Številka 195 TRST, v četrtek 16. julija 1908 Tečaj XXXIII ■■■ IZHAJA VSAKI DAN — tedl «fa nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 8 nvč. (6 stot.) v mnogih •obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Peten, Postojni, Sežani, NabreŽini, Sv. Lncgi, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. GENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, owmrtnif.fi, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le npravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moć I NAROČNINA ZNAŠA ^ aa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Zutiklu s« MtoUate lalanj« ,t»Z>n»qilTI" »Un*: «« letu K 5*20, vol leta 3 OO ^ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- ▼ana pisma ao ao sprejemajo lo rokopisi so M vračsje. Naročnino, oglase in reklamacijejs pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galatti 18 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcU« lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti fifc. 18. FoStno-hranllnllnl ra*un St 841 652. TELEFOfl It 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Nemfičina izključena s vsealovanske-ga kongresa v Pragi, PRAGA 15. Češki listi konstatujejo z zadovoljstvom, da je na vseslovanskem kongresu popolnoma izključen nemški jezik kakor občevalni jezik, mesto njega se rabi v slučajih francoščina. Potovanje kralje Petra v inozemstvo. DUNAJ 15. Dopisnik „N. Fr. Presse" v Berolinu je zvedel iz diplomati čnega vira, da niso politični odnošaji t Srbiji Še taki, da bi se moglo misliti n kak obisk ■ evropskih dvorov. Srbska vlada meni, da bi kralja vs-prejeli ca dunajskem đvoiu, toda to ni eedaj možno iz razloga, ker ni še skupščina odo* brila trgovinsko pogodbo z Avstro Ogrsko. Sicer se pa srbska vlada ni če glede obiska kralja Petra pričela pogajati z dunajskim dvorom. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 15. Sobranje je brez sprememb vgprejelo adreso na pre&tolni govor. Adresa je bila danes izročena knezu. Sifeski cerkveni kongres. KARLOVCI 15. Kongres srbske cerkve je sklican na 28. t. m. Vlada je ekspresno poslala reskript. Listi pravijo, da ni prebivalstvo zadovoljno b pravosodnim ministrom dr. Giintberom kakor kraljevim komisarjem. Srbi bi raje videli grofa Batthyanny-ja, ki umeje srbski in se bavi s srbskimi vprašanji. Načrt portugalske civilne liste. LIZBONA 15. Zbornica je z veliko veČino odobrila člene 2, 3 in 4 zakonskega načrta tiče čega se civilne liste. Potovanje princa Valežkega v Kanado. LONDON 15. Princ Valeški je danes zjutraj odpotoval v Port^moutb, odkoder se na novem križarju „Indomitable" ukrca v Kanado. Angleški prestolonaslednik se udeleži v QuebeLu 300-letnice obstanka mesta. H Sestanek carja in Fallieresa. PETROGRAD 15. „Rječ" poroča, da ne bo ministerski predsednik Stolipin prisoten ca Bestaoku carja in Fallieresa v Revalu. Navzoči bodo samo minister za unanje stvari I/rolski, minister carske hiše baron Friderika in minister vojne mornarice Dikov. Iz Maroka. PARIZ 15. Iz Biserte poročajo, da je en bata'i j on 4. polka strelcev odposlan v Zalamernio v ojačenje čet na alžirsko-maro-ski meji. Iz Perzije. TEBRIS 15. Od včeraj popoludne ob-6treljarajo vojaki poslopje „endšumenov" in mestni del Umirahis. Izgube se na obeb straneh prikrivajo. Zeppelinov zrakoplov. FRIEDERICHSHAFEN 15. Zcppelinov zrakoplov se ni mogel danes dvigniti v zrak, ker 6e je nekoliko poškodoval. Rusija. Nove smrtne obsodbe. BEROLIN 15. Iz Lodza javljajo, da je bilo zopet sedem oseb obsojenih na smrt. Zarote v Sosnovicah ni bilo. VARŠAVA 15. V Sosnovicah se areto-vaoja in izgoni nadaljujejo. Do sedaj so zaprli 130, izgnali pa nad 300 oseb. Ruski uradni brzojavni urad zagotovlja, da ti izgoni niso v zvezi z zaroto proti carju. Dunaj 15. Glasom brzojavne vesti ie vojna ladija „Fran Josip I" prispela v Če mulpo, kjer ostane 7 do 8 dni, vojna ladija „Leopard" pa v Jokohamo, kjer ostane 3 do 4 tedne. Na ladijah vse zdravo. Pariz 15. V Cruti (dep. Gers) je sedem mladih ljudi povodom narodnega praznika poskušalo ustreliti iz starega topa. Top ce je razpočil in vseh sedem oseb je bilo smrtno-nevarno ranjenih. Drazdane 15. Sredi meseca avgusta se bo vršil tukaj kongres esperantiitov. Protektorat je prevzel kralj Friderik Avgust. Doslej se je priglasilo 3000 udeležnikov. Bukareit 15. Ministerski predsednik Sturdza je danes zjutraj odpotoval na Dunaj oziroma v Karlove vari. S pripravljalnega slovanskega shoda v Pragi. (Dopis iz Prage). Delegati vse slovanske rodbine se naha-;jajo v matički Pragi, kjer so posvetovanja £e j v polnem teku. V ponedeljek — kakor smo i že brzojavno sporočili — je bil slavnostni jvsprejem vseh delegatov v zgodovinski Staro-mestni posvetovalnici. Ta slavnostni akt je bil kar naj impozantne ji. Vsi so z napetostjo in navdušenjem poslušali govornike, govoreče vvseh slovanskih jezikih. Vsi govorniki so se izjavili za ravnopravnost vseh slovanskah narodov in za njihovo demokratizacijo. Dr Kramar, ki je povzel besedo po pozdravu praškega župana dr. GroSa, je govoril ▼ vseh slovanskih jezikih. Vroči in pre pričevalni ton Kramarovega govora je vplival kakor neko prorokovanje o lepši bodočnosti Slovanstva. Govorili so za njim MichBjl Va ailjevič Krasovskij, člen ruskega sovjeta in predsednik ruske delegacije v Pragi; Vasilij Alesejevič M a k 1 a k o v, člen ruske dume; Roman D m o w s k i, predsednik Pol-skega kola v ruski dumi ; dr. D u d y k j e v i 5, gališki Rus; proi. GerŠić člen srbskega državnega sveta ; B o b č e v, bivši bolgarski minister; za Hrvate je govoril državni posl. in pisatelj đr. Tresić-PaviČić in slednjič za Slovence — da posnamemo be sede „Nar. Listov" — simpatični in naČeškem že davno popularni ljubljanski župan, drž. poslanec Ivan Hribar, ki je presenetil zborovanje s tem, da je enako gladko govoril češki, ruski in polski jezik, kakor svojo materinščino. Govor dr Kramara — umotvor svoje vrste — je v širokih potezah Skiciral ves pomen slovanskega gibanja. V češkem delu Bvojega govora je on povdarjal, da smo se zavedli dejstva, da se useda jednega slovanskega naroda ne daja odtrgati od drugega; da z poslabšanjem jednega se odpira skupnemu sovražniku pot k drugemu; da proti kulturnemu in ekonomičnemu napredku silnih in močnih je možno zoperstavljati se na eni strani le s kulturnim in ekonomičnim o jačanjem vsakega slovanskega naroda, izlasti pa onih, ki morajo odbijati najsilnejši napad sovražnika, stoječi na sprednji straži Slovanstva, na drugi strani pa z intenzivnim negovanjem vsega, kar nas more kulturno in ekonomično združevati ob absolutni, brezpogojni duševni solidarnosti vseh slovanskih narodov. Jednakost vseh slov. narodov, svoboda vsakega od njih za kulturno in gospodarsko razvijanje in resnično bratstvo z dejanji in ne le z besedami: to so velika načela Slovanstva. PODLISTEK. Signal. Spisal V. M. GARŠIN. (I/ ruskega.) To je bilo poleti; delo ni bilo težko; ni bilo treba kidati snega. In tudi vlaki so bili redki na tej progi; Semjon je obhodil TB&ki dan svoji dve versti, izkušal priviti tu in tam kak vijak, porahljal gramoz, pogledal po ceveh za vodo in šel potem domov, opravljat Bvoje gospodarstvo. Pri gospodarstvu pa mu je stala le ena ovira napoti: karkoli je hotel začeti, vsako stvar je bilo treba predložiti potnemu mojstru, Id jo je javil zopet načelniku proge, predno je prišla potem prošnja zopet nazaj, je bil 2e tndi minul čas. — Semjon in njegova žena sta se pričela celo dolgočasiti. Pretekla sta tako kaka dva meseca; Semjon se je seznanil polagoma s svojima sosedoma, železniškima čuvajema. Eden je bil sivolas starček, ki je imel iti vsak čas v pokoj ; komaj da je Še mogel prilezti iz čuvajnice, njegova žena je hodila zanj po progi. — Drugi čuvaj, gor proti postaji, je bil mlad človek, na zunaj slok in koščen. Prvikrat sta se srečala, on in Semjon, na železniškem nasipu, na pol pota med čuvajnicams, ko sta šla pogledat po progi. — Semjon je prvi privzdignil čepico in se priklonil. »Bog s teboj, sosed," je rekel. Sosed ga je postrani pogledal, odvrnil tiho: rDober dan," se obrnil in fiel svojo pot. — Pozneje sta se srečali ženski. Semjo-nova Arina je prva pozdravila sosedo; a ta i3totako ni hotela govoriti in je kmalu šla naprej. — Nekega dne jo je srečal Semjon: „Kako to, mlada ženska," je vprašal, da je tvoj mož tako malobeseden ?" Žena je najprvo molčala in potem je nakratko rekla: „O čem pa najj govori s teboj ? Vsak ima svoje.,. Zlogom!" Pretekel je tako mesec, in slednjič sta se seznanila. Ko sta se srečala na progi, Semjon in Vasilij, sta se usedla kraj nasipa, pokadila skupaj pipico in si pripovedovala o Govornik se je spomnil naprej nenavzo-čih poznanjskih Poljakov, Slovakov in lu-žiških Srbov, ki niso mogli priti iz važnih razlogov. Potem je pozdravljal odposlance posamičnih slov. narodov v njihovi materinščini. Naprej je pozdravil Slovence z besedami: „Prisrčno pozdravljamo brate Slovence in iz srca jim želimo vsi, da bi tudi nadalje ostali trden in neporušen jez proti nemškemu navalu k A d rij i!" Srbe in Hrvate je pozdravil kakor pred-bojevnike Slovanstva na Balkanu. Jednako pozdravljal je delegate drugih slovanskih plemen. Izlasti pa se je po pragmatični znamenitosti visoko dvignil Kramarev nagovor na ruskfe delegate. Ponovil je misli iz svojih prejšnjih splošnih izvajanj o misiji Slovanstva. — Vi prihajate — je rekel govornik Rusom —, ne da bi napovedovali boj in sovražtvo proti komurkoli, marveč prinašate vejico miru vsem slovanskim narodom in vsem onim drugim narodom, ki se zadovoljujejo se svojim in nočejo sezati po tem, kar nam Slovanom gre po zakonu in pravu. Na shodu našem nočemo in ne smemo se umešavati v notranje stvari kake države ! Vse, kar moremo in hočemo napraviti, je, da bi se ideja slovanske vzajemnosti in slovanskega bratstva ojačila, uglobila in zapustila globoke korenine v srcu vsega Slovanstva. Hočemo, da bi postalo splošno prepričanje vsega Slovanstva, da le s priznavanjem svobodnega kulturnega in narodnega razvoja je možno razrešiti spore med posamičnimi slovanskimi naredi; hočemo, da bi se našla sredstva, ki bi slovansko vzajemnost izvajala v praktičnem življenja, bodi kulturnem, bodi gospodarskem. Nočemo ničesar druzega, nego da bi vsi Slovani čutili, da imamo skupne realne interese, da so slovanski rarodi jedan velik organizem, katerega življenska zmožnost je v nevarnosti, ako vsahne jedna ali druga njegova veja. V češkem zaključku je rekel dr. Kramar : Mi prinašamo svetu mir in ljubezen, mi nočemo strmoglavljati prestolov, razbijati držav, ne: mi hočemo le čutiti kakor velika jednota, združena po skupnih kulturnih interesih, da razdeljeni in razdraženi ne bi podlegli drug za drugim pristisku močno organizirane in sistematične kulturne in gospodarske ekspanzije. V istem vzne&enem tonu, zavzeti za enakost in svobodo, so govorili tudi drugi gori omenjeni govorniki. V največi meri pomembno pa je, da so se ruski in poljski govorniki strinjali v istih idejah slovanske demokracije. — Slovenski delegat Ivan Hribar je — kakor smo že omenili — govoril v vseh slovanskih jezikib. Cehe je s pravico imenoval učitelje nas Siovencev. Vspodbujal je k vzajemnosti in bratstvu sklicevaje se na znano italijansko geslo : Siamo tutti uu intera fa-miglia! Naravnost hieratično je završil svoj govor v ruskem jeziku z besedami: „Želim si le, da bi po zvršetka posvetovanj mogel za-klicati: Moj Bog, zahval j en bodi, ker dano mi je bilo videti bodočnost Slovanstva in videti spas Slovanstva in sedaj lahko umrem /" Ta otvoritvena seja se je zaključila ob splošno-vznešenem razpoloženju ter odprla najljepšo perspektivo za nadaljne razprave, ki naj ustvarijo temeljfe za boljšo bodočnost Slovanstva ! * * Na slovanskem kongresu v Pragi se vršijo razprave o sledečih predmetih: 1) Vse* slovanska razstava v Moskvi; referent Čeh ravnatelj dr. Jaroslav Preis. — 2) Turistika svojem dosedanjem življenju in svojih razmerah, govorila o tem in onem. Vasilij je večjidel molčal in Semjon je pripovedoval o svoji rojstni vaei, o vojski... „O koliko hudega, koliko revščine sem moral prestati v svojem Življenju," je dejal tedaj „in moji dnovi so, Bog to ve, šteti. Da, Gospod ni dal sreče. Če Bog komu kako usodo vnaprej določi, potem tudi ostane pri tem. Tako je bratec, Vasilij Stepanič." In Vasilij Stepanič je iztrkal svojo pipico na tračnici, se vzdignil in rekel: „Ne usoda raztrga moje in tvoje življenje, ampak ljudje ga raztrgajo. Ni je na svetu živali, ki bi bila bolj roparska in hujša od človeka. Volk volka ne požre, človek pa požre svojega bližnjika pri živem telesu." »No, bratec, volk že požre volks, tega ne reci." „Tu imamo, zdaj se celo spotika ob besedo in govori. In vendar, ni ga krutej&ega bitja. Ko bi ne bilo nečloveške hudobnosti in požrelnosti, potem bi se 2e dalo živeti. Vsak preži na najngođnejši trenutek, ds te more zgrabiti pri živem mesu, pograbiti košček, ti odreti kož°." izlasti dijaštva v slovanskih deželah ; referent Čeha dr. Vratislav Černy in posl. V. Klo-tač. — 3) Prirejevanje ekskurzij ruskih kmetovalcev v slovanske deželo. Referent dr. Viškovsky, tajnik poljedelskega sveta. — 4) Razširjenje sokolske organizacije na vse slovanske dežele. Referent starosta čeških Sc-kolov dr. I. Scheiner. — 5) Ustanovitev vse-slovanske banke. Referent dr. Jar. Preis in ljublj. župan Ivan Hribar. — 6) Organizacija kulturnih društev in ljudske vzgoje. Referent dvorni svetnik dr. J. Celakovsky. predsednik „Narodnega sveta". S tem referatom se istočasno poda referat o ustanovitvi skupnega knjigarskega tržišča: govorila bosta slov. delegat Andr. Gabršček in prof. F. Taborsky. — 7) Ureditev stalnega zbora delegatov slovanskih narodov in organizovanje slovanskega novinarstva. Referent posl. dr. Kramar skupno s zastopniki slovanske žurnalistike. — 8) Posvetovanje v bodočem slovanskem kongresu. * * * Kongres je v torek pričel svoje delovanje Predsednikom je bil izvoljen posl. dr. Krama*, podpredsedniki pa Krasovski, Zilinski, Hribar, Bsbič-Gjalski, Geršič in Bobčev. Ge neralnim tajnikom je bil izvoljen Vatroslav Cerny, zapisnikarji so r Sviatovski, Potočki, Vošnjak, Lorković, Balzjak in Kalinka. Dr. Kramar je na to predložil poslovnik kongresa. Sklenilo se je, da se v plenarnih sejah najprej prečitajo referati, o katerih se bo potem razpravljalo posebej v narodnih sekcijah. In še le potem se bo o njih debatiralo v plenarnih Eejah. Prva razprava je bilja v torek o vseslovanski razstavi v Moskvi. Misel je bila sprožena že leta 1896 po etnografski razstavi v Pragi. Organizacija za to razstavo ima biti po narodih. Vsak narod izloži posebej po sledečih grupah : kultura, etnogratia, slovstvo, obrt, industrija, gospodarstvo, socijalna ureditev, šolstvo, zgodovina, inženirstvo, arhitektura in trgovina. Razstava se bo vršila leta 1911 v Moški. Akcijo pri pojedinih narodih imajo voditi narodne akcije, ki jih je treba takoj izvoliti. Drugi referat se je tikal slovanske tu-ristike. Ustanoviti se ima zveza vseh slovanskih turističnih korporacij in prirejati se imajo vzajemni ali skupni izleti. * * * Kongres se je razdelil v štiri skupine : češko, poljsko, rusko in jugoslovansko. Načelnikom jugoslovanske skupine je izvoljen Ivan Hribar, njegovim namestnikom pa Bolgar Bobčev. Politične homatije v Srbiji. (Razgovor /. odličnim srbskim politikom.) Jednemu naših sotrudnikov je bila pri -lika, da se je predvčerajnjim razgovarjal z nekim veleuglednim politikom iz Srbije, ki je bil na potovanju preko našega mest?. Razgovor se je seveda zasukal tudi na sedanje politične razmere v Srbiji, katere je srbski politik (naprošeni smo, da ne iznašamo v javnost njegovega imena) nazval „vrlo pogibeljnim i previše dugim trzavicama". — Mislite-li, je vprašal naš so trud ni k, da se sedanja kabinetska kriza skoro reši ? — Da, kabinetska kriza, ali našim političnim homatijam ne bo še kraja. A to je ravno glavno. Velimirović, Milanović, Milo-slavljević — to so vam razna imena, morda tudi razni programi, ali ko se preide k delu, vskrsne zopet duh, ki j e v o d i 1 PašiVevo vlado. Pri nas ne gre za trgovinski dogovor Semjon se je zamislil. „Ne vem tega, brat," je rekel. „Mogoče, da je tako, a če tudi je tako, je to od Boga tako namenjeno." „Če je stvar taka," je rekel Vasilij, m potem se nimam ničesar pogovoriti s teboj. Ce se hoče vsako grdobijo zvaliti na Boga, sam pa sedeti in trpeti, potem se, prijatelj, to ne pravi biti človek, ampak živina. Tu imaš moje mnenje." Zasukal se je in šel, ne da bi pozdravil. Tedaj je vi tal tudi Semjon. „Sosed," je zaklical, »zakaj ae ježiš ?" A sosed se ni ozrl, šel je naprej. Dolgo je gledal Semjon za njim, dokler ni izginil Vasilij za ovinkom. Ko je prišel domov, je rekel Semjon svoji ženi: „No, Arina, soseda imava, a je strup, ne pa človek. ' A skregana radi tega nista bila ; zopet sta se srečala in pričela govoriti ko preje in vedno zopet o isti stvari. „Ejj, brat, ko bi ljudje ne bili... ne bi čepela midva tukaj v teh čuvajnicah," je govoril Vasilij. Kaj pa je na teh čuvajnicah... nič ne de, se že živi." (Dalje.) Strnn i i »EDINOS F« Stv. 195 V Trsfcrv dne IG. julija 1908 z A '<-». i. 1 .a] in ižo prc tolrna- sami sebi! Da, tudi naša domača politika £lcdDik i.J Np*tf a ke tare druga bolezen, (boluje na istej hibi. Mi mislimo, da je to H ie : neiV.kušnu it • vedenju nadutost V:8!abrst, ako govorimo: bolan sem, moram se r--c.ii.j-. a ju svoje m >či in \rednosti, to je : !ečit; : sla!) sem, moram se ojačiti... pak pe-ItbL " .islie-io presojanje položaja. ! varno, pevamo. Bilo bi bolje, da trezneje Mir o je samo r et let od krvavega 29. , ddamo in... delamo! J. J. maia (odata^lienje in uničen e dinastije Obre- ! ' Avstrijska poslanska zbornica. no. ?c~v) in doživeli &mo že štiri skupščine! Ta poslednja ni riti počela še delovati, a že se govori zopet o novih volitvah. Predstavite si eedai naš priprosti poljedelski nr-.rod, ki je do včeraj noč in dan bd-1 ob svoji puški i j jatagana, ki še danes nima ni ljudskih šol, ri dobrih komunikacijskih sred.fev, da bi se d.ignil na višo stopinjo kulture. In ta narod kl čejo po petih letih — po oni tragediji, ki ga je prehvapila in pretresla — vpetič t:i volišče, ki je vrtinec najnižih strasti. To volitve no osveščujejo naroda, ampak ga dem oralizu j e j o ! Po mestih se gospoda delijo na staro-radikale, mladoradikale, samostalce, demo-1 krate itd. V zadnjem času so bili na vladi starorađikali, ki jih vodi Pašić. Oa je moral vzdržati najhujo borbo, ki je bili naravna posledica vladavine kralja Petra : ekonomsko, ali bolje rečeno: prikrito politično vojno zAvstro-Ogrsko. Ta boj je dovršil, vsaj navidezno, s poznanim trgovinskim dogovorom! Ali sedaj se dvigajo Pa-šićevi nasprotniki in ga hočejo končno zrušiti, ker da je izdal srbske interese. V resnici je trgovinski dogovor le forma, momentanna causa beli i, ker opozicijo vodi v glavnem žeija, da — pride do vlade. Bo-li poslednja mečneja od dosedanje vlade, bi-li bila bolja od te, ako bi bila ona morala voditi gori omenjeno borbo — to je drugo vprašanje. Kritika je vsakako prijetneja, ker ne nosi odgovornosti. Ali trebalo je presoditi splošne razmere, prave sile naroda, njegovo sposob nost za tako borbo in marsikaj druzega, pak temu primerno delati. Ako se vse to jemlje v obzir, je P a š i c vsakako izvojeval častno zmago. Njegova vlada in njegova stranka sta ipak imeli jedno temno stran : okolo njega so zarotniki od 29. maja imeli preveč vpliva. Njihova volja je celo ne enkrat prestopala tudi prag Konaka, a kralj — dobrodušen in blag — se jim ni znal izogniti. Daleč bi me zavelo, ako bi vam pripovedoval o vplivu, ki ga imajo za* rotniki v vsej srbski notranji politiki. Med njimi je tudi patrijotov, ali v njih prevladuje politika nadutosti in prevzetnosti. Njim je pripisati naše nepovoljno stanje v akciji za DUNAJ 15. Zbornica je sklenila o me* iioiaci.^kem zakonu preiti v specijalno d s bato. — Zbornica je tudi v specijalni debati vspr jela meliiorac'j&ki z .kon, Na to je zbor r.:ca i ričela razpravljati zakonski načrt glede odsbodn n radi avtomobilskih nezgod. Pravosodni minister Klein je zbornici priporočal, naj vsprejmezaken v obliki, kakor ga predlaga gospodska zbornica. Debata je dospela do zaključnega govora poročevalca, nakar je bila razprava prekinjena in seja zaključena. DUNAJ 15. V poslanski zbornici je pod. dr. L:cht stavil predlog, v katerorn poživlja vlado, naj nemudoma prične z Združenimi državami pogajanja radi sklepa trgovin-sko-politične reprocitetne pogodbe. Volitve v delegacijo. DUNAJ 15. Na izredni seji poslanske zbornice, ki se je vršila nocoj, so bili izvoljeni delegatje. Za Štajersko &ta bila izvoljena poslanca Korošec in Morsey, namestnik Na-gele ; za Kranjsko: Šusteršič, namestnik Krek; za Istro: Ri zi, namestnik Bartoli; za Gorico Fon, namestnik Gregorčič ; za Tret: Pittoni, namestnik Scabar; za Tirolsko: Gentili i a Schraffi, namestnik Kienzl; za Predarelsko: Thurnher, namestnik Losor. Železniški odsek. DUNAJ 15. Železniški odsek je vsprejel vladno predlogo glede podržavljenja češke severn9 železnice z dodatnim členom p osi. Pergelta, da se ima uprava državnih železnic do svojedobne zakonite ureditve ob spopol-njevanju službenih mest v krajih, koder teče češka severna železnica, ozirati na pripadnike obeh narodnosti. Interpelacija posl. Mandića o germanizaciji na Primorskem. V seji poslanske zbornice dne 14. t. m. je državni poslanec prof. M a n d i ć in drugovi izročil interpelacijo na ministerskega predsednika in na skupno vlado glede germanizacije Slovanov in Italijanov na Primorskem potom c. kr. javnih uradov, s pomočjo ljudskih in srednjih nemških šol, privatnih in državnih podjetij, državnih železnic itd. osvobojenje Stare S r b i j e in M a k e d o- J . ^fpeIaS!j* nosi. PodP» 50 , hrvatskih, nije, a njihova drzna in otroška igra je fi™**™** Ce5klh » f.» 1» J a ns k i h držav- »nih poslancev; podpisali so 30 namreč toliko vedla nasproti velesil na Naši bavili ljudje na-s tem ve- kriva po velikem delu današnjim motnim od-nošajem s Črno Goro. Zato opozicija zopet nima prav, da tako neusmiljeno bije po Pašiću. Ne radi njega, ker vse srbstvo bi se radovalo, ako bi se na čelu ministerstva pojavil kak srbski Bismarck ali Cavour, ampak radi razmer v deželi in na Balkanu, ki zahtevajo od srdskih javnih ljudi, da mirneje in trezneje rešavajo domača vprašanja... — Kako se bo Srbija preporojeni akciji Balkanu? — Saj me vi umejeta ! hajajo malo časa, da bi se levažnim splošnim vprašanjem, kajti, sedaj se dela na to, da se v Belemgradu potisnejo v kot neki politiki, a da njihova mesta zasedejo ljudje, katere narod pozna le kakor pasivne opozicijonalce. Dosedanja vlada je težko zmagovala svoje dolžnosti v vnanji politiki, ker so jej domači opozicijonalci metali polena pod noge. Nova vlada, ako jo sestavijo novi ljudje, bo neizskušena, prvo letoe (ako s vzdrži) naduta; a tudi ona bo imela svojo neizprosno opozicijo. Ob takih prilikah je seveda težko ustvarjati nove trgovske zveze v ■vetu; težko je misliti na povzdiganje domačega poljedelstva in industrije ; težko otvar-jati nove poti naši kulturi in blagostanju. A vse to znači nemožnost, da bi v najbližji internacijonalni politiki igrali ono ulogo, ki nam jo je namenila zgodovina in usoda. Ako pazno spremljate evropsko politiko, opažate, da se o Balkanu odločuje, ne da bi se o čem vpraševalo Balkance same. Mi smo še pod raznim varuštvom, kakor da nismo odrasli. Pa tudi re3 nismo politično dorasli, ko v petih letih nismo rešili niti najmanji del nacijonalnega programa. Po 29. maju 1903 se je vrgla iz Belegagrada parola, da Srbija bodi Piemont Srbstva 1 Pak ? Evo, novine pravijo, da smo v, očigled vojni z Bolgarsko, s Črnogoro smo v razprtiji kakor da so v Črnig ori Turki, a ne naši vrli bratje Črnogorci itd. — Preveč ste pesimist, gospod! Preživeli smo še hujih časov, pa naB vendar niso uničili! Pride dan--- — Jaz pesimist in Vaš „Pride dan..." Ne velja tako. Mi ju?,ni Slovani preveč pe-vamo, a malo mislimo in — delamo. Čemu pevamo vedno pesmi svoji moči, ko smo igračka v rokah vsakogar ? ! Čemu pevamo slogi, ko nas povsodi zastruplja bratski razdor P Kako da pevamo svoji bodočnosti, ko je ne znamo pripraviti ?! Bodimo torej iskreni vsaj sami sebi! Da, še je čas in treba, da verujemo v svojo bodočnost; ali za to treba mnogo več, nego li pesmi, treba iskrenosti, jeklene volje, vstrajnosti in dela...! Poslovil sem se od svojega odličnega vprašanca ter se mu zahvalil, da mi je au-geriral veliko resnic : bodimo iskreni ' laško-liberalni poslanci, kolikor poslanci laške 1 ljudske stranke iz Primorskega in Tridentin-skega. Ta interpelacija, katero prinesemo še doslovno, je zlasti znamenita za to9 ker je to prvi skupni nastop primorskih Slovanov in Italijanov proti germanizatoričnomu navalu. Upamo, da ne ostane pri tem prvem koraka. Le tako se ubranimo skupni ne-varnosti! Poslanec prof Mandić in tov. so vložili Se drugo interpelacijo v hrvatskem jeziku na trgovinskega ministra radi ignoriranja in omalovaževanja hrvatskega in slovenskega jezika v nadpisih, pečatih in tiskovinah na centralni pošti v Trstu in na poštno-brzojav-nih uradih Primorskega v obče, zlasti pa v Trstu. Hrvatska. Glas madjarskega lista o ogrsko-hrvatsksm sporu. „Figetlen Magyaroztzag" napada 'v nekem članku o Hrvatski in Ogrski sedanjo vlado in pravi, da sta dr. Wekerle in njegov trabant Szterenyi kriva, da je prišlo do spora. Szterenyi je napravil največo pogreško s tem da je predložil take pragmatike. Wekerlova politika ▼ Hrvatski kopiči eno pogreško na drugo. Nov vsliki župan. Kakor poročajo hrvatski listi, bo v kratkem imenovan velikim županom ličko-krbav-skim zagrebški podžapan Zvonimir Žepić. Rusija. Poljsko šolo v ruski Poljski. Kakor poročajo iz Varšave, dovolila je vlada poljski jezik za poskus v 210 šolah varšavske gubernije. „Zveza ruskih ljudi" se v oglasih grozi z nasiljem, ako bo poljski jezik uveden v šole, izlasti da prične splošen progrom na židovsko [inteligenco v Varšavi. Drobne politične vesti, Posl. Zagorac na Dunaju. Po* slane c brv. sabora Zsgorac je v torek konfe-riral na Dunaju s drž. poslanci Laginjo, Špiučićem, Mandićem, Ivanišenićem in Vuko-vićem o političnem položaju v hrvatskih deželah. Zaradi Komenskega šole na Dunaju. Z Dunaja javljajo od 15. t. m. : V izredni seji občinskega sveta je bila pritožba na upravno in državno sodišče proti znani naredbi naučnega ministra Marcheta odstavljena z dnevnega reda ter se občinski svet sploh ne bo več pečal s to stvarjo, ker je minister Marchet umaknil določbo, da mora izpitom na imenovani češki šoli prisostvovati tudi člen mestnega Šolskega sveta. Jubilejna odlikovanja. Odlikovanja pohodom cesarjeve šestde petletnice vladanja se ne razglasijo 18. avgusta, kakor j je bilo naznanjeno, temveč že le pozneje, ker namestništ^a ne morejo izdelati pravočasno obsežnih imenikov z vsemi podatki. Pač pa se na cesarjev rojstni dan razglasijo odlikovanja v armadi. Odposlanec M i I i č e v i ć. Umrl je v Londonu tamošnji srbski odposlanec dr. ililičevid. Pukojnik je bil še le v 39 letu —j s oje dobe. Mladoturško gibanje in r e-j forma v Makedoniji. „Timea" poroča iz PeUograda, da bo mladoturko gibanje, ki; je zapriče v M ikeio liji, koristilo refor- j umi akciji. Pod pritiskom tega gibanja bo! porta popustljiveja. Dnevne vesti, ! G. župnik Jurizza — na delu!! Iz Ro-: jana nam poročalo o vedenju gosp. župnika ! Jurizze po nedeljski piocesiji reči, ki bi sej njim, ki tega gospoda ne poznaio, zdele, čudne in celo neverjetne, ki se jim pa mi. poznavajoči čudno — uarav rojanskega žup- j nika, prav nič ne čudimo. Ni mu bilo dovolj, da je procesija sama eklatantno dokazala, kako disastrozna je Jurčeva — politika za versko stvar, marveč ee je tudi po procesiji vedel tako, da ni — da se blago izrazimo — povzdigal ugleda svojega stanu pred ljudstvom. Po procesiji je godba salezijanskih fan-tičev svirala od župnišča do spodnjega konca Bojana. Kakor je že navada ob takih prilikah je godbo spremljalo polno otročajev, a na čelu tej „masi" je ponosno korakal — župnik Jurizza!! Sreča za gospoda župnika je bila, da je svirala godba in da so otročaji kričali ker sicer bi bil moral čuti, kaj je govorilo ljudstvo, kar bi mu bilo gotovo pokvarilo veselje in radostno razpoloženje. Najlepše pa pride sedaj : dulcis in fundo. Vstavili so se pred neko gostilno in go3pod župnik se je etabliral za — natakarja. Sam je nosil pivo pred gostilno ob javni ulici svojim solezijanskim godcem ...! In mladi godci so bili hvaležni in so temu svojemu čutstvu dajali izraza z vskliki: „Evviva il parocco Jurizza! Nočemo pisati daljnega komentarja. Ne moremo si pa kaj, da ne bi dali izraza svojemu začujenju na tem, da g. rojanski župnik uživa toliko svobode, dočim se slovenski duhovniki v Trstu ne upajo več obiskovati niti najdostojanstvenijih lokalov, ako se v njih shajajo Blovenski narodni ljudje ! Iz Rojana nam pišejo: Naš dosedanji cerkveni starešina Anton Ferluga — od vseh čislan poštenjak — se je radi zadnjih dogodkov, provzročenih po postopanju župnika Jurizze, odpovedal tej časti. Že radi vzroka, ki je prisilil g. Ferlugo v ta protestni korak, bi smeli misliti, da ni eden zaved°n Bo* jančan se vsprejme te časti, ako bi s1) mu ponudila, kamo li da bi sam aspiriral nanjo. Tem bolj nas je presenetile, ko smo čuli, da nekdo aspirira na to mesto. Za danes kličemo dotičniku le: gleda naj, kaj dela! To pa tem bolj ker vemo iz naj gotovega vira, da tudi nekateri razsodni duhovniki odkrito obsojajo postopanje župnika rojanskega. Jeli možno, da bi ga zaveden slovenski mož hotel reševati iz zagate, v katero je zašel vele-častiti a tudi mnogonepremišljeni g. Jurizza! Sapienti sat. „Trebiciano", „Padriciano" itd. v naših ljudskih Šolah l Na italijanskih ljudskih šolah so v rabi že več let L. Bianchijeve čitanke. To bi ne imelo za nas posebne važnosti; ali slišali smo iz gotove strani, da se jih je uvedlo in sicer prav po nepotrebnem, tudi po nekaterih slovenskih okoličanskih šolah in to kakor pomožno knjigo k naučenju italijanskega jezika. Po nepotrebnem, pravimo, zato, ker imamo za omenjeni pouk že drugo knjigo, ki je v rabi že več let na naših ljudskih šolah in ki prav dobro služi v to, t. j. Valen-tičev „Navod" I. in II. del. Do tukaj bi ailo še vse prav; saj k spopclnenju znanja kakega jezika služi lahko prav dobro vsaka knjiga in to kakor privatna lektira, kakor svobodno čtivo. A v mislih nam je drugo: Imamo v rokah Bian-chi-jevo čitanko, III. del. Zgražali smo se, ko smo se prepričali, da je prešel „Piccolov" duh tudi v šolske knjige, v knjige namenjene v otrokovo izobrazbo. Prelistali smo v naglici knjigo in dobili v oddelku „Nozioni geo-grafiche" (kar bi se prevedlo po naše v prve misli, ideje ali prve znanosti v zemljepisu) nečuvene „spakedranke", narekovane po „governu z lesnega trga" — „Piccolu", ki sistematično pači naša krajevna in sploh vsa slovenska zemljepisna imena. Tako vidimo na strani 82 rečene knjige „Trebiciano", „Padriciano", na str. 84. in 91. „Osiano", na st. 91 nCastagnavizzau, na str. 92 „Piedi-monte", na koncu iste trani se blišči „Tri-corno", „Frigido" itd. itd. To naj bi bila knjiga, namenjena v učenje naši mladini?!! In vendar, knjiga ministersko potrjena, na pročelni strani se glasi jasno: „Aprovirano po visokem c. kr. miniaterstvu za uk in bogo-čaatj e z dekretom 27. julija 1901, St. 17000!!" Ministerstvo Bamo pa še ni toliko krivo na imenovanih „kozlih", a kriv je tisti, ki je knjigo predložil v potrjenje in ki je potrjenje priporočal. A to bi nas konečno tudi še malo brigalo pri vsej gorostasni protizakonitoati, da t r: poen h i; 2 >3 V ?a uk bi knjigi na bila v rabi tudi na naših šolah ! A t iko ? Po čegavi zaslugi se je to z^ol Io ? S čegavim dovoljenjem so se uvelo t;.k • protizakonite knjige v naš"1 sloven-ke I;.:dske š le?! In. ponavljamo, pred seboj im .0 lo eno tako knjigo, t. j. III. del Bia- chi-jeva čitanke. K.-Siio „kozlov" se pa ponavlj n .j-brže še v ostalih štirih berilih ? ! Bianchi-jeve čitanke mora:o bit po?ebuo priljubljene Italijanom, ker jih s p- r k ta prihodnjega šolskega leta uved';c t !i no nekaterih italijanskih šo'ah na Gori k. n, seveda z vsemi „kozli*4 vred. To vest 1 o>:.em-Ijemo iz ,.Piccolo d. Sera" od 10. t. m. v dopisu iz Cer^igna^a. V to pokiicaua višja obla:t naj trebao, da se knjige ščiitijo takih in protizakonitoati in d*i se poten pre zopetno potrjenje c. kr. ministerstva in fcogočastje, a to takoj, da ne pojdi- .0 nove izdaje nepopravijene v tisk! Zahtevam , da se Bianchijeve čitanke odpravijo od š )l^ke rabe saj tako dolgo, dokler se ne p -pravijo vse ved ima rabljene spakedranke, ki se direktna žaljenja našega jezika in naroda! Izlet Slovencev v Prago. Na pre>levi'n;i vprašanja zadnjih dni ponovno odgovar am, da se vrši izlet nepreklicno v četrtek dne 16. julija. Vsem udeležencem dajam s tem na znanje, da vaprejmejo voz se listke od mene osebno na kolodvoru v Ljubljani, ozir. na Jesenicah dne 16. t. m. Or.i udeleženci, ki vstopijo v Ljubljani morajo priti ob V;6 zvečer v hotel Štrukelj, k t-r s? zberemo. Primorski vdeleženci pa morajo o 1-potovati na Jesenice z onim vlakom, ki odhaja iz Trsta drž. kcl. ob 1. uri pop. in moraja čakati na Jesenicah na ljubljanske udeležence, ki odidejo iz Ljubljane ob 7 35 zvečer. Oglašajo se še vedno vdeleženci, ki pa dvomijo o možnosti vdeležitve, ker je rok za priglase ža potekel. Tem bodi pDvcdano. da se je po3krbe!o nekoliko več listkov, nego jo priglašencev; kdor bi se torej še hotel udeležiti, se nam more pripojiti na Jesenicah ali v Ljubljani. Posebno razveaeljivo dejstvo je, da j a med izletniki mnogoštevilno zastopano učitelj-stvo. Udeleženci, ki vstopajo na Jesenicah, naj pazijo, da vstopijo v prave vozove, ki bodo nosili napis „Slovenci na razstavo v Prago", Na svidenje v četrtek dne ltf. t. m. Fran Krašovec. Rojan je ena najvažnejših narodnih postojank na tržaškem ozemlju. Koliko so se že naši narodni nasprotniki trudili, da bi to postojanko uničili! In še skušajo na vse možne, načine da bi uničili v prvi vrsti narodna društva. Osobito proti „Zarji" so delali že pred 10 —12 leti in še danes ne mirujejo. Ravno zadnje dnij smo doživeli oduren pojav sovražtva'proti našemu društvu, ki se mu ne dovoljuje niti to, da bi svojim vrlim Členom izkazalo zadnjo Čast v nedeljo dne 19. t. m. Na zavednem slavnem občinstvu je sedaj, da temu društ?u izkaže svoje simpatije z mnogoštevilno udeležbo na prihodnji prireditvi. — Izlet v Prago na jubilejno razstavo priredi „Trgovsko-obrtno društvo za Goriško1' dne 8.avgusta t.l. Temu izletu pripisujemo veliko gospodarsko važno it. Društvo priredi namreč sestanek s češkimi trgovci v namen, da bi si pridobiti v P r a g i u g o d e n t r g z a naše vino in sadje. V Pragi, na licu mesta, se pouče vinogradniki in sadjarji, kaj zahtjevajo tamošnji običaji, kako blago hočejo in po kakih cenah. Na ta način se preskrbi ugoden eksport naših pridelkov. Velikega poučnega pomena bo za vse vinogradniku tudi nameravani izlet iz Prage v Melnik, kjer se po vzornih vinogradih goji trta, ki daje izborno kapljico, ki jo hranijo v svetovnozna-nih melniških vinskih kleteh. Pričakovati je obile vdeležbe, zlasti ker je cena K HO.— neziatna. Za isto dobe izletniki prosto vožnjo v Prago in nazaj, hrano in stanovanje v Pragi, vstopnino na razstavišče in k raznim koncertom in veselicam. Za živinorejce bo izlasti važen poaet mlekarne, ki preskrbuje skoro v»o prestolnico češko z mlekom in v kateri se molze nad 3000 krav na dan. Razni obrtniki dobijo dovolj zanimivih vzornih izdelkov tako, da nihče ne bi pogrešal posebnostij in izdelkov prve vrs^e v svoji stroki. Zato na noge, kajti tudi zabavni odieki, vsprejemni odseki kakor tudi veselični imajo sedaj polne roke dela, da se pripravi Slovencem čim najsloveBnejši vsprejem, od katerega ponese vsak udeležnik v domovino prijazne spomine in vtise na urice, ki j'h je prebil med bratskimi Čehi. Potovalcem v Prago, ki se udeleže pot ovanja sli kmetijsko-poučne, ali pa vseslovan-sko učiteljske skupine, vabi na konečni važen pogovor v soboto 18. t. m. ob 6. uri pop. v svetoivanski ^Narodni dom". Pepo in Tone. Spuščanja na morja v Lloydovem arsenalu. Včeraj ob 10*55 je bil v Llovdovem arsenalu srečno spuščen na morje 113. par-nik, ki je bil zgrajen v tej ladijedelnici. Novi Llojdov parnik, kateremu je bi! dan ime „Bregenz", je dvojček parnika „Graz", ki od nedavna že pluje na morju, in parnika „Praga'*, ki se ga izroči plorbi za nekoliko dni. Slavnosti so bili prisotni dr. Einz in Loser, brengenški župan oziroma poslanec, in V Trstu, dne 16. julija 1908 ^EDINOST« Stv. 195 Stran 111 zastopniki LloyJa Gospina Kiuz, hči brtg^n-škcga župana, je bi!a kumica. Nova razhod -ja našega lista je v ulici Commerciale št. 12. Odlikovanje. Kanonik spolnega k pitelja pri sv. J istu g. Fran Ko-.ec je imenovan papeževim hišnim prelatom. Dol ovi Avstrc-Ogrske so znašali koicenri prvega p letja 1908 5 milijard 258,934 395 K 14 stot.j dolgovi d žel in kraljestev zastopanih v državnem zboru na Dunaju pa 4 milija d 584.865.298 K 15 stot, skupno tore i 9 n::]i)ard 843,799.693 K 29 stot., zn katere }Q trebj. i lačevati na leto obresti v znesku 394,050.375 K 19 stot. — Srečna Avstrija! __ Tržaška mala kronika. Mali in sinček utonila. Žalostna nezgoda se je zgodila predvčeraišoiem v bližnjem mestu Ižoli. Na letovišču ge je t m nahajala 27 letna gospa Etna Clera roj. Todeschini, žena blagajnu arja pri tukajšnji generalni agenciji od „Rim ione Ad:ialica di Sicmta", g. Josipa Cl. va, s 7 letnim sinom Erne3tom. Gospa se je predvčerajšnjim vo ila po mo.ju blizu nabrežja na m^li bareici, „sandolo". Skupaj z ujo sta bila njen sinček in sedemletna deklica, hčerka njenih najemodajalcev v Ižoli. Iz neznanih vzrokov se je lahka barčica prebrnila in ve&larji bo štrbunknili v morje. Ko so ljudje na nabrežju zapazili nezgodo, so z barkami priveslali na kraj nesreče. Le deklica je bila rešena. Gospa Cleva je bila še živa in poskusili so pri njej umetno dihanje; a zaman, kmalu potem je izdihnila dušo, Truplo njenega deteta so našii še le uro potem na dnu mor a. — Očeta so obvestili o grozni neareči, ki ga je zadela, z vso potrebno previdnostjo. Nesrečnež je takoj odpotoval v Ižolo — na grob svoje rodbinske sreče. Človeška živina. Deklica stara 6 let stanujoča v ul. Carradori št. 15, hči zakonskih Antona in Alojzija Malusa, je bila predvčerajšnjem od nekega moža privabljena v sobico prvega nadstropja in tam zlorabljena. O stvari se je poizvedel« takoj, ker je dete, čim je bil izvršen nad njim ognjusea čio, teklo k materi, jej vse povedalo in pokazalo 12 vinarjev, katere je oni ognjusnež izročil dekletu za — plačilo. Mati se je z lahko umljivim obupom prepričala o resničnosti hčerinih besed in šla na policijo ovadit nezaslišano zverinstvo. Kmalu potem je prišel oče Malusa z dela domov. PoizvedŠi o tem. kar 6e je zgodilo, je tekel, besen radi obupa, dol v prvo nadstropje k najemnici, imenom Čeme. Ista je povedala, da stanuje pri njej mož, ki je natakar in ki se imenuje Ivan Altan. star 26 let, doma iz Benetk. A njega ni bilo doma: gospodinja je pa povedala, da on zahaja v neko krčmo y ulici Beccherie. Oče je vzel ženo in dete s seboj in šel tja iskat oskrunitelja svoje male hčerke. A že na vogalu ulic Beccherie in Ombrelle je 3tal mož; čim ga je dete zapazilo, je pokazalo nanj s prstom in reklo, da to je — on. Oče je priskočil k njemu in ves razjarjen zahteval od njega pojasnila. A oni je takej zbežal; Malusa za njim. V veži hiše št. 2. v ul. Pane ga je dohitel, potegnil nož in ga zabodel pri desni pleči. Pri tem se je nabrala velikanska množica, ki se je pripravljala zalinčati dozdevnega zločinca. K sreči so pritekli redarji, ki so privedli oba na redarstveni inspektorat. Ranjenec je odločno zanikal, da bi se on bil pregrešil na detetu, katerega da ni še nikoli videl. On da se imenuje Fran Colonna, 26 leten natakar iz Benetk, in da stanuje v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. Ranjenec je bil potem kakor aretiranec prepeljan v bolnišnico. Policija je bila mnenjs. da je Altan in Colonna ena in ista oseba. Včeraj pa je bila povabljena v bolnišnico g. Černetova, ki je izjavila, da Colonne ne pozna. Policija poizveduje dalje in je upati, da kmalu zasveti v ta tajinstveni zločin. Kupčija z dekleti. Redarstvena oblast je proizvedela, da je neka Frančiška De Val, voditeljica zloglasne hiše v Vidmu, lastnine neke Cittoni, tukaj v Trstu s pomočjo nekega težaka vabila lahkoverna dekleta v Videm, kjer so dobile mesto službe — hrano in stanovanje v Cittonijevi tolerančni hiši. Ko je težak udinjal nekoliko deklet, tedaj je „ma-dame-' Da Val prihajala sama v Trst, da bi vzela s sabo najeto človeško blago. Na eni teh poslovnih potovanj, je bila pred par dnevi omenjena kupčevallta aretirana. Enaka usoda je zadela težaka Alojzija V. Kanibalizem. Anton Kočjančič, 21 leten kmetovalec iz Kcpra, je bil sinoči sprejet v IV. oddelek tukajšnje bolnišnice radi raznih ran, prask in bunk na glavi in na nogi. Kočjančič je povedal, da je včeraj uspehan ■Es oESMEE Ve'fa zalega VS^lCDVtSttlCi - navadne rio najfineje vrsxe po najnižjih cenah. TBSTj ullcB Vinoenzo šžellšrei šiv. 53 ter vogal ulice av Katarina, zaspal na kopersko-tržaški cesti. Dva neznana mu človeka r.ta ga med spanjem brez vsakrgi vzroka začela neusmiljeno mlatit: z goriačami. K sta so naveličala svo ega kanibahkega dela. sta uUa in mtila ga tam na cesti na pol polomljenega. Policija proizveduje. Tatvina. Dominik Miletti, stftr 34 let, iz gg Bari (>- spodnji Italiji) je b.l včeraj aretiran \ ^ v svojem stanovanju v ul. Crosada št. 12, £>3 ter je na sumu, da je vkrade! svojemu sob-nemu tovarišu Antonu Converasno novčarko ' v znesku K 35. Z velikega požara v ulici Miramar. S ii ; ug ae govorica, da je policija tretirala več ljudi j radi dozdevnega liudodelnega zažiganja po- .".j žara v u'ici Miramar. Toda policija, na katero smo se obrnili radi informacij, r iti ne črhne. Dokaz, da ni vest neutemeljena! n " IfiJI 4- ' ^ i r- Loterijske številke izžrebane dne 25. KOjail, Ul. iflOntOrSSnO St O . t . , julija 1908. (b|izu kavarne „Ai volti di Roiaro" O M E T iM i Z U D J Brin 50, 85, 21, 61, 47. * .V| . . . . Inrmost 33, is, 65, 15, 62. ; Prodaja se visko vino, opolo in belo Smešnioa. Tiralnica. Za. nekim lopovom tfiP čfllO Omiško. — Steinfeldovo pivo. je izdala policija sledečo tiralnico: Posebno ga j izdaja njegova črna brada, katero pa si je sedaj 1 gotovo obril. j KcHedar fn vreme. — Danes: Marija! Karmelska. — Jutri : Aleksij spozn. Temperatura : včeraj ob 2. uri popoludno 4- Oels. Vreme ' včeraj : lepo, zvečer nevihta s ploho. Vremenska napoved za Primorsko Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče. — Tendenca za nevihte. Društvene vesti. ,.RokovnjaČiu. Čitalnica pri sv. Jakcbu vabi uljudno k uprizoritvi te krasne narodne igre s petjem v 5 dejanjih, ki se bo vršila v nedeljo 19. t. m. na vrtu „Kons. društva pri sv. Jakobu. Iz prijaznosti sodeluje g. Potrato, član Trž. slov. gledališča. Šviral bo društveni j orkester. Vstopnina 50 stot. Sedeži po 30 i stot. Začetek ob 6. uri zvečer. Blagajna se otvori ob 5. uri. Sedeži in vatopnice 60 od daues (Četrtek) naprej v predprodaji pri tajniku R. CotiČu, ulica Valdirivo 15. (zaloga južnega sadja) in vsaki večer v rČitalnici • -i Za družine nizke cene. Priporoča se: A. DOBROJEVIČ. Plombiranje zobov Izdiranje brez S vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak in j. Tuscher TRST ulica della Caserma štev. II. radst. Kupujte vžigalice sv. Cirila in JKtetoda, V prvi avtorizovani šoli za skuSnjo Darovi. Ker se ni mogel vdeležiti velike Ciril-Metodijeve veselice je daroval gosp. Franjo Pic'ga 10 K za moško podružnico sv. Cirila in Met. Denar hrani uprava lista. Ciril-Metodijev dar moški podružnici dr., sv. Cirila in Met. v Trstu so poslali nadalje p. n. gg.: Filip Ivanišević v Trstu 10 K, g.a Ana Štrukelj, veleposestnica v Trebčah 2 K, Ante Truden, veletržec v Trstu 30 K, Al d, Urdich, trgovec v Trstu 2 K. Srčna hvala! enoletnega prostovoljstva j TRST - ulica dčile Poste 10 z italijanskim in nemikim učnim jezikom odprt je letni tedaj tekom poletja. Na stotine uaposobljencev iz te Sole dobili so iz vrat ne službe. Ravnatelj j gimnazijski prof. Riccardo Michs. Nar. delav. organizacija. Pripravljalni odbor vstanovitve konsumne zadruge N. D. O., ki je bil izvoljen na shodu prošle nedelje, bo imel svojo prvo sejo danes, dne 16. julija t. 1. ob B uri in pol zvečer v prostorih N. D. O. (ulica Lavatoio št. 1). Naprošeni so vsi odborniki pripravljalnega odbora, da se gotovo udeleže te seje. Predavanje. V soboto dns 18. t m. ob ^^ 8. u*i zvečer bo predaval v društvenih pro-Btorih medicinec Vek. Zalokar o predmetu ^ „Življenje in smrt". Velevažni predmet pribavi gotovo mnogo vdeležencev. TOVARNA POHIŠTVA AleksancL Levi Min/J Crst — ulica delta Ceia it. 46. Trajna zaloga pohištva t i ulica della Sani ta što v. 14. j Pisarna: ulica Lazzaretto vecchlo Stev. 36. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo, Telefon: 6-70; '6-58. (Za informacije vprašati 6-70). Zaloge: Plazza Rosarlo Sto v. *. Ulica Lazzaretto vecchio Stev. 36. Vesti iz Goriške. Vsekmetljski shod v Štanjelu se bo, kakor naznanjeno, vršil v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri pop. v restavraciji Starčevi. Glej dnevni red v včerajšnji številki. Umrl jo v torek v Gorici laški deželni poslanec in industrijalec Ernest Holzer. Pokojnik je dlje časa bolehal za srčao hibo. Holzer je bil rodom Ljubljančan. Ko je prišel v Gorico, je stopil med Lahe, ki so ga radi njegove delavnosti in nadarjenosti radi vsprejeli ter ga volili tudi deželnim poslancem. Pokojnik je govoril prav dobro slovenski. Laike kramar,e ao pognali v nedeljo v Gorjanskem na Krasu. Laškim sejmarjem so prevzeli vse štante še prej slovenski trgovci. Na goriiki gimnaziji je bilo 1886. leta 97 učencev, ki so bili rojeni v Gorici. Od teh je bilo 17 učencev slovenske narodnosti, 80 pa Italijanov in Nemcev. — Letos je bilo na istem zavodu 118 učencev, rojenih Goričanov* Od teh je bilo 51 Slovencev ter 67 Neslo-vencev. Iz tega je razvidno, da se je v dvaindvajsetih letih število slovenskih učencev, ki H Gumijevi izdelki in podmorske cevi. i Josef Reithoffer'* Siline Dunaj e Podružnica v Trstu - Corso (io) m Zaloga dežnih plaiSev za gospode in gospć ter vseh vrat čevljev §J za jahače in ribiče. = g) Jfelez. kina-vino Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: GraSkc povlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Campanile it. za bolehne otroke in rekonvalescente. wm Provzroea voljo do jedi utrjuje želo~ dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vaeh alučajih, kada je treba se po bolezni oja&Jti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni oku. W Izborni okns. J. SERRAVALLO - TRST SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI **************************** Pariške prodajalnice obuvala » Erst nL S. «atonia it. * (kiia TcriU) (Calzoteria parigina) kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste Stran IV »EDINOST« itv. 195. V Trstn. dre 16. julija 19 H so iz Gorice doma, na goriški gimnaziji po-, Zrušila le vojašnica. Kakor javljajo iz trojilo, število učencev drugih narodnosti se Petrograds, se je zrušila nova vojašnica za 13 skrčilo!! Altroche italijanska Gc- gardijskih polkov. Pod razvalinami je bilo c. k. ženskem učiteljišču v pa rica !! Na je oglasilo k izpiiu za I. slovecci tečaj 98 gojeDk, Ko sta dve izstopili, jih je ostalo še 96. Od teh jih je 16 ni napravilo izpita. Od ostalih 80, ki so izpit naredile, je bilo 43 sprejetih, 37 pa ne. Bralno pevsko društvo „Štanjel" se naj-tcpleje zahvaljuje raznim društvom in drugim, ki to pripomogli, da je veselica dne 28. junija tako Bijajno vspela. V prvi vrsti se zahvaljuje g. učitelju V. Škofu za brezplačno poučevanje petja, nadalje g. Grabliju za prostor, gospodoma Furlani in Nadaja, ki sta pomagala igrati, posebno ga g. , Turku, ki je vodil igro in tudi deklamirah Nazadnje še slov. občinstvu, ki je pc-aetilo veselico v tako obilnem številu. Vesti iz Istre. Za ustanovljenje novih šol v Puli. Dne 12. t. m. se je vršilo v Puli posvetovanje o vprašanju hrvatskih šel [v mestu puljskem. Ali to posvetovanje se je v resnici prelevilo v veliki [narodni sestanek; kajti dvorana in galerije so bile napolnjene ljudstva. Govorili so dr. Ivan Zucccn, delavec Hackstock, Bela-nić in socijalni demokrat Haramina. Prvi govornik je omenjal tudi borbe Slovencev — ▼ Trstu za šolo ter je izjavil, da je to sramota za državo kakor 6e postopa z nami, Hrvati in Slovenci. Posebno je naglafial tudi potrebo da šola in dom vzajemno delujeta za vzgojo mladine na narodni podlagi. Govornik Hach-stock pa je posebno opozarjal na dolžno-a t i m a t e r e na tej vzgoji. Iz govora socijalista Haramke je vredno zabeležiti izjavo, da Hrvatje in Slovenci tvorijo večino prebivalstva v Istri, da plačujejo več davka nego Italijani in da imajo torej pravico do več avojih šol. Prvaki naroda da naj bi izveli večo borbo v narodu, da bo zahteval od države svojih šol. Narod plačnje sedaj dvojen davek: za šole in za družbine Šole. Vlada je dolžna prevzeti te poslednje šole ! | Govpreifc je priporočal, da bi ae H r-v a i j e ob kulturnih vprašanjih združili s socijalno demokracijo da stopijo vsi v borbo in da bo vspeh čim •boljši l Tem besedam socijalnega demokrata je narod ploskal, kar naj bo socijalistom v dokaz, da jih narod naš pravično sodi in da jim ne odreka priznanja, kadar se izjavljajo za kaj pravičnega in koristnega. Ali, ako je socijalno demokratični govornik pozival narodnjake na skupno delo žnjimi, pa pravimo mi, da prvi pogoj takemu skupnemu delu je da ne ostane le pri lepih socijalno-demokratičnih besedah, ampak, da se « temi besedami spravi jo v harmonijo tudi — dejanja!! Takega soglasja med besedami in dejanji smo doslej redno progrešali, radi česar se socijalni demokratje ne smejo čuditi, ako je na naši strani manjkalo vere v besede. Na vsak način pa treba posebno zabeležiti pri-poznanje od socijalno demokratične strani, da je za kulturna vprašanja možno skupno delo! Besedo smo torej čuli; od slej naj slede tudi dejanja!! Vesti iz Štajerske. Nakup sena, Deželna vlada kranjska je sporočila poljedelskemu ministru, da je kupila 4000 vagonov Eena in sicer 3000 vagonev cent po 5 kron. Mariborski mesarji so znižali cene mesu za 8 do 16 stotink pri kilogramu. Vesti iz Kranjske. Za vodovod v Mošnjah in na Brezjah je finančno ministerstvo dovolilo 40°|0 prispevek k prora cunj eni svoti 64.000 kron, Razne vesti. 0 praški jnbilejni razstavi. Iz Prage javljajo, da je v torek policija zaslišala poročnika Gjorgjeviča, ki je vodil četverouoprežno kočijo vdove Kaizl in provzročil minulo soboto ne* erečo na cvetličnem korzu v razstavi. Gjor-gjević taji svoje pokoljenje in noče priznati, da je nezakonski sin pokojnega srbskega kralja Milana, marveč pravi, da je sin navadne meščanske rodbine iz Ogrske. Vlom v praške razstavo. V ekspozituro avstroogrskf* banke v praški razstavi so ulo-mili tatje in odnesli večje svote. Koliko znaša vsa škoda, ni še znano. Poskusi ža slučaj požarja v cerkvi sv. Štefana na Dunaju. Nedavno so ognjegasci napravili na stolpu sv. Štefana cerkve navi-dezoi požar, da se prepričajo, kako je treba urediti vse potrebno za alnčaj resnice. Ognjegasci eo prišli s štirimi parnimi brizgalkami, izmed katerih so tri avtomobilne. Najvažneje >e bilo izvedeti, ali nese pritisk na vrh stolpa, Kakor znano, je strešni atol cerkve popolnoma lesen. Poskusi so se dobro obneali, ker so vedni curki leteli 10 metrov nad vršičkom stolpa. Ako bi ae strešni atol užgal ter bi plamen poskočil na stolp, bi ae ta kmalu zrušil, ker je iz apnenca, ki bi ae ▼ vročini spremenil v razbeljeno apno. V tem slučaju bi bila glavna naloga ognjegascev, izračunati cii katero stran se zruši stolp, da tam brž izpraznijo bile« podsutih Gorici se j pet rešili. 11 delavcev, od katerih so jih Postojnsko jamo sta obiskala 11. t. m. angleški admiral Diuiy in podadmiral princ Battenberg, vračajoči ce od avdijence iz Išla. r I L- MALI OGLASI. -I M ali oplasl l&čnnajo s« po 3 atot. besedo; K&stnotiakano besede se računajoč enkrat več Najtsasj?« pristojbin* 40 stotink. — ■ Plača ae takoj. = -4 HT* Kdor liče iliito ali kakorino-koll sapo-uciije ; kficr ISče aradnlke ali slnlbeno oiobjc, kder lata za oddati sebe, stanovanja, dvorane, kdor Ima za predati MSe, polja, dvoree ; kdor i« 11 pcsojlls, vknjllbe itd. prodati ali kopiti proUtine ali porabije»e predsiete Itd. Itd., vaj fe poelnfl MALIH OGLASOV v £ d 1 d o a 11m, ki so aajeeneji, največ čitani — aajbolj priprava! v dosego namena. UJXa z vrtom na prodaj, pripravna za gostilno. niwd proda se radi preselitve. Dnnajska cesta Opčine-Sežana. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti. 1031 Izvrstno istrsko vino \'fŽ" tani pri Vrsaru. Ima na razpolago 1500 hekt. Vino ima 10 etop\nj. Na željo pošlje urorce. 1022 Proda se hiša v lepem kraju na Krasu ob državni in južni železnici. V hiši se nahaja trgovina z mešanim blagom, pekarna in tobakarna. Naslov pove Tnseratni oddelek Edinosti pod stev. 982. 952 Praktikant iz dobre hiše z 2—4 gimnazije ali realke, išče se za eno fino trgovino. Pismene ponudbe pod .PRAKTIKANT na Tnseratni oddelek Edinosti. 911 Hiša v Rojanu št. 25 nasproti finančne straže na stari cesti na Opčinah z vrtom s štirimi prostori in hlevom se proda za 4600 K. Obrniti se je naravnost na lastnika pod zgornjo številko, 1045 Na prodaj Dvniloin eo obleke za moške in dečke. Pla-■ lOUdJU čilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, L__892 Kupca ulica 2. ali družnika za izgledno _ vino v Trstu ilče Ž1VIC, tehnično trgo-Trgoviaska 1058 je civilna obleka in uniforme. — Knjige za obrtnijo. Cena zmerna. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 1656 dobro upeljana, sprejme aktivnega sodruga tisoč kron kapitala, za povečati trgovino in delavsko moč. Ženske niso izključene. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. (1054 Trgovina jestvin Četudi iz dežele, s 4—5 tisoč Poreška klet Filijalka na Opčinah _ štev. 176 jVJ IVAN ŠTANICH Feleposestaii v Istri Prodaja =— najfinejša vrat« do 14 kraje, liter v sodih najmarj 56 litre* Na drobno po 20 kraje, liter. Kraški teran I. vrste, odlikovan na razstavi v Tomaju,1 400 hektl. ima na prodaj Andrej KoraČiČ, Pliskovica Stev. 18 od 56 litrov naprej, liter a 56 stot. 1053: 7olnng lflltO istiskega I. vrste po 26 K £aiuycl Vlila hkt od 56 litrov naprej. Kraški teran po dogovoru. — Jože Če bulec v Sežani. 1038 Prri falifini mlin Josefa Kraus0 sinovi M Delniška družba v Osjeku. mm (ilavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, in Dalmacijo Goriško friSerik Schvarz, Crst ulica Voldirivo št. 3 TELEFON 945 Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst, Barriera vecchia št. II Velika izbera belili in barvanih moških srajc, ovratnikov, za-pestnikov, ovratnic. Nov dohod pletenin za poletno sezono. matm Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma šlev. 2 u lastni palači ^c.^rrrr^-(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFOM 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron . pol leta „ „ četrt „ * za en mesec „ Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm i Shrambic ne more nihče drugi odpreti shranijo io zaprejo svoje stvari, se 30 20 12 6 iroke, 48 cm kakor stranke, ki same osebno katerih ni treba prijaviti. globoke. Oddaja hranla« poftloe, katere se priporoča posebno stariiem, da na ta najnovejftft ln najuspeinqji način navajajo fttedlt! svojo deoo Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. Cantina famigliare istriana št. 29 - Trst TRST - ulica Farneto prodaja svoja Tina. z brezplačno postrežbo na dom, po Bledečih cenah : Črno Istrske prve vrste po . . K —-60 | Pristni viški Opolo . . po Belo „ „ „ . . „ — 72 I Črno dalmatinsko . . „ . Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah, vina so kemično analizovana. Gostilničarjem in krČmarjem cene po dogovoru. 1 Stenic ni več! K —'72 „ - 68 Vsa gori naznačena . CIHICH ei Glaviud. izdelka po uporabi novega DESTRUCTOR a odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. . JHRSTKUCTOK" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in . ne dopusti, da se zopet zakotijo. Očisti glavo vsake nesnage. — t.DESTRUCTOR* je za neobhodno potreben. Ne pomaže, ne rasjeda, ni strupen, ampak higijeničen pisem dokazuje trefove izbornost. — „DESTRUCTOR' zalaga vtako družino — Na tisoče Ginseppe N & Co. - Cenrignano Steklenice po K 4 20, 2 30 In 1*50. ===== Preprodajalcem popust BJT Iščejo tla prodaj po vseh mirodilnicah. se povsod zastopniki. V soboto 18. t. m. odpre se v ulici Belvedere 34 Velika in dobro preskrbljena zaloga HopoUske in bolonlske zmesi s pridejano tvornico domače zmesi :::: == vsak dan Sveie. ===== Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotova tl cerkvc it. Ah ion k norega vsakovrstne verižice po pravih tovar niških cenah. francesco Jtturgel Succ. di PLONER & EBERLE Piazza Granda 7 TRST Piazza Grande 7 ŽelezDine, kovine in drobni predmeti Izbera Žebljev, železnih in medenih vijakov, pil, Železnih žic, delilnega in nav&dnega bakra, medi, orodj& za rokodelce, poljedelce ter buhinjHkih potrebščin cinovih plo£č, svinca, 9vinčenik Siber, cinu in cinka, brusnih kamnov, španske niti in trnikov za ribji lov. Edina zalega angl. ponev znamenite tovarne „Morgan • Aparati za kuhanje na petrolej ,,AETNA" in ^ phO- BUS". — Pristni turški mlinčki. — — — e e J. pertot urar J. vrste Trst, ul. Poste Huoue 9 ANTON SKERL mehanik, zaprtaeieni lzvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne koles in mototoles „Puch' Na[n>lj»va in zaloga električnih zvončkov, luCl in pro