S ta · šča in odmevi lesa okrog 2m3/ha, na repu držav Evropske unije, kljub remu, da imamo nadpovprečne lesne zaloge. To prav gotovo ni narodnogospodarsko modro, pa tudi posebej strokovno ne. Država, ki prevzema vse večje stroške financiranja in sofinanciranja dejavnosti gozdarstva in vlaganj v gozdove. mora s primernimi vzvodi doseči, da bodo gozdovi opravljali tisto lesno- proizvodno vlogo, ki so jo ob zagotavljanju vseh drugih splošnokoristnih vlog, tudi zrr.ožni . S sečnjami , ki dosegajo intenzitete Je okoli 1 O od- stotkov lesne zaloge v desetih letih, gozdov ni možno negovari ter usmerjati njihovega razvoja (redčenja, usmerjanja v obnovo, sproščanje in oblikovanje pornla- jeni.h površin). Če upoštevamo, da je od vsega poseka že med tretjino do polovice sanitarnih sečenj (ujme, sušenje, škodljjvci, bolezt1i, in drugo), pa z veliko verjetnostjo lahko ugotovimo, da gre razvoj gozdov po svoji poti, z zelo majhnim vplivom gozdarske stroke. Ko človek gleda te številke, bl mogel dobi vtis, da je odkazilo v gozdovih Slovenije, v vse prevelikem deležu namenjeno iskanju »razlogoV« zaradi katerih bi lahko določeno drevo posekali, ne pa nekim postavljenim ciljem in iz njih izhajajočih usmeritev. GDK: 945.3 Viri fERLIN, f., 1998. Uspešnost novega sistema ~onaravnega go- spodarjenja z gozdovi v Sloveniji.- GozdV. 56, 2, s. 81-96. FUNKL, L., 1975. Proizvodna zmogljivost gozdov.- Gozdovi na slovenskem. Založba borec, Ljubljana. GR ECS, Z., 1998. Gojel\ie gozdov na Zavodu za gozdove Slo- venije in izvajanje gcjirvenih del v zadnjih letih.- GozdV, 56' 1' s. 25-30. POGAČNIK, N., 199&. Nekatere značilnosti gozdov in gozdarstva v Evropski unij i.- Gozd V, 56, 2. s. 97-l 03. TURK, z .. 1955 . Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945-1954.- GozdV, s. 296-320. \VJNKLER. 1., MARENČE, 1., 1998. Gospodarnost gospoda1jenja z goLdov iv novih družbenih m gospodarskih razmerah.- Gozd V, 56, l, s. 3-11. ŽUMER, L.. 1968. Lesno gospodarstvo. Zveza mženirJeV in teh- nikov gozdarstvain industrije za predelavo lesa.- Ljubljana. ---, Program razvoja gozdo~· v Sloveniji. Ur. l. RS 14/96. · --,Poročilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 1994, 1995, 1996, 1997. ---. Izpis gozdnih fondov MKGP na osnovi odločb območnih nacrtov 1991-2000. Delavnica: Poklici v gozdarstvu včeraj, danes, jutri, Postojna, 8. 5. 1998 Delavnica je bila spremljajoča prireditev ob 1. državnem tekmovanju gozdnih delavcev Slovenije, ki je bilo 8. in 9. maja letos v Postojni, ln ena prvih, ki bodo potekale ob petdeseti obletnici gozdarskega srednjega šolstva v Sloveniji. Delavnico je organi- zirala komisija za izobraževanje pri Zvezi gozdar- skih društev Slovenije v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni (SGLŠ) io z Gozdarskim društvom Postojna, ki je bilo tudi or- ganizator gozdarskega tekmovanja. Pričujoči povzetek temeljnih ugotovitev delavnice je deloma povzet iz vodilnih prispevkov avtorjev : dr. Iztoka \Vinklerja, mag. Pavla Kum ra, mag. Mirka Medveda in Pavla Vrtovca, deloma iz izredno raz- gibane razprave, v ka te ri je sodelovala večina prisot- nih . Prvotni namen organizatorja je bil, da v Gozdar- skem vestniku objavijo vse štiri vodilne prispevke in posebej temeljne ugotovitve iz razprave. Žal so mož- nosti Gozdarskega vestnika omejene, zato smo se pri 362 komisiji za izobraževanje odločili, da strnemo celotno razpravo v skupen povzetek. Delavnice so se udeležili predstavniki večine vab- ljenih, ki v Sloveniji delujejo na področju gozdarskega poklicnega izobraževanja ali so nanj kakorkoli vezani ali zanj zainteresirani. Skromna je bila predvsem ude- ležba predstavnikov gozdarskih izvajalskih podjetij in drugih izvajalcev v gozdarski operativi, sindikatov in lastnikov gozdov- tistih torej, ki jih poklicno izobra- ževanje najbolj živo zadeva. Nekateri so svojo odsot- nosi o pra vi či li. Žal je rudj odsotnosr va bljeoih gotovo en izmed kazalcev stanja, v katerem se je v zadnjem desetl~tju znašla gozdarska stroka v Sloveniji. Od- sotnost je po svoje okrni la tudi samo pestrost razprave m predstavitev zornih kotov različnib pogledov in in- teresov. Namen delavnice gotovo ni bil sprejemanje nekak- šnih dokončnih in obvezujočih sklepov; nasprotno - delavnica naj bi vzpodbudila slovensko gozdarsko GozdV 56 (1998) 7-8 .stroko k prebujenju iz predolgega mrtvila in jo pov:1b ila k dialogu ob sicer nadvse nujni in pereči razpr::~vi o prihodnji nomenkJaturi poklicev v goz- darstvu ter temu prilagojenemu poklicnemu izo- bra·/.e,·anju ~olajoče se mladine in odraslih. Oil bi razmišljanja na temo o poklicih v gozdarstvu ne izzvenela preveč suhopamo, dajemo bralcem v pre- mislek nekaj misli, ki so jih v svoj ih prispevkih zapisali nvtorii vodilnih prispevkov: Osnova za opravljanje katerekoli dejavnosti v življenju je wm1je. f'cstrosl poklicev in naeinov izobraževanja zanje je,. Evropi zelo velika in rawolika, ustrezno tudi za gozdarske poklice. Tudi v Sloveniji moramo gn;darske poklice približati duhu časa ter izvbraže- ''anje zanje prilagoditi potrebam in interesom tako, du homo obenem primerljivi tudi z oswlo Evropo. Za hkratno zagotavljanje vseh vlog gozda je sis~e~n izobraževanja za ravnanje z gozdovi ključen. Gozdarji smo v službi davkoplačevalcev, rako loxtnikov gozdov koi o.~ tale javnosti in ne le v službi gozdov. Samo ustrezno poklicno izobraženi delavci so lahko dejansko izvajalci strokovnega dela in nosilci osnovnega udejanjanja gozdarske stroke. Gozdarskim poklicemje potrebno zagowvljati takšno veljavo, da bodo lahko motivirali mlade kandidate za poklicno gozdarsko izobraževanje. Vsako tretje gospodinjstvo v Sloveniji ima v lasti gozd. Vsak osmi prebivalec Slovenije je lastnik gozda. Vsak dvajseti opravlja dela v gozdu. Ali gozdarji hočemo, da so Lastniki gozdov opremljeni z znanjem? Ali lastniki hočejo biti opremljeni z znanjem? Kakšen je i11teres države? GozdV 56 (1998) 7-8 Stališča jn od1nevi TEMELJNE UGOTOVITVE - Zveza gozdarskih društev Slovenije je tisti povezo- valni dejavnik v slovenskem gozdarstvu, ki lahko pomembno pripomore k preseganju sedanjih dokaj kritičnih razmer in pomaga sooblikovati obnovo goz- darskega poklicnega izobraževalnega sistema v Slo- veniji. - Narava gozda in pogoji gospodarjenja z njim zahte- vajo razmeroma malo fonnalnih gozdarskih poklicev, vendar njihovo logično izobraževalno in poklicno vertikalo ter njihovo medsebojno vertikalno in hori- zontalno prehodnost ter možnosti stalnega dograje- vanja in posodabljanja poklicnega znanja. Celovito poklicno izobraževanje zatorej v celoti vključuje tudi vse ustrezne oblike izobraževanja odraslih. - Poklice, tudi pri nas, določajo ustrezni zakoni in predpisi, izobraževanje zanje pa ustrezna šolska za- konodaja, ki je poenotena v okviru izobraževalnega sisrema za sicer različne scopnje izobrazbe in različne pok! ice ter panoge. V sedanjem slovenskem gozdar- stvu razlikujemo potrebe po treh poklicnih in izo- braževalnih skupinah - stolpih za: -lastnike gozdov, - gozdno proizvodne dejavnosti, -javno gozdarsko službo. Ob takšni temeljni razdelitvi potreb je treba upo- števati tako potrebe rednega izobraževanja mladine kor izobraževanja odraslih, skladno s splošno veljav- nimi standardi za temeljno poklicno izobraževanje ter potrebe in možnosti, bodisi za ustrezno dogra- jevanje in nadgradnjo znanj bodisi za dopolnjevanje znanj tistih, ki prihajajo iz drugih šol in poklicev. - Pri lastnikih gozdov prevladujejo predvsem potrebe na področju izobraževanja odraslih pri izgrajevanju njihovih splošnih in temeljnih gozdarskih znanj. - Na področju izvajalskih gozdno gospodarskih dejav- nosti ugotavljamo zlasti izrazito staranje sedanje po- pulacije proizvodnih delavcev. Le še 17% zaposlenih ima ustrezno celovito poklicno izobrazbo gozdarja, njihov delež pa še upada. Že v nekaj letih lahko pri- čakujemo izrazito pomanjkanje kvalificiranih goz- dnih delavcev. - Poklicno in izobrazbeno definirane ter kadrovsko ustrezne, zato rudi razmeroma jasne in stabilne so razmere v javni gozdarski službi, ki pa zaposUuje oziroma bo v prihodnje zaposlovala predvsem delav- ce z višjo poklicno izobrazbo in z akademskimi izo- brazben imi profili. -Potrebujemo univerzalni poklic gozdnega delavca- gozdarja, ki ga bomo lahko do izobraževali in speci- 363 Stališča in. oc IT1ev1 alizirali v skladu s potrebami in mu omogočili n::~­ predovanje do gozdarskega mojstra. - Tudi v prihodnje bomo potrebovali popolno srednje- šolsko gozdarsko izobraževanje - gozdarskega teh- nika. Področje zaposlovanja gozdarskih tehnikov bo predvsem organizacija in vodenje del v gozdni pro- izvodnji ter samostojno podjetništvo in obrt, podpreti pa bo treba tudi ustrezne možnosti pri l)ada!jnjcm izobraževanju tehnikov v poklicni vertikali pa tudi horizontalno v sorodnih dejavnostih, zlasti na pod- ročju oaravovarstva. Poklic tehnika ostaja primerljiv tudi z redefiniranimi enakovredni mi poklici v drugih panogah. - Pri fakuttetnem izobraževanju v gozdarstvu so cilji prenove že doseženi. V bodoče bomo potrebovali predvsem več aktivnega sodelovanjll z gozdarsko operativo na področju praktičnega pouka študentov. - Interesi stroke se glede poklicnega izobraževanja sicer morajo oblikovati skladno z njenimi dejanskimi kadrovskimi interesi 111 potrebami, vendar ne bre2 in mimo temeljnih normativnih zahtev, ki jih določa država. Država mora pri tem zagotoviti potrebne fi- nančne in materialne pogoje izobraževanja, srroka pa mora storiti bistveno več kot doslej za ustrezno ani- lllacijo rer vzpodbujanje interesov za vse potrebne oblike poklicnega izobraževanjt~. - V Sloveniji poreb prenova izobraževalnih progra- mov. Predpogoj za posodobitev i7obraževalnih pro- gramov v gozdarstvu je posodobitev nornenl