Osnovna £ola ^ hcrttia Bračifa Tržič r * stezice U ?b10-letnici §ole HHHBI /6 o'-tr&Uu*. afoajtct &2i P^OX+üv>Ujl *+&*> [I4ct+£q*tu, MC f***«J*. A*4* fuFtcctc, io stuc /vaji otxuJfUt, /*i{üs*Ut, kjetuUt 4a+£t) hCxt. 'ffaei*) v-U, Sh+tA. tfccccttveOtU. *c uuXLi eFh&te& /*ic tMA*.]* bUc Ztffi+LćUŽc tucdi &£>. 3*^CZ IČ2 4C /^*JUu{&,OoUtAi-1*.'' fcoeJs Ä '6c^Ml0 iTthA* A'iZ/c&tč *lc flSUCuXZ;. tf tucc tMA~Cc ft fUTKU, =• chUo fUH- hUtZu+U* 3(9- ✓TW'Jid^c 'ktcUtfe, hUJxc ti+juuo i>t4zJ^c f&^Uc & TEZ/C£ t HiZZt-MK ^ *Z+ecttjLu-c ty*. r**~fo*Xs**f*L' PtOn^idft} ^ ^ruf^iOctM. Vte-nx, aU^O-fm~Lo. tVt#^ ^ ^ Uji -fcÄ^ SHi^JCE ĆCfc /n^ -^o^x^Ji, AZi aCc, ZA-tt-f-i kS* oCc^tXJ^ £3i\. JTE&C v- *><**' Je ttfce ZecK+"JfU^Luc V*&t-u-, '-tr-o frh'ty^h) *-U. Au.Zcn režiral tudi. V kraju takrat Se ni bilo elektrike in so si ob igri svetili s petrolejkami. Se čudno, da ni prišlo <'o požara, vse kulise so bile iz lepenke. Večkrat smo med igro moral odpreti okna, zaradi zraka." V kraj je pogosto prihajal potujoči kino. Tovariš Stanko Stritih je bil takrat za kinooperaterja. Precej dela je bil- reba opraviti, ko je bil v posebnem odboru, ki je imel nalogo kraju oskrbeti elektriko. Koliko otrok ste učili, kakšno je bilo va .. delo z njimi? Na šoli je bilo 48 otrok. To so bili učenci od prvega do osmega razreda. Učil sem 'jih v skupinah, kombinira^no. Popoldne nižje, dopoldne višje razrede. Znanje je bilo v teh časih šibko. Kriva je bila vojna in težek povojni čas. Ni bilo primernih učbenikov, učnih sredstev tudi ne. Učitelj je moral biti neke vrste inovator. Za pouk sem moral marsikaj izdelati sam. Od učencev nisem mogel zahtevati visokih modrosti, bolj praktičnih stvari in za življenje jih je bilo treba učiti. Sam sem*moral najprej naučiti cepiti sadno drevje in ravnati z njim, da sem to lahko naučil svoje učence." Povedal je, da je po vojni v šolah nekaj časa gospodarila šiba. Vendarle z njo ni bilo uspeha. Telesna kazen nikoli ni dobra. Veliko se da doseči zlepa, z uvidevnostjo in potrpežljivostjo. Otrok, ki so bili uvidevnosti potrebni, pa-je bilo veliko. "Zgodaj sem spoznal, da so bili nekateri manj obdarjeni s talenti. Imeli pa so veliko volje do dela. In z voljo do dela, z vzgojenostjo lahko veliko dosežeš. Kaj ti pomaga talent, če ni volje., če ni pridnosti, vestnosti." Po letu 1954 so se razmere tudi v šolstvu izboljšale. Vendar učiteljsko delo ni bilo zmeraj cenjeno. Mnogi so mislili, da dela le-tisti, ki je n pri stroju. Ob ustanovitvi Višje pedagoške šole v Ljubljani se je tovariš Stanko Stritih odločil za študij. Znanec z univerze je prepričal njegovega nadzornika, da je lahko študiral zemljepis in zgodovino. Ob vsem rednem šolskem delu je študij dokončal v dveh letih. Veliko je bilo treba študirati ponoči, podnevi ni bilo časa. Leta 1962 so na široko ukinjali podružnične šole. Tudi na Otavah so jo. Eno leto je tako učil v Cerknici. Stanoval pa z družino na Otavah. Več kot dve uri peš do Cerknice. "Otroci so imenitno pisali spise, ker so veliko živeli v stiku z naravo in z delom. Tudi svoja sinova sem učil do 4. razreda, potem pa sta morala v internat, v Stari trg pri Ložu, kjer sta hodila v šolo. Rad sem imel ljudi na Otavah. Zelo so mi zaupali. Spominjam se možakarja, ki še k zdravniku ni hotel, češ;da ga lahko kar ja'z pozdravim. Vedno me je zanimala pedagogika. Dr.Iva Šegula, znana pedagoginja, direktor Zavoda za napredek šolstva, mi je dajala posebne naloge in različne zadolžitve ter na ta način z mojim delom (in mojimi opažanji) dobivala podatke o delu na podružničnih šolah." Leta 1963 se je z družino preselil v Križe. Pri Zavodu za šolstvo pa postal pedagoški svetovalec, najprej za splošne predmete, kasneje pa za zemljepis in zgodovino. Njegova naloga je bila svetovati in pomagati učiteljem po raznih občinah v Sloveniji. Obiskoval je učitelje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Litiji, Treb njem, Šentrupertu, Novem mestu in Črnomlju. Pota po Sloveniji so bila zanimiva, lepa, pa tudi težka. Stanko Stritih j-e doma v Bistrici, tu je preživel svoja otroška in mlada leta, zato je vedno želel priti v svoj kraj. Leta 1965 so v Bistrici začeli z aradnjo blokov in potreba po novi šoli je bila očitna.pred le-ton i970 je bilo sklenjeno, da bo v Bistrici šola in vrtec. V oktobru 1973 -pred desetimi leti- je bila svečana otvoritev nove šole in S'anko Sirilih opravlja naloge ravnatelja v njej vseh deset let. Rav-n,i <1 i Bračičeve šole pa je postal leta 1970, ko smo imeli svoje prostore v stavbi, kjer je danes Dom družbenih organizacij. Pri svojem delu se je srečeval z mnogimi ljudmi. Vselej ga je mikalo, da bi učence kaj naučil in vzgojil v dobre in poštene ljudi. Mnogokrat smo učenci poslušali vašo lepo, izbrano besedo, ki je bila vselej na pravem mestu. Kako naj mi negujemo tako besedo? "V gimnaziji sem imel dober pouk slovenskega jezika. V nižji gimnaziji me je učil profesor Adolf Ivančič, v višji pa znani strokovnjak dr.France Tomšič. Kako negovati besedo? Vsako stvar je treba pretehtati, premisliti, poskušati najti besedo, ki zadene pravo mesto." Večkrat ste poleg svojega dela nadomeščali učitelje v razredu, kadar so bili odsotni zaradi bolezni ali česa drugega. Kako ste se počutili med nami v razredu? "V vsakem razredu sem se dobro počutil, če je bilo le kaj vol je do dela, zelo dobro. Kdaj pa kdaj pa tudi ne, če prave volje za delo ni bilo. Kadar sem nadomeščal, sem se najraje odločil za pouk zgodovine ali slovenskega jezika." Poleg rednega dela je bilo treba še marsikaj postoriti. Bi nam povedali še o Vašem delu izven šole? "Volilna enota Bistrica me je pred leti izbrala za odbornika, da bi tako nekako z mojim posredovanjem in pomočjo v Bistrici lažje poskrbeli za urejeno okolje. Veliko smo takrat prostovoljno delali. Kot podpredsednik občine sem se ukvarjal z družbenimi, socialnimi, vzgojnimi ter različnimi n društvenimi zadevami. Rad ima planine. Planinci so Stanka Stritiha povabili medse, da bi kot podpredsednik p omgal Planinskemu društvu Tržič. In tako je tudi bilo. Planinsko društvo je dobilo svoje prostore na Trgu svobode. Danes je Stanko Stritih predsednik Planinskega društva Tržič. Povedal nam je, da ga je vselej vodila misel, delati tam, kjer je najbolj potrebno. Veliko dela je bilo treba opraviti, ko je bil predsednik gradbenega odbora za gradnjo koče na Dobrči. "Moramo biti povezani s krajem, z ljudmi. Všeč mi je, da je šola povezana s krajevno skupnostjo Bistrica. In to je vsa ta leta bila. V šoli so imeli krajani Bistrice vedno svoj prostor. Šola mora živeti s krajem. Tudi drugod po svetu ao šole odprte za družbena dogajanja. Vesel sem bil številnih kvalitetnih proslav, šolskih in za krajevno skupnost. Spominjam se koncerta umetnice, flavtistke Irene Grafenauerjeve, ob otvoritvi svetovne razstave mineralov." Vprašali smo ga, kaj svetuje bodočim, mladim učiteljem. "Za učitelja naj gre tisti, ki lahko prenaša otroke, njihov hrup, ki lahko razume otroke. Te naj ne samo uči, ampak tudi vzgaja." Poskusili smo predstaviti delo tovariša ravnatelja Stanka Stritiha. Ne vemo, če nam je to zaradi njegovih številnih dejavnosti tudi uspelo. Najbrž nam je tudi sam kaj pozabil povedati. ^^K/mojjuuč/ ( <3UJ!mjČ/ , 'äimuvrviQ. JouLp/xm ('ä^uoxcurvO. ,'3č£jt$xxr>' i c)Xa/>^*ia cJULojvveia. fÄoJzrmrun ( ^Icvma- y ^yrnima Up/KJWMMJD' T> nxoaKnmiL^jü Jwm /rmii jor towmMX tiwnaMut ttamka JtriMu V&glA ćLam \IAom. /cLojn n,a A^tcMM/rruj n/ a&Ll . ^ma, xtUcr MxAp x/n xxiaxyiHyrrw' Všt^u^cUnji^a, /ncu> A Äa/n^u Am- n/ /mMccM ALfđjvrnirru j Acr Aonrw azIhMuJL /ruxM /aLArruu t jt Jul X /ruxmu tcuU Zovosha /7tcL HlO/Kaj, Al /Tiova XiJx/ im, h Xl/)n JmAa, ZoAj ko^ Al /xl /rvciA sflCVtloA+ljo, /rbOA ZcyiWHA /Kuixriaktl^. Za /nAurrZ /ruirm MO/Zcr /ftZaJh, AO/rru /Mi/MffWYU,; Zu, /na/m ^/A ^ /vZ/Anriu, /i/ /yrca,. ut/ruAci, Za/Cck/tu ^ b ./ku/jhA, ^cxmuru-4ijij0p- (Wj^pWu [r\i otii r.tuiW^. ^vm chioo urv mra r^ojcm^ flT\D^ (xj^Y^ ’^AIjoc^ n^j>4J|TrnJLrYvvo , Äjcx UTf\o, (m^‘' Jo^ßxmsjT^ nj rrnimiwu. cXoJj>j|a ^liolmjCvA ^cxrrcvpx. (XxnJHAi ILcLrur hi/ tzajwi/rho- ^ ^ ^ Lnwi/ ikcirnam-. 'ifcda/r tinniL ftoiitlKm, f -bij ««Jlncr oyzxsjmA; cxVi im/ orrub /ICKrr^Xnou. oSL LL' csCjfx^ pa/ rmi/ ju ohloMy nr /ajumu/nu- . tuxtur' mat> ^ 6. iwwwW- toi /Xm| (Hb rmu>us. kWt jt, /3T (mb UL tmiom^Ax^ lt|KrtCMKx, ff b|ftcmwnjv cvialli (n|Uj HvliQAiwy dllMr\iiOb| Be/’ 'U'Afumwr^ xrvnxvnv rrmxwvt UmAjl ; 1 >vxcUovUcr A6 fuilka- dowü/!" ^ Q^oiw-; ?. rMfinuk VuirrvJ ^oywxr WcUr /XO/ Anako^r A^mtriL rwaA. ßo^avrt, AlWKcL h MrOj^j ^ i ^ nudj aJMa/M/m |da/ru/-rrubo W/ ||/ Murm^ AAoJKa rAJiclt^y nr /^mib , «/ jt, £t Itjfur ATKyioxb 'laAioyuxt ^b m/XAO' iuxJUy rrvoAC donnrurwnjb ( Kot m«/ >|rUmvnLrr fu- AfYV hxjUXXWJU Uxx^ in odXtl, aötcr a^o o^XfifmoM^arovr O' nr^tcj0U/ro, djutu/. «/ loAo' 1Ko|u/ 7. ftOJbrtoL 'X />olu/Y\joJGiAläAt^v rxvfijcr odhti orvxv rjMÄÄ/v^jC' Wkiw '&rvBboEuH n\A. oIcA>aA\^>Wvvv. ^la/Tru ne it/ nAical n ntouri/mt ^mxvrvc*- . tcjJbwi mAAYv ^ .tuxkx» (Y<\jyvo/mor oKrtOjniXt m/tocilo^rivaV* KrKvb'H WrtlA. ^. KjOJtAlxl Uponiju^l/tno vveAv\ MXTiMAju. (Voxto. /ML ( Wttvä ^ Inltć u (w£.^t\ TooßlW) ri-0J2JV€Xlov yitL A^O'Vv^/Vvgj.O'A. To&iAili /WUO I^ta icUOi1 r^rdxxx. ^rwvvA. L>j^ov€>c- . TocUx s^v\?ila. ^ ßxud>5 ^vt-oAv^fwcS Mr fMA jf ioonWuCa 'JoXj/jO. ?OjIKaÖ- TfVOOr (\\^ ud^^cS M^n-t&ZS*' /VvvO^ ||W-\yjtMX A|UyVv\A^. fvcuxMX^ Am>u!) Qnfij' /v\4a-lc^VmCjaa! "WvrOiAVUMj. /\a. fvü.AMA<5 irolU ix ywu<^A iu-< ir cWc^va. b/actoA- /IAaaö Afi. (^xZ- /WL/XaX^ JUa (MX; icnmAvucxi, Maži ^ OoitAKxIla , UÄ ( 20/klöU /wo^ n£_ y. iorvrOAVijjUx ^/WaO. ^yvxto/vtt_)Ao.. To- jt ^rvyvvlx xofcr, da ÖÄ N»ÄVi Ujwv/Y^SUi.. IxO^^fyvlZjkXA^ X /AOAvu ^hIaJ MIO^aoCAaaJ . Ct^x/KXAX /lAMxi GnJdx že&J AAßA£rO(^i*n vv\ ifvdAU q^xxkt , iA^uoUAa 2 iUqaaaJ. JJa AJ^oaaa^^v^x ä«- td t olo, jt oätaila i Aaoa«^ ^ ^quW«. ü- IxCiVoIxkjl »DXoJLCU' Aaa /iC. |xX)(^OUÜA^O-iA (VaXxAaa^ . Süo-U^o^ AM^ö oloUAXXte '/^SbOt^L U/-\ tcnmAfV^xov Iwaaa jji ^Ax "Wa \(^Lt^ (xoviAAi^aJLa. 'jXi ^axaa S^o^acoXo. iwx’x'wX, a«xaa ^ irioWla^ ^IxoQ^-d' Afi- Ä«, VJCC^AaO KtAAXiTKAcXxAd HjXlVtCXAjO- X O^iAxXa jUa m-ocX ^wooXcuroik. ^ /^eilao^ aooo(.c^ Ajv^a Ml z l^a- AAt^aJU A-curud ivvU- oCoaa, ^ aÖ^o. tr ^ jpCK^oxnxvu. fucv^ ^ oXfixviia i qLq. ÄXuxoU/volo. ö&- o(aXu v (^iovö /Wa ö/x'£ö JloJlXd. SacLo^ Ski OiMov^-đ' 7±olo i A«, wtcöaxj^; A^vorvv^fv^b^A^ ^WM>j.JU oUaa \)t f\rOJ}M_0Lo\r ^Ua i i^o'tcrwo^ö' jlojwk^ irvcU^, ( (JUx AA^v\ toW^ri t-Ü Toatca^ o^/vo^^JLa U- öt^wv a^o/vw-^voa . SeAvwou-^ i'ndJiMjj^ ©K/ Moocr vrmL ^woikv ^Wr, aov ^ otAlxma /i^lCklloi/ mAoty ^30 WAA>Vr.(I^oi«/ /TUX6 ^ tuuL/ AT WtxAooc/^SiW x^io^Kvmy Imfimcr^Kjpr^L/ Me /ma /cawmvüO'. xčv /noAru/ ^XmxvnMCA/ ^ouee/wv^ irf\j noMM^J, tnohwy mj ^ /v^j^aoUraj J&wj /mmvAJ fy^Xi/nw W AXxWr /c^tc)l^ v 6. Vcatdti /viTicr a!Iv m/ tfi|cr /yux/ 1/mA/mJ«!/ ji/r/ Ai/iio/rfu A /rUVMAK/. ^Ievn^a> ^jUL^UVrv, ^ 'aomioj . cmfi/n^aia/ iadv yvu Xi|U/ A|uymxm/ /noa AoW^ /HAlCCr laxtccr xWcoČ/. ^mv SlivxrnjOU/j 6- /hCXACA€CV Tcmmmca 'Joim Tbsvöt ^ cvufeo^ iona piro^WL-Ia Jicoüiedi «\a cruani Aoti .Tb CuAicorurro (aouSiu v iicozji’öiu y. inraLa r> ^unwJbjirrro 'ilxxrt£jorn TuUu ^cüz. /&ron (uLa <0- or^tmtrm ^(fjoxu. Twcoa/nca TbnKjičjuuu nt onru ydifca Viicr (utr-b^u^Oja uyi ^ tmuba x ocevru axlafecr dufÄ. Ci^aiaJu w. y. (Wünxift cYnalo djuij-ta , oLa orxair> uma n^xiia . ‘Ifedmo oenn ^ tbü^icYn (Wxiumkx tm o(uOOAWQia \vu ^lonXJ^Q Tbad «irrioSkzjicm c^aD^o^cirrn cajold ^ tcJbCr oa£vučx?Q (uL ( da ormo axedrro ([u^woll^ru O <\lđ^fcjorr^«Yri , <\Kjcnii^ fvA Ormo duobxßji lacb 4uJbm "D-efeJUjki -Ocvno Inda. cMjl&l-cojo. <\r MitlroTKXTac0Tii ^o^tjda rooÄA oJrU/ AJz/ cLn^. cAAArxj/ qxx^Ck/ toj joenj^A/ [zIkv^at /ir /jjqjl^xxr^ti- ojirdbü jO-VYYv^j. 3vy\JLuV io, tujyx jyy(X; ponOJtöJCoj mosmj 0' /mA/- clßnpymvvu. C^jYYU>rt**icu un. -XXI*»t^r,; Ca.. 'i. Miimjitv- ( rr-^a dojiti w- pocUui^ii'ünö rvAö » 'Uoxo* ?ttd rrroö xar^^yaii u«4 "touojlioit • tÜeJ mj>wi |t t« * ta, iud; -ko-MvViriiCA- ^oajcoj ‘T’cujtit ■ ^*1 otroci rsnr-xJ VmQ&i. Ao-d'- UviW ^afiu, tMajcu , đha*Waj 'VätL^oj ta. ) ^ V ^V> -O-ilÄo*/ ■^ATCV^^J-OCV ^öiLcX^ Sxrvyol>0- ^ V^uÄcr «W^WCV. iS^ OOCXrv^/ -^C/vX^CX^C^ a>X- fywO' O^ f>vvs4^cx0^v5č)^0-'/ ^P-O^cv^ rRo' M-CA*' O^Cr XÄjCXrt^O. f>v>rOr C\XO ^HJLC^. ‘U’ (^v^cmLvv^ nrVCu^ ÄXT cr^O^CX/ nx O^v'vO^i/wv- I ^OrvvOji- ^-CK^a^" V. (4oJ7A^A^ rroo t t r ■ (CX^w^O^^ ^(L. c^o-^ccx-' ^c?^^>cx^cx9-o-/- ta-' r>€- ^£x cx^- xxo^tAAr ^H^oS-cx/ rv\>^>-'. )SL rv>cwvsjL- jl»3^CX/ ^Crbv-¥0^ Aptv ^rV^bXJUv^a/. QLoäjuw^i^'^ ^)v r¥cax^c^ lčmo/>v>oc<^ Ixa/ V ponedeljek, 14. novembra 1983, je v Tržiču zapadel prvi sneg. Nekaj učencev in dve tovarišici smo obiskali tovarišico Leo Grum. Ko smo se vzpenjali po lesenih stopnicah hiše, kjer živi, smo si ogledovali akvarele, ki so na stenah v predprostoru. Pozdravili smo se in tovarišici podarili šopek cvetja. Povabila nas je v dnevno sobo, kjer smo videli akvarel Breze in sliko, ki prikazuje kozolec z njegovo okolico^po stenah pa je polno njenih gobelinov. Prosili bi vas, če bi nam najprej povedali nekaj o svojem pedagoškem delu: "Po vojni sem varovala otroke v hiši pri Bonceljnu, kjer sva dve dekleti skrbeli za petdeset otrok. Po enem letu sem odšla v šolo in se ob delu pedagoško izobrazila. Nato sem delala tri leta v Domu igre in dela v Tržiču. Še pred tem pa sem se vozila v Kranj v Mladinski dom. Danes je v tisti stavbi nekaj oddelkov šole s prilagojenim programom. Tam sem skrbela za učence, stare do šestnajst let, ki so bili brez staršev. Potem sem iz DID-a prišla na staro tržiško osnovno šolo. Učila sem prvi razred, kjer je bilo petdeset otrok. Zelo sem hvaležna starejšim učiteljicam; Heleni Hribarjevi, Vladimiri Perhavčeviy Mariji Koširjevi in drugim, ki so me vpeljale v delo. Z njimi sem imela dobre stike. Moj prvi ravnatelj je bil tovariš Mirko Brejc. Učila sem vse nižje razrede, enajst let pa prvi razred. Eno generacijo sem učila kar pet let,od prvega do petega razreda. Učenje je bilo takrat težko, ker ni bilo učbenikov, učne načrte ie je delal vsak učitelj sam. Inšpektor Jože Kožuh me pohvalil,da znam najti stik z otroki. Leta 1954 je prišlo do šolske reforme, ukinili so nižjo gimnazijo. Zapustila sem to šolo in se zaposlila na osnovni šoli heroja Bračiča, na kateri je bil ravnatelj Janko Hegvat. Učila sem različne razrede: prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega. Rada sem učila vse predmete, posebno pa glasbeno vzgojo,» kjer smo veliko peli. Ker je bilo pomanjkanje učiteljev , sem deset let učila dva razreda, vsak dan, razen četrtkov in nedelj, dopoldne in popoldne. Če bi še enkrat izbirala poklic, bi se verjetno ponovno odločila za poklic učiteljice, saj sem to delo vedno z veseljem opravljala. Največ službenih let sem prebila v prvem in drugem razredu, najmanj pa v četr- M tem razredu. Kaj se vam je zdelo v vašem poklicu najbolj težko? "Nova metoda matematike. To je bila velika sprememba. Hodili smo na seminarje v Celje, Kranj in Ljubljano. Morali smo zelo zelo natančno pisati načrte za pouk. Na stari šoli je bil pouk v visokih in mrzlih učilnicah. V prostorih te šole sem stanovala petnajst let, ko je bil moj mož tam ravnatelj. Težko mi je bilo tudi takrat, ko sem več let učila v petem razredu, potem pa sem morala nazaj v prvi razred." Sodelovali ste tudi v veliko izvenšolskih dejavnostih. "Da, teh- je bilo kar precej. Spremljala sem pevski zbor, ki ga je vodila tovarišica Heda Ogrisova, za l.maj smo prirejali parade, imeli smo razna tekmovanja, sodelovala sem pri različnih proslavah in razstavah. Štiri leta pa sem učila tudi predšolske otroke. Mala šola je bila takrat trikrat na teden po tri ure. Bila 3kü'5lQjLcy)H£/ ) ^Vkut^io, <3Ü^, 'äiWi. &OWV AJTa *210/0^0. • CXw/ /K/ />|ax>^ravn^olüUi^Cl/ /^aa^httu; nr Itofo'Yuy- mfcxu><>cvMx..,lliJ^nxxlx/><^^ oUJla/. 'lMjJbo' rnuOJr f- aaj(xmjČxXoJzir ^fljou ^UÖjoü osficr doBioo nj VÄ>.(Tf\u LucAmoj rvrrvrr cou^jxxij (Xirzjji/zjülju. OAfloJ cTuourro ctuj ricurnjirtijjcu. Ix llxx^ oa. ^oWcluilcu '\jtu fTion no^A)tr>u^mja5ioj n oruan )^l __________ ________ _ nsu rrurvrrLcr i^\rtmuvaSL. Wnxxu ocMiinru Oaia ^ bila A ' ' Dy ocicywxjü maJTW J i^\n<^pJOXKJicriKXiJC^ CT ruo^TU- ^ ujj , er cu>torjw. ^jx, rmxiliCjoShj droTnjcr onemu aaöxj tužiker janu oouaJ. antmo cist amknat c^unm: uru roo^ oe. m. ^Woj omuer kxxljilu or oanoerli, rmn ofeu^inöoJ Lm; onjcnou/ nxu onoJkajc^u c\j|\nontii)jOJ v Wrncr Vtyvuj jnosöarr ^pT H. nannecL 1^. ClcnX)JVlAluCCb ’^JOu ciaSeJaj cmii tjWonn- Xu^orrv, "i.noAoU^ ^iioj '~(|vu/mj axx/> ^ croxcolxi omIlKo’ 'iorumaJl ^(y^CL/TtAtXÄ/ ^ru/rri/ Mj ^ilow /XlJLy IU^CL'WTjOl/ jMoj hSlmJ uru masrru jl/ fut&H'to' jruTi^Liia/. lArrdrtjD^j ^insjjL/^.ciOJtirt^J IT rtxuuiUnju/ ,€oL ITJ/mqinn/ rreui^ectu/ ffyu/ fr, >uolloiy licu fmo- /rnvcr I # 0. r 1 t l, JJmr rraruumou/. Ut/tfßa, fr Ueu ( Ob trrrva vmJL Ibrtj/m^ tLmxJu, nuviot^l/ Ufr aJl, \nvcr svnoJLu > ■f . noJllMs Qxdlou Al, ^kIHoVyiOl, /le/n/A/V. (JCoJi crt>_L. CvdbJhcr cytfXvMhx..'&jl, JxxnrUA Jina/Ybom- /MVUlJUji, Hy Ortuomu^, ivur /rrrva' rtiA a/thJ\xr jrusto&L,. 'ILčnrur /mcrtf nruvrru >jju (vtcLruy cLybxy mx^fJxrxAx)^. * JtarrlLo-, ^ . oo/fcACcL if ^cruo'n/vt/ocr /vmcr AnrrüJlu ixui^. umT AKjhfuAs jtwx, ■ ^X^^ojyi^, IZ^alAvcur, 3. ncutt/>CcL Mtr Hnpxr. jjOJYwiuuL, JXovCkx/yu, 3. ocbXrXxL ^ <5Bvu ixrtrQ/H-VOOU X«A, cJ{x)JUs.dioLs rVtOA (T/dii^XT' jxVYyriK,. ‘lo^oo cXHbOuö^C , 3.wACtL '£txx^ omi^ axOvcr crvoM^ilcx-XtmTJMx- ^EuyxmÄ/r', 3. rxv*/>ccL /rma /vu^ rruiy ^ipAtno0^l nrocu* m, ^nrL' A/rnt-^ OClJL,/ZOiio' Mjvtl. /u, /KO^udls rtCl^oo/tclcru-ccr. y*dioixnX-aoXo, rmA- /rm/y /t- /XOLmiJpa^yYut^T^«|vcrv(aAax<,. _ VLoOuhM, ftiPiMbu arrrvoA mi^a^cL ^jL onaxxüo-^ui/nA^lAio^ . oMX- f^ff' naA/'nnrlVCfnx^U MäjCKs M^ßL, ypxdbirvLo^. JL, KXX+UAsMhx, /vOJTrvCr -cUu^QtaOU /HMLtkAos , /OJTn^voJk, XuIXa, /vötv chhxnKx mxxh>v avoIju, oLo/ CoJkfety AmiXj cULar XA^AAVCW AÄ/cJUuaKX/AT oLcwv, xjx/ nr {jXcr. ^Ek^vkxaxX/--tl /rvno* jilvj feoJkrmor ^ oti/o* Ar hcAdßX. torv^Äri^^jüuJ^ fcy3irm lu-yux/n , 4o NAŠA ČISTILKA MANJA Na šoli imamo poleg učiteljev, ravnatelja, tajnic, hišnika in kuharic tudi čistilke. Skrbijo za čistočo naše šole. Tovarišica nas je poslala, naj se pogovorimo s čistilko Manjo. To je mamica našega sošolca Srečka. izučila za čevljarja. Ker doma ni bilo dela, je našla zaposlitev v Planiki v Kranju. Tam se je kmalu poročila. Ker z možem nista imela stanovanja, sta se zaposlila na naši šoli pred trinajstimi leti. V stari šoli sta stanovala nekaj let. Mož Lado je bil hišnik, Manja pa snažilka. Potem sta dobila stanovanje v bloku v Bistrici. V šoli mora biti žeob petih zjutraj, da še pred pričetkom pouka pospravi telovadnico. Dopoldne pospravlja za nemarnimi učenci mize v jedilnici. Pomaga v kuhinji. Tudi v trgovino mora po stvari, če jim v kuhinji zmanjkajo. Večkrat jo poiščemo tudi mi, da nam da krpo in omelo, da počistimo, če kaj polijemo. Pravi, da bi bila zelo zadovoljna, če bi učenci bolj skrbeli za red v jedilnici. Njen delovni dan je precej naporen. Zasluži pa malo in s plačo ni zadovoljna. Z milijonom zelo težko preživlja tri otroke. Povprašali smo jo, kaj dela v prostem času. Povedala je, da ga ima zelo malo. Takrat rada plete in kvačka. Prijazni snažilki Manji smo se lepo zahvalili za razgovor. Na koncu je dejala, da bo še naprej skrbela za čistočo šole. Povedala nam je, da je doma Celju. Tam se je Uroš, Srečko, Saša, Žiga, Vesna in Martina iz 4. a u Cyirv^j opr*aA>^^č>flo^ ^fio- ocij—^o- oj- ^po^O^- = <^CXrYvoW-~ /ČCVVJL/. 9}«5oUooL ČjCXO ^L. _p^=Ck/ ^x>/ ^o.= --- ocvv^cr ii«. cA- odfi^ajoj--- -fxj- -<3. xxrH.. SVä-cr, ÄuL <^o. o^cno>^o^,) i. W&o- r^JU^ootr-tuuK. ru- -Saju^^1:; r^ocißxcx. -ovs. -^-o>>Äxt.; rÄv^öw-. ujx/ ičir^očo- r\r Jy. = d-Ar»-Lcx- - SLcx^Q. 0. ncr cMjCxrn^Oj <3l£mncLra cNaJW La1wHC£/ l_femuci!/; Otu/ |tjcv ocr rmyrvoj j^rnKjololt/, ^oJkmuy yjrcv^j" ?uyuoJz/ jLcwv, dtv mxww /pn^p^vuvKr /ttudXocxvJ tKo' rrojoroyr ^KJOn^K^ÄjpXKj byyjlxy', 4t- jckt-i/Himcr />ty Ar^C/ dLticV.1 Aß IWmvJCHJr, /TttrXAO- ^owruü/, plfKMy ßCrtoXfyMVV tzctv aiOtw kjcu/ /h/ /u-^e/ jv rrvuiK; tjvrß^ rßyrj-hjj ooJL dlam/ AOAAio-me/ riuwAX/ fxa/ /mxxJLcJi/ A/TV IsAVvJaV. ItujJ'UVHXU/ /mXyKXAAY RAaJkoJx fzjo->c^\tMYVt (kje^Wikx . ipx/ ncr ^ fYXOjTro \jjAt dVojcI- W , tcr fX3 ypuAskfum , orAsLCnX o*X ,crf\\jućmi kArvW' vm slu/M)C/xA\x . ^ WiCir WuWmk \rrx\cvm\cr mAx ^p^Artxijaö , s^ uoIs/h Ix^Wy ^cxWuucA) \o,r>dj\jirfvß ucu^o^ ■, (uxtroXL uijiTAjoevj' aCsj rrrtcAuüoj oy uxArojriaV . VdAmjXoo corvcyxyj \kU Rrmsj>oA , ujdj Wxry rViji)p WAx UiulAvv- ^ C cwXUxofU- rmoixcoXTvu. vm WyAx kajtsm Vu-f^x y^sx WDxWvjcAjpx&i ^louvin k Xurrt\WAo,G).cK5W. Acatvcx^. vst<\öj^v\i prx Wvo'TfMprr. H£ym\Sd rWvWu roWrfuXjoJ . ^W(\x ALcn)OJexr_. ^l.rKxXjY. AlCvt^ ypcYXxrmxr Vux^i QrsxsAxyxvcwsxjQ:. ^ vlAjc ^Je^yvoj, HxÄc vq-' ooix upta • ^ ^ tiuW, A . OKWSY. 4* W wrtvo; ujoancx. ixwvaW xr tAAicr nmunM/3 , Wn- nrwW \iuWm*x W-Vm3 rmJoW5 vrcx WM0 uiimn. vr(\ violsV. . ^’^3' hi'Wj cvy \ui_WW3 , W cfxojx VuVL- (Hjcx Iju^ö fjmiwk .'WjojWwvj cioWaoj \^rr rmh . ^ ,\o^>Orwbvmi ^3iirjvr<^ W r<\ijx VvDj io \joW^ (VWmi noW^C kDJ (Ajö\jxa • \WAjmiv roStvwj ^ ,(\dj cYT^moj ooxtvjüid^ (W>rrj^A Va. ri^ojmsL \Tf> .Vn \if\uWxj. ^ a AjcymAMxvj^cxj r^kcA^x^ ha. rjL- V.\jpWj KJ3ü VßnAü. ^ 'W^mr^cAi c^wAloj (AortAj ä vm rmmiAoo PiQrrCX r»e> rvtvx rtiL. öLo€v>Oo A/A) oflLUVAd' J(\AA^jvarj€^«rrvcu. '^It^vAOAr' Crc£r>(X> rrwAncv«\> jySocfW)»’ ryo-cto, (Ooft) ^qcLoiV rrrou yu VxjcShfimcu jfxi-J w*jEo» wo«*^ pnoru/fKi Vuj&CtnlcO’ Ssx rpAA oo r^afio' rnofiofti. ?ioO ^aaRjo/VjcjU (VT moni> neAx. oO* HS&o* j^rr\^03irof->. ^u-^OTACX) tAOTrtO rTroSj-C-O* xrr\ ^LOoifex 'IXnaS^V eLnrrv djJjajgy. Zoj crrofixtJ^ n-Ntw^o rrcxotJCij^b' fvaHmtJ yulx. *fc»u oouLryw)( cUäj rkO” ^rnclme). 2rx ♦uyaÄ.Co-’ ^va-j/vxxrtifp’ fervO/TApv/V, cicAcÄcr( oACWAttxwioj A^onvJO. <^Wv>üA/ 2ck>( oojyy Iferm), d*» tis&y ckotyxy fuxfuo^>f fein- o«rr>o manocum. ma. feocute' ^uuRjOttkAj ctojvaj Jc\jv^pr>oA>^&je>’ iiclji fmafixxr. ^rsprkxWijb- cnoirru a^xLack nxirroxjty Račvao; cJÜtJfona. 'XtrAtjü< rvcuar JJqodj ^uAatt^o. ^b. xuvt^Bnrd *aa Jo-f3bj. f3bfa/mcr (VXXTAjpJ ttCM^GuJcwAO' rucdltu ^JfccUÖyÖÄ) AJV) AjCÄÜcx. Rx^6q. ( (vr ftcierviRj hv-bajp' BTAoßcyAc/tucsj( rr^xPio- ^ cc^. 'JlxJoarAiQ. ^oCaac^baj lur /f[nOhVY^ja/v>Wm/ V2n<)iz§zxk/ nrvry/y rx, oLcmu/- mAlji(cLcX' lKyVYU> ßcr AlJjjk.pVnjoJKy AmiinAHUAH^Ju. c1ji^oakijl1 ?2x rxxxjpcp/smj- nw mxw- mu.. clix/ya/ />Wj(HrAjo^ in Xmiui'>ArtUAK3J^ mJrvu/^ _ oaoJ>< not«, (jl do(/Krfc ta. TWaW rmmWU/uo ^JzixHOn-vCv Uj cnodmKy iAmrodltä <^Joo noti ____I' '. . 6j • r ■ L .JA - nxxi^ A^XX/tlMyvvmjO^^ ^ü/r cLa^mouo doto*}; aoxjuJUoJx aa\, /O/imlr/AMj. I aojCVyvu nu. rmJaotl pKruAAi/ /tUakv a^U<¥X A/vYUyo\jO' (>0^^,^00000^ Am 0;toCKA.. cKoJUxO;, '%. AOJWHot ^ Vartx tuj^A XiDu rvxnrifoxksu otucA-L- rrvOSžZv nOA^^clca ^Jk, mii (k i/K|oJL Am Amu^X/ueJU. JtixmjOJ>o6 DvyuX^X, ^. oomoct V oiMtit d MArmjJL Smur /u jjuLUm^o- fi/yip/rtiMh/ Ä ^(mvnM/vn, i^/mxlurrrv . 5ajowni»/ A^acr ac o-rv^)UJ nrumno/ ^crbevlj, i KaJKÄtm, nrtxA diWnx/ xWa 1 jfwAjjrru /^aowx^ rv /votcr v(/lfc^yw^ ac naxx|Wtxnrvv rr WrvJrnjucxj, hj/ur OXliux/wm, ^ «xao, |ur rm/irKcLfb xntv ^uwJßtcWm,, vy\XA(Ar\/ lamXAvIu/ IxAt ( rrOjlrnJ/ cUuxyy rK/lrtjA ^ |uÄdff AXX/ XJ/UAvO/ ^/yv jjAiizlje,, ^ ^ ^ax)Wlmxr l jux^urrrv tlrxL/ Arrtl/UO AXX/ Ar juxiwn^U'. ,3(xr^\AuLwv x/t Truxxt, diltirnr. rrosinucu rmam^vo, OjAmmi/a. loyvrOAAjojra ^c>?£rrn^?/ne. Atoli, | Moyu/ ( rcarrYVJt/riyjrnrv doAruicfc. laimuj^ cyKT^. A^olvrut a, xxxim>U/ .yvKxi aoIxt jK^rr |\o^joanrrur ^lAOmAtta/.1 ludU dMx^oxmß dxlo ojvroA^ttit, nxJLhcx x/moii, /itxiuru rt, mxatMu rACt AyvodrAi/m ^toc^KX^u/, Ittm/YA/ , 0/ rrvO/rw Ax^ |u>VCAtt 0 tl/rrv r\nMm\ xlxlu/. XATAXX/W\, omlmO tiicAAJxtAtr . IJcüAcA At/rvv ?Ujt. ir&Jvoie/vij Oti rrv^v AC Wo rü mot otfaxxWuluA/ ^AOTXmy^Mlv Wru/rorm; |\xo iuxio ArrrujLtaAAjti ( yv>tdi/vwm/ oJKrrotrcdijjAO- ^i/Trv ixxxio ivCA^mjJk ^OAtMvi<|o, ö/h*aWl rv ki/A/nAju .“ll aywAaaj iljvrrvu^trrA/ a; otcxmArluJv (vrvi/*!*!» , |yxxtAOV»TA- Ar oitcttkx/ f jt/rutjlot Mt), TtodUm iudo rrux, JloIiaomIu, rrAXXAQionat , A^rrvclivr rm^/ut AOoaciU rrtivHXux^fc' TIolKmu/ Mr Aoarvuo1 Mjj rua/ra yvrv /rrojirnA/ xttlu/ /yurmoXjQ^ V ii'l xx/ürrut ruJia mxcl Adasrru , m/yuW |u> twio au, ruvte, d xxAAixxx^xr aoIaKo x/rwoan/rvo-." i/lfo/Yoat, marmj ( |\X>^ain/Yncr |^0u0 ^IcujA^O Wo^>J^Cr\ U.CX öoe.^. ^WOUkxV vu. +'j.cA.v u^xe'-vta-, ^u-uxujOLf^tvevxe^o. Vrvo-iVo. . 'Prw <^oo Oovooč-io 0-0-.0 poxe^v ■of^.v'x or=pet-\ . kdo-^ rac xe ^vpno.oevp-oxo xo. docvooXo AeVojuoocxo-ye vi OjVvooo-oi'Vu xcx p-wevocAuLye. Cei-o. Tvj.ci\ vlCv oo?lv ovoo xociovioCyov X o.ye^oo'.wv cüeCovo. OAoü-\\j-0 OJ^ej^VC- ( k. r\OXr\ C.cL ~Ioooj-y,ri T)cxjo^^o u.cxo "V^e vjj-rscx «^vua.ooj^A'.Vo ~|e. ^criVojoe vu "».e^o '-woc.olVx . Stoj^ ye 'bl C et. TJč.', ucuo r^w.vjo-?rs texWe-^ \u. ocxy- -xeto ^'yoM-ew. , c\ očojove^ ^■olc^ . x ^ve^ooo poujL.cčvp oukAjo oxx ctč-^VAoVie^jj^ eV'Axovoja.yu. doo^cjev 9^^>o oo~eo\o. "bv^.'. o^xxo o xe^o 'ieraebv. Cex -vecii^ovj ojoo öCv vi LyotÄ^cvo^D 'jo. rxoe^oovxo yx\oeoutAoo m Vi-v^ oujxi ov ct^eecto.e'. ooe 'o.cxvjooeyrie Ae?oocx3vevcev). vv‘ö'^öoev oxxo ■‘i'oOA »cio- oe ot.eyckč.vAe -Voxkv o v\ räyacrAoÄ. d.eyo.'OviCüA'. ■ u 'yo., rseri ye. . Syxxjcx «oevjjk 'ove c.eo-kx VSo.'ocx ’^fckr.AvxoukX v dectoA, pD. ^ooxCu^ojoo. vvx -''kj.cXV ixcaoxx ^vua.cxoucsA'.Vio x ooÄocd-VvjoJv. č.?oooo* O0kXkxc.0>rrAx>vr3\r\\co. •ö ^oocxrwCAoO oAcvtm.10 Le^o-Aooo o\ pN^-jo.c^.e.vxx'ocv., cio bv -V'o-O.'. oo OOÄ.V- öo^.v c-Ve^otoo^O . <^oveoVo o OAtocVi c^OJ^ec. "ie^o r-NO.es. be^ojaj. ^ obeviCi , Oe Aoö-v. «Aofcro rNcvicivjo.evAvo v ^>e.OJia.cirv po co^e. piv oeVioA^ov^ r\ cvo.'x.ye'i.v vjajo.cevxxvjA.®- raoCoVe. vvjjjovjvvxe . \io^\p. VVadoA f 8. ooPoed. TUxmAo uvn/x mo, ojoh AooIa . ^mjOu ooA oWW, no^ oif^xuvvxj i W\iß osl rvuxrrm. ncLx ^ cLolyxc^ r\r ri^jootuj. AiLJxooArnjc f\j (^rnmoAilu l[xoA fbo^l^oWs00^ tmjOJMnox/ ^Uxmuo.. oowaA eXcuxnnu lluAPoAiu ^ w^yxs. ^WmAo. ÜjYnjcx Wiä- aom QfltfÜl IdaL UjtlA (^xn/norij^. Mo dUc^^ Mäoal'jL Ml m. iwu^.^xlyvo IuAa (Icumo km, (TrrüoMa. JUuop^,,nCM ^IMM.Uu^Wxi cp fDxAimb, W>\l£! ßS- (W^U. MMm nrrow aM-vWj Uo)(\a3AD, (\m ci)(w>Ux. ^ tMmcmA lojfAoo', H- c>onr^A 'Kolom mn, anoM oclx OOU !Mm\mO . Mml onu ^ ommMja fjo^ {xjoWxTrt, rnorm WimAj ho^vaOAK. KoTJjrnji rrosmxj r^jolumx , do fvxori 0X5.^ OsM. 'M ftlxm rmo (WudU Ifvopf^p , ftäscr» cp Vaamiki ocLp^j^ rrux odjpjoja. KmAjJi lfmAWp cmMlmo ccMop. '^IftWuaj.k oonAul mo maru rub mßjvrüfü" ^ c Txr ^ ’fÄ- \itssv^. oy^s\ wsjys^sy ^J^iS^Sx. ^r wä.= r^ö- -t^ ^AsWv>«W t^wö- 'v^S^L V c^sui^ Wi^S\ Ya5<\»tfj\3: \n i^jDc^pijOrtjOL djomou- auyo5u^u^ou Sutoiiia /3 HiAfeo kiuoač . ((tXaiß v ^rfvjiL'^mjo c'ro-t . Do. Oji uči ono. IUxi£ «baie^o , ^rrn ^ bu!ba (m^hmdU'. ono^ •boreča. Vg onn€o^i (jwoswy) oJLifctxrui-CJL (W^i^i čt ,db(5ifc«. Ci£)tüco , (uuas^eA (fumrn ^orvOcmo 'äj učtmcji >X3R£icWie ototfioodu. ( raxticrne «riojöüopedajf , Hi^uxifcjDCYie , nijio^oVQ' yU/HA At /UX^MJ/rrw' /ir JzAji'A/ruAAO'. TJrt&CLrux 5{j2-nrricvriCA, to. /aoac/kaL %xcLa JuxLum, /V . AmMAsru/x/ aal JAwm, JinAAot . A /hoJur /jta- At/m ^aLuaAkJUa y^vre JjaoIxia. AAtuacAa . tAöo V5TWÜJ ''l <^^5Va. \s^\ \jiC3- UöVsytsyMi. V, Vs^opstM.. ^v boSv^sxr \S^ 'ü V^W\ ^O, ^&ua- %)SvKit^i. ^ "IsNjs «no^ VS^vJ^ V^Ws MCis«W^^ V,^. «Si^üAti- '^.\ajSv USf^SL^ V>^»S>KW\ lÄ. W\E0OS*(\£ «f*. f«SWMiS\ . ^ Nwv^)lsm\ Y \sv5^C4 MSX '^CVA^Iä. ^MiX* \^ö- 'ftXx WäS^X. toosx \jWWb ^Si^&ßSw^vV , t. WiaswK ^1 Vc^S\ ^DWlS^fX Vxs CvftS«\ C^SiV VßSvSX vs^ V15^. c^s^x- W >^JS W®0 ^SKfi^.. W orjis^x bisw\ Wä. ^WbWsjip- '^aSWNbuL^ fc. C*»tSMlx Jlcbc/cL Jk/hjUjt/ üwr m. dr iyyam^x AfhKvtvm /ai jvupMA&m . Jb^iOAKulc jbw/m JiynMAO' Mamcw A/n Ai dd Avojdi Al/m Al Ar^cr ■ Idt-odio' dedo' ddurrut^e/m, //cl iywdruy ,AAriaycJio'. $MAzruxoyi^ ßwr JUwm fca ßyrcdno' /cmaćAcr , /mi /vdcko' /fioTnem/ ^lod^O- fflcucCoA, 8. /Xm/T ah? /uimAmuAtt. di Jui^ di ^fiodiZoj dt /[urtiAricr yfria mua, Iahai Miru Air skrytai J/J. AriMldomcu Mrnimijo- mi /rurvcr Amcnr /xn AKirzMcidj/xrifli //n, A-cur^aA^ir^i ^ spsKr-Aitl/m COAH . McuyitcL Jlorma/rij 8 /rcuir Mul ^loxumJfumvL JuaqJxJm. /napcat hj/wm dila F. 5 Flywta^a^fcu, Jynto'^vcu IF^oFoa un J/iMi Fx^mxurici. FFyaZiJtu. ■Xsncyo' fuhtlinm^L Mudu. VdJlcr ^ FaJiFur fuydci/rricr w /md-c Jd^Hx/n^e, sh/n^u^ 'teumt uia^lud-i /uxuAudtlxr Flan-ja. JFocjata^, $ /xxu/r. iF^aJur ivd dhrruuAüm ^ MwJda yurddur. Jdd M, da d sraoj JmuU ^oAlcucl jacutd ducjcdjydL, da. Mt /Cud. flaz Juloj /yvojct /Utdircc Mi CLO-tuddjsx OtVLCrcld AoATUM^m /kkIct, Axyrn . ^ Fdr Flo-drl $. /huz/t, ^iyT f. 'ri^n^ sw .vnasrua. /^f/Cr -44- -A^su/Yricr /Uuojz ^oFz/xhz vn M Mdumar Afrika /t-losrumjJLati jjvu*uz jUjsnJLa AswzxiA, 8. fuuzsT' örtW/rv 'ÜytÄo Ökj ptüaüflu i Aöj ittno^o mo^xü^tk. ^hj^oSIj^ . fra, Q^ ^m»!!^ o (^ tuAiu rnoAn/ jürv, 'ITjZThAtur XH^ JvWÜJL, iw1« fMAxW . 5Wo Jku 2*5« R)A!^o ÄtSäo^MWwL u/ t Am« SAyyvf« c*AciMnaflm ( fe- oowflfAj ^ 0,ia$>,m*i rm^voc^i |>«WfuXi ^ w&c noAj MiiAA (\r}v»^iM»U) imvMJ^VfA, ( Aoy Waj hUKMUKU, hoAj ^cAX. ^eiASL «. «ohaxAl PRI SND SE POGOVARJAMO O GOZDNIH ŽIVALIH PRI SLOVENŠČINI ŽE BEREMO. PRI MATEMATIKI RAČUNAMO. PRI TELOVADBI SKAČEMO IN . DELAMO STOJE. V ŠOLI JE LEPO. ALENKA, SANJA|ANKA, SAŠA, DUŠAN, ALEŠ.BOŠTJAN, JELKO, ZDENKO, TEJA,IVANA,MINKA, ROMANA,KLEMEN, 1. RAZRED Ob fO-Letnici sole sc spominjamo več pomembnih srečanj in dogodkov Obiskali x> nas > 3o?e ^)mit Pold« foibic Jbn«x C ržen * / Danilo benedičič ( Rodo in Marjan Pančur bert a Golobova, bnanka Jurca, Cia ferodjeuei^ Valeniin Iblansek., Tone Pretnar Doi« logar Mađari Pernic in kvintet bratov lupan. Igrale smo Muco Copatarico tyWJ >n»oy WtiJpJi Mjqou juućv ijrb rninaitii dbrnijCKvimD' xm )wr rixu nr^mxy/o«co'j^mjifvnon)^^ jfjr rtßjhAjJO dČjIov juni dsuiW (^ham/w ^X/Jüi) $0/ L.lvKifmi mcvk /t -hnji'Zmccff or ‘foLiču. T^aipv f poxdxuxla/ piAote/juur i&rfo ‘fafofevrT. Toy&vcvya/i Amer a hrjictf. Hski wJbWApJ , neka pcU. (Mi pa /ema KaupoJU. mJ“*t mpruA oheim-k uqatUi' yCcUja/, ftaoMuv, Umika., Damica, ßhnha/ dLapl jim, ^atja/ ^Owv- -tA., -1 2-, ol/J-o ftU-Äv »- 0-*~Q>- Ci ~ +- ^v,- tCu-j;w^^. ^ s*A-A-^*j£ »A^ /*** c/ -^A^» iA-to °~6— A-*^v. - .. ■ ✓vx. cV o^- ^j *-v V, 'V“'^-'t 'C t, ^ *+o^J]a, VABIMO VAS NA OTVORITEV RAZSTAVE Likovna dela učencev Oš HEROJA BRAČIČA V PETEK, 3. DECEMBRA OB 17. URI V PAVILJONU NOB OB OTVORITVI BODO UČENCI PRIPRAVILI KRAJŠI KULTURNI PROGRAM. Temeljni smotri osnovne šole teže predvsem za tem, da bi v času pridobivanja osnovnošolske izobrazbe vsakega učenca čimbolj vsestransko oblikovali. Pri tem je treba ugotavljati različno naravno obdarjenost z dispozicijami za razna področja in potem razvijati poudarjene ter hkrati ne zanemarjati manj razvitih. Dognanja namreč uče, da podedovani talenti lahko ostanejo zaradi neaktivnosti nerazviti in da se da tudi iz slabših dednih zasnov vendar še kaj doseči. Vse to se da prenesti tudi rta likovno področje, pa naj bo to risanje, slikanje in grafika ali pa plastično oblikovanje prostora in likovno vrednotenje. Pri vseh teh tehnikah in spoznavanj gre pri likovni vzgoji vendar za postopno obremenjevanje, ki je mogoče izrazitejše pri risanju in slikanju. Risanje* je bilo v vseh časih in gotovo tudi še bo veljavno, ker je vsestransko uporabno in potrebno tudi takim, ki se udejstvujejo bolj tehnično kot estetsko. Prav je tudi, da si pri slikanju vsak pridobi toliko znanja o barvah, da mu more to koristiti v. osebnem življenju in da more razumeti njihov velik pomen v raznih proizvodnih in drugih praktičnih področjih. Vsa likovna vzgoja vodi tudi k izpopolnjevanju opazovanja, ki je osnova za zaznavanje okolice in vse višje oblike spoznavanja sveta in razmerij v njem. V času, ko tako radi spoznavamo svet in njegove lepote neposredno ali pa preko sodobnih tehničnih pripomočkov, bi bila prava škoda, da bi zaradi nepoučenosti in estetske nevzgojenosti ne videli toliko lepega, kar lahko bogati in olajšuje naše življenje. o u o oo C •H TJ O e x: S o TJ Ravnatelj OŠ Heroj Bračič Stanko Stritih «3 % 4-J tn N m a bo odprta do 15. decembra vsak dan, razen ob pon« S. ^u/Tu^a/ ji moj /i^oxm^^truv ^DiOcUićtflU- WxJlruJv. Acnvctftl, jto^HVH^/ACV /DwUx/ ^£A£Awxucamxxj mux^W/ 3cnftflia/ , % )^nacia^č nu '^u jjpoyououyal or ^prvuxx^vr^u /O^K^kc poe-w^e Oi podkuj«. ^clAmv jlk /tos'noßu' jAJak. ^RjmJlr /rvamv jt/ /n&kxy ofoofäjtfv jpfi^nmi ( 2d ^t/ /i/imv jOMVtdud/ ur r&ow&umßr. V ftuikai m^ooik joMLUodoo* ^ ^cvry/ ^/ /mju/ /rv^^ipo«/ AcxxÄJLKi^u^mc . JiflUjčrjJlŽHl/ 3oWju/ tfudsrwyu itiUrv^ r*/ lmAjlIo aopeknr p^u. oucg«^ /x/nA/w^twncrm J jUjJti>an:jaWnnrv <)uiu/. K. Makurzyneki, W.Walentynowicz KozliSek Matljek K nam prišel je ubogi kozel, izdrl iz brad» dlako sivo, jokal je, ko je govoril o vsem, kar je bil doživel. Nam pa ob njegovi zgodbi se oko je zasolzilo, in prijazno smo vabili ga na slavnostno kosilo. Kozel pa:" Jrav rad ostal bi ampak 5as me že priganja, najti moram pot v Butale, kje - pa se mi še ne sanja!" Se poslovil je prisrčno, krenil v svet in kjer ga nosil pot je, je iskal zavzeto, kar ima vsakdo pod nosom. Pustolovščin je doživel zvrhan koš in prav veselih -tak je naš kozlič Matiček, če se v svet odpravi beli. K nam prihajajo novice, da igra v butalski ligi, kaj je s to rečjo, prebral boš v moji najnovejši knjigi. Ignacy Krasicki ČAPLJA, RIBE IN RAK Čaplja stara, prepirljiva, malce slepa že in kriva, rib ne more vež loviti, pa želi jih preslepiti, pa jim reče:"Dobri Bog naj vas reši vseh nadlog!" Ribe resno zaskrbi, kaj izne nada jim grozi. "Veste včeraj pri večerji ribiči so pokramljali in hudo negodovali, da Je prava tlaka, če za stonj‘se črv namaka, pa so kot en mož sklenili, da bodo potok izsušili, ko pa bo potok čisto suh, rib ne reši živi duh!" Ribe v jok. In čaplja tudi. "Umre le," vzdihne,"kdor se ne potrudi! Jaz stara sem in svet poznam in te goljufe že pregoljufam, kar precej vas prenesem kam drugam! Vem za potok tu v bližini, ki všeč bi vaši bil družini, če tu ta potok izsuše, vam v onem tam zaman groze!" In ribe vse iz sebe in v en glas: "Če si prijatelj, čaplja, reši nas!" ČČAAFPLLJJAA dolgo se izmika, da zares ne ve, da ni prav pri zdravju, da je stara že, KONČNO PA JO RIBE LE PREGOVORE. Potem za ribo riba po neznanem potu dan za dnem izginja v čapljinem želodfiu! Počasi rib je zmanjkalo, na vrsto raki pridejo, toda že tretji je spoznal, da čaplja je nepridiprav, ker dolgo dolgo že leti, potoka pa ni videti, za vrat jo stisne prav močno, brez milosti zadavi jo, IN ČAPLJA BRIDKO SMRT STORI -TAKO GOLJUFOM SE GODIi Julian Tuwin Zelenjava Kuharica je na mizo položila krompir, peso, korenje, fižol, zelje, peteršilj, zeleno in grah. Ah! In začel se je prepir, prepirajo se v eno mer, kdo je slajši, večji, manjši, kdo bo^' zal je, kdo bolj zdrav je: krompir? pesa? korenje? fižol? zelje? peteršilj? zelena? ali grah? Ah, kriče glasno, da te je strah. Nož zabliskal je, zavriskal v kuharičinih rokah, so spolzeli v drobnih delih krompir, pesa, korenje, fižol, zelje, peterčilj, zelena in grah naravnost v lonec! Kazimiera lakowiczowna Oblak Oblak utonil je v potoku, oblak je moker, potok moker. Ni k viru Anka pohitela, je v vedro kar oblak zajela. A mogla ni oprati krila, tako močno je voda lila. Da bi si prihranila škodo, oblak nazaj je vrgla v vodo. Oj, Triglav, rnoj dom, kako si krasan, Lako m«, iitvabljaš ii nijkih ravan 2 Otroki naših UsaLjencev v R.eatLingena 3mo navezali prisrčne stike Iz tržiške občine je malo delavcev na delu v tujini in še ti :o tako raztreseni po raznih krajih, da posebnih stikov z njimi ni mogoče vzdrževati. Približno tako je tudi z drugimi občinami na Gorenjskem. Ker so bile neobremenjene s takimi skrbmi, naj bi sodelovale pri vzdrževanju stikov z našimi izseljenci iz drugih krajev Slovenije. Ze pred leti je bilo predvideno, da naj bi Tržičani navezali stike z našimi izseljenci v Reutlingenu in okolici. Prav zaprav je šlo za to, da bi po sebno njihovi otroci živeli nekaj časa skupaj z otroki iz domovine in tako so že nekaj zadnjih let nekateri osnovnošolski otroci iz Reutlingena letovali skupaj z našimi v Novem gradu in na ta način so biii sklenjeni prvi prisrčnejši stiki. Ti so navduševali posebno vodilne člane kulturno umet- niškega društva Triglav in učiteljico Miro Turk, ki poučuje v domačem jeziku otroke v območju Reutlingena. Ker je odšla nato delo z osnovne šole v Šenčurju, je vpeljala tudi branje za Prešernovo bralno značko, ki je uvedena v skoraj vseh gorenjskih šolah. Da bi jo prejeli bolj svečano in da bi se tega dogodka vsi bolj spominjali, naj bi prišlo do sodelovanja z eno od tržiških osnovnih šol. Ker so bili pogoji tako glede nastanitve otrok kot glede izvedbe programa in števiInješega obiska na naši šoli najboljši, je prevzela nalogo, da sprejme otroke iz Reutlingena pripravi ter izvede Sv oj del programa. To prvo srečanje na šoli in v Tržiču na sploh je ogrelo tudi take, ki niso pričakovali nič posebnega. Okrepile so se vezi ne le med otroki, ampak tudi njihovimi starši. Naš obisk v Reutlingenu in prisotnost ter sodelovanje na proslavi 10-letnice ustanovitve kulturno umetniškega društva Triglav so bili posebno za otroke nepozabno doživetje, ki smS ga dopolnili še s počastitvijo spomina na Primoža Trubarja v Derendingenu in ogledom koncentracijskega taborišča v Dachau-u, Vse kaže, da je seme sodelovanja padlo na plodna tla in upajmo, da bo rodilo čim boljše sadove. Stanko Stritih ^ IS8?) nrrrdOr pOXcl^ljQA>itu PnjQoe. CjOotiL U2L 1^mXSu-r\<^erY\jCL/ OcL^tat OnnaO' JUYTV tuuduo ^LafmJL . ^eo'vrtL ux 17. junija 1983 so nas obiskali otroci naših zdomcev iz Reutlingena. Na naši šoli so se nam predstavili s pestrim kulturnim programom. Tudi naši recitatorji so sodelovali na proslavi. Tudi otroci slovenskega dopolnilnega pouka iz Reutlingena tekmujejo za bralno značko. Značke smo jim podelili na naši šoli. Že pred 17. junijem so nam pisali pisma, v katerih se nam predstavljajo. Jaz sem Brigita. Stara sem deset let. Vsak petek pridem v slovensko šolo. Tam pišem. Tudi ti povej, kako ti gre v šoli! kmalu piši! Lepo te pozdravljam! Jaz sem Karli. Star sem osem let. Vsak petek grem v slovensko šolo. Doma imam dosti igračk. Najrajši se igram z avtom. Objavljamo nekatera od njih. nrucinL Brigita Brus Karli Vogrinec Jaz sem Claudia. Stara sem deset let.Hodim v tretji razred. Vsak petek pridem v slovensko šolo in pokažem nalogo. Jaz sem pridna. V šoli sem tiha. Moj atek je star 38 let. MOja mama je stara 32 let. Rada grem v slovensko šolo. Klavdija Budja Jaz sem Stanči. Star sem osem let. Hodim v 2. razred. Vsak petek pridem v slovensko šolo. V šoli se učim pisati in brati. Doma imam veliko igrač. Rad se igram z avtom in motorjem. Imam tudi prijatelja s katerim igram nogomet. Stanči Vajda Meni je ime Irena. Stara sem 10 let. Rodila sem se leta 1973. Hodim v Reutlingen v slovensko šolo. Imam sestro in bratca. Moja mama je stara 30 let, moj oči pa 36 let. Rada bi imela prijateljico iz Tržiča. Zelo bom vesela, če mi boš kmalu odpisala. Prejmi lep pozdrav od Irene Čuš ! Jaz sem Andrej. Vsak petek grem v slovensko šolo. Kako se imenuješ? Ali se dobro učiš? Piši o sebi! Lepe pozdrave - tvoj Andrej Kotnik. Jaz sem Klaudija. Stara sem devet let. Hodim v 3. razred. Vsak petek pridem v slovensko šolo. Naša tovarišica je Mira Turk. Želim, da bi se dobro razumeli. Imaš ti kratke ali dolge lase? Jaz imam dolge. Če bomo šli skupaj na morje, bi rada, da bi skupaj sedeli. Ali boš ti šla v Novi grad? Kako ti gre v šoli? Kmalu piši! Lepo te pozdravljam Klavdija Pečovnik Sem star 12. let, ime mi je Robi. Sem svetlih las in vitke postave, hodim v 6. razred. Zelo rad obiskujem slovensko dopolnilno .šolo v Re- utlingenu, igram tudi harmoniko, rad nastopam na slovenskih proslavah in plešem v folklorni skupini. Zelo rad bi spoznal prijatelja, ki bi se z mano dopisoval. Želel bi, da bi se 22. oktobra srečala v Reutlingenu, da bi videl , kako živimo v tujini. Prejmi lepe pozdrave od Roberta! Sladič Robert Po počitnicah nam je tovarišica Mira Turk, učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Reutlingenu, poslala cel, šop lepih pisem njenih učencev. V njih so nam pisali, da že komaj čakajo na naš obisk v Reutlingenu Objavljamo nekaj pisem, ki so nam jih poslali prijatelji pred obiskom v Reutlingenu. Končno sem se odločil, da ti bom napisal par besed, kako je bilo na počitnicah doma v Jugoslaviji. Tam gradimo hišo. Na morje nismo šli, ker smo imeli veliko dela pri gradnji naše hiše. Naša vas se imenuje Gaber. Tu imam zelo veliko prijateljev. Z njimi se tudi dostikrat igram. Moj najboljši prijatelj je Stane. Z njim sem šel tudi večkrat v gozd po gobe. Tudi delati sem pomagal. Moje počitnice so na žalost zelo hitro minile. Zdaj bom končal. Kmalu mi piši! Lepe pozdrave ti pošilja Sergej Jelenc Počitnice v domovini Letos sem preživel počitnice pri stari babici in morju. Z .menoj sta bila mamica, ata in brat. Peljali smo se z avtom. Najprej smo šli v Ptuj. Tam sta čakala stara babica in dedek. Spoznal sem nove prijatelje. Moji stari prijatelji so me že klicali, da se z njimi ig ram. Pri moji stari babici sem ostal štiri dni, na morju sem ostal dva tedna in pol. Najraje sem se na morju kopal in potapljal. Pri babici in dedku sem se vozil s kolesom. Moji stari, najboljši prijatelji so me enkrat z motorjem vozili. Poslovil sem se od babice in dedka in sem jokal. Za prihodnje leto si želim, da bom malo bolj dolgo pri babici in dedku. Lep te pozdravljam: Robert Hojnik Počitnice so minile. Srečno smo prišli nazaj v Reutlingen. Star sem deset let. Hodim v četrti razred. Vsak dan hodim v nemško šolo in enkrat na teden tudi v slovensko šolo. Vsak ponedeljek imam glasbeno šolo, igram kalvir. Tudi tukaj imam prijatelje. Lepo te pozdravlja Hojs Miran Danes ti pišem, kako sem preživela letošnje počitnice.To leto sem preživela v Sloveniji. Z menoj sta bila ati in mami. Peljali smo se z avtomobilom. Najprej smo šli v Semič, kjer jaz vedno preživim počitnice. Tam so me pričakovali moji sorodniki. V Semiču smo ostali tri tedne. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo imeli dirke z avti, ki smo jih naredili sami iz lesa. Za en dan smo šli v Maribor in v Celje. Ta dva kraja sta na Štajerskem. Najprej sem se igrala z Mojco in z Urošem. Od doma sem se poslovila s težkim srcem. Letošnje počitnice so mi bile zelo vešeč. Za prihodnje leto si želim, da bi bile tako lepe kot letošnje. Lepo te pozdravlja Claudia Lipnik Upam, da se imaš dobro in da greš z veseljem spet v šolo. Želim ti opisati, kako sem preživel počitnice. Bili smo na Dolenjskem. Tam mi je bilo zelo všeč. Igral^ smo nogomet, šli smo v toplice. Tam smo ostali dva tedna. Nekega dne smo doživeli tako nevihto, da je celo drevesa ruvalo s koreninami iz zemlje. Pri mojem stricu je padel oreh čez električno omrežje, da smo bili do drugega večera brez elektrike. Jaz sem se težko poslovil od sorodnikov in od prijateljev. Piši nazaj, kako si se imel ti med počitnicami. Pozdravlja te tvoj prijatelj Robert. Robert Črtalič, 6.r. Meni je ime Elvira Mrgole in hodim v osmi razred. Rodila sem se 12.6.1970 v Nemčiji in moji starši so Slovenci. Malo ti bom opisala,kako se kaj imam. Enkrat na teden imam slovenski dopolnilni pouk. Vsako soboto imam plesne vaje, saj si me mogoče videla v Tržiču, ko smo plesali 17.junija, in s tem krožkom je veliko veselja in obveznosti. To leto smo imeli že 14 nastopov po celi Nemčiji. Poleg šole in plesnih vaj imam še enkrat na teden orglanje. Če imam prosti čas, berem, gremvmesto ali poslušam radio. Ali si tudi že bila v koloniji? Jaz sem že bila dvakrat na Stenjaku. Nasvidenje do 22. oktobra. Elvira Mrgole Zame je naj lepši čas , kadar gremo na dopust v Slovenijo. Doma sem iz Sevnice, kjer smo si zgradili hišo. Ko bo čisto gotova, se bomo vrnili za vedno domov. Čas v domovini mi zelo hitro mine, ker pač nimam vsakdanjih šolskih skrbi in se lahko veliko igram s prijatelji ali pa gremo na izlete. Prijateljski pozdrav od Romane Stegenšek, 5.r. Moja babica stanuje na kmetiji, daleč stran od mest. Najblizje mesto je Sevnica^ pri Savi. V mojih počitnicah sem šla velikokrat gledat. Savo. Zdaj poleti je bila zelo nizka. No, šla sem nazaj k moji stari mami na kmetijo. Moj oče je zidal letos hišo, zdaj pa je gotova. Jaz se že veselim, ko bom za zmerja lahko ostala doma. Piši mi kaj, če lahko! Pozdrav Monika Železnik, 7.r. fltjiilxmÄsn. .2.S. HjifcTnWi. Mirnik t Um o|Uhä (moy. juiuWjL ■■ Ü>s «mi |^CluUutt jvtmjwl r UiaoJmm^Z mumoj w (uniriimx imo^ tlasH. on. irrijojx hifWxx. M^ak vmxr «. nj curnZmoWcmj. Usin tmuT p^mU «r MdjhWhw . liw nuu, ^ piüUruoJa. irruojp. l)ol>m .(6- ü rrmml fco. Um .wm di m moY nf Umna. Tu; irm n dod lopji, un mdi b cdmxrm.. jwlk mur ur noJUinaim ^ Ult JmIjl m Lo^ imW Wim MMu « (inmilL fir AuMjor./mw ML im dm. (im frno^i; LU m LjulAjajru l/ MaiuUnuJ >ia ota un rrrmim. dlalxx pm fe.TU mn oim k cW isAma 'htwm. Mm iik rrumi^ ar IW/ dX* vm odjictjunii. Siovr^je fwcima ur im UU mi .ln. jwuxWo- litr n Kulum. ,d(x L Im iol| awi nr Ijdjjam un Ja mi/k tohin Modi flK luU. 'IxtcUwfya L Kmi/y I 755 Doagt/ |UR|odtl^ i maj mu jioWiöA), Ih/ /M/ ti/ liir JULt ter tanlcr, Amv At/ kotili/ aaoK) xWn/ ko|ioJb. uuu/ ao^kutih/ AtMik/ MV Amioi/ lo/ntot/ utj wn/yjb mw Ad' /miliju. AmoJU/ /VMUr mii/oAlRA.Kmti/Mv Atv /ymno6cr |U>a(AxyHair. Hp/WrtxB ASmj imMjoJ-- noi/ /nar kjuid mv/ aMju/ . t&tiu Mrm/ ^ -ncnaoolv WüA|aj aicjA/. %^ia- /m/ fljuvnii' aimA> auuj^^ /ImI/Amer ^JL/ f\rcfe/=d oa£/| fcjM- XMVW OO/ Aax>«/ Aitx/Hjit/ Ml/ im*!*/. lWm/ hoj /Xtlcr Micr//utAtk Atma/ /m/nrr^ ^cr Aff^rnoMlL /uaialo /JLom) mjju»JI/ am/ iMjojw >yi5u|čW/. * jWkir At/ it' ^i/kmakI/ aakmc/ >ncKii/rurtt/^ v (5?orwr! Siowrt 'Striuc/ 6: ir /hxmW/ od/a/naM- £(>r.f{) üujiMilLaAiA; l-SttVET ^ Nsw^xsua’ \X tWss^Sa. tAx w ^s WM5- mo- «j ^Äir ^ CÄiimjr.V Manc^io- - C^cijO- C^L CCX-^CSH^.^.^ 'SW«^ cWs* VJV M^V. ^ ^ H- \WŠsw\ «w a^5iis^sy \H(^OS«\vW. Np Wk\\ WvCiSs MS«£>ivCSL s^Np V'!n^V (VJ>ÄSWCr. V V cvožba- CNMŠ^ Cco^Nsja. 24. L otatotrux W83 oonrucr odpotxyvQj- )err\ V- Reutlingenu smo se udeležili proslave ob 10-letnici SKUD Triglav. Tudi mi smo jim pripravili krajši kulturni program. V začetku smo jih takole pozdravili. Dr.'igi člani Slovensko kulturno-umetniškega društva Triglav v Reutlingenu. Prihajamo iz kraja onkraj Karavank, iz Tržiča, od koder vam prinašamo pozdrave vseh delovnih ljudi našega mesta, posebno pa še pozdrave naših vrstnikov, učencev tržiških šol. Predstavili smo jim zanimivosti našega kraja in recitirali naše ljudske pesmi. V kulturnem programu so nastopili tudi bratje Zupan iz Kovorja. 95- P'-cc ^pHjLpi-ei^čK - cLolxc/ od duCX^rnOvi-nru. . Letos pomladi nas je tovariš ravnatelj Stanko Stritih obvestil, da pridejo k nam v Tržič na obisk učenci in učenke slovenske dopolnilne šole iz Reutlingena iz Zahodne Nemčije. Bili naj bi naši gostje. Doma sem vprašala starše, če bi sprejeli v goste eno izmed učenk. Strinjali so se. Nekaj dni zatem so pripotovali. Pri meni na obisku je bila Andrejka. Hitro sva se sprijateljili. Naslednji dan, ko so odpotovali v Titovo Velenje, mi je bilo težko da so ure, ki sva jih preživeli skupaj, tako hitro minile. Mesec oktober pa je bil določen, da jim vrnemo obisk (mi učenci osnovne šole heroja Bračiča). Vsi smo komaj čakali dneva, da se odpravimo na pot. Končno je napočil 21. oktober. V čemernem jutru smo se odpravili na postajo. Otovorjeni z garderobo in darili za svoje prijatelje smo pričakali avtobus, ki nas je popeljal na dolgo pot. Z nami so potovali še bratje Zupan, ki so skrbeli za veselo vzdušje v zadnjem delu avtobusa, predsednik naše občine, predstavniki osnovnih šol in predstavniki političnih organizacij ter športa. Namen izleta je bil, da obenem proslavimo desetletnico društva Triglav v Reutlingenu. Vozili smo se po Avstriji, občudovali pokrajino sosednje dežele. Vmes pa smo se kratkočasili z dobrotami, ki so nam jih pripravile mame za na pot. Prispeli smo na avstrijsko-nemško mejo, kjer smo se lahko brez večjih formalnosti odpravili naprej. Pripeljali smo se v München.Šofer nas je peljal po mestu, kjer si kar nismo mogli nagledati svetlečih reklam. Občudovali smo olimpijski stolp in velik stadion. Zapustili smo mesto in že hiteli naprej. Pozno zvečer smo prispeli v Reutlingen, mesto naših gostiteljev. Pozdravili smo se in hitro poiskali svoje prija telje. Le Andrejke, moje prijateljice, ni bilo. "Le kod hodi?" sem se spraševala. Po zakuski, ki so nam jo pripravili naši zdomci, pa je le prišla. Z nogo v mavcu. Pozdravili sva se in odšli k njej domov. Doma so že čakali starši. Prisrčno so me sprejeli Zatopili smo se v pogovor,kot stari prijatelji. Kljub pozni uri in dolgi vožnji se nam ni mudilo spat. Z Andrejko sva v postelji še dolgo klepetali, končno pa zaspali. Naslednji dan smo imeli prosto dopoldne, tako da smo si lahko ogledali mesto, posebno trgovine, ki so kar vabile, da se jih pobliže ogledamo. Popoldne je bila v šolski telovadnici proslava društva Triglav. Sodelovali smo tudi učenci naše šole z racitacijami in kvintet bratov Zupan. Tako smo s pesmijo in besedo prinesli košček naše Slovenija v daljno Nemčijo. Sledilo je tovariško srečanje. V čast mojega obiska je Andrejkin oče doma zadnji dan odprl steklenico šampanjca, s katerim smo nazdravili našemu srečanju. V spomin pa sva se z Andrejko fotografirali. Drugi dan smo se poslovili od naših prijateljev. Kmalu se Reutlingena ni več videlo. Čakala nas je dolga pot domov. Ustavili smo se v Derendingenu pri Tiibingenu, kjer je grob Primoža Trubarja. V spomin na našega začetnika slovenske književnosti je kvintet bratov Zupan zapel dve pesmi. Naslednji postanek je bilo nekdanje zloglasno koncentracijsko taborišče Dachau. Obdan je z bodečo žico, ki še danes spominja na grozote, ki so jih ljudje preživeli v drugi svetovni vojni. Pot nazaj je bila vesela. Veliko smo si imeli povedati. Kratkočasili pa smo se pesmijo. Dnevi v Reutlingenu so kar prehitro minili. Vedno pa se bom spominjala uric, ki sem jih preživela pri svoji prijateljici, ki živi tako daleč od svoje domovine. Nataša Sedminek, 6.raz. C^rrY\onnjüLO' loa