iFSflianR) 0 BpFSHItSTVO.
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ich*ja r pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S aredništvom se more govoriti rsnk dan od 11.— 12. ure dopold.
Totefon St. I1S.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
3t. 118.
Maribor, dne 25. septembra 1911.
Saro£nfna listu:		
Celo leto		12	h
Ped leta		6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 !L
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih osna* nilih velik popust
Letnik III.
Nemški sodniki na Spodnjem Štajerskem in jezikovno vprašanje.
Vsi nemški listi so zagnali zopet krik in vik radi uradovanja pri sodnijah na Spodnjem Štajerskem. Povod jim je dalo odločno postopanje poslanca dr. Verstovšeka, ki se dosledno povsod v uradih poteguje za pravice slovenskega jezika. Nad poldragi mesec se je bil boj, ki je bil načelnega pomena.. Dr. Verstovšek ni sprejel nobene listine niti od okrajne, niti od okrožne sodnije, ker so bile v nemškem jeziku. Dostavljali so mu od urada s silo pozive za pričevanje, toda ni se odzval, dokler mu niso poslali slovenskega vabila od okrajne.in tudi od okrožne sodnije. Čudno je, iz kakega vira prihajajo sedaj posameznosti tega postopanja v nemške liste. 0 tej stvari se bomo zmenili s sodnijo na drugem mestu, ker smo prepričani, da so šle vse informacije za nemške liste iz urada samega. O tem Še ni izgovorjena zadnja beseda..
„Marburger Zeitung“ ima obširen Članek o tej zadevi.. „Tagespost“ piše pod naslovom „Kršenje Stre-mayrjevih jezikovnih naredb za Spodnji Štajer“ to-le-„Poslanec dr. Verstovšek, ki je kmalu po izvolitvi v parlamentu vložil interpelacije, ki so se pečale z mar riborskim okrajnim sodiščem, se je v njih njegove jezikovne intencije sicer neresnično, zato pa narodno-šovinistieno napadalo, je dobil pred kratkim od mariborskega okrajnega sodišča povabilo za pričo v nemškem jeziku. Poslanec dr, Verstovšek, ki je profesor na nemški državni gimnaziji v Mariboru in nemški poučuje, ni hotel sprejeti povajbila, ker je imelo nemško besedilo. Vložil je vsled nemškega povabila pritožbo, ki je bila seveda zavrnjena. Dr. VerstovŠeku je okrajno sodišče vnovič poslalo povabilo, toda ta ga je tudi sedaj zavrnil s slovensko izjavo, da nemških povabil sploh ne sprejema. Sedaj je stopil tudi slovenski list mariborskega knezoškofa dr. Napotnika v akcijo. Začel je strastno napadati mariborsko okrajno sodišče, ker si je upalo v smislu obstoječih predpisov poslaneu dr. VerstovŠeku, profesorju na mariborski državni gimnaziji, poslati nemško povabilo, 0-krajno sodišče je pa, kar je zelo čudno, popustilo. Prestavilo je dr, Verstovšekovo ime Karl z Dragotin in mn je doposlalo slovensko povabilo. Poslancu dr.
PODLISTEK.
Dežnik.
Vse je bilo mrzlo.
Še le opoldne je pokazalo ljubko solnce svpje milo obličje, in takoj je kapljalo od ledenih sveč, ki so visele od streh. A kmalu je bilo solnce premagano, in veter je zaftulil po cestah, in gost sneg se je zaletaval ljudem v obraz.
Prav neznosno vreme je bilo.
Mlada deklica stopala je urnim korakom po
cesti.
Bila je vitka postava, vpo'gljiva in Čedna, Oblečena je bila v rahlo, temno obleko; le jopič, M je pa ni zadosti varoval pred vetrom in mrazom, je pokrival njene nežne ude.
Velike, težke kite je pokrival mal klobuček!, nežen, bled obraz pa je pokrival pajčolan.
V bližini cerkve sv, Filipa apostola prodajala je stara mamica bele šopke in ni se zmenila za veter in metež. Suhe, vele roke so se ji tresle od mraza in in njena glava je bila sklonjena. Gotovo še ni daines nobenega šopka prodala. Deklici se je milo storilo.
„Napraviš malo veselja“, mislila si je Ivanka, vzela je Šopek belih cvetk in ponudila stari ženici dve svetli desetici.
„Le deset vinarjev stane šopek“, je rekla starka s tresočim glasom.
Ivanka je starki prijazno pokimala.
,„Bo že prav“, in, je odšla.
„Bog vam daj srečo, gospodična!’“ ji je še zaklicala osemdesetletna starka.
Pozno popoldne je že bilo in Ivanka je morala hiteti. Varno je položila cvetke, po dolgem naj zavitek, ki ga je nosila v desnici in je pr eskočila cestni j ar rek. Sem od glavnega vhoda cerkve sv. Filipa je prihajalo Šest do osem kočij, ki so peljale novoporo-čenca in svate.
VerstovŠeku se je torej posrečilo, obstoječe jezikovne naredbe enostransko kršiti in prisiliti okrajno sodišče, da se je umaknilo, da je opustilo pravilno povabilo. Ker se je veljavne naredbe o jezikovni uporabi kršilo, moramo vsekakor sklepati, da od sedaj naprej Nemci na Spodnjem Štajerskem ne bodo dobivali nobenih slovenskih povabil, ali pa da jih lahko po načinu dr, Verstovšeka zavračajo,, kajti kar je za enega prav, mora biti tudi za drugega.“
Neverjetni se zde ti izbruhi nemške drznosti, a vendar so resnični, Mi Slovenci naj bi bili tako potrpežljivi, da bi se pustili zapostavljati od uradov, kjer se naj deli pravica ? Naš materni jezik naj bi ne bil nikjer enako veljaven in enako vreden, tudi ne v pokrajinah, kakor je mariborski okraj, ki je v ogromni večini slovenski? To se mora spremeniti in se tudi bo, če stori vsak svojo narodno dolžnost. Pomnimo in uvažujmo vedno:	Z vsemi uradi se občuje samo
slovenski. Kdor dela drugače, Škoduje celokupnosti.
Slovenci in deželno gospodarstvo.
(Piše dr. IVAN BENKOVIČ.)
(Dalje.)
Nezaslišano zapostavljenje Slovencev v deželni upravi je v kričečem nasprotju z zahtevo Nemcev na Češkem, da se naj vse 'deželne službe oddajajo po narodnostnemu ključu na podlagi Šjtevila prebivalstva in davčne ,slle. Na Štajerskem pa manjka celo slovensko govorečih, kaj še le ^slovensko mislečih u-radnikov v državni upravi.
Rubrika 2—14: izdatki za osobje .(za uradne sluge, pokojnine itd.) in pisarniški zahtevek deželne uprave v znesku 216.407 K. O izdatkih1 za osobje, v tej rubriki, velja isto, kakor o onih v rubriki 1, Pisarniške potrebščine (naročila, najemnina itd.) se za-morejo z ozirom na namen v teritorialnem in nacionalnem pogledu smatrati kot nevtralne; toda pri za pisarniške potrebščine izdanih deželnih sredstvih' je spodnji del dežele kakor tudi in v Še večji meri slovensko prebivalstvo, slovenski obrtnik, slovenski trgovec, slovenski podjetnik sploh popolnoma izključen, Te postavke se tičejo sicer centralne uprave, zato se daje naročila v prvi vrsti graškim obrtnikom, podjet-
Ivanki je bilo tako tesno pri srcu, morala je biti nekaj trenutkov sama z Bogom. Pokleknila je na klečalnik in njene ustnice so šepetale:
„iMoj ljubii Izveličar. Tebi ni treba naših križev in, nadlog tožiti! Ti veš, kaj teži moje in materino srce! .Usmili se naju!“
Potem je Ivanka zapustila hišo božjo in polna zaupanja je hitela dalje no cesti.
Za mnoga, krasna, izložbena okna se Še zmenila ni, hitela je le dalje. Njene velike, temne oči niso hrepenele po teh premnogih razstavljenih drago-cenostij. Ni ji bil mar blišč ponarejenih diamantov in biserov, ne drugih razkošnih stvari, ki so potrebne lahkomišljenim, velikomestnim otrokom.
Te temno-modre, nekoliko Vdrte oči so se pr.ojv lahko zatajevale, nikoli ni Ivanka kaj takega ljubila, zato pa tudi tafkib reči ni nikoli želela.
Le tuintam je obstala deklica pred izložbenim oknom in ogledovala risbe in slike.
T!u — ta dela S: svilo, ki se blišče v raznih barvah, razsvetljena z močnimi žarnicami. — Magičen blesk.
Tam — o kako krasno! Oči se ji za,iskre pri pogledu na zelenozlaitega kolibrija. Kakor bi bil živ,! In tam — Šopek, kakor ravnokar natrganih zvončkov,, na katerih se bleste rosne kapljice . . .
Slednjič je prišla k oknu, kjer je bila razstavljena krasna mizica, pokrita s čudovito krasnimi venci naslikanih potočnic.
Globok vzdih je privrel iz prs slabo oblečene deklice. Oh, kako dragocena in trudapolna dela so bila tu izpostavljena!
Ivanka je skrbno privlekla zavitek izpod jopiča, ozrla se okrog sebe, in ker jo noben potnik, ni pogledal, se je ojunačila in pošepetala:
^Pomagaj mi, moj Goispod in Zveličar! Pomagaj mi v tej grozni stiski! Sedajj si bom drznila!“ Strahoma se je približala vratom, pritisnila na svetečo se kljuko in takoj nato je stala v kra)Eho razsvetljeni dvorani.
nikom in trgovcem; toda v deželnem gospodarstvu je vse polno drugih' potrebščin za spodnji del dežele, za katere ‘se izdajo sredstva deloma na Spodnjem Sta-jerju pri eklatantnem zapostavljenju Slovencev, deloma celo nemških podjetnikov v korist graškim tvrd-
kam.	Davčni denar spodnjega dela dežele pride v dobro, če se tudi izda za Spodnji Stajer ali za Slolven-ce, skoro izključno Nemcem in večjidel graškim podjetnikom. To oškodovanje slovenskih podjetnikov gre tako daleč, da se zapostavlja deželne interese in se sprejema od deželnega odbora višje ponudbe nemških podjetnikov, samo da se odrine Slov nca. Tako postopanje ne škoduje samo deželni blagajni, ne samo slovenskemu ali domačemu podjetniku', temveč tudi njegovim nastavljencem, delavcem, sploh celemu njegovemu trgovskemu krogu, ker nemški podjetnik ima samo zunanje delavce in podpodjetnike. Drastičen primer zato je oddaja del za slovensko kmetijsko šolo v St. 'Juriju ob juž. žel.
P o g 1 a v j e III: Policija.
“Točka 1—2: Ofdgon in orožništjvo 50.150 K in 140.616 K, zadeva dve nevtralni postavki, pri katerih se nobeden deželen ne bo pritožil o kakem zapostavljanju, akoravno je z ozirom na osebne in stvarne zahteve slovensko prebivalstvo prikrajšano.
Točka 3. Prisilne delavnice, 186.920 K, se morajo po svojem namenu uvrstiti med najprve, ki dlu-žijo obema narodnostima in celokupni deželi, toda za nje uporabljena deželna sredstva se stekajo samo v nemško ozemlje in dajejo skoro brez izjeme zaslužek samo nemškim podjetnikom. Oslobje je z malimi izjemami nemško, dobava hrane, obleke itd., se oddaja samo Nemcem; to se sicer opravičuje z lego tega zavoda, toda imeli bomo priliko dokazati, kako so Slovenci pri deželnih zavodih v spqdnjem delu dežele prikrajšani. Eveutuelne plače, za slovensko osobje, katerega pa pisec ne pozna, odtehtajo eventuelne nagrade in plače slovenskega osobja pri dveh zgoraj o-menjenih točkiah, ki so uvrščeni med nevtralne postavke, tako da je ustvarjeno ravnotežje.
Točka 4: Šjtajerski prisiljpnci. Ta postavka je za obe narodnosti in za celo deželo, že v poprejšnji točki zapopadeno težko breme; zato je ta izdatek z ozirom na namen internacionalen; kar se pa tiče potrebščin, ale pa oddaje dobava nemškim založnikom,
Plašno je obstala pri vratih.
Čutila je, kako ji bije srce. A kaj pomaga? Tu je in mora govoriti.
Zaradi slabega vremena je bila prodajalna Čisto prazna.
Eden prodajalcev, eleganten gospod, jo je pa vprašujoč pogledal. Njegov pogled le jasno rekel:
„„Kaj hočete pa vi pri nas kupiti?“
Vprašal jo je vendar uljudno, kakor je to njegova navada:
„(Želite, gospodična, kaj naj vam predložim ?“
Sedaj ji' Je začelo srce močno utripati.
Skrbno je odvila v bel papir zavito delo, ljube-znjivo je ogledujoča, in mu je ponudila.
V nežen, višujev atlas so bile planinke in planinske cvetlice udelane, tako živo, kakor bi bile ravnokar v planinah vtrgane.
To ljubko, 'delo je kazalo umetniški okus in obetalo dobrih odjemalcev.
!„iVprašala — vprašala bi' — če — če bi to kupili in — če bi mi dali Še kako naročilo za slikarska 'dela — imam talent — in 'dobre ideje — in —“
Iz njegovega pogleda je bilo videti, kakor bi Hotel reči:
„)Saj sem si mislil, da bo kaj takega.“
A o slikarstvu še pojma ni imel. Malomarno je skomiznil z ramlami in dejal:
„Ce hočete malo počakati — ? Nočem motiti gospodarja ravno sedaj. Je v pisarni' z nekim gospodom, Mogoče da vam treba čakati delj časa — pa se vsedite —“
Vstal je in ji ponudil stol.
To uljudnost je morala menda le svojemu čednemu, zarudelemn obrazku zahvaliti.
Tu je sedela — njena umetnost pa je ležala na stekleni plošči v sijaju premnogih lučij. Pogladila je višnjev, težek atlas, kakor bi ga hotela ljubkovati.
Preteklo je precej časa.
i ’ I I	I •	CDalje prill,J
in je spodnji del dežele popolnoma izključen (glej točko 3).	-
Točka 5: OskrbovališČa, 137.424 K, Ta točka se mora z ozirom na namen smatrati za nevtralno; to bi moralo veljati tudi glede izdanih deželnih stred-stev. Toda ne bilo bi težko, tudi glede te točke dokazati s Številkami prikrajšanje Slovencev. Izdatki za centralno vodstvo v znesku 16.924 K se stekajo samo v žepe Nemcev.
Poglavje IV. Deželna kultu ra.
Točka 1. Ceste in železnice. Posamjezne postavke deželnega proračuna se je razkrojilo s pomočjo poročila o delovanju deželnega odbora skupno s pri* logami,kakor tudi z računskim zaključkom štajerskih deželnih fondov s prilogami teritorijalno in nacionalno. V kolikor dotični izdatki niso skupni ali nevtralni, se pri prvem pogledu vidi, da uživa gornji in pa srednji del dežele v primeri s Spodnjim Štajerskim veliko prednost in sicer z ozirom na namen in na izdana sredstva. In v kolikor zamoremo pri teh postavkah govoriti o nacionalnem namenu, vidimo, da stoji slovenski konto zelo slabo, bjrez ozira na to, da pridejo tudi za to uporabljena sredstva le v najmanjši meri Slovencem v korist.
AV Redni izdatki. Rubrika 1. Vzdrževanje o-krajnih cest. Ta postavka pač ne more biti predmet nacionalno-političnih razmotri/vanj; po izkazu teritorijalne analize odpade na Gornji Stajer 100.000 kron, na Srednji Stajer 240.000 K in na Spodnji Stajer samo 117.000 K;, torej komaj ena četrtina vseh tozadevnih izdatkov. Tie Številke se pa nanašajo komaj na eno leto, med tem ko se zamore dobiti prcjvo neraz-merje Še le, akb pritegnemo računske zaključke prejšnjih let in sestavimo izdatke, ki odpadejo na omenjene tri dele dežele; Še le potem dobimo pravo sliko o zanemarjenju cest na Spodnjem Štajerskem.
Rubrika 2 in 4. Cesta ,„Rosenau“ in pa „Dreimarkt.“ 81.000 K. Od te postavke ne odpade nič na Slovence.
Hochenburgerjev sistem.
Sodnijske razmere na Spodnjem Štajerskem so vedno lepše. Sadovi nastavljanja raznih kurzovcev se od dne do dne bolj kažejo, ubogo slovensko ljudstvo pa trpi škodo, ker si ne zna pomagati pred sodnikom, ki je nevešč jezika, ali pa trepeče strajhu pred sodnijo. Neštetokrat se je dogodilo, da sodniki neprijazno delajo s strankami, ki so vsled tega čisto zmedene pri izpovedanju. Tak žalosten slučaj se je dokončal pred kratkim pred mariborskim sodiščem, ko je bilo obsojenih sedem oseb radi krivega pričanja. Zasliševal in preiskaval je znani sodnik Grapitz iz Marenberga.
V drugih krajih imamo sodnike, ki so v sorodstvu s celo nemškutarsko kliko. Celi trg ali mesto je v svaštvu s sodnikom. Da so to nezdrave razmere, ki vplivajo na sodišče, nam ni treba pojasnjevati.
Po drugod se mladi petelini iz uradov kosajo, kateri je bolj nemškonacionalen in bolj vreden izdatne podpore in pomoči od strani nemškega Volksrata, Tekmovanje v tem oziru gre vedno na račun Slovencev. Pripetilo se je v nekem trgu, da so se mladi nemški uradniki skoro pretepali med seboj, ker so o-čitali enemu izmed svojih, da ni storil dovolj za nemštvo, in njegovo delovanje za mater Germanijo Še ni toliko, da bi se mogel potegovati Volksrat za njega. Lepe razmere, kajne g. Pittreich!
Znani so nam tudi slučaji, da nemški sodniki obravnavajo z nemškimi odvetniki pravde v gostilni. To so dejstva, katera so znana. Ne dajo se ovreči. Slovenski poslanci bodo morali te razmere v parlamentu takoj začetkom zasedanja osvetliti. Nekaterim gospodičem že preveč raste greben; zanašajo se na Volksrat in na Hochenburgerja, da jih bodeta ščitila.
Kakor vidimo danes iz odprtega pisma dr. Ver-stovšekovega, so začeli ti gospodje celo pisariti v nemške liste in kršiti uradno tajnost. So pač na Sp. Štajerskem na sodnijah res turške razmere. Zasluga poslancev bode velika, Če osvetlijo vse te zakulisne rane našega pravosodja na Spodnjem Štajerskem, kajti gorje slovenskemu ljudstv,u, ko pridejo na važnejša mesta razni zagrizeni odpadniki. Že sedaj je neznosno, potem bo pa naravnost uničujoče. Izčistiti moramo ozračje že prej.
Na delu.
Vojnik.
Slov, kat, izobraževalno društvo je priredilo dne
17.	septembra t. T. veselico z igro „Svojeglavna Minka“, srečolovom in deklamacijami. Med točkami je popeval pevski zbor prav mične pesmi. Udeležba je bila obilna. Čistega dobička je ostalo 90 K za nabavo dobrih in poučnih knjig. >
Velika Nedelja.
Mladeniški shod za velikonedeljsko dekanijo se je sijajno obnesel. Med slovesnim zvonenjem je okoli 100 domačih mladeničev z društvenimi znaki spremljalo prelepo zastavo Mladeniške družbe v cerkev. Vič. g. dr. Hohnjec je zastavo blagoslovil in potem v krasnem govoru mladeniče — razlagajoč jim podobi na .nastavi — navduševal k češčenju Brezmadežne in k Čednostnemu življenju po vzgledu sv. Alojzija.
Po /slovesnem cerkvenem opravilui je bilo takoj zborovanje zunaj cerkve, ki je bilo obiskano od ogromne množice, ki je do zadnje osebe do konča vstru-
jala in z velikim navdušenjem in ginjenjem poslušala razne govore. Zborovanje je otvoril vlč. g. dr, Hohnjec ; predsedoval mu je predsednik velikonedeljske zveze, Anton Kosi. Slavnostni govornik vlč. g. dr. Hohnjec je v sijajnem in silno poljudnem govoru začrtal smer prave mladeniške organizacije ter navduševal navzočo mladino, naj stopi polnoštevilno v tabor slovenske krščanske izobraževalne mladine ter tako snuje svoj pravi blagor, kakor duševni, tako telesni. Govorili so Še navdušeno mladeniči:	Janez
Škof, Jožef Puklavec, Filip Gašpatrič, in predsednik zbora, Kosi,
Sklepno je domači Ö. g. župnik Menhart govoril besede zahVale in veselja nad dosedaj doseglimi u-spehi organizirane mladine.
Po večernicah so mladeniči prav lepo predstavljali igro „Repoštev“. — Mladeniški shod za velikonedeljsko dekanijo je krasno uspel* Želimo, da bi se tudi dekliški shod dne 8, oktobra ravno tako krasno obnesel.
Ptuj.
Včerajšnja prireditev, krčevinskega, Bralnega društva se je prav dob.ro obnesla. Kljub grozečemu vremenu se je zbralo po večernicah v dvorani ,„Nar. Doma“ vse polno občinstva. Posebno je razveselil vse prihod pevskega zbora iz Št. Jurija ob Ščavnici. Vrli naši somišljeniki iz Št. Jurija se niso ustrašili pota in ne slabega vremena, ampak so prišli in nas zabavali s svojim petjem, Hvala* jim»!,
Po kratkih pozdravnih besedah je zapel domači pevski zbor tri lepe pesmi. Nato se je uprizorila narodna igra „Domen“. Diletantje so izvrstno pogodili svoje vloge in vzbudili glasno pritrjevanje. Prosta zabava v spodnjih prostorih je bila zelo živahna in a-nimirana. Boj s konfeti je bil zelo vroč. Nastopilo je tudi mnogo govornikov.
Pozdravne besede je govoril Ö. g, kaplan Jager. Urednik Kemperle je opozarjal na lastnosti, ki jih mora imeti vojak, in povdarjal, da že naša organizacija vzgaja v mladeničih odločnost in zvestobo, ter jih u-či, biti veselega srca. Predsednika Mladeniške zveze in Orlov sta se zahvalila g. tajniku Krajncu za požrtvovalnost, s katero je sodeloval pri njihovih društvih, in sta mu klicala krepki: Bog ga živi pri .vojakih. Med petjem in veselim razpoloženjem so hitro potekle urice in le prekmalu se je bilo treba ločiti.
Politični pregled.
Nižjeavstrijsko.
V petkovi seji nižjeavstrijskega deželnega zbora se je od krščansko-socfalne strani protestiralo proti otvoritvi nove Komenskyjeve šole v 20. oknaju, in zahtevalo, da se poithik takoj ustavi.
Še neka druga narodnostna zadeva je v seji prišla v pretres; nemški liberalni poslanci so protestirali proti dejsftvu, da je uradnik deželne hipotečne banke Redek v čeških listih ainonsiral prodajo svojega posestva. Tjako so zagrizeni ti nemški liberalci, da smatrajo to za čebiziranje. Na drugi strani pa ti hinavci nam Slovanom očitajo nestrpnost in valijo na nas krivdo, da ne prid© do narodnostne sprave.
Letošnje škofijske konference.
^Austria“ poroča, da se bodo vršile letošnje škofijske konference avstrijskega episkopata zadnje dni meseca oktobra v palači dunajskega nadškofa. Med drugim se bo pečala konferenca tudi s premestitvijo praznikov, o katerem predmetu bo glavni poročevalec nadškof dr. Nagel.
Češko.
Poslanec Rašin je imel te dni v Taušu shod volilcev, na katerem je župan Ludvik zahteval, da mora poslanec Rašin glasovati proti vojaškim predlogam brez ozira na stališče, ki ga zavzame enotni češki klub. Poslabec Rašin je to zahtevo odklonil z u-temeljitvijo, da je bil izvoljen kakor kandidat enotnega češkega kluba in da ne more kršiti -Solidarnosti.
Ogrsko.
V,	ogrsHh političnih krogih se gofvori o novem ministrskem predsedniku. Baje je cesar naročil grofu Tiassilu Festeticsu, ki je bil pred kratkim povzdignjen v knežji stan, naj se pripravi, da bo mogel po odstopu Khuen-Hedervaryja prevzeti vlado. Knez Festitics je baje v krogu svojih’ prijateljev izjatvil, da
je Khuen-Hedervary že padel.
*
* *
Pod vodstvom župana je dospela v Budimpešto velika deputacija iz Szegedina, ki je izročila najučne-mu ministru grofu Zichyju in ministrskemu predsedniku grofu Khuen-tHedervaryju spomenico glede ustanovitve tretjega mažarskegai vseučilišča v Szegedinu. Grof Zichy se je izgovarjal, da vprašanje še ni rešeno, toda da vzame v poštev Szegedin vsaj za višjo šolo, ki se v kratkem ustanovi. Skoro enako je odgovoril ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, samo da je on povdarjal zlaisKi zemljepisni položaj Szegedina.
- w
,V listu .„Pesti Hirlap“ je izšlo več člankov, v katerih se banu Tomašiču očita razna nečastna dejanja. List je pozival Tomašiča, naj ga toži, a kakor poroča list ,„!Aj Esz“, je Tomašič pozval gla/vnega u-rednika lista na dvoboj.
Italija se pripravlja na okupacijo Tripolisa.
Kakor vse kaže, dela Italija resne priprave za okupacijo Tripolisa» Italijanski listi, poročajo o ,mobi-,
lizaciji kopne vojske in mornarice, dočim je en del eskadre odplul z zapečatenim poveljem. Tudi Turčija se pripravlja ter pošilja v Tripolis municijo, vojak© in častnike, Italija se nadeja, da se velesile ne bodo uprle nameravani akciji. Vendar se poroča iz Berolina, da je Nemčija Italiji odsvetovala okupacijo, „Zeit“ piše, da stori isto bržkone tudi Avstro-Ogrska, kar bo morala storiti Že z ozirom na prijateljsko razmerje s Turčijo.
Naše ministrstvo za vnanje stvari razglaša, da se morajo vse osebe, ki se hočejo podati v Tripolis, prevideti s potnim listom, podpisanim od turškega konzula, sicer bodo morale plačati globo 40 piastrov in jih odpošljejo nazaj v njih domovino.
V	Rimu so bili dne 22. t. m, pozvani pod orožje rezervisti letnika 1889.'Dve vojni ladiji sta bili poslani v iztočne vode, da preprečita morebitno aprovi-zacijo od strani turške vlade.
Iz Hrvaškega.
Hrvaška seljačka stranka bo sklicevala po Hrvaški shode z dnevnim redom: Brzojavna prošnja na cesarja, da se skliče hrvaški sabor.
Dalmacija.
Namestnik Niko baron Nardelli je podal demisijo. Njegov naslednik bo seiclanji podpredsednik pri dalmatinski deželni vladi grof Attems.
Nemčija.
Predsednik državnega zbora namerava sklicati prihodnjo plenarno sejo državnega zbora za) torek, dne 17. oktobra.
Maroko.
V	petek dne 22. t. m. se je vršil razgovor med državnim tajnikom Kiderlen-Wächterjem in Cambo-nom. Prišlo je med njima glede Maroka do popolnega zedinjenja. Niti ena točka ni ostala, o kateri se ne bi obadva državnika zedinila. Sicer francoski poslanik ni mogel dati nobene obveznosti, ker (sle bo poprej Še ministrski svet posvetoval o tem, kar se je Nemčiji priznalo.
Rusija.
Iz Varšave poročajo:	Iz južne Rusije prihaja
v mesto brezštevilno židovskih rodbin, zlasti iz Kijeva, ker se boje velikih pogromov. Mesto je že prenapolnjeno.
*
* *
Pred vojnim sodiščem se je začela dne 22. t. m. razprava proti morilcu ministrskega predsednika — Bagrowu. V podučenih krogih zatrjujejo, da bo proces podal senzacionalna razkritja o ruski pohrani“, ki jo zafdene baje sokrivda na umoru.
Albanija.
Iz Albanije se poroča, da albanski yodje spremljajo zelo pozorno razvoj dogodkov v Tripolisu in pa razmerje med Italijo in Turčijo. Ako bi se Turčija zapletla v vojno, bi zopet izbruhnila) vstaja .ter bila proglašena neodvisnost Albanije. V deželi je že mnogo municije in orožja.
Raznoterosti.
Himen. Danes, dne 25. t. m. se poročita v cerkvi sv. Petra v Ljubljani gdč. Marija Mercedes Pov-Še, hčerka c. kr, komerčnega svetnika Franca Pov-Šeta, z gosp. okrajnim sodnikom Ivanom Sinkovič, Naše iskrene Čestitke!
Družba sv. Mohorja v Celovcu Šjteje za letosi 84.85(5 udov. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Molitvenik za Šolsko mladino. 2. Koledar za leto 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5, NaJu-trovem. 6. Zgodbe sv. Piama, 17. zvezek. V zajtneno ali v doplačilo — kakor si je kdo pri vpisovanju želel — se Še doda: 7. Troje povesti. Z razpošiljatvijo smo pričeli ravnokar. Potrudili se bomo, da častiti udje dobijo knjige najprej kot mogoče. Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči:	1. Amerika, Afrika, Azija.
2.	Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško-koprska Škofija. 5. Lavantinska škofija. 6. Ljubljanska Škofija. 7. Goriška nadškofija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo avizo, pošljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, M povzročuje-jo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Ob enem vsem častitim gospodom poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več kot eno balo, uljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo Številko, Stroške, katere so imeli gospodje poverjeniki za odposlatev denarja in pa prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. In one gospode poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, nag čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. — Odbor.
Sežiganje mrličev v Trstu. V zasedanju tržaškega deželnega zbora, ki se prične danes dne 25. t. m., pride na dnevni red predlog novega stavbinske-ga reda, reforme malih stanovanj, odprtja mej za u-voz živine tudi zakon o sežiganju mrtvecev.
Kaj je res? Zaradi govora dr. Korošca v konferenci klubovih načelnikov dne 15. septembra na Dunaju kroži sedaj po vseh slovenskih liberalnih in so-cialdemokraških listih’ laž, da sie je izrekel proti sklicanju državnega ztoora.. Bedasti ^Štajerč“ izvaja iz tega celo, da šo slovenski klerikalni poslanci -zado-
■voljni z 'draginjo. Res je samo to, da se je dr. Korošec izrekel m sklicanje državnega zbora začetkom oktobra, ne pa ,za takojšnjo sklicanje, ki bi trajalo le do dne 20. ^eptembra, ker so se ta 'dan začeli deželni zbori. V istem smislu kot dr. Korošec sta se izrekla tudi zastopnika čeških in nemških agrarnih strank. Kdor je količkaj pameten, ve, da bi bila par-dnevna seja samo humbug, ki bi osmešila drž. zbor in draginje ne odpravila. Seveda g'Stajerc“ in ^/Zarja“ nimatai te razsodnosti. Sicer pa jima ni nič do bede ljudstva, temveč le za dobrodošlo priložnost, da lahko zmerjata čez katoliške pope in politične ra-beljne.
Sprememba najemninskega prava v varstvo prebivalstva. Ko ate poslanska' zbornica zopet sestane, ji bo predložen po mnogih posldpcito podpisani zakonski načrt, ki ima namen, odpomoči stanovanjski bedi potom spremembe določi) najemninske, pogodbe. V utemeljevanju tega zakonskega načrta je navedeno: Ena glavnih nalog zakonodaje'je, da ukrene odredbe proti stanovanjski bedi in draginji stanovanj. Pred vsem ima država skrbeti za to', da se Štefvilo stanovanj pomnožuje v razmerju s pomnoževanjem prebivalstva. Država je to dolžnost priznala z osnutjem stanovanjskega fonda. Kakor je tudi treba, to pozfdra-vljati, se vendar delovanje vlade ne more omejiti na to skromno delo. Pred Vpem je potrebno, da država naloži občinam dolžnost, da skrbe za zdrava stanovanja, ter da jim to omogoči s spopolnitvijo zakonodaje, posebno z zakonom 'o razlastitveni pravici občin. Po drugi strani mora vlada podpirati tudi privatno stavbno podjetnost. .Glavno sredstvo za to je, da se zniža hišno-najjemninski in hišno-stavbni davek, posebno oni glede malih stanovanj. Okolnosti, da na otroci.h! bogate družine težko dobivajo stanovanje, bi se dalo odpomoči s tem, da se za stanovanja, ,v katerih stanujejo take družine, znatno zniža davek. S posebnimi zakoni, z reformo davčnih predpisov, z davkom o porastku vrednosti itd., naj bi se omejilo obče škodljivo špekulacijo z zemljišči. Potrebno bi bilo urediti nadzorstvo stanovanj. Preurediti bi se moralo pravično razmerje med najemodajalcem in najemojemalcem, tako da se najemodajalcu odvzame dosedanje privilegije. V zakonskem načrtu je za na^e razmere posebne omembe vreden sledeči pasus: Ako najemodajalec odpove stanovanje in ako je odpoved izvršena vsled verskega ali političnega prepričanja najemnika, ali ako se je to zgofdilo zato, ker najemnik ne kupuje pri najemodajalcu ali tretji astebi, je najemodajalec dolžan najemojemalcu plačati preseljevanje ter poravnati vso vsled tegia nastalo Škodo ter izgubljeni dobiček.
/ ' Zalite ve železničarjev. ZjastopnMa koaliranih železničarskih' organizacij so izročili voditelju železniškega ministrstva načelniku dr. Rollu zahteve posameznih železniških* uslužbencev in se zahteva nujna izpopolnitev teh zahtev. Dosedanje odredbe železniških uprav so nezadostne. Dr. Roli je izjavil, da se bo zavzel za to, 'da se zniža beda železničarjev. Ces(ar je dne 21. t. m. opoldne zaslišal v posebni avdijenci železniškega ministrstva sekčnega načelnika gospoda Rolla. //
Neposredni davki. Tekom IV. Četrtletja 1911 postanejo neposredni davki na Štajerskem plačni v naslednjih .obrokih: I, Zemljiški, hišno-razredni in hiš-no-najemninski davek ter Sodstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 10, mesečni obrok dne 31, oktobra 1911; 11. mesečni obrok dne 30, novembra 1911; 12, mesečni obrok dne 31, decembra 1911. — II, Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov;: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1911. — III, Rentnina\ in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicajh, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer 2. poluletni obrok dne 1, decembra 1911.
Hmelj. Zateč, dne 22, septembra, V času od našega zadnjega poročila je postalo razpoloženje še mirnejše, kar je imelo za posledico, da so cene padle. Prodalo se je dnevno okoli 60 do 100 bal hmelja. Cene varirajo v večini med 430—440 K; sicer pa noti-rajo cene sledeče: 430—440 za srednji, 440—450 za srednje dobri in 450—460 K za prima, in to za 50 kg teže.
Na deželi se nepretrgano kupuje, in se je zadnje dni nakupilo večje partije iz prve roke. Cene so bile zelo nizke in celo večje partije prima goldbahta-lerja se je kupovalo za 430—440 K. — Kupčija s tukajšnjim hmeljem se dosedaj na tukajšnjem trgu še ni mogla prav razviti, ker še ni dosti zaloge ip; ker stavijo lastniki previsoke cene. Tak.o se zahteva n. pr. za prima spodnještajerski 415—420 K, za ogrski 420 K. Splošno razpoloženje je jako mirno, tendenca različna. Vreme je bilo dosedaj lepo, jesensko, toda dames je začelo deževati.
Tudi milo bode ‘dražjo. Tovarnarji mila naznanjajo, da so primorani radi zvišainja cen surovinam oene svojih produktov za 2—3 K zvišati in ob enem izjavljajo, da bodo cene Še rasle, ako ne nastane kak preobrat.
Ruška koča se zatvori v nedeljo, dne 1. oktobra tekočega leta. Ako bo mogoče, se bo poskrbelo isti dan za sv. mašo pri Sv. Arehu. Planinski pozdrav !	-
Se dva mrtveca radi nedeljskih izgredov na Dunaju. Dunajski listi poročajo, da je v bolnišnici ■umiri še 211etni kovač Frane Joachairistbaler, ki je bil ranjen s krogljo v trebuh1. Umrl je tudi 271etni te-
S T R A Ž A.
1 ' ■ ■ '■■■--------------------------
žak Leopold Sedmer, ki je bil ranjen z bodalom v stegno. /Tudi nekaj drugih se nahaja v nevarnem položaju, da je dvomljivo, Če sploh Še ozdravijo.
Štajersko.
Maribor. Podružnica Slov, Straže ima danes zvečer ob 8, uri družinski večer v gostilni g, Inkreta (prej Jerič) y Karčevini, Somišljeniki, pridite mnogoštevilno. Za zabavo bo preskrbljeno.
Sv. Jakob v Slov, gor. Gospod! Peklar,! Delate mi krivico, da vpričo najrazličnejših oseh govorite o moji krivdi glede dopisov o vas in Vašem bratu, Da-siravno Vašega postopanja ne odobravam, yendar nisem proti Vam še nič delal. Slavna uredništvo prosim, naj konštatira, da nisem ne dopisnik ne v zvezi z dopisi! (Potrjujemo! ,Ur.) — Knuplež Karl, organist,
Ljutomer* Pretečeno nedeljo dno 17. septembra 1911- je bila tu otvoritev novega nemškega hotela g,Steirerhof.“ Da bi več občinstva privabili, priredili so ob enem koncert radgonske mestne godbe. Res je prišlo mnogo ljudi, pa tudi naši mlačni narodnjaki, celo nekaj „fest“ Članov Murskega Sokola se je ujte-ležilo tega koncerta, češ, da je godba internacionalna. Ta je pa lepa! Ziunaj se je pa sprehajalo mnogo naših narodnih dam, ki pa so nemškutarile, da je bilo joj! Najlepše pa je še to, 'da so te dame tudi odbornice ženske Ciril-Metodove podružnice. Zakaj se sramujete na ulici občevati v domačem slovenskem jeziku?
Ljutomer. Naša nemška šola je torej pričela s poukom. Nalovili so za to šolsko leto precej otrok. Pri tem delu se je baje najbolj odlikovala gpspa Nemec, gospa Roza Rosenberg, Vozlička/ in drugi. Zaslepljeni stariši res ne pomislijo,, kaj store. V nemško šolo spadajo otroci nemške narodnosti. Ali vam je li več za obleko, katero dobe otroci o božiču, kakor za pouk? Posebno žalostno pa je še to, da je največ zaslepljenih starišev v „h'asgaSi.“ Narodnjaki, na delo, ker resnobni so dnevi!
Ljutomer. Tudi v naši okolici se množe požari.
. .Vi noči dne 18. t. m. je zgorelo posestniku Košniku na Cvenu gospodarsko poslopje in hiša. Zgorel je tudi bik v vrednosti do 500 K. Dne 19. t. m. zjutraj pa je zgorelo v Žerovincih gospodafrjsjko poslopje posestniku' S/kialiču. Ker so domači tišino spali, je še zgorela tudi krava in šest svinj. Baš ta dan je hotel najemnik kravo prodati na semnju v Ljutomeru, da bi poplačal svoj dolg na najemnini.
Gornjigrad. Pri volitvi dne 22. septembra iz Veleposestniške skupine okrajnega zastopa je prodrla dosedanja zadretška stranka'proti savinjski, ki je še to pot podlegla. Izvoljeni so: z 11 glasovi Franc Sarb, dosedanji načelnik, in Jožef Krajnc, po domače Hudel; z 10 glasovi M. Zidam, pio domače Pok; z 6 glasovi 7. Praznik, po 'domače Govek, A. Drulkar, notar, Anton in Franc Sever ; z 8 glasoyi Franc Kolenc (Irman). Volilcev je bilo 11, 5| naših1. Glavna nositelja napredne ideje sta zmagala z 1 glasom večine, torej precej krepka odpoved, Čeprav opozicija proti magnatskemu gospodstvu, kateremu sta na pomoč hitela kmet Suhovršinik iz Noveštifte in Bavčevkino pooblastilo, ni bila organizirana. Nekdo se veliko tra-. di, da bi Še občine vštimale za napredno idejo. Bomo videli! Iz trške skupine je volitev radi ugovora preložena.
Trbovlje. „Zarja“ prinaša iz Trbovelj različne članke, v katerih se napada sedaj ta in zopet oni. Obče se govori, da izhajajo tisti članki iz tukajšnjega učiteljskega okrožja. Da je eden izmed gg, učiteljev pošiljal Članke celjskim liberalnim listom in poročal marsikaj, kar ni odgovarjalo resnici, da so tukajšnji gg. učitelji — eden in drugi — dopošiljali članke „,Slov, Narodu“, je dognana resnica. Na sledu smo tudi dopisniku „Zarje“. Mnogo bi se lahko pisalo in razglasilo o tukajšnjem učiteljskem okrožju, a nismo hoteli. Za danes rečemo le toliko: Predobro se godi tem gospodom. Zato tudi ti napadi. Boljše bi bilo za marsikoga, da bi porabil čas za šolo, mesto da kuje neosnovane članke. Imeli bi tudi par besed do c. kr. nadzornika. Z'di se nam, da on ljubi učitelje kakor o-če svoje otroke in tudi po očetovsko za nje skrbi. Dobro nam je znano, da je že marsikateremu pogledaj skozi prste. Prevelika očetovska ljubezen pa tudi ni dobra, to je stara resnica. Zia danes naj zadostuje. Ce ne bo miru, bomo govorili jasneje.
Primorsko.
Gorica. Goriška gimnazija bo štela letos 1024 učencev in 37 učenk s 24 razredi, vštevši pripravnico. Vsak razred ima po eno vspforednico, tretji razred pa 'dve vsporednici. Slovenska prva razreda sta prenapolnjena, V enem je 82, v drugem pa čez 70 u-čencev.
Koroško.
Celovec. Šolska Statistika. V ljudske šole v Celovcu pohaja letos n,a Šoli na Bismarckringu 414 dečkov in 429 deklic, na benediktinskem trgii 440 dečkov in 420 deklic, v šoli Wild-West 337 dečkov in 222 deklic. Na meščanski Šoli je 289 dečkov in 412 deklic. Na gimnaziji je 393 dijakov? lani jih je bilo 517. Na realki je 386 dijakov. Na vadnici je 138 šolarjev in na učiteljišču je 298 učiteljiščnfkov in 93 učenk.
V Skocljanu v Podjuni je po prijaznem sodelovanju velikovške „Lipe“ domače Bralno društvo praz-
novalo predpreteklo nedeljo dpe 17. septembra 1911 zelo slovesno svojo 501etnico. Govorniki in igralci, pevci in tamburaši, so z združenimi močmi poučevali, navduševali, zabavali, manifestirali; vsevse je dobro posrečilo. Zato pa razun domačinov tudi obilno doš-lim sosedom, oziroma zastopstvom sosednjih društev, ni bilo nič žal, ne samo dolgega, temveč tudi skrajno slabega pota. Tako je prav! Medsebojni stik in pomoč društev rodi skupno in močno ljubezen do naših vzorov, in le po njih vdejstvovanju se bo danes „tužna“ Koroška spremenila v „veselo, vstajajočo“ Koroško kljub vsem koroškim vladnim šikanam. Na zdar!
Francoska v finančnih stiskah.
Tiufcft velika republika ima isto bolezen, kakorv druge evropejske monarhije, tudi ona ima deficit. Ima ga že letos v znesku 178 milijonov. Sedaj se pia mora tudi tam skrbeti za pokritje. Tako se bode pokrilo 155 milijonov z odplačilnimi kvotami vzhodne železnice, a to je dohodek, ki ni vsako leto na razpolago. Toda ostalih 23 milijonov Še delaj veliko skrbi- Na vsak način se bio zopet povišalo davke. Nekaj milijonov se bo dobilo s tem, da se bo moralo plačevati natančno po pristojbiniskem zakonu. Dandanes se v tem oziru preveč popustljivo postopa; a vlada bo pri tem izgubila dosti privržencev, zato ker ne bo. slednjim več obeh očij zaprla. Zvišalo se bode tudi davke na plin in elektriko, žarnice, obločnice i. t. 'd., in s tem se bo dobilo 14 milijonov. Tudi za punciranje se bode povišalo takse, da bodo donašale kaka dva milijona več.
Francija ima tudi visok davek na luksus. Del tega davka bo zadel tudi tujski promet, toda tujci pa vsled tega ne bodo obrnili hrbta Franciji. Pariz v-pliva magično na ljudi, ki imajo dosti denarja in se hočejo dobro zabavati.
V financielnem oziru tretja republika ne počiva na rožicah. Njeni privrženci hočejo biti preskrbljeni in iz tega se da razlagati prirastek državnih uslužbencev in zvišanje dohodkov. Leta 1910 je imela republika 3388 milijonov dohodkov, 3390 milijonov pa izdatkov. Državni1 dolg znaša/ že skoroda celih 28 milijard.
Poslano.
Odprto pismo
dvornemu svetniku in predsedniku okrožnega sodi-I šČa, gosp. Perku v Mariboru.
Lista „Marburger Zeitung“ od dne 23. t. m. in „Tagespost“ od dne 24. t. m. sta objavila moje postopanje napram okrajni in okrožni sodniji v, Mariboru v zadevi jezikovnih odredb tukajšnjih1 uradov. Članki v nemških listih, ki so tendencijözno pisani, vsebujejo posameznosti, katere zamore poznatije uradna oseba iz okrajne ali o kr ožne sodnije v Mariboru. Rajdi tega ni dvoma, kje je iskati pisca teh člankov. Gotovo je, da so dobili listi le iz urada samega potrebne informacije. Ker vidim v tem Činu kršenje uradne tajnosti, si pridržujem najdaljne korake; Vaše blagorodje si pa usojam tem potom opozoviti, da se je po uradu, oziroma po kaki osebi urada izdala uradniška tajnost.
S spoštovanjem
Dr. Karl Verstovšek,
drž. in dež. poslanec.
Maribor, dne 24. septembra 1911.
Razgled po svetu.
Orel napadel lovca. Lovca Pellet in Gay je v nedeljo dne 17. t. m. v marseil^ki okolici na južnem Francoskem napadel, velik planinski orel. Roparica se je spustila z višave naravnost proti njima ter ju hotela pograbiti. Z vsemi silami sta se ustavljala močni živali, ker se je vsak izmed njiju bal, da ustreli tovariša, ni nihče streljali. Slednjič se jima je posrečilo, da sta sle izmotala iz krempljev besni živali, nakar jo je eden ustrelil. Roparica meri z razprostrtimi perotmi poldrag meter.
Polmilijonska dedščina. V Hosizufalu na Ogrskem je te dni umrla uboga, skromna vdova Martina Ostyja, ki je zapustila po milijona kron gotovine. De-n:\r je hranila v velikih zabojih. Vsa zapuščina sestoji iz samih deset- in dvajsetviparskih novcev. Sedaj se je zglasilo vse polno dedičev.
Prof. dr. pl. Leube V Würzburgu piše: Soditi po izkušnjah, ki sem jih pridobil na moji kliniki, učinkuje naravna prane Jotef-ova grenčica zanesljivo odvajajoče in ne povzroča nikakih težkoč. Še celo, kjer se je zavživala pri dražljivih črevesih, je »Franc Jožef-ove< voda dosegla odvajanje brez bolečin.
m f Pr«vza*em vsa dela M dekdraeijske, elikareka In ~ pleskarske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc * Celja
Gospodska ulica S,
a« išče službe pri ■ ■'OCi |v82 V kakem župnišču Ponudbe je poslati na uprasništro lista „Straža“ pod šifro: „Hlapec k konjem“.
XXXXXXXXXX
llsiali se sPre-irne na sta' UBJĆSK novapje pri gimn.
profcsoiju v bližini učiteljišča in g mnazije, Volksgartenstiasse 10.1. Maribor.	151
Vage
ia vagone, voze (mostne), centimaine, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake droge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldh,
tovarna za vage,
Brno, Zideuiee Mmh,
30 slovanska obrt.
mag na vratu in na I pljnčah ter astmatiki, ki menite, da vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L. Wolffsky v Berolinu N.,. Weissenburgerstr. 79. — Tisoč priznanj je porok velike adiavilue moči. Brošurice na zahtevo zastonj 1
Hel Hobacher, Maribor
samo Grajska ul. Burgg. 2
priporoča slav. občinstvu
solčnike in dežnike::
••
••
belo vezenje £
joča dela kakor tudi
in vsa v to stroko spada-
predtiskarije.
Popravila hitro in ceno! Postrežba solidna!
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijma itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr.
ftklagrobne ograje
1	5 lepo okrašenih vzorcev, iz kovanega železa s
• prvim prepleskanjem in montiranjem za meter
samo 4*50 K p« Karolu Kerth, ključavničarju v Mariboru, Koroška cesta št. 39.
Iz poletne sezije -»c
je preostalo mnogo blaga, kakor vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke, posebno mnogo sandal in prugega je jako mnogo po zelo znižani ceni na prodaj.
Obenem si dovoljujem slavno občinstvo opozorit, na svojo bogato zalogo najrazličnejših obuval najnovejše fazone.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Zaloga iti izdelovalnica čevljev.
NARjA! A. THIEEtEYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega baJsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifofijsko mazilo
ICH DIEN
SÄS!.
^regrai
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-{ jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A« König.
Zahtevajte list Straža!
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drsbno!
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse it 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih Cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnali h cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najni^jih cenah.
Goričar & Leskovšek
Celje : draška ulica štev. 7.
Zvezna trgovina
(Borlčar S Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.	g ž
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
Prva južna-štajerska kamnoseška
Žaga, brusi Ir straže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje črk.:: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-bega dela iz tu- in inozemskega materijala. mss Plošče za pohištna iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov. :: Hajnižje cene. :: Huiantni s s plačilni pogoji.:: Naročila se izvršujejo točno. » *=s Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celje.

Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle,

fifšstrevana zadruga z neomejeno zavezo
t
Stolna ulica št. 6 (med
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
ffrapiln« vio$t
*s sprejemajo od vsakega in m obrestujejo: na-V d se p« 4®/0, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,-Obresti g« pripisujejo h kapitala 1 januarja in i julija vsakega leda. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti se p&no hranilne položnice na razpolago (šok konto ^ @7.078). Rentni davek plača posojilni ca sama. 3,
liradšk« um
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopotdhae in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iavseaK praznike. — V uradnih arah se sprejema ia isplaćuje denar.
pojasnila se dajal#
ta pitahjc sprejemajo vsak delavnik od 8.-—Aft dopoldne ta od 2.—S. popotdns. • •
posijii'a m
le Članom in sicer: na vknjifeo proti papilarni varnosti po d3/.0/*, na vknjižbo sploh po 5°/», na vknjižbo in poroštvo po 5!/,Vo m na osebni kredit po 6°/#. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojihtiea brezplačno, stranka plača ta katake. «