos. Sprejeli bodo tudi gospodarski finančni načrt za letos in izvolili enega člana v izvršni svet ribiške družine. __ A. Z. Radovljica Na 34, redni seji se bo v četrtek, 3. marca, popoldne sestal komite občinske konference zveze komunistov. Na seji bo najprej razprava o kratki oceni gospodarjenja v radovljiški občini, nato pa bodo spregovorili o nekaterih idejnopolitičnih vidikih medobčinskega sodelovanja. Podana »<> tudi informacija o tekočih aktualnih vprašanjih in sicer o usmerjenem izobraževanju, praznovanju 40-letnice, združevanju v tekstilni industriji in drugem. Sicer pa je ta teden v radovljiški občini na programu več pomembnih sestankov. Po podatkih izvršnega odbora predsedstva občinske konference socialistične zveze bo danes dopoldne seja izvršnega odbora skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Jutri opoldne se bo sestal izvršni odbor stanovanjske skupnosti, popoldne pa bo med drugim še seja aktiva sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov. V četrtek pa se bodo sestali svet za ljudsko obrambo, komisija za mednarodne odnose pri komiteju občinske konference zveze komunistov, izvršni svet občinske skupščine in komisija za črne gradnje. V petek dopoldne bo najprej seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL, popoldne pa seja konference delegatov skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ze včeraj (ponedeljek) popoldne pa je bila četrta seja komisije za sodelovanje z delavci na začasnem delu v tujini. A. Z. V sredo, 23. februarja, je bila v Škof ji Loki redna letna skupščina občinskega odbora sindikata delavcev pri škofjeloškem občinskem sindikalnem svetu, {'lani odbora so na njej najprej spregovorili o delu v preteklem letu, nato pa so sprejeli program dela sindikata delavcev kovinske industrije v letošnjem let it. Dogovorili so se o pripravi letnih skupščin občinskega sindikalnega sveta, delu delegatov in delegacij v sindikatu ter samoupravnih organih, usposabljanju koordinacijskih odborov v organizacijah združenega dela za priprave na volitve v prihodnjem letu, evidentiranju delegatov v zbore skupščine in samoupravne interesne skupnosti, izobraževanju delegatov sindikalnih organov, delu na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, na področju kulture, inovacijskih dejavnosti in razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini, spregovorili pa so še o izpopolnjevanju sindikalne organiziranosti, delovnih in življenjskih pogojih delavcev, sindikalni listi ter pripravah na občne /.bore osnovnih organizacij sindikata. •Jutri ob 9. uri bo v hotelu Transturist v Škofji Loki posvet medpanož-nega odbora sindikata delavcev elektroindustrije in zveznega odbora sindikata industrije in rudarstva. Na posvetu se bodo pogovarjali o delitvi osebnih dohodkov v industriji in rudarstvu. -jg Tržič Pretekli teden je bila v Tržiču 30. seja komiteja občinske konference ZKS, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, (''lani komiteja in gostje bi morali razpravljat i o medobčinskem sodelovanju, vendar so menili, da kaže z razpravo o tem pomembnem dokumentu počakali in ga pred tem temeljito pretehtati, oceniti in dopolniti, ("lani komiteja so menili, da kaže v dokument o medobčinskem sodelovanju vključiti tudi medobčinsko sodelovanje tržiške občinske organizacije ZB. O medobčinskem sodelovanju bo komite ponovno razpravljal na današnji seji. V petek, 25. februarja, je bila v Tržiču okrogla miza o sodobnih osvobodilnih gibanjih v svetu, ki jo je pripravila komisija za mednarodno sodelovanje pri občinski konferenci ZSMS Tržič. Na okrogli mizi so razen Tržičanov sodelovali tudi študentje iz azijskih in afriških dežel, kjer se še vedno bore za neodvisnost. Na prireditvi so prikazali tudi krajši film o teh gibanjih. Kazen tega so v Tržiču uspešno prodajali posebne nalepke o osvobodilnih gibanjih. Izkupiček so namenili pomoči Palestincem in narodom Zimbabveja in Nami-bije ter nekaterih drugih de/el. kjer se še vedno bi jejo za neodvisnost in svobodo. V petek, 4. marca, bo redna letna konferenca občinske organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Tržič. Mladi Tržičani bodo na konferenci sprejeli programsko usmeritev organizacije mladih in organov občinske konference ZSMS. Na konferenci bodo sprejeli tudi pravila mladinskega kviza, ki ga nameravajo pripraviti v počastitev 40. obletnice ustanovitve Kl'S, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85. obletnice njegovega rojstva I', »iz pripi ulja pudsedstvo občinske konference ZSMS Tržič. -mv Komisija za izvedbo postopka za spremembo imena podjetja pri OZD ŠportmetalJesenice objavlja na osnovi sklepa zbora delavcev z dne 25. 2. 1977 razpis a) za sestavo novega imena OZD ŠportmetalJesenice b) za izdelavo osnutka zaščitnega znaka i. Ime delovne organizacije mora označevati kovinsko predelovalno dejavnost podjetja (oprema za hleve proste reje, okovje za pohištvo — kavče, gradbeno ključavničarski izdelki, galanterijski izdelki, karo mreže); biti mora kratko, zvočno in lahko izgovorljivo. Obenem naj bo izvirno in naj ne bo povzeto po drugi OZD ali TOZD v SFRJ. 2. Zaščitni znak podjetja mora biti izdelan na predlagano varianto imena delovne organizacije. Osnutek naj bo barven in v dveh velikostih: približno 10 x 10 cm in 2X2 cm. ^ 3. , Najboljša predloga za novo ime in zaščitni znak pcxljetja, ki bosta izbrana, bosta nagrajena: — osvojeni predlog za novo ime s 500.00 din — osvojeni predlog za zaščitni znak s 500.00 din Rok za sprejem predlogov je do 12. 3. 1977. Vsi predlogi morajo biti poslani na naslov: Športmetal Jesenice, Ledarska ul. 4, 64270 Jesenice z oznako »Predlog za novo ime«. Deset odstotkov zaposlenih komunistov Na zasedanju konference ZKS v Tržiču so ocenili uresničevanje sklepov 5. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in ponovno opozorili na slabosti organizacije Tržič - Tržiška konferenca ZKS je pretekli teden ocenila uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS na osnovi gradiva, ki ga je pripravila posebna delovna skupina komiteja in opozorila na slabosti v organizaciji ter izdvojila pozitivne premike v organiziranosti tržiških komunistov. Ocena uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS ugotavlja, da je v osnovnih organizacijah ZK čutiti premalo lastnih pobud in preveč Čakanja na akcijske predloge višjih forumov ZK. Ta slabost je še posebno očitna v osnovnih organizacijah po krajevnih skupnostih. Na tržiški konferenci so bili kritični tudi do obveščanja v Zvezi komunistov. Večina informacij je pogosto zakasnelih, boljše pa bodo morale biti tudi vezi med osnovnimi organizacijami in komitejem. Ko v Tržiču ocenjujejo aktivnost komunistov, ugotavaljajo, da jih je kar 149 od skupno 635 članov ZK brez funkcij. Nekateri, predvsem starejši, imajo za to opravičilo, dobra polovica pa za neaktivnost ne more najti opravičila. Osnovne organizacije so do nekaterih članov preveč popustljive, kar ni v skladu z dokumenti Zveze komunistov. Zgolj udeležba na sestanku ni edino merilo za aktivnost komunistov, so poudarili na konferenci. Še kritič-nejše obravnave pa bodo morali biti deležni tisti komunisti, ki so brez dolžnosti ali se le-teh branijo. Vzpodbudne podatke navaja ocena uresničevanja sklepov 5. seje CK ZKS v tržiški občini. Lani je bilo v Zvezo komunistov sprejetih 62 Tržičanov. Njihova sestava pove, da jih je kar 65,5 odstotka neposrednih proizvajalcev, da je med njimi več kot 70 odstotkov mlajših od 27 let in da je med 62 sprejetimi v ZK kar 44,2 odstotka žensk. Tako je sedaj med vsemi zaposlenimi v tržiški občini že 10,8 odstotka ko- Staro šolo urejajo Tržič — V tržiški občini so decembra lani delovni ljudje in občani ter delovni kolektivi na referendumu izglasovali nov samoprispevek. S tem se je prižgala »zelena luč« za urejevanje in modernizacijo izpraznjene osnovne šole heroja Bračiča v mestu Tržiču, ki jo je skupščina namenila družbenim dejavnostim. Načrti za ureditev stare šole bodo kmalu izdelani, oblikovan pa je tudi odbor za vodenje modernizacije. Kaže, da bo stara Bračičeva šola nared že do letošnjega 5. avgusta, ko praznu je Tržič občinski praznik. V Bračičevo šolo se bodo preselile tudi skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, kar v Tržiču že nekaj časa želijo. Sedaj ima namreč vsaka interesna skupnost svojo administracijo in druge strokovne službe, kar vzame precej denarja. Združene službe bodo cenejše in učinkovitejše -jk munistov, kar je v primerjavi z letom 1975 vzpodbuden napredek. Vseeno pa kaže okrepiti vezi med osnovnimi organizacijami v delovnih kolektivih in aktivom komu-nistov-delavcev in še zboljšati zastopanost žensk in mladih v Zvezi komunistov. Na konferenci so soglašali z oblikovanjem posebne komisije, ki bo preučila prostorske in materialne možnosti delovanja osnovnih organizacij ZK predvsem v krajevnih skupnostih. Komisija ZK bo skušala skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami zagotoviti osnovne pogoje za delovanje ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. J. Košnjek Gorenjski planinci se povezujejo Kranj - Pretekli četrtek se je sestala komisija medobčinskega odbora gorenjskih Planinskih društev, katere naloga je oblikovanje predloga za sestavo koordinacijskega organa gorenjskih Planinskih društev. Komisija je izdelala dva predloga, o katerih bo v prihodnosti govora po Planinskih društvih. Prvi predlog, za katerega se je ogrela tudi komisija, pravi, naj bo koordinacijski organ gorenjskih Planinskih društev sestavljen na delegatski osnovi. V njem naj bi bil po en delegat iz vsake občine, izvoljen v društvih v občini oziroma v zvezi Planinskih društev, ki jih bo treba oblikovati v občinah, kjer deluje več Planinskih društev. Drugi predlog pa ohranja sedanji medobčinski odbor gorenjskih Planinskih društev. Komisija se bo odločala za končni način sodelovanja in usklajevanja dela med PD na Gorenjskem po javnih razpravah v društvih, -jk Oddolžitev revolucionarki Mokorelovi Tržič - V tržiški občini že več let razmišljajo, kako bi se najlepše oddolžili spominu na pokojno revolu-cionarko Tončko Mokorel iz Tržiča. Nekateri so že pred leti predlagali, da bi po njej poimenovali vzgojno-varstveno ustanovo ali eno od osnovnih šol, ulic ali podobno. Zadnje čase pa so se družbenopolitične organizacije odločile predlagati, da bi po Tončki Mokorelovi poimenovali osrednjo vzgojno varstveno ustanovo v Tržiču, ki združuje vrtce na gradu, pri Peku in v Bistrici. Kmalu se jim bo pridružil še nov vrtec v Križah. Poimenovanje po revolucionarki bo opravljeno ob otvoritvi novega vrtca v Križah. -jk Torek - 1. marca 1977 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Glas - 3. stran Akcijski program Jesenice — Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Jesenice so sprejeli akcijski program, po katerem naj bi se vsi komunisti na vseh področjih zavzemali, da bo skrb za kulturno življenje delavcev in občanov ter kultura dela postala sestavni del družbenih načrtov. Kulturo naj bi obravnavali kot del družbene dejavnosti in ne kot porabnico združenih sredstev, temveč kot so-Ustvarjalko družbene reprodukcije. Člani Zveze komunistov v kulturnih organizacijah, društvih in v ostalih kulturnih dejavnostih naj bi s stalnim izobraževanjem skrbeli za idej-nopolitično izpopolnjevanje komunistov, si prizadevali * za odprtost vseh umetniških dejavnosti, za čim-boljšo povezanost teh dejavnosti ter za primerno kadrovanje v kulturi. Kadrom v kulturi naj bi priznali povsem enakopraven položaj. Kultura mora postati sestavni del Življenja in dela, zato njij bi za pri- Problemi z zadružnim domom na Primskovem Odbor krajevne organizacije ZB NOV Primskovo je na svojem rednem sestanku 8. februarja letos med drugim razpravljal tudi o razmerah oziroma težavah s prostori v zadružnem domu, ki so že dalj časa predmet razprav; vse kaže, da bodo družbenopolitične organizacije, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti Primskovo, znova potegnile krajši konec. Gre za nerazčiščena in do danes nerešena vprašanja med Kmetijsko zadrugo Sloga, ki je zadružni dom, zgrajen v glavnem s prostovoljnim delom občanov, prevzela v upravljanje in pa DPD Svoboda: kateri prostori naj bodo namenjeni dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Zadružni dom na Primskovem, ki bi moral biti center kulturne dejavnosti na Primskovem, izgublja svoj družbeno politični značaj. Zadruga, ki z domom upravlja, iz leta v leto prostorsko utesnjuje družbenopolitične organizacije, s tem, da postopno odvzema prostore in jih spreminja v stanovanja; tako je zdaj zadružni dom že skoraj stanovanjski blok, v katerem so poleg prostorov zadruge še štiri stanovanja, družbenopolitične organizacije pa imajo zdaj le še en prostor v velikosti 20 kvadratnih metrov. Tudi vzdrževanje doma je poglavje zase, se pravi neurejeno. Takšno stanje in odnosi »imajo svoj izvor v letu 1953, ko je občinska skupščina Kranj dodelila brezplačno zadružni dom v upravljanje Kmetijski zadrugi, pri tem pa niso bile točno določene obveznosti zadruge do ostalih uporabnikov doma — kulturnih društev in družbenopolitičnih organizacij. V ilustracijo, kaj se ob taksnih neurejenih odnosih lahko zgodi, naj navedemo, kaj se je pripetilo pred kratkim. Kme tijska zadruga Sloga je dala brez vednosti organizacije ZB prepleskati manjšo dvoranico v prvem nadstropju. To je vse v redu in prav, vendar so bile v dvorani tudi uokvirjene slike padlih in umrlih borcev NOB, slike o razvitju prapora ter odkritju spomenika v par ku borcev: te je nekdo snel pred pleskanjem in jih shranil na naprimernem mestu. Dva člana izvršnega odbora organizacije ZB sta 14. februarja kljub zagotovilom, da so slike shranjene na suhem prostoru v prvem nadstropju, slike našla v kleti zadružnega do ma, onesnažene in komaj še spoznavne. Odbor krajevne organiza cije ZB Primskovo je resnično zaskrbljen zaradi takšnega malomarnega odnosa posa meznikov, do zgodovinskih predmetov last organizacije ZB, saj se s tem kaže tudi ču den odnos do svetlih tradicij iz NOB; zato ni vseeno, komu upravljalec doma zaupa opravljanje takšnega dela. Krajevna organizacija ZZB NOV Primskovo -Kranj merno vzgojo poskrbeli že v šoli, posebno v celodnevni 'osnovni šoli. Precejšnja ovira za nadaljnji razvoj kulturnih dejavnosti v občini so predvsem prostori, zato naj bi te probleme še intenzivneje razreševali. Komunisti v občini naj bi skupaj s komunisti, ki delujejo v kulturnih dejavnostih, v letošnjem letu predvsem postopno začeli ustanavljati temeljne s skupnosti za posamezne kulturne dejavnosti in s tem poglabljali demokratične odnose na posameznih področjih kulturnih dejavnosti. Komunisti kulturne skup- nosti pa naj bi razreševali še vse tiste probleme, ki zavirajo uveljavljanje delegatskih odnosov. O problemih kulture bodo na Jesenicah še razpravljali in sicer občinska konferenca ZKS o najbolj perečih vprašanjih kulturno umetniškega udejstvovanja ter občinska konferenca SZDL potem, ko bodo o teh vprašanjih razpravljali tudi mladina, člani ZB, sindikat ter vse krajevne konference SZDL. O problemih kulturnih dejavnosti pa bodo razpravljale tudi vse osnovne organizacije ZK. D. S. Težave prebivalcev KS Gorjuše-Koprivnik Na javni tribuni krajevne konference SZDL Gorjuše-Koprivnik je tekla beseda o številnih težavah v tej najbolj zaostali krajevni skupnosti v radovljiški občini. Sklepna ugotovitev je bila, da zaradi slabih prometnih in telefonskih zvez, zaradi slabe preskrbe z živili in nenehnega zapostavljanja pri vzdrževalnih delih (glede pluženja ceste v dolino), ta krajevna skupnost z okrog 400 prebivalci, ne more več sama reševati svojih problemov. Rečeno je bilo, da tokrat ne gre več zgolj za razvoj teh odročnih krajev, marveč za njihov obstoj. Največji problem je prevoz v dolino. Vsak dan se vozi na delo v različne kraje okrog 65 krajanov; pri čemer niso všteti učenci višjih razredov osnovne šole, dijaki gimnazij in drugih srednjih šol. Avtobus pa vozi le enkrat na dan. Se večje težave pa so pozimi, ker ceste niso splu-žene. Drug problem pa je telefonska povezava za hitro obveščanje ob raznih nesrečah, boleznih in podobno. Vse dosedanje obljube niso bile uresničene. Nekako tako je tudi glede preskrbe s kruhom, ki ga dobivajo le dvakrat na teden in še takrat ni svež. Življenje prebivalcev pa grenijo tudi odpadki po bližnjih pokljuških gozdovih, plačevanje višje zavarovalnine zaradi požarov in še kaj bi lahko našteli. Zato mladi odhajajo v dolino. In kaj narediti? Potrebna bo širša družbena pomoč; tako občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij. Cestnega podjetja, pml-jetja PTT, podjetja Alpetour in podjetja Žito. O problemih je že razpravljal izvršni odbor predsedstva občinske konference SZDL in nekatere konkretne rešitve posredoval občinski skupščini in drugim odgovornim predstavnikom. Dogovorjeno je že. da se cesta na Koprivnik in Gorjuše uvrsti v drugo prioriteto in da se tako zagotovi redno letno in zimsko vzdrževanje. Povečati je treba število prevozov avtobusov v dolino in nazaj. Čimprej je treba opraviti tudi meritve za brezžične telefonske zveze in javne govorilnice. Poskrbeti pa je treba tudi za redno preskrbo s kruhom in z drugimi živili. Poživitev in povezava kmetijstva V nedeljo se je v Lomu končala javna razprava o kmetijstvu v tržiški občini J Tržič — Javna razprava o kmetijstvu, ki so jo v tržiški občini pripravili v Križah, Podljubelju in v Zaradi slabe strehe ogrožen pouk Gorje — Prek 200 staršev se je na roditeljskem sestanku v osnovni šoli Bratov Zvan v Gorjah lahko prepričalo, da so bila nenehna opozorila učiteljev upravičena. Streha komaj dvanajst let stare šole namreč na vseh koncih pušča. Tako ne ogroža le pouka ampak tudi zdravje učencev in učiteljev. Čeprav so že ob prvem tehničnem pregledu novozgrajene šole 1964. leta ugotovili kar 51 pomanjkljivosti, je gradbena inšpekcija še čez šest let ugotovila, da ni odpravljena skoraj nobena gradbena napaka. Tako je vodstvo šole vsa ta leta samo krpalo, kar se je pač zakrpati dalo. Streha pa pušča že od začetka. Zdaj je čisto popustila in nobeni poskusi ne zale-žejo. Ravna streha je tako pokazala zobe. Posledice takšnega projektiranja pa zdaj prenašajo nič krivi gor-janski otroci in učitelji. In kaj zdaj? Izobraževalna skupnost je o tem že seznanila radovljiško občinsko skupščino. Kaže, da je edina rešitev, da se spremeni vrstni red uresničevanja investicijskega programa vzgojnovarstvenih in izobraževalnih objektov. Treba bo določiti vrstni red sanacijskih del in najti denar. Sola v Gorjah namreč sama ne more najeti posojila, potrebovali pa bi okrog 5 milijonov dinarjev. Menijo, da je edini izhod, da se združi denar namenjen za investicije za izgradnjo načrtovanih objektov za vzgojo in izobraževanje v občini. O tem bo moral pripraviti predlog koordinacijski odbor. Seveda pa bo pred tem treba celotno problematiko temeljito preučiti. Gotovo pa je, da bo najprej treba obnoviti streho in tako omogočiti normalen pouk. nedeljo v Lomu, je potrdila stališča in probleme kmetijstva v tržiški občini, ki so že dolgo znani. O njih je bilo govora v preteklih letih kakor tudi decembra lani na zasedanju komiteja občinske konference ZKS pred začetkom javne razprave. V tržiški občini opozarjajo, da naj bo tudi v kmetijstvu in gozdarstvu delo osnova za družbenoekonomski položaj panoge, kar pa je mogoče doseči le ob utrjevanju samoupravnih odnosov. Njihova razvitost je odvisna od sodelovanja in medsebojnega razumevanja med kmeti, križko temeljno zadružno enoto in tržiško gozdarsko temeljno organizacijo združenega dela. V okviru tako zastavljenega sodelovanja se ustvarjajo pogoji za tržno in usmerjeno proizvodnjo, urejeno nabavo in organizirano ter zagotovljeno prodajo. Poslanstvo kmetijske in gozdarske organizacije pa s tem še ni končano. Se posebno zadružna enota mora prevzemati vlogo organizatorja izobraževalnega, kulturnega in tudi družabnega življenja na vasi. V drugi skupini vprašanj kmetijstva in gozdarstva v tržiški občini sodijo davčna politika, zemljiška politika in kreditiranje kmetijstva. Davek naj ne bo več odvisen od katastrskega dohodka, ki ni pravi pokazatelj, temveč od resnično ustvarjenega dohodka, posojila pa naj ne bodo namenjena le nakupu strojev, popravilu in gradnji gospodarskih poslopij, teveč tudi stanovanjski gradnji. Pri tem kaže biti še posebno pozoren na visokogorske predele, ki v tržiški občini prevladujejo, vendar so že marsikje zaradi nedosledne in neučinkovite politike do visokogorskih področij in kmetij osiromašena. K omenjeni skupini problemov kmetijstva sodi tudi varovanje kmetijskih obdelovalnih površin. Posebno nižinskih ni na pretek in prav tu bo pritisk družbene usmerjene in zasebne stanovanjske gradnje največji. Kmetijsko-zemljiška skupnost pri ohranjanju kmetijskih površin ne bo smela imeti postranskega pomena. Stanovanjsko gradnjo je treba usmerjati, kjer so zg gradnjo primerne površine in ki jih kmetijstvo lažje pogreši. J. Košnjek Zgledno informiranje Mi, člani uredniškega odbora našega tovarniškega glasila Naš informator smo res kaveljni z dolgoletno prakso na področju informiranja. Nikdar se nismo menili dalj kot pet minut o vsebini naše naslednje številke, izjema je le zadnji sestanek, kajti na novo izvoljeni član uredniškega odbora se je važičkal z nekimi svojimi pogledi na tovarniško informiranje. »Na prvi strani,« je rekla odgovorna urednica Zinka,« bo govoril naš direktor, ki bo srednjeročni plan razvoja razčlenjeval tudi na naslednji strani. Na tretji bodo finančni pokazatelji in analize, na četrti poslovni uspeh, na peti bodo vodje TOZD predstavljeni v sliki in besedi, na šesti bodo stalne rubrike: prišli k nam, odšli od nas, čestitajo nam, o nas pišejo . . .« »T2 učencev ali \Yl odstotkov. Na vprašanje, kje se šolajo vojaki kopenske vojske, ali obstaja tudi vojaška glasbena šola in za katere poklice se šolajo učenci v intendantski šoli v Sarajevu, smo dobili precej pravilnih odgovorov. Tako lahko sklepamo, da so učenci o vojaških poklicih dokaj seznanjeni. Anketa je pokazala, da je učencem literatura o vojaškem življenju precej tuja, saj jo kar 65 odstotkov učencev ne bere. medtem ko televizijske oddaje o vojakih in filme iz vojaškega življenja spremljajo skoraj vsi učenci. Učenci so v anketi navedli, da si želijo ogledov vojaških ustanov, da si žele čim več filmov o vojaškem življenju, predavanj in razgovorov z vojaki. Nekateri si celo žele ogled manevrov in praktičnega dela med vojaki, spoznavanja orožja in življenja vojakov. Mojca Kraljic Odbor za medsebojna razmerja Central Kranj - TOZD Delikatesa objavlja prosta delovna mesta: 1. za prodajalno »Hrib« Preddvor- prodajalec-ka 3 delovna mesta 2. za prodajalno »Delikatesa« Kranj prodajalec-ka 1 delovno mesto Pogoji: končana trgovska šola, 1 leto dela v trgovini, poskusno delo 30 dni Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe v 10 dneh od dneva razpisa na naslov: Central Kranj, TOZD Delikatesa, n.sub.o. Kranj, Maistrov trg 11. Izobraževanje ob delu Radovljica — V radovljiški občini že nekaj časa razpravljajo o izobraževanju zaposlenih ob delu. Po sicer nepopolnih ocenah trenutno potrebuje spričevala o dokončani osemletki okrog 200 zaposlenih v radovljiški občini. Ker pa izobraževalna skupnost nima toliko denarja, predlaga dogovor z delovnimi organizacijami o skupnem financiranju tovrstnega izpopolnjevanja. Ce se bodo dogovorili o tem, bodo šedetos ustanovili ustrezne oddelke pri delavski univerzi. Uvesti nameravajo dopisno šolanje, pisanje seminarskih nalog in občasne učne posvete. Večji poudarek pa bi dali težjim predmetom kot so slovenščina in matematika. Pričakujejo, da bodo delovne organizacije podprle takšno izobraževanje ob delu in s tem omogočile tudi možnosti za tekoče izobraževanje ob delu, ki za zdaj v občini prav tako ni najbolje rešeno. JR Dve pomembni statistični raziskavi Z zakonom o združenem delu smo dosegli novo stopnjo v graditvi samoupravnih odnosov: ti odnosi državo sicer razbremenjujejo številnih obveznosti odločanja, hkrati pa ji nalagajo nove, kompleksne dolžnosti. Celice odločanja — temeljne organizacije združenega dela — morajo preskrbeti številne podatke, urejene tako, da odločanje v bazi omogočajo.Take naloge opravljajo dejavnosti splošnega družbenega pomena. V okviru te dejavnosti izvaja prav v tem četrtletju Zavod SR Slovenije za statistiko dve pomembni raziskavi za združeno delo: Zaposleni v družbenem sektorju in Popis zavarovancev v družbenem sektorju. Delavci v združenem delu so najpomembnejši proizvodni dejavnik. Za temeljite gospodarske analize in za razumno načrtovanje gospodarskega razvoja potrebujemo čimboljše in čimbolj individualne podatke za okoli 700.000 delavcev v družbenem sektorju. Sedanja razpoložljiva dokumentacija sloni le na sumaričnih informacijah, individualnih podatkov pa skoraj nimamo. Z raziskavo o delavcih v združenem delu pa bomo zagotovili podatke za oblikovanje in vodenje perspektivne kadrovske politike in za analiziranje in uresničevanje dolgoročnih kadrovskih potreb na vseh ravneh od osnovne družbenopolitične skupnosti do federacije. Za normalno delovanje dohodkovnega sistema je spoznavanje jasnih razmerij med delavci posameznih dejavnosti zelo pomembno. Elemente teh razmerij bo posredovala obdelana raziskava. S tem bomo lahko dosegli pravičnejšo delitev dohodka posameznih kategorij delavcev, ne nazadnje tudi po spolni strukturi. Sistem zdravstvenega zavarovanja se je v SR Sloveniji razvijal bolj uspešno kot v drugih republikah. Tako z zdravstvenim zavarovanjem pokrivamo že vzpodbudno velik del prebivalstva. V zadnjih letih se je spreminjal tudi temelj zavarovanja. Spomnimo se samo sprememb v zavarovanju študentov in kmetijskih proizvajalcev. Tako razširjene oblike zavarovanja terjajo izpopolnitev evidenc in uvedbo registrov zavarovancev in njihovih družinskih članov. Ravno glede družinskih članov so bili podatki hudo pomanjkljivi in zakasneli. Popis zavarovancev poteka na račun zdravstvene skupnosti Slovenije. Zaradi poenostavitve in racionalizacije pa raziskavo organizira Zavod SR Slovenije za statitstiko hkrati z raziskavo o združenem delu Obe raziskavi se vključujeta v enoten slovenski informacijski sistem, v katerem so posamezne skupine podatkov med seboj povezane prek matične številke enotnega registra organizacij in skupnosti, ki so jo konec minulega leta dobile vse enote v državi. Tako bo uporabnost podatkov kar najbolj raznovrstna. Da bi bili podatki čim bolj uporabni, je organizator uvedel novost pri obdelavi obrazcev: le-ti so prilagojeni za uporabo optičnega avtomatiziranega čitalca, ki z mehkim svinčnikom vpisane številke sam odčitava in jih vnaša v spomin. Izpolnjevanje obrazcev zahteva sicer nekaj več pazljivosti, trud pa se bo ob nekajkrat hitrejši obdelavi hitro obrestoval. Organizacije združenega dela bodo tako prejele podatke veliko prej kot bi jih ob klasični obdelavi, če človeškega faktorja, ki se s tem načinom izključi, niti posebej ne omenjamo. J. F. Občni zbor KUD Sava Kranj sicer J* kazalo, da se bodo po zaslužeUS^n° zaključeni sezoni Klin o16 P°^nice za plesno sekcijo začetek 8nVa KranJ Podaljšale tudi v prostori Sezone' 80 8e težave 8 F nI lr lm.« Za. VaJe vendarle uredile. anm?iPbna 8kuPma si Je mora- vad"m;itepmi8kkati nove r8torva ^-;u _ " .em ko so prostore, v ka- dnmhn x 08leJ vadU^^^Ddavskem V Preteklih1 freureJati za knjižnico. aoiJK if£!lh Sestih mesecih so ple- DiinSlrc j lrneli vaJe v dvorani notpWl„ga doma' ko Pa Je pogodba m kii ' V skuPina ni vedela kako nice na"8 u jevati" PriailJene počit-telesni i, se ve - škodijo tako kondiciji, skupni zavesti, skratka posledice bi bile lahko za skupino kaj čudne: no, do tega, da bi se razšla folklorna skupina, ki ima za seboj že več kot desetletje trdega m uspešnega dela, ki jo je pripeljalo med »prvoligaše« slovenske folklore, na srečo ni prišlo. Po bolj ali manj neuspešnem trkanju na vrata kranjskih šol, ki imajo primerne prostore, ali telovadnice ali avle še proste v večernih urah, se je izakazalo, da imajo posluh za zadrege folklorne skupine Sava le na osnovni šoli Lucijan Seljak. Tu sicer raste že nekaj časa nov najmlajši rod kranjskih folkloristov: okoli 1(K) članov pionirske skupine se je že doslej lepo uveljavilo. Vodstvo šole je Bogat kulturni program smernice a za I kult urne os, ki jih bodo še ta sne KS. ''i-ogramskt skupnosti Radovijic je Že potrdil izvršni mesec v razpravi \ vseh/splošnih < legacijah za samoupravne interes skupnosti v TOZD Smernice, ki so povzete iz srednjeročnega razvojnega programa kulturne dejavnosti v občini, med drugim vključujejo tudi letošnje jubilejno praznovanje 40-letnice ustanovitve K1\J i,, prihoda tovariša Tita načelo partije. Ta mesec nameravajo v občini ustanoviti temeljne skupnosti za posamezna področja. Najprej bodo ustanovili temeljno skupnost za likovno - galerijsko dejavnost, L.-t os bodo nabavili tudi 3000 knjig, uredili novi knjižnici v Spodnjih Gorjah in v Kropi ter pripravili več literarnih srečanj in priložnostnih knjižnih razstav. Načrtujejo tudi večji obisk v muzejih. Sicer pa bodo v Muzeju talcev v Begunjah nabavili nove spominske značke in izdali nov vodnik. V Kovaškem muzeju v Kropi bodo uredili dodatne prostore ter prav tako nabavili značke in razglednice. V Čebelarskem muzeju v radovljiški graščini načrtujejo vse potrebno za prenosno razstavo panjskih končnic in za restavriranje nerazst avl jenih zbirk. Opremo za razstave bodo kupili tudi v Sivčevi hiši. V Linhartovi sobi bodo organizirali več poučnih obiskov, zaradi potresa pa obnovili Muzej planšarstva in sirarstva. Izdali bodo tudi vodnik o planšarski zbirki. V okviru kulturne akcije načrtujejo tudi :{.r> likovnih razstav v delovnih organizacijah, šolah in galerijskih prostorih. Amaterske dramske skupine pri ZKPO in delavski univerzi bodo letos pripravile prek 700 dramskih, zborovskih, glasbenih, literarnih in folklornih prireditev. Predvidevajo tudi občinska srečanja, revije pevskih zborov, godb na pihala, instrumentalnih, dramskih in folklornih skupin. Nadaljevali bodo tudi z različnimi srečanji z našimi rojaki na Koroškem in v Italiji. V sodelovanju s sindikati pa bo kulturna skupnost organizirala letos 00 kulturnih prireditev. Dobra polovica bo gledaliških. Na področju varstva kulturne dediščini' bodo letos nadaljevali restavratorska dela na gradu Kamen in Sivčevi hiši. Spomeniško varstvene akcije pa bodo potekale tudi V Kropi, Kamni gorici, Radovljici in v Bohinju. Se posebno skrb bodo posvetili obnovi in vzdrževanju grobišč talcev v Begunjah in v Dragi, grobišču 'i. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki ter spomenikom NOB na Srednji Dobravi, Bledu, v Bohinju in v Radovljici. Več denarja pa bo letos kulturna skupnost namenila tudi za vzdrževanje kulturnih domov in za izboljšanje organizirane klubske dejavnosti mladih. Sicer pa bo letos bolj usklajena tudi kulturna dejavnost z izobraževalno skupnostjo. O prioritetnih nalogah v letošnjem kulturnem programu pa se bodo delegati obeh zborov skupščine kulturne skupnosti odločali v drugi polovici marca. JR Bogat koledarprireditei Jesenice — Marca bo v dvorani amaterskega gledališča na •Jesenicah več kulturnih prireditev. Tako bo 4. marca nastop folklorne skupine iz Subotice. Predstavo si bodo ogledali delavci jeseniških organizacij združenega dela, predvsem železarne, Kovinarja, Gradisa in Gradbinca. V soboto in nedeljo bo predstava amaterskega gledališča Tone Čufar Sodnik Zalamejski, za osmi marec pa pripravljajo proslavo učenci osnovnih šol jeseniške občine ter igralci amaterskega gledališča, ki bodo verjetno uprizorili uspelo delo Toneta Partljiča 0, ne, ščuke pa ne. V petek, 1 L marca, bo predstava ljubljanskega baleta v organizaciji Zveze kulturnih organizacij, 12. marca pa bo gostovalo celjsko gledališče z delom Moška zadeva. 26. marca bo na jeseniškem odru premiera Mede je v režiji mladega jeseniškega režiserja Bojana Maroše-viča, jeseniško amatersko gledališče pa bo tudi nadaljevalo z gostovanji po krajih radovljiške občine, kjer z uspehom uprizarja Partljičevo delo 0, ne, ščuke pa ne. D. S. Razstava mladih likovnikov Škofja Loka - Ob sedanji razstavi v galeriji na loškem gradu, kjer razstavljajo svoja dela štirje mladi likovniki, člani' 2000-članskega kolektiva SGP »Primorje« iz Ajdovščine, Le;ti so doslej predstavili svoja dela že tudi v Ajdovščini in Postojni, se moramo najprej ustaviti ob dejstvu, da je možnosti za tovrstne razstave odprla predvsem akcija ob tednu Komunista pod geslom »Človek, delo, kultura«. Talko je zdaj V Sloveniji registriranih Že približno 100 razstavišč. Po članku V eni od številk lista Komunist pa je mogoče povzeti še ugotovitev, da se je ne verjetno razmahnil »likovni amaterizem«, ki ga zdaj lahko srečujemo na vseh ravneh, od čistega nedeljskega slikarstva do Špekulacij z naivnimi oblikami (in cenami). Raz-sini pa se je istočasno tudi krog ljubiteljev likovne umetnosti in isto-časno obzorje občinstva. Tega so si pridobili stalni obiskovalci razstav m podobnih prireditev. a i u UVodnih ugotovitvah se seveda lahko vprašamo kaj so nam »prinesli« v loško galerijo štirje mladi umetniki iz SGP »Primorje« v Ajdovščini? Zdenko Krpan, rojen leta 1957, kvalificirani zidar, se »izraža« v oljni tehniki ter e* nika predvsem f hožitja. Je talent, ki nem slikanju krajini -s« oarvnega videza. 01 dobrem mentor i u k; jina in mani S t Povsem pokra-vztraja na tin i, ,tja- Je t_' realističnegTfe811^^' dobrem mentol? Lne«a VK ail začetniske zlahk* njegove slik« n,?i e' 88J neera nov/emi«- R B°lega veristič- 'mania kaž žeio že tudi precej poskusov koloristlčnega presojanja slikarskih problemov. Marjan Cigoj, rojen leta 19;"):}, gradbeni tehnik, ima izrazit smisel za tihožitje z rožami. Krajine mu ne gredo preveč od rok, saj si pravzaprav niti ne zna poiskati pravega motiva, motiva, ki na sliki ne bi učinkoval preveč »sladko-razgled-ničarsko«. Bojan Verlič, rojen leta 1949, laborant, se navdušuje za nekoliko sodobnejše poteze v slikarstvu. Pri sli kan ju portretov, ustvarjanju figu-ralikc ter krajin uporablja več tehnik — od slikanja z oljem, tuši in podobno Marko Tomšič, rojen leta 1954, programer, se ukvarja samo z risbo. Privlači ga predvsem portret, ki je grajen dokaj sodobno, posredovan na »moderen način«, vendar se kaže da se slikar še vedno spopada z začetniškimi težavami. Res je, da so. vsi slikarji šele na začetku svoje ustvarjalne poti in. da jim je manjše spodrsljaje treba tudi odpustiti. V katalogu ob razstavi so namreč zapisali: »Med nami pa so ljudje, ki zmorejo svoj odnos do življenja izpovedati še na drug način. S sliko! So ustvarjalci novega življenja, presegajo naš svet in se znova vanj vračajo s pripovedjo o nas samih.« Razveseljiva pri tem pa je tudi pozornost, osnovnih organizacij SGP »Primorje« Ajdovščina in SGP »Tehnik« iz Škofje Loke. Takega sodelovanja med delovnimi organizacijami in kulturnimi ustanovami si lahko le še želimo. A. Pavlovec menilo, da šolska avla ne bo pretes lia še za .'15 članov starejše in '10 članov mlajše plesne skupine. Tako zdaj kaže, da so folkloristi Save našli vsaj za daljši čas trden »tanc poden« — vsaka tla za ples pač niso primerna — kar jim doslej v enajstih letih obstoja ni šlo ravno od rok: v vseh teh letih so morali zamenjati namreč kar osem prostorov, pa ne po svoji krivdi. Težave s prostorom za vadbo, ki je izvršnemu odboru društva napravil dosti sivih las, se je torej uredil še pred občnim zborom KIJI) Sava, tako da so člani lahko razpravljali o drugih zadevah. KUD Sava kot vemo sestavlja več sekcij: foklorna, tamburaški zbor Bisernica, instrumentalisti, oktet in foto filmska sekcija. V društvo pa se je na novo vključila še sekcija za kulturne akcije, ki sicer obstaja že dlje časa v tovarni Sava in je zadolžena predvsem za kulturno dejavnost v kolektivu samem. Iz poročil posameznih sekcij društva ni težko razbrati, da je bilo preteklo leto za vse sekcije uspešno, čeprav ne brez problemov. Folklorna skupina, ki je morda poleg tambu-rašev tudi najbolj na »očeh«, je bila lani glede na svoje dobro ime, ki si ga je s trdim delom ob dobrem vodstvu v teh letih priplesala, na turnejah v tujini kot sicer že večkrat doslej, nastopi pa so ogreli dlani gledalcem tudi doma. Ze lani pa so sklenili povečati nastope pred domačim kranjskim občinstvom, ki jih — kot se je pokazalo — bolj malo pozna; manj kot recimo v Franciji, na Poljskem ali pri zamejskih Slovencih, kamor kot kulturni ambasadorji iz Kranja prenašajo etnografska izročila naših narodov. Na teh nastopih folkloriste pogosto spremlja tudi tamburaški zbor iz Reteč, ki je lani izredno veliko nastopal tako doma kot na gostovanjih. Letos bodo tamburaši, ki jim podmladka ne manjka, proslavili 25-letnico svojega neprekinjenega delovanja. Na praznovanje 10-letni-ce se pripravlja tudi savski oktet. Delovne načrte za letošnje leto so pripravile vse sekcije, delovale pa bodo samostojno, ali pa tesno med seboj povezano, kot na primer folklorna skupina in instrumentalisti ter tamburaši. Vsi skupaj pa si bodo prizadevali, da to kulturno amatersko delovanje ne bo namenjeno le njim samim, pač pa širšemu družbenemu okolju, ki kaže za kulturo razumevanje in si je želi. L. M. II. pevsko tekmovanje v Ljubljani Ljubljanska operna hiša prireja 21. in 22. maja letos v Ljubljani II. pevsko tekmovanje mladih pevcev in pevk i/, vse Slovenije. Namen tekmovanja je predvsem spoznati pevce, ki imajo željo, voljo in moč. da se posvetijo pevskemu poklicu. Pevska revija torej nima namena preštevati talente, temveč pridobiti pevke in pevce, za poklic, ki je v svetu visoko upoštevan, pri nas pa morda Se najmanj doslej. Slovenci imamo, smo imeli in bomo imeli velik in bogat glasovni material, saj obsega »slovenska pevska armada« 199 moških zborov, 87 mešanih zborov, 27 ženskih zborov in .r>f) oktetov. V Sloveniji organizirano poje preko 12 000 pevk in pevcev. Organizator tekmovanja namerava osvežiti solistični in zborovski kader ljubljanske in mariborske operne hiše, razen tega pa naj bi se na tem tekmovanju izbral tudi kader za druge profesionlne zbore pri nas, razen tega pa bo poskrbljeno za šolanje pevk m pevcev z zdravim in lepim glasom, saj je le tako zagotovljen nenehen dotok h glasbenim ustanovam. Prijave za pevsko tekmovanje naj kandidati naslovijo do .'{0. aprila letos na naslov Opera in Balet SNG Ljubljana, Župančičeva I. V tekmovalnem programu mora pevec izbrati narodno pesem, samospev in arijo po lastni izbiri. Pogoji za tekmovanje pa so še naslednji: starost od 18.'do JO. leta, normalna telesna razvitost, posluh in glas ter pravočasna prijava glasbenih del, ki jih bo kandidat izbral. Nagrade letošnjega tekmovanja pa so naslednje: I. nagrada — štipendija na Glasbeni srednji šoli ali Akademiji za glasbo (pogoj je, da nagrajenec uspešno opravi sprejemni izpit ali že študira pri poznanih pevskih pedagogih), 11. nagrada — takojšen sprejem v zbor (trimesečna poskusna doba), lil. denarna nagrada (za šolane pevce in pevke, ki študirajo ali so že v poklicu! in sicer 5000 din, .'{000 din in 1500 din. Izjemoma lahko dobi denarno nagrado tudi nešolani pevec. Pomembna gledališka dogodka v Tržiču Tržič - Zavod z;i kulturo m izobraževan je Tržič je tudi leto- ]-,%/. pisal gledališke abonmaje Piva abonma |ska gledališka predstava je bila v petek, IH. februarja. V tCankarjevem domu se je z dvema pred: stavama (\ oldon i je ve »Pahljače* predstavilo Primorsko narodno gledalište iz Nove Gorice Dvorana je bila obakrat polna Do konca leta je načrtovanih še več abonmajskih predstav. Tržičanom se ne bodo predstavljala le gledališča iz drugih krajev, temveč je v abonma vključena ludi predstava Iržiškega Mladinskega gledališča, kar bo pomemben prispevek k popularizaciji amaterske kulture v tržiški občini. Zelo aktivno je tudi kulturno društvo Dnlina-Jelcndol. Njegovi člani so se v nedeljo, 20 februarja, predstavili z dramo Bele vrtnice. To je bila zahtevna predstava, ki so ji bili zavzeti g-ledališčniki iz Doline m •Jelendola kos. Z Belimi vrtnicami bodo gostovali tudi v nekaterih drugih krajih Iržiške občine, kar bo pomemben prispevek h kulturnemu sodelovanju med krajevnimi skupnostmi Iržiške občin«« -rnv Razstava Ive Gubica V okviru kulturne akcije za delovne kolektive in občane blejskega območja ter po programu praznovanj 40-lelniee prihoda tovariša rita na čelo KIM in 40-letnice ustanovitve KPS in v počastitev dneva žena bodo v petek, 1 man a. ob IH. uri V avli osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu odprli razstavo partizanske grafike akademskega slikarja in prvorobca Ive Sobica* O pomenu letošnjih praznovanj in kulturne akcije bo govoril predsednik občinskega sveta /ve/e sindikatov Marjan Vrabec. V .kulturnem programu bodo nastopili člani moškega zbora Kl'1) Bled in reeitatorji osnovne šole Bled Razstava bo odprta do 22. marca, potem pa jo bodo prenesli v K ropo. Jeseničani na Bohinjski Beli, Celjani na Bledu Minuli mesec (februarja) je gledališče Tone Cufar gostovalo -Partljičevo komedijo O, ne, ščuke pa ne na Bohinjski Beli. Predstava je bila organizirana v okviru kulturne akcije v radovljiški občini. Jeseničani bodo ta mesec gostovali še v nekaterih drugih krajih v radovljiški občini. Prvič pa so letos gostovali v radovljiški občini tudi gledališčniki SNG Celje. V festivalni dvorani na Bledu so se predstavili z delom Moška zadeva. Nastopila sta Jana Smidova in domačin Miro Pod jed •J H Dr. France Prešeren V založbi Mladinske knjige je ob letošnjem 8, februarju izšla knjiga Gregorja Kocjana Dr. France Prešeren. V besedi in sliki je predstavljena življenjska pot in delo največjega slovenskega pesnika kot pripomoček učencem višjih razredov osnovnih šol in slednjih šol. Knjiga je izšla v nakladi JO.000 izvodov in bila razprodana. Knjigo je nabavila tudi jeseniška kulturna skupnost, ki jo bo ponudila obiskovalcem Prešernove rojstne hiše v Vrbi. D. Š. Diplomski nastop Sredi minulega meseca je bil v dvorani radovljiške graščine javni diplomski koncert violinistke Krike Noč. Nočeva je tako sklenila glasbeni študij v razredu rednega profesorja Leona Pfeiferja. Krika je doma z Bleda in je že več let članica orkestra Slovenske filharmonije. Na koncertu v Radovljici je igrala skladbe J. S. Bacha, A. Srebot njaka. K. Chaussona in L. v. Beethovna. Pri klavirju je bila prof. Nada Oman. GE • Jubilej tržiških godbenikov Tržič — Pred petdesetimi leti je bila v Tržiču ustanovljena godba na pihala, ki je takrat združila peščico mladih tržiških muzikantov. V petih desetletjih se je tržiška godba kljub težavam razraščala in kvalitetno dvignila. V jubilejnem letu združuje že 42 godbenic in godbenikov, ki od leta 1972 dalje vadijo pod vodstvom mladega kapelnika oziroma dirigenta Andreja Puharja. Tudi starostna sestava pihalnega orkestra DPD Svoboda Tržič, kot se skupina zadnja leta imenuje, je vzpodbudna, saj prevladujeta mlajša in srednja generacija. Godbeniki se na proslavitev jubileja Že nekaj let pripravljajo. Pred tremi leti so dobili nove uniforme, predlanskim in lani pa so kupili tudi nekaj novih instrumentov, ki so bili dragi in so pomenili za godbo precejšen izdatek. Tržiški pihalni orkester je za proslavitev 50. obletnice delovanja pripravil tudi nov program, ki je obsežnejši, pestrejši m kvalitetnejši od sedanjega. Povedati velja, da je pihalni Orkester ena najbolj aktivnih skupin v tržiški »kulturni srenji« Lani so nastopili skoraj petdesetkrat, igranje na pogrebih v tem štev i I ii Se upoštevano ni. Osrednja proslavitev jubileja tržiških godbenikov bo v soboto. 28. in v nedeljo, 29. maja. V soboto bo v avli osnovne šole heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču jubilejni koncert, na katerem bodo najzaslužnejši godbeniki prejeli Gallusove značke. Godbeniki bodo na prireditev povabili tudi predstavnike družbenopolitičnega in gospodarskega življenja tr-žiške občine ter delegacije godb iz sosednjih občin in pihalnih orkestrov, s katerimi Tržičani že dolgo sodelujejo. V nedeljo. 29. maja, se pO proslavljanje 50. obletnice tržiškega pihalnega orkestra nadaljevalo s srečanjem petih pihalnih orkestrov. Gostitelji bodo povabili pihalna orkestra i/. Kranja in z Jesenic, mladinsko godbo na pihala iz Logatca in godbo i/. Borovelj. Gostje se bodo skupaj s tržiškimi godbeniki zbrali na nogometnem igrišču in v povorki krenili po mestu. Nato bo imela vsaka sodelujoča godba na pihal;, polurni koncert pred paviljonom NOB v Tržiču. Proslavljanje zlatega jubileja tržiškega pihalnega orkestra bo s tem končano. J. Košnjek Stanovanjska zadruga »Černetov vrt« Kranj, Partizanska c. 1 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. računovodje zadruge 2. vodje operative — tehnični vodja 3. visoko Kvalificirani zidar Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1. Višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri.leta delovnih izkušenj, t Srednja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj. pod 2- Višja strokovna izobrazba gradbene stroke. W leta delovnih izkušenj. Srednja strokovna izobrazba gradbene stroke, 5 let de lovnih izkušenj. Zaželjen strokovni izpit, pod 3. Poklicna šoJa z izpitom za zidarja, najmanj 2 leti delovnih izkušenj. OD po samoupravnem sporazumu Izobrazbo mota prosilec dokazati z ustreznimi listinami. Stanovanje ni na razpolago. Razpis velja 15 dni po objavi. Pismene prijave na upravni odbor Stanovanjske zadruge »Černetov vrt« Kranj, Partizanska c. 1. Kranjčani o kulturnem življenju Kakšno je pravzaprav kulturno življenje v Kranju? So Kranjčani zadovoljni s kulturnimi prireditvami? Si žele več prireditev in kakš- nih? Odločila sem se in jih poprašala. Zal se je marsikdo izmuznil odgovoru; češ, da se mu mudi, da ima delo in podobno. Kljub temu sem nabrala nekaj odgovorov. Kranj, mladi in kultura Nekaj dni po slovenskem kulturnem prazniku so člani aktiva mladih novinarjev, ki deluje pri Centru za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj, pripravili novinarsko akcijo: Kranj; mladi in kultura. Obiskali so knjižnice, razstave' in muzeje, na ulicah so popra-šali Kranjčane, kaj menijo o kulturi, pobarali so jih tudi za nekatere podatke iz slovenske kulturne zgodovine in še posebej mlade, kakšnih kulturnih prireditev in manifestacij pogrešajo v Kranju. Nekaj prispevkov objavljamo. Karla Ramovš, 40 let, frizerka v Mestnem frizerskem salonu: »V gledališče hodim zelo poredko, ker imam zelo malo prostega časa. Poleg službe moram skrbeti za gospodinjstvo in družino. Menim pa, da je kulturnih prireditev v Kranju premalo.« Enakega mnenja je bila tudi njena sodelavka Marija Lukič. Mila Ačimovič, 18 let, zaposlena v Gorenjskem tisku: »Želim si več gledaliških predstav, predvsem pa dober disco klub, kjer bi se mladi lahko zabavali.« Sandra Rekar, 12 let, učenka osnovne šole Simon Jenko: »Zdi se mi, da je kulturnih prireditev premalo. Najbolj pa pogrešam likovne prireditve. Sicer je v Kranju veliko razstav, toda premalo pozornosti je posvečene mladim likovnikom. Tako hi lahko imel likovni krožek vsaj. dva prostora in najmanj dva mentorja.« Vid Miklavčič, 42 let, zaposlen v Iskri: »V gledališče ne hodim, ker imam premalo časa. Bolj pogrešam športna igrišča, organizirano rekreacijo in podobno.« T. Dolžan Obisk v Prešernovem gledališču Kranj — Obiskala sem Prešernovo gledališče. O delu gledališča so me podrobneje seznanili direktor gledališča Jaka Kurat, scenarist Saša Kump in tajnica Tilka Intihar. »Kaj ste predstavili občinstvu ob tednu slovenske drame?« »V tednu slovenske drame,« je odgovorila Tilka Intihar, »smo pripravili vrsto novih del. Vse, razen Potrčevih Kreflov, smo predstavili prvič. Da so dela dobro izbrana, se je pokazalo tudi pri obisku. Za vse predstave so bile vstopnice razprodane že več dni pred predstavo. »Je bilo občinstvo zadovoljno s predstavami?« »VeČina. Posebno pa smo veseli, da je v zadnjem času med obiskovalci veliko mladine. Mlade predvsem pritegujejo sodobna dela.« »Obiskovalcev je v tednu slovenske drame vedno več, kot pri rednih predstavah,« je Intiharjevo dopolnil Jaka Kurat. »Ljudje se namreč lahko seznanijo tudi z delom drugih gledališč.« »Zakaj pa so druga slovenska gledališča v rednih abonmajih tako redki gostje na vašem odru?« »Oder je premajhen,« je odgovorila Tilka Intihar. »Vzroke je treba iskati tudi drugod,« je dopolnil Saša Kump. »Velika napaka naših režiserjev je, da svojih del ne naštudirajo tako, da bi bila primerna za vsak oder. Odra se namreč ne da povečati. Res pa je tudi, da moramo naš oder izpopolniti, saj je bil zadnjič obnovljen leta 1939.« " »Kdaj pa računate na obnovo?« »Obnovo odra načrtujemo že osem let. Zaradi pomanjkanja denarja nikdar nismo prišli dlje od načrtov. Upamo pa, da ga bomo letos uspeli obnoviti.« »Ali tehnična opremljenost odra vpliva na kvaliteto igre?« Mladi in kultura Večkrat slišimo starejše, ki se sprašujejo, kaj mladina sploh dela? Ali kaj berejo, obiskujejo knjižnice, muzeje, gledališča? Kaj meni o mladini in mladih obiskovalcih, sem po-prašal Antona Jakopina, vodiča v Mestni galeriji. »Ali mladi obiskujejo galerijo?« »Zdaj, ko smo praznovali slovenski kulturni praznik, je bil obisk zelo velik. V teh dneh sem sprejel več kot 1200 obiskovalcev in med njimi so Naš prosti čas Kje se mladi največ zadržujemo v prostem času? Poprašala sem o tem. Odgovor je bil v večini primerov enak; v kavarnah in slaščičarnah. Sklenila sem, da bom pogledala še po lokalih. Odšla sem do slaščičarne pri »Bučarju«. Slaščičarna je bila na pol prazna, le nekaj starejših ljudi je sedelo tam ob jutranji kavici. Mladih ni bilo. Sem se torej zmotila? Poprašala sem natakarico. Povedala mi je, da imajo največ mladih obiskoval cev, samo ne dopoldne, ampak popoldne, ko nimajo šole. Stopila sem v restavracijo Park. Tudi tam ni bilo veliko obiskovalcev. Bilo je sredi dopoldneva. Natakarica pa mi je povedala, da mladi prihajajo zlasti opoldne, ko čakajo na vlak ali avtobus. Veliko mladih obiskovalcev imajo tudi ob večernih urah. Povedala je tudi, da mladi ne pijejo alkoholnih pijač, večina sadne sokove in coca-colo. Kje je vzrok, da mladi preživljajo proste ure po lokalih? Najbrž v tem, da drugih prostorov za mladino v Kranju ni. L. Rehol ( Kluba Svet knjige še ne bo Slovenski knjižni klub Svet knjige naj bi odprl svoj klubski center tudi v Kranju. Toda v knjigarni Mladinska knjiga so povedali, da se to za sedaj še ne bo zgodilo. Vzrok zato je, ker vodstvo kluba premalo skrbi za širjenje dobre knjige med bralci in klub izrablja za prodajanje knjig, ki drugače ne gredo v prodajo. M. Jenšterle bili mladi v večini. Galerijo si je ogledalo tudi veliko vojakov. Ti so tudi v drugih dneh redni obiskovalci razstav, medtem ko druge mladine ni videti.« »Ali menite, da se mladi ne zanimajo za kulturo?« »Mislim, da bi število obiskovalcev naraslo, če bi povečali propagando in mlade bolj seznanili z delom galerij in drugih kulturnih ustanov. To pa bi najbrž morali narediti po šolah in tudi v mladinski organizaciji.« »Ali v vodstvu muzeja sodelujejo mladi?« »Večinoma so starejši ljudje, a tudi nekaj mladih je vmes.« Na vprašanje, kolik«) in kaj mladi berejo, mi je odgovarjala knjižničarka v osrednji knjižnici v Kranju Marija Pajk. »Studenti in dijaki največ berejo zgodovinska dela, romane, dela s področja športa in psihološke zgodbe, pač odvisno od okusa in starosti.« »Vas mladi prosijo za nasvet? Ali v knjižnici delajo tudi naloge?« »Da. mladi večkrat delajo v knjižnici naloge in tudi izbiro knjig jim pogosto svetujemo. Veliko imamo tudi rednih obiskovalcev in jim lah ko svetujem, ker že vem, kaj jim ugaja.« »Ali mladi dosti berejo?« »Mladi premalo berejo. Seveda pa tudi njihovi vzorniki — starši, starejši tovariši ne berejo prav nič več kot oni!« »Ali knjige vplivajo na obnašanje mladih?« »Predvsem na mlajše. Štirinajst, petnajstletniki prebirajo kriminalke, šund romane in se pogosto zgledujejo po junakih teh zgodb. Zato je izbira literature zelo pomembna.« Milan Gilibrk 100 romanov še v prodaji Ko smo člani aktiva mladih novinarjev v okviru novinarske akcije: Kranj, mladi in kultura obiskali knjigarno Simon Jenko, smo med drugim zvedeli še eno zanimivost. Pri njih prodajajo knjige iz zbirke 100 romanov in to knjige tretjega, petega in šestega letnika, ki jih v drugih prodajalnah ni veC moč kupiti. M. Jenšterle Na to vprašanje je odgovoril Jaka Kurat: »Vpliva in ne vpliva. Včasih je slaba opremljenost odra tudi izgovor ob slabi igri.« »Koliko let že pripravljate teden slovenske drame?« »Sedem let. V začetku je bilo težko. Vseskozi smo si namreč prizadevali, da bi v tem tednu res predstavili dela slovenskih avtorjev. To nam uspeva šele v zadnjih letih, ko se je pojavila nova generacija mladih slovenskih piscev.« »Kaj menite o njihovih delih?« »Aktualni so po vsebini in lotevajo se sodobnih dramaturških oblik,« meni Saša Kump. »Ob gledanju sodobnih del pa so nekateri gledalci razočarani,« »Zlasti starejši gledalci so večkrat razočarani,« pravi Tilka Intihar, »mlajši pa sodobna dela sprejemajo z navdušenjem. Starejše moti jezik, ki v sodobnih delih ni knjižni, temveč »jezik ulice« in pa grobosti, življenja, ki ga sodobna dela prikazujejo.« J. Narat Je smrt važnejša od rojstva? France Prešeren je naš največji slovenski pesnik in februarja mu posvečamo veliko pozornost, predvsem v okviru kulturnega tedna in obletnice njegove smrti. Ta datum naj bi vedel vsak. Koliko ljudi pa ve za datum njegovega rojstva, sem zvedel in ankete, ko je bil v Kranju kulturni teden. Rezultati so me prese netili. Od dvajset anketiranih je za točen datum pesnikovega rojstva vedelo le osem občanov, štirje so vedeli le letnico, drugi pa še tega ne. Zakaj? Morda so tega krivi tudi učitelji, ki preveč pou-da rjajo le datum Prešernove smrti, ki ga praznujemo tudi kot slovenski kulturni praznik, de smrt res važnejša od rojstva? M.Grilc V_ Prodajo največ plošč zabavne glasbe Kakšen je odnos ljudi do glasbe? V veleblagovnici Globus so povedali, da mladi največ segajo po ploščah zabavne glasbe, medtem ko po klasiki in jazu posegajo le redki kupci. Precej prodajo tudi plošč z narodno-zabavno glasbo. M. Jenšterle Mladi in kino Veliko mladih obiskuje kino predstave. Nekateri redno, drugi pa le včasih. Nekateri za kino nimajo časa. Najbolj obiskane so pozne popoldanske in večerne predstave. Obiskujejo tudi matinejo, vendar na tej predstavi prevladujejo cicibani in pionirji. Najraje gledajo filme kot so vvesterni, znanstveno-fantastični in akcijski filmi. Mladi radi gledajo tudi dokumentarne filme. V zadnjem času so bili najbolj gledani filmi Janis Joplin, Divji jastrebi Aljaske in Zadnja ura smrti. Nekaterim se zdi, da sta dve kino-dvorani v Kranju premalo. Veliko pa jih je mnenja, da tretje ne potrebujejo. Pogosto se dogaja, da sc mladina v kinu zelo nekulturno obnaša. Ko zapustijo dvorano, ostanejo za njimi papirji in ostanki hrane. Drugi obiskovalci kina se zgražajo nad takšnim početjem, vendar to ne pomaga. B. Krničar Škofja Loka — »Vse v stilu«. Škofja Loka bo še vnaprej ohranila svojo »staro« podobo. Tudi lastnik hiše na škofjeloškem Spodnjem trgu bo poskrbel za to. Odločil seje namreč, da uredi brunarico, (-jg) — Foto: F. Perdan Akcije gorenjskih muzejei .Jesenice — jNa skupnem sestanku so se predstavniki gorenjskih muzejev dogovorili za program akcij v letu 1977, ki naj bi jih odobrile in finančno podprle vse gorenjske kulturne skupnosti. Med najpomembnejše akcije sodijo preučevanje kurirskih zvez med NOB na Gorenjskem, vodnik po Gorenjski in kulturno zgodovinski spomeniki, likovna prizadevanja na Gorenjskem, razvoj obrti na Gorenjskem od leta 1945 in po letu 1945, poštni promet in poštne postaje na Gorenjskem, arhitekturne meritve spomenikov ljudskega stavbarstva na Gorenjskem ter nekatere druge akcije. Področje delovanja kurirskih zvez na Gorenjskem je manj raziskano in je sestavni del preučevanja ljudske oblasti na Gorenjskem. Akcija bo trajala leto dni, zanjo naj bi porabili 199.680 dinarjev, ki naj bi jih prispevale vse gorenjske kulturne skupnosti ter kulturna skupnost Slovenije. Vodnik po Gorenjski — kulturno zgodovinski spomeniki naj bi zajemal kulturne spomenike z vseh območij, starejše zapise krajev in naselij ter novejše zgodovinske dogodke ter turistične napotke. Letos naj hi gradivo pripravili za tisk, predračunska vrednost pa znaša 112.800 dinarjev, ki naj bi jih prispevale kulturne skupnosti Gorenjske, Turistična zveza Gorenjske ter kulturna skupnost Slovenije. V akciji likovna prizadevanja na Gorenjskem žele prikazati najnovejše dosežke likovnega ustvarjanja na področju gorenjskega slikarstva, grafike, kiparstva, fotografije, arhitekture, urbanizma in uporabne umetnosti. Razstave bodo tako na Gorenjskem kot tudi v drugih krajih Slovenije ter v delovnih kolektivih. Vključevali bodo predvsem mlajše ustvarjalce. Za akciio bodo namenili 79.200 dinarjev, od tega bodo polovico denarja prispevale gorenjske kulturne skupnosti, polovico pa kulturna skupnost Slovenije. Gorenjski muzeji žele tudi prikazati značilnosti razvoja obrti na Gorenjskem, izumiranje starih obrtnih panog ter nastajanje novih in razvoj industrije iz obrti. Akcija naj bi trajala dve leti, veljala naj bi 149.000 dinarjev, prispevale pa naj bi vse gorenjske kulturne skupnosti. V enoletni akciji bodo gorenjski muzeji prikazali tudi razvoj poštnega prometa, poštnih vozil, tarif ter poštnih postaj na Gorenjskem. Nameravajo pripraviti potujočo razstavo, ki naj bi veljala 113.800 dinarjev, ki jih bodo deloma prispevale vse kulturne skupnosti Gorenjske ter kulturna skupnost Slovenije. Ko bodo začeli z akcijo preučevanja gorenjskega stavbarstva, bodo izbrali iz vsake gorenjske občine po en objekt in prikazali ljudsko stav-barsko izročilo, popisali, izmerili in fotografirali ogrožene objekte. Vsaka občina bo financirala delo na svojem območju, vrednost vse akcije pa znaša 13.700 dinarjev. Kulturni skupnosti Radovljica in Kranj naj bi namenili tudi 114.000 dinarjev za vodnik po planšarski zbirki v Bohinju, radovljiški in jeseniški kulturni skupnosti naj bi združili 12.400 dinarjev za akcijo socialna kultura Gorenjske — gor-njesavska dolina. Kulturni skupnosti Kamnik in Kranj naj bi se tudi dogovorili za financiranje vodnika po gradovih na kamniškem območju v vrednosti 23.700 dinarjev, kulturna skupnost Škofja Loka naj bi za akcijo arheološka izkopavanja v Zabnici prispevala 55.000 dinarjev, kulturni skupnosti Jesenice in Kranj pa naj bi finančno podprli nadaljevanje izkopavanj in meritev kasno-antične najdbe na Ajdni. D. Sedej OBVESTILO Občane občine Kranj obveščamo, da bodo upravni organi skupščine občine Kranj od 1/3-1977 do 1/5-1977 sprejemali stranke ob ponedeljkih in petkih od 8 do 15. ure ter ob sredah od 8 do 12 in od 13. do 17 ure. Oddelek za ljudsko obrambo, prijavno-odjavna in matična služba, služba vozniških in prometnih dovoljenj ter potnih listov, sprejemna pisarna in Krajevni uradi bodo sprejemali stranke tudi ob torkih in četrtkih od 7, do 14ure. Skupščina občine Kranj /5= Aj, Kozaro, aj, Kozaro ODMEVI IZ TAŠKENTA Aj, Kozaro, ne treba ti kiše, heroji te krvlju natopiše. .Joda prav ta dan, 3. julija sovražnik spet okrepi svoje vrste. Na položajih je že 734. pešadijski polk 704. divizije Borovski, ki ima nalogo, da Julija gre v pretres Kozare. Je že na. Položajih in močan tudi na me-fhh, kjer partizani pripravljajo preboj- Izbira mesta za preboj je zelo Pomembna in zelo redko se zgodi v vojni praksi, da bi obe nasprotni strani hkrati na istem mestu koncentrirali svoje sile, svojo glavnino, zaradi ofenzive. Vendar prav to se je na nesrečo borcev na Kozari zgodilo. Prav tam, kjer so se nameravali prebiti in so postavili vse sile, da bi bil Preboj kratek in učinkovit, da bi se hitro potegnili iz obroča ranjenci in ljudje, je tudi sovražnik postavil svojo največjo moč v vsej svoji bojni liniji: borce s Kozare so pričakali v trojnem obroču. Sovražnik je vedel, da je partizanom edini izhod Grmeč, svobodno ozemlje, in je to stran torej še posebej varoval. Partizani so se odločili za preboj na Patriji, ker so bili tu najbližje ranjenci, v dolini reke Mlječanice, in bi jih prav tu najhitreje lahko spravili iz obroča. In potem je bil tu blizu zbeg, svojih 50.000 ljudi, ki jih je bilo prav tako treba spraviti v Grmeč. Borci so se predobro zavedali da Nemcem tudi zbeg ne sme priti v roke. Od nekega domobranskega ujetnika so tedaj že zvedeli, kakšen načrt imajo Nemci s temi ljudmi: uničiti vse do zadnjega, kar pa je sposobne ženske delovne sile pa odpeljati v Nemčijo. Slaba stran preboja pa je bila, da so se hoteli prebiti prav tam, kjer so bile že 12 dni najhujše borbe in kjer se je sedaj sovražnik najbolj okrepil. Preboj na rajonu Ivanjska —Koza -rac, ker je bila tudi ena od variant preboja, bi bila tako veliko boljša in bi najbrž uspela, le ranjenci in zbeg je imel do tu veliko dlje. Točno opolnoči s 3. na 4. julij se je začel prvi preboj enot 2. krajiškega odreda. Bila je to borba, ki se je ne da opisati. Borci so vpadali na sovražnikove položaje in v rove in spopad prsi v prsi je bil silovit. .. Na liniji Bukove kose, 6 km severno od Prijedora preko Patrije, vse do reke Mlječanice je bil odprt pekel. Prvi in Udarni bataljon sta na odseku, ki sta ga že dobro poznala od prejšnjih napadov, uspela s prebojem v smeri Patrija — Planinica — Jutrogušta. Drugi bataljon, ki je napadal najbolj v centru, na najbolje utrjene sovražnikove položaje, je bil odbit in imel velike izgube. V preboju, ki je uspel Prvemu in Udarnem bataljonu, je ušlo iz obroča okrog 10.000 ljudi iz zbega. V obroču so tako ostali 2., 2. in 1 bataljon ter deli 4. bataljona 1. krajiške brigade. V obroču so ostali vsi ranjenci in večina ljudi v zbegih. 4. julija je bila kriza pri borcih najhujša. Sovražnikova artiljerija in avioni so tolkli po njih brez prestanka. V tako težkem položaju so se člani štaba odreda skupaj s štabi bataljonov odločili, da se preboj ponovi na istem mestu, le na ožji fronti. Toda tega dne je bil položaj za preboj še bolj nemogoč: nemške enote iz. grupe Borovski, ki naj bi 5. julija pričele s čiščenjem Kozare, so bile ta čas tu še bolj zgoščene in sovražnik je privlekel tanke prav na njihove linije. Znotraj obroča se je število ranjencev hudo povečalo. Prvi in Udarni bataljon jim nista mogla več pomagati, ker sta bila zunaj obroča, 2. in 3. bataljon sta imela hude izgube in prebivalstvo v zbegu je bilo v negotovost i. Točno opolnoči od 4. na 5. julij se je pričel drugi preboj. Razplamtela se je še hujša borba kot prejšnjo noč in posamezne čete so dobesedno /gorele na položajih, na sovražnikovih bunkerjih in rovih. Kako hudo je bilo, bo mogoče povedal podatek, da je tretja četa .'!. bataljona šla v borbo s 150 ljudmi, vrnilo se jih je le 30. Tako je bilo pri vseh četah. Do zore 5. julija sO se nekatere enote uspele prebiti iz obroča, toda to je bila le peščica. V obroču je ostala glavnina 2., 3. in 4. bataljona skupaj s štabi, del štaba odreda 2 Josipom Maža-rom-Sošo in deli 4. bataljona 1. krajiške brigade s komandantom Petrom Mečavo. Ostali so vsi ranjenci v dolini Mlječanice in več kot 40.000 ljudi v zbegih. Borci enot, ki se niso uspeli prebiti iz obroča, so se 5. julija zjutraj zbrali okrog svojega komandanta Soše. Izdal je nalog, da se umaknejo proti Vitlovski. Po dolini Mljt^čaniee pa so se že približevale olivno zelene uniforme grupe Borovski, ki je čistila Kozaro . . . Kako je bilo z ranjenci, priča edini preživeli borec Milorad Vikalo iz vasi Sevarlija pri Bosanski Dubiei. Prestreljen skozi obe nog^i se je, ko je zaslišal streljanje, in videl, da se bliža sovražnik, zvlekel z voza in se po rokah vlekel v breg, kjer se mu je uspelo skriti v gosto grmovje. Tedaj so bili Nemci že pri ranjencih. Slišal je, kako si borci, ki so imeli orožje pri sebi, sami jemljejo življenje, da ne bi prišli sovražniku živi v roke. Tiste, ki so bili še živi, so Nemci takoj pobili. Najmanj 500 življenj je ostalo ob krvavi Mlječanici . .. Obrambe Kozare ni bilo več. 5. julija zvečer so se preživeli borci, bilo jih je okrog 400 do 500, in nekaj pokretnih ranjencev, zbrali na Živoderu, kjer je bil štab. V štabu so se pravkar posvetovali, kaj narediti. Nenaden napad artiljerije prav na mesto, kjer je bil sestanek štaba, je to prekinil. 6. julija zjutraj sta namestnik komandanta Josip Mažar-Soša in Miloš Siljegović dala nalog, da se ostanki odreda preformirajo v udarne grupe. I). Dolenc Črtomir Zoreč: Tržaško slovenska deželica ob morju (8. zapis) Izmed šesterih občin Tržaškega je Devin-Nabrežina (Duino-Aurisina) Pp površini največja (če izvzamemo Trst-mesto). Saj meri 4395 ha; tudi Po številu prebivalstva je izmed »slovenskih« primestnih občin največja (le poitalijančene Milje so seveda večje, saj so že del Trsta samega). Prebivalcev v občini Devin-Na-Prežina so ob zadnjem štetju našteli kar 5337. NABREŽINSKI MARMOR Za spremembo bomo v tem zapisu najskrajnejši severozahodni del Tržaškega, t.j. kraje v °bčini Devin-Nabrežina. Kot smo ^ v prejšnjih zapisih pomudili na skrajnem jugovzhodnem Tržaškem, * občini Dolini. - Kot ta, velja Devin-Nabrežina za slovensko Dcino (t.j. z večino slovensko govoreče 8a prebivalstva). dit^oU bi se najprej moral pomusti Pri skrivnostni reki Timavu, pri g*1"°svetnem Stivanu, pri ribiškem d'KriŽu ali ob obeh devinskih grajan ^ ^aj! ^° me ven(*ar naJno'J ,Inajo sloviti nabrežinski kam- nolomi! Saj je nabrežinski marmor že po imenu pravcati pojem. Marmor — kako ponosno zveni to ime! Iz grške besede marmaros, ki pomeni »bleščeč«. Torej kamnina, ki po glajenju blesti. Uporablja se zlasti v kiparstvu in gradbeništvu. Kamen je že po videzu zrnato kri-stalast, v bistvu pa je to apnenec, sestavljen iz zrn kalcita in dolomita. Do te metamorfoze (spremembe v sestavi) je prišlo bodisi zaradi zemeljskih pritiskov ali zaradi vulkanskih vplivov. Sicer imamo tudi pri nas vrsto znanih kamnolomov, iz katerih pridobivamo različno obarvani in sestavljeni marmor (podpeški črni, škofjeloški rdečkasti, pohorski granit ipd.), toda nabrežinski kamnolomi so največji na slovenskem in tudi najbolj slove. Reči pa je brž treba, da kamnolomi na Tržaškem niso le okrog Na-brežine, pač pa tudi pri Repentabo-ru. (Na naši strani lomijo marmor v Koprivi na Krasu.) Repentaborski marmor je celo boljši od nabrežin-skega, saj je specifično težji in gostejši, ima lepšo glazuro (bleščečo površino) in tudi proti vremenskim pojavom je odpornejši. Vendar šteje- K obilice Po dobri uri hoje v sončni pripeki je naš nadzornik, ki je jezdil na konju, ustavil karavano in pokazal na jurte kake pol ure stran na levo od nas. K no skupino je odpravil tja, z njo tudi ruskega tolmača, ko mu je dal potrebna navodila, z drugo — našo — pa je krenil dalje. Cez kake pol ure smo dospeli tudi mi na cilj. Ustavili smo se pri treh jurtah, ki so tvorile enako-straničen trikotnik s stranico, deset korakov dolgo. Postavljene so bile tako, da so vhodi vanje gledali v notranjost trikotnega prostora. Stale so na ploščatem brdu, od koder se je videlo daleč pb stepi in v dolino, kjer je zdel kišlak — kirgiška vas — z ilovnatimi bajtami in ravnimi strehami. Pri jurtah smo našli štiri možakarje in njih konje, en voz s sodom vode, tri ženske in več otrok. Ženske, čokate in okroglolične. v bcšmetih, v hlačah in škornjih brez peta, so pravkar končavale z delom pri tretji jurti. Opasovale in pritrjevale so ponjave na stožčasti strehi, da bi jih ne odnesel veter. Otroci so jim pri tem delu kolikor toliko pomagali, možakarji pa nič. Sedeli so v travi in besedovali. Postaviti jurte je pri njih ženski posel, podreti jih, naložiti na arbo ali kamelam na hrbte, pa moški. Tako nam je povedal Bahadur. Od možakarjev v pisanih vatnih ha lat i 1., štulastih klobukih brez krajcev in v škornjih brez peta je bil eden starosta. Ali Hat a po imenu. Pristopil je k nadzorniku, s katerim se je že poznal, položil levo roko na prsi, z dlanjo desnice potegnil preko obraza v pozdrav in začel poročati, kaj vse je napravil: Tri jurte je postavil, eno za delovodjo, eno za delavce in eno za material, kakor mu je bilo naročeno. V prvih dveh je dal položiti po tleh kašme — debele ponjave —, za delovodjo je še posebej priskrbel posteljnjak, mizico in stolico k njej, da bo lahko pisal, kar bo treba. »Prav,« je rekel nadzornik in si z inštruktorjem ogledal notranjost jurt, v katere se je dalo priti z globoko sklonjeno glavo in pleči. »Kaj pa vodovoz, voznik aparata, džigit, so določeni?« je potem vprašal nadzornik. Ali Hata je prikimal in poklical k sebi tri možakarje, dva starejša in enega mlajšega, ki so medtem obstopili naše arbakeše in se začeli z njimi pogovarjati o tem, kaj vse so pripeljali. Predstavil jih je nadzorniku. Vodovoz je bil Zuldiz, voznik aparata Belmen, džigit — sel —, najmlajši od njih, pa Zasbar. Le-ta bo vsak dan prinašal za delavce meso iz Nišan bazarja in bo potem ves dan delovodju na voljo. »Kaj pa peka lepjošk? Si določil žensko za ta posel?« je vprašal dalje nadzornik. Tu je pa Ali Hata prišel v zadrego. Na peko lepjošk je bil pozabil in ženske za to delo ni določil. Pa se je hitro znašel. Z vo-dovozom je začel živahen pogovor, h kateremu sta pritegnila tudi vo-dovozovo ženo, eno od tistih treh žensk, ki so za nas postavljale jurte. Ženska v obnošenem zelenem bešmetu — brezrokavniku, je brez obotavljanja pristala na delo pod pogojem, da nekdo od nas vsak dan prinese k njim na dom moko in druge potrebščine za peko. Tisti »nekdo« je mene zadel. Tovariši, ki so me poznali, so me predlagali, češ, ti si šolan človek, znaš dobro po rusko in češko, pa tudi po kirgiško že nekaj lomiš, boš to reč s kirgiško gospodinjo najbolje opra- vil Na soglasen predlog tovarišev je instruktor to brez pomisleka odobril, rekoč: »Peka lepjošk bo torej vaša skrb, prijatelj Batko. Obenem boste tudi naš ,menažmojster' in ekonom tako rekoč. Kuharju boste vsak dan sproti odmerili potrebno količino živil in skrbeli, da bo kuhinja v redu obratovala in dobro kuhala. Dela s sarančami boste zato oproščeni, prav tako kot kuhar. Harašo?« To je bilo nekaj po mojih željah. S prevzeto nalogo se mi je obetal večji, neposredni stik z domačini in večja svoboda gibanja po stepi. Časa bo dosti. Peka lepjošk me menda ne bo zadrževala ves dan. Popoldan ho prav gotovo mir in ga bom po svoje izrabil ... V mislih sem že sedel na nizkem kirgiškem konju in ga podil po nepreglednem stepnem prostranstvu, zasledujoč sarančuke in drugo stepno ži-vad . . . Po službeni potrebi sem dobil »kvartir« v inštruktorjevi jurti. Vanjo smo znosili našo živilsko zalogo, ki je prišla zdaj na mojo skrb in odgovornost. Starosta Ali Hata je po vsem tem dobil od nadzornika nov ukaz: »Za novopeče-nega funkcionarja s tremi funkcijami preskrbi posteljnjak, kakršnega ima instruktor. Se danes!« »Džaksi — kararašo,« je zagodel Ali Hata in takoj odposlal džigita v kišlak, tja in tja z naročilom, da nemudoma pripelje sem, kar naroča gospod nadzornik. Cez eno uro je bil sel na svojem šarcu že nazaj, za njim je priškri-pala lesena arba s širokim plohom, na kateri je starejši Kirgiz s sivo bradico pripeljal nekaj posteljnjaku podobnega na štirih nogah. Mreža, ki je vezala stranici, je bila iz vrvi, na njej pa debela kašma iz surove volne. V zvezi s tem ukazom je nadzornik poučil inštruktorja, kako mora ravnati s Kirgizi, kadar jim bo kaj naročal ali ukazoval. Dosledno da je treba zahtevati od njih, da naročilo brez ugovora čimprej izpolnijo. Tako da so vzgojeni od ruskih kozakov, ki so jim pol stoletja z nagajkami po plečih vtepali v meso in kri spoštovanje in strah pred oblastjo. Kdor pa cinca, odlaša in popušča, ali je celo dober in usmiljen z njimi, tega imajo oni za slabiča in ga skušajo na ta ali oni način nesramno ociganiti. Taki so ti nomadi. Edino pred strogim možem imajo strah in spoštovanje. »To si velja zapomniti,« je pripomnil Čeh. Jaz, ki bom imel s Kirgizi prav toliko opravka ali še več kot instruktor, sem bil enakega mnenja. Še preden pa je bilo naše delo končano, sva s Cehom že drugače sodila kot Bahadur. On je pretiraval. Bil je pač Tatar. Tatari pa o nomadih Kirgizih nimajo najboljšega mnenja. Sebe imajo za nekaj več, za boljše in višje ljudi, za nekakšno mongolsko- ta t a rsko plemstvo, ki je dolga stoletja gospodovalo Rusom. Zato menda, če ni še kaj drugega vmes, gledajo Tatari na Kirgize zviška, jih zapostavljajo in jih imajo za navadne stepne butce in koštrune. To mi je zaupal džigit, ki je bil pismen in je imel opravke z domorodci Rusi in Tatari. Prvo jutro po našem prihodu sva z inštruktorjem vzela v obdelavo najprej džigita. Preizkusiti ga je bilo namreč treba, če si je zapomnil vse, kar mu je bil prejšnji dan nadzornik v njegovem jeziku povedal glede donašanja mesa in drugih potrebščin za nas iz Nlšan bazarja. Ker je vse zadevne- stroške krila občina, je morala naše naročilnice prej vidirati in pritisniti nanje žig, nato pa džigita napotiti k določenemu mesarju ali trgovcu, ki je dajal blago na občinski kredit. Prepričala sva se, da si je džigit vse dobro zapomnil. Fant je bil mlad in razborit in je za silo tolkel tudi po rusko, česar se je bil naučil pri opravljanju svojega posla, ki ga je večkrat imel z Rusi. Imel je iskrega lisastega konja, podobnega zebri, in mu v dveh urah ni bilo kaj priti v Nišan bazar in nazaj. Tako se je sam pohvalil. Ko je odjezdil ob sončnem vzhodu, je inštruktor sklical k sebi vse štiri delavce in jih začel poučevati in uvajati v delo. Morali so se seznaniti, iz katerih kemičnih snovi se škropivo pripravlja in kako, v kakšnem razmerju se mešajo z apneno vodo. Kemikalij smo imeli več, predvsem pa modro in zeleno galico, pariško zelenilo, braunschvveisko zelenilo, žveplo v prahu, natrij, največ pa živega apna; dalje so morali vedeti, kako se ravna s škropilnim aparatom, da ne začne nagajati in se mašiti v cedilcih, skozi katera je med vožnjo pršela tekočina v obliki meglice. Ves dopoldan so trajale instrukcije, teoretične in praktične in še ni šlo tako kot bi moralo. Ceh je bil natančen in zahteven. Fantje morajo znati delo samostojno opravljati, tudi če bi bil on zadržan in odsoten, se to ne sme ustaviti. Mene vse to odslej ni več zanimalo, ker sem imel drugačne posel. Ko sem odrajtal kuharja za tisti dan, se je on zavzel za ureditev kuhinje na prostem, za čiščenje kotla in drugega kuharskega pribora, jaz pa sem se pripravil za peko lepjošk. Naložil sem drv na vodo-vozovo arbo, postavil nanjo vedri' . z moko, še sam prisedel in odrinil / Zuldizom na njegov dom, ki je bil prvi v kišlaku. Sodeč po zunanjosti, je moriri^. biti naš vodovoz večji gospodami*v>' zakaj njegova domačija je biJaM ograjena z dva metra visokim ilov- . natim zidom. Pokončni in poševni * koli, zabiti v zemljo, so zidu dajali oporo in krepkost. Skozi široka vrata je gospodar zapeljal na dokaj prostorno dvorišče trapezaste oblike. Ko sem se dobro razgledal po prostoru, sem ugotovil, da je trapez enakokrak, z osnovnico na vhodu v dvorišče. Nama nasproti je stalo pritlično bivališče, zgrajeno prav tako iz ilovice in z ravno streho nad sabo. Streha je bila narejena iz ločja, na tem pa debeli) plast ilovice. Pred -bivališčem je bilo pokrito preddverje. Tam je sedela gospodinja in na preslici predla volno. Ob levi strani dvo-rišča je bila z ločjem pokrita staja, ob desni pa nekakšna ropotarnica z razno šaro, tudi z zasilno streho nad sabo. Na njej so bile zložene butare bombažnih stebelc. Živine v odprti staji ni bilo, po dvorišču pa je postopalo Več kokoši - pegatk v družbi petelina prav take pasme. Prane Valjavec mo tudi vse manjše kamnolome (Petroviča, Babca, Dolgi žleb in Glinca) k nabrežinski marmorni tradiciji, stari že več stoletij. O njej so peli tudi naši pesniki Igo Gruden, Alojz Gradnik in Oton Zupančič. Le-ta poje v »Kovaški«: Vsi: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške — četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta ... Kaj vse so gradili iz nabrežinskega marmorja: stopnišče parlamenta v Budimpešti; Dunaj in mnoga mesta v Avstriji so gradila vse, kar naj bi bilo reprezentančno, iz nabrežinske kamnine. V Egipt in daljno Ameriko so šle velike pošiljke. Tisoče in tisoče nagrobnikov je bilo izklesanih iz na-brežinskih skal. Tudi na ljubljanskih Žalah. Bronasti Valentin Vodnik v Ljubljani na trgu stoji na podstavku Težaško delo v kamnolomu belega marmorja iz repentaborskega marmorja. Tudi sloviti solkanski most je bil grajen iz kvadrov nabrežinskega kamna. Delo v kamnolomih sploh ni lahko, posebno pa to velja za kamnolome, kjer lomijo velike marmorne bloke. V starih časih je bilo tako delo v glavnem ročno. V velike skalne gmote sd na vrtali vrsto navpičnih lukenj, jih zalili in čakali, da voda zmrzne. Led je potem razgnal gmoto v manjše bloke. Te so potem še žagali na plošče in razvažali. Včasih pa soz vozovi-parizarji tovorih kar cele bloke do pr^tanišča in jih nalagali na ladje za daljno pot po morju. Četudi je bilo* nabrežinsko in repentahorsko kamnoseštvo razcepljeno na posamezne zasebne lastnike, so bili le-ti organizirani v social-no-demokratski strokovni organizaciji. Zal pa ta organizacija ni mogla dolgo živeti. Delovanje ji je prepreči] repentaborski župnik Slavec, ki je enega od vodij, kamnoseka Lazarja, označil v župnijski matični knjigi kot nevarnega socialista in brezverca. Bilo je to v času med obema vojnama. Svojevrstna posebnost dela v kamnolomih je dvojnost v tehniki: izkopavanje ali odkrivanje najdišč marmorja, je še vedno ročno, prav tako je preprosto tudi orodje za nadaljnje delovne postopke: klin, kladivo, zagozda, vrv. — Mehanične naprave nastopijo šele potem, ko je treba skalne bloke prenašati, rezati, obdelovati, klesati in gladiti. USPEHI KK TRIGLAV BLED Člani Konjeniikega kluba Triglav Bled so na februarskem občnem zboru pregledali enoletno delo. Od 105 članov .se jih je zbora udeležilo prek 70. Na zboru so ugotovili, da se je lani število članov kluba podvojilo. Sjccr pa so bili njihovi največji uspehi izgradnja hlevov, senikov in klubskega prostora na hipodromu na Hraški gmajni pod Lescami. Člani kluba so vsa dela opravili prostovoljno, pomagali pa so jim Klan Begunje z gradbenim materialom in Viator TOZD Hoteli Bled s podarjeno opremo za klubske prostore. Posebne zasluge za uspehe in dela na hipodromu pa ima tehnični vodja Miran Spicar iz Radovljice. Člani kluba imajo zdaj 45 jahalnih konj in poleti so z organiziranim jahanjem za turiste dobili tudi nekaj denarja. V prihodnje nameravajo kupiti nekaj klubskih konj in še bolj poživiti .športno urjenje in urjenje v okviru usposabljanja za SLO. Seveda pa bodo konje posojali tudi turistom. Letos pa bodo dokončali tudi kasaško stezo in dogradili še nekatere objekte na Hraški gmajni. Dogovarjajo se tudi za sodelovanje z JLA. Tudi ribiči ribiške družine Radovljica skrbijo za poribljavanje Save. Konec minulega meseca so v Lipnici z agregatom izlav-Ijali ribe in jih potem vložili v Savo. V Lipnico pa bodo zdaj vložili okrog 14.000 komadov novega ribjega zaroda. — F. Debeljak ŠE VEDNd PREMALO AKTIVNI Še pred dobrim letom mladinska organizacija v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v Kranju sploh ni delala, /aradi neaktivnosti so bili tudi ob prostore v kleti vrtca Janina. Marca 1976 pa so na pobudo krajevne organizacije ZK spet začeli delati. Največja težava, ki jih je spremljala na začetku, je bilo pomanjkanje izkušenj. Vendar pa so pripravili več akcij. Denarno jim je pomagala krajevna skupnost, nekaj so zaslužili s plesi, očistili pa so tudi stanovanja v bloku H-8 na cesti JLA. Imajo precej težav s pridobivanjem mladincev za posamezne aktivnosti. Čeprav ima krajevna skupnost več kot 7000 prebivalcev in med njimi veliko mladih, nekatere sekcije ne r>orejo zaživeti. Takšne težave imajo pri športni sekciji, taborniki, kulturna sekcija in center za obveščanje. V šport ni sekciji imajo največ težav zato, ker ne morejo dobiti dobrega trenerja oziroma vodje. Dogovarjali so se že z učitelji telesne vzgoje na osnovni šoli Simona .Jenka, vendar so preveč zaposleni z vodenjem športnih sekcij na šoli. Poleg tega pa v tej krajevni skupnosti ni športnih igrišč. Podobne težave imajo tudi taborniki, saj jih redno prihaja na' sestanke le 14, kulturna sekcija pa je za zdaj pripravila dva literarna večera v Prešernovem gledališču, predstavili pa so se tudi mladi pesniki iz njihove osnovne organizacije. i. Hribar Bliža se pomlad in pričakujemo lahko, da se bo promet na naših cestah tudi povečal. Najbrž ni prekmalu že zdaj misliti na poletno turistično sezono. Takrat pa se v Lescah v radovljiški občini vsak dan srečujejo s številnimi prometnimi težavami. Dva prometna »zamaška« sta Se posebno kritična: semaforji pri Merkurju v Lescah in zapornice. Morda bi vsaj semaforje lahko usposobili in tako uredili, da bi se promet hitreje odvijal. -F. Debeljak TUDI KLUB ZADOVOLJNIH ABSTINENTOV BO PROSLAVLJAL RADOVLJICA — Po novembrskem zboru radovljiškega kluba zadovoljnih abstinentov so člani že začeli uresničevati zastavljene naloge. Januarja so pridobili Se pet novih članov, pripravljati pa so se začeli tudi na ustanovitev klubov na Bledu in v Bohinju. Razen tega pa so izdelali tudi svoj program v okviru proslav 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ in ustanovitve KPS. Sodelovali bodo na vseh krajevnih in občinskih prireditvah, ustanovili pa bodo tudi svoj aktiv komunistov. Razen tega nameravajo maja organizirati izlet v Kumro-vec in v Belo Krajino. Ob tej priliki si bodo ogledali Titovo rojstno hišo in Dom borcev in mladine. Obiskati pa nameravajo tudi Bihač in si ogledati muzej o prvem zasedanju Avnoja. Seveda pa bodo prirejali tudi razna športna in druga rekreativna tekmovanja ter organizirali več vzgojnih akcij. JH Gasilci v Srednji vasi pri Šenčurju so imeli pred nedavnim občni zbor. To edino druStvo v kraju deluje že 26 let. Člani so prizadevni in se poleg varstva pred požari vključujejo tudi v civilno zaščito. Daje druStvo potrebno, narekuje tudi hiter razvoj vasi. Imajo pa gasilci v Srednji vasi tudi težave. Zdaj ima vas tri požarne bazene. To pa je premalo, saj zgornji del vasi proti Lužam nima bazena, najstarejši pa tudi ne ustreza več. Velikokrat se morajo boriti tudi z vodo, ko naraste potok OlSevnica in se razlije na cesto. Druga težava pa je oprema. Delovne obleke so že slabe, vendar nimajo denarja, da bi se lahko bolje opremili. Pogrešajo tudi, da v njihovih vrstah skoraj ni kmetov, saj le-teh na območju vasi ni malo. Sicer pa v društvu skrbijo za podmladek. Trenutno dva mladinca obiskujeta tečaj za podčastnike — I. Kadunc KRITIČNA OCENA DELA GODEŠIČ - Pred nedavnim so imeli člani osnovne organizacije ZSMS GodeSič svojo redno letno konferenco. Na njej so mladi pregledali in kritično ocenili svoje dosedanje delo ter se dogovorili za delo v bodoče. Iz poročil je bilo mogoče razbrati, da so člani mladinske organizacije na Godešiču sami ali v povezavi s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravili več prostovoljnih delovnih akcij, izredno aktivno pa so delali tudi na področju športa in kulture. Največji težavi, ki pestita mlade Godešičane, sta denar in prostori. Vse družbenopolitične organizacije iz kraja se namreč »stiskajo« v enem samem prostoru. Ob koncu letne konference so zbrani izvolili še novo vodstvo. Le-to bo skupaj z vsemi člani mladinske organizacije poskušalo uresničiti vse na letni konferenci zastavljene si naloge. •J Govekar PREDAVANJA ZA KMETOVALCE RKTEČK PRI ŠKOFJI LOKI - Krajevna skupnost Reteče je v sodelovanju s škofjeloško kmetijsko zadrugo pred nedavnim pripravila dve zanimivi predavanji za kmetijske proizvajalce. Strokovnjaki so udeležencem spregovorili o uporabi umetnih gnojil ter krmljenju mladih živali. Kmalu bo še predavanje o uporabnosti zamrzovalnih skrinj. Želja pripravljalcev predavanj je, da bi se poučnih predavanj udeleževalo še več kmetovalcev. F Rani AKTIVNI ČLANI RDEČEGA KRIŽA RETEČE PRI ŠKOFJI LOKI - V Retečah že vrsto let izredno uspešno v okviru krajevne skupnosti deluje tudi organizacija rdečega križa. Tako večkrat med letom skupaj s šolsko mladino pripravijo zbiranje starega papirja, skupaj z domačim turističnim društvom pa izvedejo akcijo »očistimo svoje okolje«. Ob koncu leta so vsem osemdesetletnikom s področja krajevne skupnosti Reteče priredili tudi kratek kulturni program s skromno zakusko. Pomagajo tudi vsem ostarelim in socialno šibkim občanom. Prav te dni pa se je končal 18-urni tečaj za nego bolnika. Udeležilo se gaje 12 članic rdečega križa. F. Rani juka Korošec je bil prvi na Triglavu ■larca letos bo minilo 150 let od ti Luke Korošca s Koprivnika, kmeta in Zoisovega rudarja, ki je S avgusta leta 1778 prvi stopil na Triglav. Z njim so se podali na vrh Triglava lovee Štefan Rožič iz Savice, rudar in fužinar Matevž Kos i/. Jereke in ranocelnik Lovrenc VVillo-mitzer. Pobudnik za ta vzpon je bil razen barona Zoisa tudi znani francoski znanstvenik in Zoisov prijatelj Baltazar HacqueTTki je prišel v Idrijo kot rudniški zdravnik leta 1766. Lovci, Zoisovi fužinarji in Hacquet so skušali priti na Triglav že leta 1777, vendar jim ni uspelo. Uspeh so predvsem po zaslugi Luka Korošca ali »velikega Jurjevea« dosegli avgusta pred 200 leti. Hacquet je kljub veliki želji ostal na Malem Triglavu, Korošec s Koprivnika pa je stopil Napaka na telefonskem kablu Redne planske meritve, ki jih je treba opravljati na podlagi predpisov ZJ PTT, so pred nedavnim po kazale, da izolacija na medkrajevnem telefonskem kablu Kranj — Ljubljana slabi. Delavci telekomunikacij PTT Ljubljana in Kranj so se takoj lotili zahtevne naloge. Najti je bilo treba kraj, kjer je napaka. Ugotovili so, da je bila napaka na kondenzatorski spojki na Meji. Kden od kondenzatorjev je bil v stik,u. Domnevajo, da je do preboja prišlo zaradi atmosferskih praznitev ali, da je na to vplivala električna železni ca. Napako so hitro popravili. Če pa je ne bi pravočasno odkrili in odpravili, bi se čez čas lahko zgodilo, da hi bil telefonski promet med Kranjem in Ljubi ia no prekinjen. prvi na Triglav. Takrat je bil star 31, umrl pa je star 80 let marca leta 1827. Triglav je bil premagan osem let pred osvojitvijo Mont Blanca, kamor sta prva stopila Jacques Bal-mat in dr. Gabriel Paccard, zato obletnica smrti Luke Korošca ni pomembna le za naše planinstvo, temveč za svetovno planinsko zgodovino. 8. marca letos bodo gorniki proslavili veliki jubilej. Obenem pa se še posebno v zgornjesavski dolini pripravljajo na proslavitev 200. obletnice prvega vzpona na Triglav, ki bo avgusta prihodnje leto. Obenem bodo proslavili tudi 75 obletnico ustanovitve podružnice Slovenskega planinskega društva na Jesenicah (19. aprila 1903) in 50. obletnico ustanovitve podružnice v Dovjem, ki je bila ustanovljena 28. januarja leta 1928. Pripravljalni odbor za proslavitev teh jubilejev že deluje in je oblikoval koledar praznovanj. Izšla bo druga izdaja knjige Svet pod Triglavom. Prirejene bodo planinske razstave, pa tudi številna druga srečanja planincev in alpinistov bodo posvečena tem jubilejem. Proslavljanje ne bo le lokalnega, temveč širšega družbe-nega pomena. u.ZupanMf Nove površine za vrtičkarje na Zlatem polju Iniciativni odbor vrtičkarjev, ki deluje pri krajevni skupnosti Zlato polje v Kranju že več let, je na svoji zadnji seji konec februarja razpravljal o rezultatih svojega dela v preteklem letu ter o nalogah, ki ga čakajo spomladi. Ugotovil je, da je med krajani Zlatega polja ter krajani sosednjega Vodovodnega stolpa zelo veliko zanimanje za vrtičkar-stvo. Za večino, ki se ukvarja s to za zdravje koristno dejavnostjo, pomeni vrtičkarstvo rekreacijo. Brez razumevanja KŽK Kranj, ki je za vrtičkarje odstopil večji kompleks zemlje, seveda ne hi šlo. Odbor je razpravljal tudi o novi ceni za uporabo posamezne parcele v letošnjem letu. Le-ta bo le malenkostno večja. Pred začetkom spomladanskih del je predvideno ža vrtičkarje tudi stro- V kovno predavanje »O delu na vrtu«. Po predavanju bo še krajši sestanek vrtičkarjev, na katerem bodo izvolili nov odbor vrtičkariev. ki bo delovni kot družbeni organ pri KS Zlato po-lje. Iniciativni odbor je na svoji seji ugotovil, da v lanskem letu kljub dobri volji ni bilo zaradi velikega zanimanja mogoče ustreči vsem, ki so želeli dobiti v najem parcelo za obdelovanje. Zato je odbor sklenil, da bo do marca skušal zagotoviti še nove površine. Krajani Zlatega polja in tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti, ki bi želeli letos imeti parcelo za obdelovanje, naj to sporočijo KS Zlato polje, Kranj, Staneta Rozmana 13, do 15. marca in sicer vsak torek in petek od 16. do 17. ure. Ob prijavi bo vsak naročnik parcele lahko takoj poravnal tudi najemnino. Odbor prosi vse vrtičkarje, ki že imajo parcelo, da tudi do 15 marca poravnajo svoje obveznosti za leto 1977 in sicer v omenjenih dnevih in urah. Kdor pa ne želi več letos obdelovati vrtička, naj prav tako do 15. marca to sporoči odboru vrtičkarjev. Andrej Gregori na stroju za odstranjevanje snega in čiščenje naravnega drsališča — Foto: F. Perdan Jezi ga slabo vreme Andrej Gregori iz Kranjske gore že nekaj let vzdržuje in urejuje naravno drsališče za Gmajni-co v Kranjski gori — Stroj za čiščenje in odstranjevanje snega z drsališča njegov izum Kranjska gora — »Vsako zimo me najbolj jezita odjuga in slabo vreme, ki zmehčata in pogosto tudi uničita led na obeh naravnih drsališčih za Gmajnico v Kranjski gori. Lani nam je bilo vreme bolj naklonjeno, saj je bilo drsališče pozimi uporabno skoraj tri mesece, letošnja drsalna ,bera' pa je veliko bolj skromna,« je zadnjič pripovedoval Kranjskogorec Andrej Gregori, upokojeni 65-letni kalilec v jeseniški Železarni, ki že nekaj let pripravlja, vzdržuje in čisti naravni drsališči za Gmajnico v Kranjski gori, ki sodita k Športnemu društvu Kranjska gora. »Veliko truda je bilo potrebnega, da smo za Gmajnico zgradili drsališči in poslopje, kjer je danes gostilna Mojca,« nadaljuje Andrej Gregori. »S Tonetom Zidanom sva garala in skrbela za material, delavce, denar itd. Seveda je treba tudi danes pošteno poprijeti za delo, da drsališče zaledeni. Ponoči je treba vstajati in ga polivati. Vsaj pet pod ničlo mora biti, da polita voda zmrzne. Pri polivanju in nastajanju ledu mi pomaga domačin Andrej Košir. Za Gmajnico je mogoče drsati, če je temperatura vsaj okrog ničle. Če pa pride otoplitev in odjuga in če na led krepkeje posije sonce, je z vzdrževanjem drsališča težje.« Varuh kranjskogorskega drsališča je najbolj ponosen na stroj za čiščenje ledene ploskve, ki je njegov izum. Na motorno kosilnico je Gregori namestil snežni plug, ki odriva na ledeno ploskev zapadli sneg in ga po posebni cevi s pomočjo ventilatorja tudi meče prek ograje drsališča. Na zadnji del motorne kosilnice pa je Gregori namestil poseben nož, ki ravna ledeno ploskev, utež pa jo gladi in pometa. S pomočjo Gregorijevega izuma je drsališče očiščeno in zglajeno v dobre pol ure, ročno delo pa bi Gregoriju vzelo ure in ure, pa še prevelik napor bi bil zanj. J. Košnjek Gornik od nog do glave Franc Mrak iz Kranjske gore je bil 45 let alpinist in gorski reševalec — Prijatelj Miha Ariha, po katerem se imenuje Mihov dom ob cesti na Vršič Kranjska gora - Franc Mrak ali Štrukelj iz Kranjske gore, star 64 let, je eden najstarejših članov kranjskogorskega Planinskega društva in ustanovni član alpinističnega odseka ter postaje Gorske reševalne službe. Odraščal je skupaj z Leonom Knapom in Mihom Arihom, ki je padel kot partizan in po katerem se imenuje Mihov dom ob cesti na Vršič. Z njima je kljub napornemu delu valjavca v Železarni Jesenice gradil kranjskogorsko gorniško organizacijo. 45 let je bil alpinist in gorski reševalec. Pred kratkim se je »plezariji« in gorskemu reševanju odpovedal, ostal pa je še vedno eden najaktivnejših članov Planinskega društva Kranjska gora. »Društvenega dela nikdar ne zmanjka. Zadnja leta smo se lotevali predvsem popravil naših planinskih postojank. Koča Na Gozdu ima novo streho. Mihov dom je moderniziran, popravili pa smo tudi Krnico. Zal je denarja vedno premalo. Če ne bi planinci prostovoljno delali in nam ne bi stala ob strani Planinska zveza Slovenije, bi težko zmogli popravila postojank,« pripoveduje Franc Mrak ali po domače Štrukelj iz Kranjske gore. »Alpinizmu in gorskemu reševanju sem se odpovedal, čeprav težko,« nadaljuje Franc Mrak. »V 45 letih, ko sem bil aktiven, smo veliko plezali in reševali. Ni mi žal zgubljenega časa, če sploh smem tako reči. Izredno veselje sem imel do sten. V njih sem se spočil kljub naporom, ki jih terja alpinizem. V steni sem se še posebno prijetno počutil v družbi Leona Knapa in Miha Ariha. Težje in pogosto žalostno pa je bilo na reševalnih akcijah. V Travniku, Špiku, Jalovcu, Pri-sanku, Triglavu in Mojstrovki smo smrti oteli veliko življenj, poprečno pet do šest nesreč letno pa je terjalo žrtve. Z raču- najte, koliko življenj so v 45 letih terjale gore samo na področju delovanja reševalne postaje Kranjska gora! Najpogostejši vzroki nesreč so bili in so neprevidnost, precenjevanje zmogljivosti, obup zaradi nemogoče vrnitve iz , za pleza ne' smeri, krušljivost sten itd. K temu gre dodati še nepoučenost gornikov o skritih nevarnostih gora.« Franc Mrak, ki je plezal tudi v gorah Maroka, meni da kaže naraščajoči »val« obiskovalcev gora še bolje poučevati o planinah, ker bo le tako število nesreč manjše. Vesel je, da raste v Kranjski gori1 obeta ven rod mlajših alpinistov in gorskih reševalcev, »ki so dobri in dosti znajo« kot pravi zanje. Njihove opremljenosti z opremljenostjo generacije, ki ji je pripadal Franc Mrak, ne gre primerjati. Včasih v gorah ni bilo radijskih zvez. Reševalci so si pomagali s klici in drugimi znaki. Tudi helikopterjev in drugih pomagal niso poznali. Danes brez takšne opremljenosti ne gre. Razmere v gorah terjajo, da jo bo treba še dopolnjevati! n J. Košnjeki Glas — 13. stran Kranj odpira danes dne 1. marca 1977 v Kamniku, v Maistrovi ulici št. 4 NOVO TRGOVINO - NOGAVIČAR Trgovina bo založena vedno z vsemi vrstami damskih, moških in otroških no-9avic, ter otroško tekstilno galanterijo do 6. leta starosti. VABIMO VAS NA OBISK mali oglasi • mali oglasi Pavel Olip — 75-letnik Rodil se je v majhni hiši pod radovljiškim klancem, po doma Če pri Sredneku. Po osnovni šoli in gimnaziji je v Sarajevu končal gozdarsko šolo in bil nekaj časa tudi zaposlen v Bosni. Tam je spoznal ženo in se 1925. preselil v Lesce. Vedno je rad hodil v hribe in bil tudi vrsto let predsednik Pla ninskega društva Radovljica ter Morski vodič. Bil pa je tudi zave- den Slovenec in naprednjak. Med prvimi je postal član Sokola. V letih 1929 in 1930 je bil član gradbenega odbora za gradnjo šole v Lescah. Za tiste čase je bila to najsodobnejša šola. 1936. leta pa je bil Pavel Olip izvoljen za župana v Lescah. Podpiral je stavkajoče kovinarje in prek 250 nezaposlenim je pomagal najti zaposlitev, največ v jeseniški železarni. Kmalu po začetku druge vojne so ga Nemci zaprli v Begunje in kasneje v Šentvid pri Ljubljani. V zaporu se je tudi spoznal z aktivi sti in postal član QF ter kasneje gospodarske komisije na terenu. Olipova hiša je pomagala ves čas partizanom. V njej je bilo skriva lišče za ranjence, terence, tu so našli vezo s partizani prišleki iz raznih krajev Slovenije. Tako je bila tudi zanj nevarnost vse večja in 1944. leta je šel v partizane, kjer je bil že prej njegov starejši sin. Po vojni je Pavel aktivno delal v organizaciji rdečega križa, pri Planinskem društvu, v zvezi borcev, vodni skupnosti, v kmetijski zadrugi. Bil je tudi med ustanovitelji krajevne skupnosti Lesce, nato odbornik občinske skupščine Radovljica in še bi lahko na števa/i. Čestitamo ob življenj s k r m jubileju. MB !*ezniki — Železniki so dobili lani moderen zimski bazen. Plavalci in ^eSovi obiskovalci zatrjujejo, da je eden najlepših v Jugoslaviji. Večino S^Grja za njegovo gradnjo so prispevali prebivalci tega dela Selške doline, L*ri leta so namreč plačevali samoprispevek, in delovne organizacije. Zdaj je va*en ves teden od jutra do večera poln. Obiskujejo ga učenci in dijaki šol iz Škofjeloške občine, člani mnogih delovnih kolektivov in drugi, (-jg) -Ofo; F. Perdan prodam Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK - ugodno. Telefon 064-61-158 1325 Ugodno prodam KLINI.), termo peč, 2,6 KW. Kožuh Tihe, Kranj, Mlakarjeva 2 1326 Prodam mladega šarplaninskega OVČARJA brez rodovnika. Čema-žar Manca, Forme 12, Zabniea 1327 Prodam macesnove DESKE 20 mm. TomažiČeva 8 a, Primskovo 1328 Ugodno prodam OBRAČALNIK za seno MARATON za kosilnico BCS 127 cm. Blenkuš Zorko, Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 88-731 1329 Prodam otroško KOŠARO in RADIO UKW Portorož. Ziherl, Levstikova 1, Kranj 1330 Prodam OBRAČALNIK SONCE, večjo količino kvalitetnega sena. Za-breznica 27, Žirovnica 1331 Prodam dobra ZIMSKA JABOLKA. Češnje vek 28, Cerklje 1332 Prodam 4 tone dobre KRME. Krmelj Ivana, Gorenja Dobrava 7, Gorenja vas , 1333 Prodam starinsko PEČ. Poklukar Jože, GrabČe 5, Zg. Gorje 1334 Prodam starejšo KRAVO z veliko mleka po teletu. Sr. Bela 18, Preddvor 1335 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom, dva kostanjeva DROGA, 10 m dolga. Češnjevek 21, Cerklje 1336 Prodam moško KOLO, dobro ohranjeno ali zamenjam za kakršno koli svinjsko rejo. Ringer, Bakovnik 2, 61240 Kamnik 1337 Prodam BILJARD (7000), FLIP-PER (6000), KSPRESSO (3000), MLINČEK (3500), BOJLER (800). Srednja vas 68, Bohinj, tel. 76-481, dopoldne. 1338 OTROŠKI KOŠ IN VOZIČEK (globok), prodam. Telefon 25-378 1339 Prodam betonske VEREJE, strešne žlebove, »fligelne« za toplo gredo, balkonsko — betonsko OGRAJO. Kutinova 2, Kranj, Orchek 1340 Prodam PUJSKE 9 tednov stare in KRAVO po izbiri. Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 1341 Poceni prodam zaradi selitve razno rabljeno POHIŠTVO, 8-litrski BOJLER, PEČ na olje in drugo. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure. Tavčarjeva 39/1, Rekar 1342 Prodam KROMPIR igor - semenski. Visoko 31, Šenčur 1343 JABOLKA dobite v župnišču Ko-vor.Tržjč 1344 Prodam črno-beli ISKRIN TELEVIZOR. Kranj, Valjavčeva 4, stanovanje 1. 1345 vozila ZASTAVO 750, karambolirano, prodam po delih. Zg. Bitnje 25. Informacije dopoldan 26-361 in t.. 19, popoldan 21-311 1346 SIMCO 1100 special. letnik 1971, prodam, Čirče 29, Kranj 1347 Prodam IMV KOMBI, letnik 1972, registriran. Okroglo 19, Naklo 1348 ŠKODO 1000 MB prodam po de lih. Jocif Miloš, Delavska 49, Kranj 1349 Prodam ugodno FIAT 1300, letnik 1970 in MOPED T 12. Avto lahko polovico na posojilo. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 1350 Prodam ŠKOLJKO za NSU. La-hovče 27, Cerklje 1351 Prodam dva MENJALNIKA za zastavo 750, motor, letnik 1968 po generalni in športne obroče za BMW. Avtokleparstvo Bodlaj, Zvir-če25 1352 TRAKTOR SAME 32 KS, 700 delovnih ur, brezhiben, prodani. Češnjica 15, Podnart 1353 Prodani VW 1200, starejši letnik, registracija do 1978 leta. Čirče 40, Kranj 1354 Prodam R 4, letnik 1968, po delih Jerala Dušan, Stražiška 15, Kranj Prodam PASOVK avtomatik po zelo ugodni ceni za zastavo 101. Naslov v oglasnem oddelku. 1363 Prodam KAROSERIJO VVV 1500. Telefon 22-513 1364 Krajevna organizacija ZB NOV Stražišče obvešča, da napovedani koncert ansambla AVSENIK zaradi bolezni v ansamblu v četrtek. 3. marca 1977. na Laborah v Kranju, odpade. Prodane karte veljajo za koncert, ki bo predvidoma konec marca. Za razumevanje se zalival ju jemo ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE ŠKOFJA LOKA, PUŠTAL 21, obvešča svoje sodelavce, da ima od 24. februarja letos spremenjeno telefonsko številko: odslej kličite tel.61-535. na kupim Kupim SMUČARSKE ČEVLJE št. 37. Milje 33, Šenčur 1355 Kupim dva BIKCA, težka od 200 do 350 kg za nadaljno rejo. Bernard, Zg. Senica 10. Medvode 1356 stanovanja Trisobno STANOVANJE, sončno ugodno prodam. Ponudbe pod »Gotovina« 1299 Oddam opremljeno SOBO in prodam otroško POSTELJICO. Mihelič Francka, Golnik 25, telefon 50-331 1357 Kupim dvosobno STANOVANJE, staro do 15 let. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Vseljivo v maju« 1358 Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeju 1. - Tekoči raćun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. obvestila EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-05!), popoldan 1359 POPRAVLJAM vse vrste hladil NI KOV. Oglasite se na tel. 60-801 1365 prireditve DIJAKINJE 3. h ekonomske šole prirejajo v petek, 4. marca 1977, oh 18. uri PLES. Igra ansambel TRGOVCI. Vabljeni na PRIMSKOVO! 1360 izgubljeno 24.2. 1977 sem v, Globusu izgubila OČALA z etuijem. Prosim poštenega najditelja, naj. jih vrne, ker jih nujno potrebujem. Mlakar, Pivka 9, Naklo 1361 25. 2. od 9. do 11. ure sem izgubil CERADO od Dorfarjev do Zabnice. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Šifrer Franc, Zabniea 15 1365 Izgubila sem 4.000 din od Britofa do Predoselj, 24. 2. od 11. do 12. ure. Najditelja prosim, da denar vrne Eržen Frančiški, Britol 338, proti nagradi. 1366 ostalo Oddam mlade PSIČKE, mešane pasme. Cerklje 139 t.Tftt _-> Nekoč sprehajališče — zdaj odlagališče smeti Trboje — Prve znanilke pomladi so pokukale iz zemlje. Ni treba kaj dosti iskati in že naletimo na odslužen štedilnik, preluknjano posodo, plastenke, škatle, polivinilaste vreče in še kaj. Ce imamo srečo, dobimo med odpadki tudi kak leloh, zvonček ali trobentico. V Trbojah je za odlaganje smeti namenjena velika jama zunaj vasi, vendar se nekaterim vaščanom zdi preveč »oddaljena«. Zato napravijo le nekaj korakov in odložijo smeti za cesto, nekateri pa se toliko »potrudijo«. da jih vržejo v breg. Tako prišleka iz kranjske smeri že ob cesti in na bregu pozdravi na kupe raztresenih smeti. Nekateri vaščani se tudi potrudijo in hočejo smeti peljati v jamo. Toda marsikomu »zmanjka moči« in jih od/oži kar za cesto, ki vodi do odlagališča smeti. Tatjana S ter KŽK Kranj AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 Kmetovalci! Kultivator ztlrobilcem Pravočasno preskrbite nepogrešljive sodobne stroje za pripravo zemljišča pred setvijo proizvodnje KŽK Kranj — AGROMEHANIKA Na zalogi imamo traktorje DEUTZ, UNIVERZAL — štiri- in dvokolesni pogori, IMT, ZETOR in druge priključke. J nesreče Zdrsnil s poledenele ceste V soboto, 26. februarja, ob 6.50 se je na magistralni cesti na HruSici pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti.Voznik osebnega avtomobila Marijan Langus (roj. 1925) z Jesenic je vozil proti Kranjski gori. Na poledeneli cesti na Hrušici je njegov avtomobil zaneslo v levo s ceste, kjer je zdrsnil 15m po nasipu. Voznik je med prevračanjem padel iz avtomobila in huje ranjen obležal. V avtomobilu so bili varnostni pasovi, vendar voznik ni bil privezan. Škode na vozilu je za 15.000 din. Pretesno prehitevanje Na magistralni cesti na Pivki se je v soboto, 26. februarja, ob 9.20 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stevo Vignje-vič (roj. 1923) iz Ljubljane je peljal proti Naklem; na Pivki je prehiteval tovorni avtomobil, ki ga je vozil Janez Lotrič iz Radovljice, vendar tako tesno, da je oplazil prednji levi odbijač na tovornjaku. Zaradi tega je Vignjevičev avtomobil zasukalo in odbilo desno pred tovornjak, nato pa je obstal prevrnjen na streho na kolesarski stezi. V nesreči je bila sopot niča Marija Vignjevič laže ranjena, škode na avtomobilu pa je za 11.000 din. Tovor pod cesto V soboto, 26. februarja, ob 21. uri se je na lokalni cesti med Zmincem in Sopotnico pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Peter Habjan (roj. 1950) iz Sopotnice je peljal od Zminca proti Sopotnici. Okoli 1000 metrov od glavne ceste je voznik zaradi vinjenosti zapeljal pod cesto, kjer se je tovornjak prevrnil, del tovora pa se je razsul. Voznik je kraj nesreče zapustil nepoškodovan, prav tako se tudi sopotniku ni zgodilo ničesar. Voznika so miličniki odpeljali na odvzem krvi. Prehitevanje v ovinku V nedeljo, 27. februarja, ob 10.45 se je v vasi Bukovica pri Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leopold Tušek (roj. 1952) z Bukovice je peljal iz Železnikov proti Škofji Loki. V Bukovici je za njim pripeljal v desnem nepreglednem ovinku z neprimerno hitrostjo voznik kombija Sašo Be-nedik (roj. 1946) iz Železnikov ter Tuškov avtomobil začel prehitevati, ker ni mogel pravočasno zmanjšati hitrosti, da bi speljal ovinek za njim. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Nada Novak (roj. 1957) iz Ljubljane, ki se je sicer umikala skrajno desno, vendar sta avtomobila kljub temu trčila. V nesreči je bil ranjen sopotnik v avtomobilu Novakove Franc Ovčak (roj. 1905) iz Tacna. Škode na vozilih pa je za 30.000 din. L.M. Padla v narasli potok V ponedeljek, 21. februarja, popoldne je Cecilija Sušnik (roj. 1911) iz Zg. Besnice na poti od soseda proti svojemu domu padla z lesene brvi v bližnji potok. Čeprav so sosedje kmalu opazili, da je nekaj narobe, v potoku so zagledali njen dežnik, in so jo šli iskat, je bilo vendarle kljub nuđeni pomoči za Sušnikovo že prepozno. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra itrteta Cecilija Sušnik Najlepše se zahvaljujemo Vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti do mnogo preranega groba, ji poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna hvala sosedom za pomoč in tolažbo v teh težkih trenutkih ter pevcem in g. župniku iz Besnice. Žalujoči: mož Franc, sinova Franci, Marjan z družino, sestre in brat ter ostalo sorodstvo. Besnica. Kranj, Žirovnica, 23. februarja 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica Ignaca Jezerska se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za poklonjene vence in cvetje, izraze sožalja in spremljanje na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem najbližjim, gospodu župniku in pevcem za pogrebni obred. Hvala tov. Treven Janezu za ganljive besede ob odprtem grobu, društvu ZB Sovodenj in Bernardu Velikonja za vso izkazano pomoč. Vsem najlepša hvala! Vsi njegovi! Stara Oselica, Fužine, Škofja Loka, Kranj 21. februarja 1977 S h.PUsPHA vLJES./ .\ A Pt.'LEDICO — Včeraj z/utraj seje sara rti nepri-čakoi >.(!<( p\tlt'<{i*<- pripetih) na gorenjskih cestah reč prometnih nesreč, hi na : '"r.' 'lih poškodb, temveč le materialno škodo. Zanje ne ka.fe laditve, temi>eč neprevidnost voznikov in počasnost odgovornih za vzdrževanje cestišč. Tako prvi kot drugi so bili na to že nekajkrat opozorjeni. Miličniki, ki so raziskovali včerajšnje nesreče, pravijo, da je veČina voznikov vozila, kot v normalnih razmerah na cesti! Obenem pa dodajajo, da marsikaterega trčenja ne bi bilo, če bi bili cestarji na takšne nepričakovane spremembe pripravljeni. Takoj po obvestilu bi lahko odšli na najnevarnejše odseke cest in jih posuli. Opozorilo s kančkom graje je utemeljeno predvsem zaradi tega, ker se takšne razmere, kakršne so bile včeraj zjutraj, lahko še nekaj časa dan za dnem pojavljajo! Na fotografiji je prometna nesreča na Bistrici, kjer je trčilo pet vozil, med njimi tudi tovornjak, natovorjen s 27 200 litrskimi sodi olja. Na srečo se olje ni razlilo po cestišču, (jk) — Foto: F. Perdan dežurni veterinarji Telovadba za voznike Vsem, ki veliko sedijo za volanom, utrujenost ni neznana. Utrujenost nastane zaradi dolgotrajne in neprekinjene napetosti mišic med vožnjo. Pri neizkušenih voznikih je napetost mišic neprestana. Lahko pa se pojavlja utrujenost kot posledica nerodne drže voznika za volanom. Isti voznik se lahko različno utrudi v različnih avtomobilih, kar f»omeni, da na utrujenost vpliva po-ožaj in oblika sedeža. Oblika sedeža je seveda odvisna od proizvajalca, položaj sedeža pa voznik lahko sam naravna tako, da za volanom sedi sproščeno. Noge ne smejo biti preveč iztegnjene, pa tudi ne preveč skrčene, isto velja tudi za roke na volanu. Hrbet naj bo naslonjen na naslonjalo sedeža. Vsak drugačen položaj povzroča večjo napetost v mišicah v ramenih in na vratu. Proti utrujenosti za volanom pomaga telovadba, ki jo lahko voznik izvaja kar med vožnjo, kadar seveda oceni, da lahko to stori brez nevarnosti zase in za druge. Gre za preproste vaje: mišice na nogah močno napnemo, pri tem nogo lahko malo pokrčimo. Napetost naj traja nekaj sekund, nato mišice spet opustimo. Gibamo s prsti navzgor in navzdol. Posebno napenjamo tudi mišice na rokah, seveda pa to počenjamo le takrat, kadar vozimo naravnost. Mišice naj voznik napne dvajsetkrat. Ce je vožnja daljša, naj bi si voznik vsako uro privoščil takšno telovadbo. Za sproščanje mišic vratu je primerna vaja, ko si zamislimo, "da tiščimo nazaj z glavo težak predmet: potiskamo kake štiri sekunde, nato popustimo. Seveda je dobro daljšo vožnjo večkrat tudi prekiniti. Med počitkom naj voznik ne sedi, boljši je sprehod ali lažji tek. Ce pa je mogoče, naj za nekaj časa tudi leže na nrbet in se skuša sprostiti. Med prekinitvami vožnje ni dobro zaužiti preveč hrane, saj le-ta povzroča zaspanost. Voznik naj ne čaka, da bo zelo lačen, pač pa lahko med vožnjo lakoto poteši s kocko sladkorja, koščkom čokolade ali z bonbonom. Če pa se voznika loteva zaspanost, je bolje vozilo ustaviti in narediti nekaj razgibalnih vaj ali pa si privoščiti urico spanja. Dobro je, da poklicni vozniki ne glede na starost in na delovno dobo, vsak dan telovadijo. Morali bi tudi kar največ hoditi na sprehod. Če pa to ne gre, bi morda poskusili tisti, ki veliko sede za volanom, priti do delovnega mesta peš. -Vek- Od4. 3. do 11. 3. 1977: Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 za občino Kranj; Pipp Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; Čop Boris, dipl. vet., Lesce, Dacarjeva 5, telefon 75-606 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske ZAHVALA Ob smrt i našega ljubega ata Lojzeta Kalana ki nam ga je usoda tako nenadoma Ugrabila, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izkazali sočutje, delovnim tovarišem iz tovarne Tekstilindus in njegovim kolegom gasilcem za lepe nagrobne besede in zadnje spremstvo, Institutu Golnik, Servisnemu podjetju Kranj, Gorenjskemu tisku in Kleparstvu Trampuž. Najlepša zahvala gospodu župniku iz Šmartina za zadnji obred, darovalcem cvetja, pevcem, sosedom, pogrebeem in vsem, ki ste nam ob težki uri stali ob strani. KALANOVI Tudi pri nas že imamo »pokopališča« za avtomobile. Zal pa na dokaj neprimernih mestih. Prvi posne t ejt našega fotoreporterja je iz bližine ceste, ki pelje iz Gorij proti znanemu zimskemu športnemu središču Zatrniku, drugi pa iz kranjskega sejmišča. Torej bo vsekakor potrebno poskrbeti tudi za posebno urejena odlagališča »pločevinastih škatel«.(-jg) - Foto: F. Perdan Torek - i. marca 1977 Glas — 15. stran Doslej največji uspeh Križaja iEVJ^^O - v tem znanem japonskem r »mskoiportnem središču se je s slalomom in veleslalomom začel drugi del tekmovanj " w?°^ "vetovni alpski pokal. Torej vso najboljšo svetovno elito alpskih smučarjev tn smucark) med katerimi je kot edini Ju-n°lu?,? tudi B<>ian Križaj, so videli tudi ijunitelji smučanja v deželi vzhajajočega sonca. Čeprav so imeli kup težav z novim snegom in pravim snežnim metežem, so vseeno spravili pod streho moSko in žensko veleslalomsko in slalomsko prcskuS-njo. P|-av moški slalom pa je Križaju tokrat prinesel enega največjih uspehov, odkar po evropskem mladinskem naslovu počasi in vztrajno i ? mefi naJvečje mojstre slalomskih in vele-siaiomskih vratic. Bojan je za razliko od prvega nastopa na Japonskem v veleslalomu, v drugem, slalomu, dosegel tisto, kar so mnogi od njega pričakovali in nekateri najholj zagrizeni nenazadnje tudi zahtevali. K ot vse kaže, je tudi sla'omu našel samega sebe. V nedeljski tekmi Je 8 Šestim mestom dokazal, da so bila vsa na- Vsakemu nekaj KRANJSKA GORA - Domače športno aruitvo tukajšnje osnovne šole je bilo na smučiščih Vitranca organizator letošnjega gorenjskega prvenstva osnovnih šol v sla-,mu- v vseh starostnih skupinah - od cicibanov do starejših pionirjev - je nastopno nad 200 »mladih mojstrov« velesla-lonjskih vratic. Med to druščino je bilo Že nekaj prekaljenih tekmovalcev. Pohvaliti je treba vse, tudi tiste, so pristali na zadnjih mestih. Največ so dosegli učenci gorenjske metropole, ostalo pa so pobrali Ločani, Tržičani in Jeseničani, tako da je res dobil vsak nekaj. Rezultati - cicibanke: 1. Dežman 1:01,34, 2. Tomažič (obe Kranj) 1:04,18, 3. Jugovic 1:04,38, 4. Kokal (obe Sk. Loka) 1:04,52 , 5. Krznarič (Jesenice) 1:08,54; cicibani: 1. 2van (Jesenice) 58,47, 2. Likozar 59:57, 3. Peneš (oba Kranj) 1:00,12, 4. Robič (Jesenice) 1:01,77, 5. Krapež (Tržič) 1:01,90; mlajši pionirke: 1. Krek 1:02,95, 2. Kalan (obe Sk. Loka) 1:03,49, 3. Kune (Jesenice) 1:04,28, 4. Mihelič (Kranj) 1:06,61, 5. Kalan (Sk. Loka) 1:05,71; mlajši pionirji: 1. Oblak (Jesenice) 1:02,97, 2. Krampi (Kranj) 1:04,15, 3. Pire (Jesenice) 1:04,18, 4. Jerman (Kranj) 1:04,45, 5. Ravnik (Jesenice) 1:04,56; starejše pionirke: 1. Likozar 1:01,33, 2. Blažič (obe Kranj) 1:02,72, 3. Pehare (Tržič) 1:02,78, 4. Vesek (Jesenice) 1:03,20, 5. Porenta (Škofja Loka) 1:03,54; starejši pionirji: 1. Podrekar (Jesenice) 1:01,03, 2. Grašič (Kranj) 1:01,11, 3. Svab (Tržič) 1:02,87, 4. Sorli (Kranj) 1:04,18, 5. Noč (Radovljica) 1:04,16. -d h Jugoslovanska reprezentanca tretja BUDIMPEŠTA - Jugoslovanska hokejska reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu skupine B na Japonskem, je prejšnji teden nastopila na mednarodnem hokejskem turnirju v Budimpešti. Jugoslovani so na turnirju, na katerem so poleg naše reprezentance nastopile še reprezentance NDR, Romunije in Madžarske zasedli tretje mesto. Naša reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: M. Zbontar, Lomovšek, S. Košir, Kumar, Kavec, Hafner, F. Zbon-a tar, Savič, Ščap, Beravs, Lepša, Puterle, S. Košir, Renaud, Klemene, M. Jan, Pavlic, Z. Suvak. Bila je na turnirju poražena od NDR (0:7) in Romunije (3:4), premagala pa je svoje neposredne tekmece na svetovnem prvenstvu Madžare (5:3). Čeprav Jugoslovani niso prikazali preveč dobre igre, bi lahko z malo več sreče in spretnosti napadalcev pred nasprotnikovimi vrati zasedli drugo mesto. Jugoslovani so z Romuni izgubili minimalno, vendar so po drugi tretjini še vodili. Naša reprezentanca je nastopila tudi precej oslabljena. Manjkali so štirje ključni igralci in sicer brata Hiti, Poljanšek in Smolej. Prav odsotnost zadnjih dveh se je močno poznala, saj sta oba jeseniška napada tako delovala precej neuigrano. Kavec in Pavlic, pozneje tudi Z. Suvak, kateremu je bil to prvi uradni nastop za našo reprezentanco, se tako hitro pač niso mogli dobro znajti v napadu, v katerem še nikoli niso igrali. Vsekakor pa z nastopom naše reprezentance ne smemo biti preveč zadovoljni. Kot vsa prejšnja leta je tudi letos največ težav z obrambo. Obrambni igralci zelo nihajo v formi in Se prepočasni so. Tudi napadalci niso v najboljši formi. Napadalci so si pripravili zelo veliko priložnosti za zadetek, izkoristili pa so jih precej premalo. Zelo slabo pa v svoji obrambni tretjini sodelujejo z branilci. Na tem turnirju sta •e spet najbolj izkazala oba vratarja. Do svetovnega prvenstva je ostalo Se zelo malo časa. In naši reprezentantje bodo do odhoda morali še precej vaditi, če bodo hoteli na Japonskem dostojno zastopati jugoslovanski hokej.