Občinska politična šola za mlade delavce
Oblikovati celovito osebnost
PoJitična šola je bila od 6. do 10. maja 1974 v veliki občinski sejni dvorani, zaključno predvanje s testom in podelitvijo priznanj pa je bilo na Polževem. Slušatelje, ki so jo obiskovali, so predlagali aktivi mladih delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Solo je organizirala injo izpeljala komisija za idejnopolitično ¦ delo pri občinski konferenci zveze mladine. Povabili so predvatelje iz delavske univerze Borisa Kidriča in druge, ki delajo v mladinskih organizacijah. Neprecenljiva pa je bila pomoč članov Zveze komunistov in konference mladih delavcev.
V petih dneh se je zvrstilo nasled-njih trinajst predavanj:
1.     Pomen     idejnopolitičnega usposabljanja, predavatelj Jovan Le-banac
2.  Delegatski sistem, pied. Le-nart Šetinc
3.   Različne poti v socializem, pred. Štefan Huzijan
4.  Razvojna pot-ZKJ, pred. Ivan Hafner
5.  Konstituiranje TOZD in nji-hova vloga, pred. Zvone Tršan
6.  Reoiganizacija zveze sindika-tov in ZMS v organizacijah združe-nega dela, pred. Zlatko Mali
7.  Delovanje ZMS na posamez-nih   področjih,   predavatelji  Stane Brezovai, Slavko Despotovič in Vla-do MUadinovič
8.   Politika ZMS  do religije in cerkve, pred. Albert Avguštinčič
9.  Vloga in pomen družbenopo-litičnih oiganizacij, pted. Ivan Haf-
• net
10.   Ocena VII. kongresa ZKS, pred. Albert Šibli
11.   Reorganizacija   ZMS,  pred. Dtago Lukič
12.   Resolucija   za  IX.   kongres ZMS,pred. SrečkoCož
13.  Marksizem in razvojne poti, pred. Janez Železnik
34 slušateljev je po zaključku šole opravljalo test s 16 vprašanji, priie-jenimi vsebini predavanj. Vsi so od-govorili u^ešno in so dobili pri-znanja.
To je b3a prva politična šola za mlade delavce naše občine. Obrav-navala je aktualna družbenoeko-nomska vprašanja naše preteklosti in sedanjosti. Med predavatelji in sluša-telji je bU stik resnično neposreden in sproti so razčiščevali nejasnosti. Z znanjem, ki so si ga pridobili in si ga še bodo, bodo postali timladinci idejna jedia v aktivih mladih delav-cev. Zanje bodo pripravili v jeseni nadaljevalno šolo, za diuge, ki se v delo šele vpeljujejo, pa bo prav tako jeseni začetni tečaj.
Vsako predavanje je trajalo dve šolski uri, za kar so plačali DU Borisa Kidriča po 240 dinaijev. Vendai si želijo organizatorji v pri-hodnje solidnejšega poslovanja s tem zavodom, ki letos ni razposlal izho-dišč za predavanja, zaradi česar so bili vezani slušatelji samo na svoje zapiske. Na mladinski politični šoli so ustanovili sedemčlanski svet poli-tičnih šol, kateiega predsednik je
postal Dimitrij Majcen. Pred šolo se je svet sestal dvakiat in je skrbel za redni potek predavanj. O konferenci mladih delavcev, ki je sodelovala pri organizaciji politične šole, je pove-dal njen predsednik Peter Ronchi:
,,Konferenca deluje pri obdinski konferenci ZM Moste-Polje. Zdiužu-je vse že delujoče aktive mladih delavcev v podjetjih in ustanavlja nove, kjei jih še nimajo. Kriterij za sprejem v aktiv mladih delavcev je delavnost, družbenopolitična anga-žiranost - starostna omejitev je si-cer 27. leto, ko prenehajo biti mla-dinci, vendar to ne pomeni, da ne morejo biti več člani mladinskega aktiva.
Aktivi mladih delavcev rešujejo probleme s področja izobraževanja, tiste, ki nastajajo na delovnih me-stih, stanovanjska politika, kultura, šport in tekreacija.
Konferenca mladih delavcev dela od 1. marca letos in je zato o re~.ul-tatih in izkušnjah težko govoriti. Vendai niso črnogledi in bodo s čimvečjiin sodelovanjem gotovo uspeli," je zaključil predsednik.
Na anketnem listu so udeleženci zapisali, da so bili z organizacijo zadovoljni in da bi nekatera preda-vanja radi ponovno slišali. Zato so se oiganizatorji že odločili, da jih bodo ponovili z drugimi predavatelji. Vse, ki so opiavili pivo stopnjo, čakata še dve predavanji.
Najboljše odgovore na zastavljena vprašanja so napisali Sulejman Osmanagič, druga je bila Alenka Vu-jičič, tretji pa Cazim Purič. Drugi rezultati so precej izenačeni.
Sulejman OsmanagiS, zaposlen v Papirnici Vevče,  je  spregovoril  o
svojih težavah in težavah mladih na-Sploh:
,,V našem podjetju je veliko mla-dih. Imamo svoj klub mladih pioiz-vajalcev, ki pa ne dela, kakoi bi moral. Zakaj? Mislim, da politične oiganizacije v podjetju niso dovolj povezane. Staiejši so preveč brez-biižni in ne podpirajo mladinskega aktiva; posebno med njimi pogrešam socialistično zavest. Starejši se veči-
noma težje odpovedujejo zastarelim metodam (tudi v medčloveških od-nosih), mladi pa tudi ne izkoristijo vseh stiokovnih in družbenopolitič-nih možnosti, ki jih imajo. Mladin-skemu aktivu bi morala biti manj važna števičnost udeležbe pri kaki manifestaciji, ampak bi se moral boriti za njeno vsebmo. Sploh pabi mladinska oiganizacija moiala imeti izdelan akcijski program."
Sulejman trdi, da je praktik in daje prednost diužbenim koristim. Prihaja iz neposredne proizvodnje in meni, da bi si tudi pri občinski konferenci zveze mladine morali za-stavljati manj ciljev, pa tiste uiesni-čevati dosledno do konca. Čeprav dela v proizvodnji, misli, da je do-volj sposoben za delo na družbeno-političnem področju. Izgrajevanje osebnosti je važno prav na vseh stopnjah: v družinah, vrtcih, šolah, na delovnih mestfli in v okoljih, kjer živimo. Sam pogreša stikov med štu-dentsko in delavsko mladino. Ti ne najdejo stika, čeprav imajo veliko-krat skupne cilje. Rešitev tega pa vidi v centralizmu posebne vrste, v organizaciji, ki bi povezovala cUje obojih. Pogreša tudi pisana pravila, nekak priročnik, ki bi začrtal smer in obseg delovanja.
Mladinski aktiv Papirnice Vevče je poslal v mladinsko politično šolo pet udeležencev. Sulejman, eden med njimi, je pogrešr 1 program šole z izhodišči ob posameznih predava-njih. Nekateri profesorji so bili pre-tnalo praktični in niso opozorili na primerjave - to velja še posebno za predavanje Različne poti v sociali-zem.
ALENKA LOBNIK