Mitja Güstin, Predrag Novakovič, Darja Grosman, Brane Mušič, Marija Lubšina-TUšek: Rimsko podeželje. Roman Countryside. Razprave Filozofske fakultete. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1996. ISBN 86-7207-085-2.157 strani.
Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je med leti 1992 in 1994 vodil ambiciozni mednarodni raziskovalni projekt Rimsko podeželje I Roman Countryside. V njem je sodelovala cela vrsta inštitutov iz sosednjih držav (z univerz v Trstu, Gradcu, na Dunaju, v Bratislavi ter Madžarski arheološki inštitut iz Budimpešte). Cilj projekta je bil po enotni metodologiji, s posebnim poudarkom na vilah, proučevati antično podeželje in tako dobiti primerljive rezultate. Velika pozornost je bila posvečena tudi uvajanju sodobnih prospekcijskih tehnik. V pričujoči monografiji so predstavljeni rezultati slovenskega dela projekta.
V prvem poglavju je Predrag Novakovič pripravil pregled razvoja teorije in metodologije prostorskih pristopov v arheologiji. Na kratko je opisal značilnosti posameznih vplivnejših teoretskih šol. Nato je na teoretični ravni obravnaval izhodišča sistematičnega arheološkega rekognosciranja. Posebej je opozoril na arheološke ostanke zunaj območij bivališč. Predstavil je načine vzorčenja, probleme vidljivosti na terenu in interpretacijo tako dobljenih podatkov. Zaključil je s kratkim orisom razvoja sistematičnega arheološkega pregleda v Sloveniji.
Darja Grosman, tudi z obsežnim teoretičnim uvodom, predstavlja konkretni projekt antično Posavje. Obljublja vzpostavitev skupnega metodološkega standarda za prostorske raziskave in njegovo testiranje na posameznih študijskih primerih (str. 43). Raziskovalci iz posameznih regij naj bi skušali poenotiti delo tudi z izbiro podobnega vzorca, to je zanesljive rimske vile. Raziskali naj bi prostor bivališča, bližnjo okolico (radij 2 km) in daljno okolico (radij 5 km).
Za raziskovalno območje je slovenska stran izbrala zgodovinsko izredno zanimivo spodnje Posavje - najpomembnejši prehod iz Panonije v jugovzhodnoalpski prostor. Pri terenskem delu so uporabili tri vrste zajemanja podatkov: sistematične terenske preglede (dopolnjene z intenzivnimi pregledi in vrtinami), geofizikalne meritve in interpretacijo aerofoto-grafije (posnetki iz Cikličnega aerosnemanja Slovenije in posebni sistematični preleti). S sistematičnim terenskim pregledom in študijem aerofotografije so želeli preseči omejitev točkovnega poznavanja prostora, kije rezultat klasične topografije in izkopavanj, ter odkrivati arheološke sledove tudi v prostoru med najdišči. Sistematični arheološki pregled je potekal v 500 m širokem pasu ob rimski cesti, ter na treh območjih, ki so ležala 1 do 4 km severno od ceste pri Selah pri Dobovi, okoli Dobove in pri Rigoncah.
Zastavili so si nekaj posebnih vprašanj (str. 52): kako je vplivala predrimska poselitev na razmere v mlajših obdobjih ter kakšen je bil odnos med poselitvijo v pasu ob cesti Emo-na-Siscija in med nekaj kilometrov oddaljenim zaledjem.
Kako se torej na petdesetih straneh predstavljena teoretična izhodišča in vprašanja odražajo v rezultatih raziskave?
Z območja spodnjega Posavja, ki je bilo vključeno v projekt, ni bila do zdaj znana oziroma ni bila na novo odkrita nobena klasična rimska vila. Torej območje ne ustreza izhodiščem študije in raziskave v različnih regijah ne morejo biti primerljive.
Osnovna ugotovitev raziskave je, da se je močno povečalo število najdišč in potencialnih najdišč. Na pregledni karti (si. 3, str. 57) ti dve zvrsti nista ločeni.
Najdišča so predstavljena nesistematično, sumarno in ne-preverljivo (str. 58-75). Razen dveh, niso locirana na kartah večjega merila.
Nekaj več besede je le o najdišču Gradišnica v Rigoncah. Na katastrskem izseku Rigonc so označena samo območja površinskih pregledov (si. 4, str. 58), ne pa tudi razširjenost arheoloških ostankov. Gostota ostankov je predstavljena le na nekaj majhnih odsekih (si. 5, 8; str. 58, 62). Torej ne zvemo niti tega, kako daleč seje najdišče širilo. Starejši topografski podatki, trije rimski vodnjaki, niso umeščeni v prostor. Avtorica omenja raster štirih stavb, viden na avionskih posnetkih in dobljen s površinskim pregledom, vendar pojavi niso niti bolje opisani, kaj šele da bi bile objavljene slike in lega v prostoru. Edino območja geofizikalnih meritev so objavljena tako, da si lahko ustvarimo vtis o arheoloških ostankih. Toda ker so sorazmerno majhna, ne dovoljujejo trdnejših zaključkov. Datacija najdišča na podlagi drobnih najdb (ki niso objavljene) je široka, od sredine 2. do 4. st. Grosma-nova sklepa po domnevno nepravilnem rastru stavb, da je ležal v v Rigoncah manjši zaselek, ne pa vila.
Druga najdišča so še slabše predstavljena - so samo omenjena. Kaže, da so bili intenzivni pregledi delani predvsem v bližini že znanih grobišč. Tako so dobili sledove arhitekture, ki pa ni dobro datirana (Na Gomilcah v Dobovi, Humek v Dobovi, v Mihalovcu in v Selih pri Dobovi). Ob rimski cesti naj bi odkrili več novih in potencialnih lokacij, ki pa jih avtorica le omenja in ne definira.
Večje število potencialnih najdišč je bilo odkritih z zračnimi fotografijami. Med podatki, ki znova niso jasno locirani, se tako pojavljajo vznemirljive in nove hipoteze, kot npr. mogoči rimski vojaški utrdbi pri Cundrovcu in Selih pri Dobovi. Opazili so krožne strukture v ravnini (Sela pri Dobovi. Mr-tvice), ostanke celih naselbin (Gazice) ali večjih vil (Gazice, Zasavje pri Krški vasi) ter srednjeveške objekte (Dolenja Prekopa). Objavljenih je nekaj slik. Na nobeni od teh novih točk ni bil opravljen površinski pregled, kaj šele nekaj preprostih vrtin, ki bi hitro in poceni odgovorile na vprašanje, ali sploh gre za objekte iz časa, ki ga obravnava projekt.
V zaključku Grosmanova omenja vzdolž rimske ceste zgoščenost najdišč, ki pa žal ni zadostno predstavljena. Ostale misli iz zaključka ne temeljijo na rezultatih raziskovalnega projekta.
Novakovič v teoretičnem uvodu (str. 30) našteje obvezna vprašanja, ki sijih moramo zastaviti pri interpretacijah površinskega zapisa: - število najdišč v pregledanem prostoru, - število najdišč po posameznih obdobjih in funkcionalnih tipih, -odnos med arheološkimi najdišči in naravnim okoljem (geologija, prsti, relief, klima), - odnosi med samimi najdišči. Na nivoju posameznega najdišča pa je zanimiva njegova funkcionalna delitev in razprostranjenost najdišča ter njegovih sestavnih oziroma funkcionalnih enot po obdobjih.
Avtorji na nobeno od vprašanj, ki so si jih sami zastavili, niso niti skušali odgovoriti. Obsežnemu teoretičnemu uvodu sledijo izredno skromni raziskovalni dosežki. Razen večjega števila najdišč in možnih najdišč, ki pa so slabo predstavljena, ne moremo govoriti o pomembnejših arheoloških rezultatih. O prazgodovinski poselitvi vemo toliko kot prej. Z najdišči, datiranimi nasplošno v antično obdobje, bi bilo ugotavljanje razvoja poselitve na antičnem podeželju čista
špekulacija. Po obsežnem teoretičnem uvodu bi najprej pričakovali, preverjanje teorije v praksi ter da bodo rezultati, čeprav skromni, objavljeni tako sistematično kot obetajo avtorji v uvodu.
Rezultati resne raziskave bi morali biti nujno predstavljeni s katalogom najdišč, ki bi bil trden temelj in usmeritev nadaljnim raziskavam in prvim zaključkom. Katalog najdišč bi moral vsebovati:
1.	natančno umestitev v prostor;
2.	starejše podatke z bibliografijo ter njihovo natančno lociranje;
3.	rezultate terenskih pregledov, ki bi morali biti predstavljeni s kartiranjem območij z najdbami, kartiranjem zgostitev in gradivom, ki omogoča datacijo;
4.	interpretirane rezultate geofizikalnih raziskav;
5.	interpretirane in na terenu preverjene avionske posnetke;
6.	sklep, ki bi bil sinteza vseh znanih podatkov.
7.	diskusijo o primernosti uporabljenih metod (ker je pač v knjigi velik poudarek na teoriji).
Edina svetla točka, ki pa ne rešuje cele knjige, je prispevek Braneta Mušiča o geofizikalnih raziskavah antičnega podeželja v Sloveniji. Kratkemu pregledu metod geofizikalnih raziskav v svetu sledi opis uporabljenih metod in rezultati raziskav na treh najdiščih: Groblje pri Bučah, Sv. Martin v Velikih Malencah in Zabavska varda pri Gračišču. Zanimivi in pomembni rezultati so jasno predstavljeni. V Bučah in Velikih Malencah so bili odkriti dobro ohranjeni tlorisi rimskih vil in nekatere posebnosti posameznih objektov (območja močnih ruševin, tlakov, možni obrtniški objekti), na Zabavski vardi pa manjša zgradba iz opeke. Vsa tri najdišča so že bila arheološko sondirana. Očitno je Mušičevo delo potekalo po drugem tiru kot ostali del projekta. Njegova najdišča ležijo zunaj območja sistematičnih površinskih pregledov. Čeprav so izredno obetavna za doseganje zastavljenih teoretičnih ciljev, niso bili na njih v okviru projekta delani intenzivni površinski pregledi.
Zadnje poglavje Pregled najdišč rimskih vil in drugih podeželskih objektov v Sloveniji je ponatis skrajšanega kataloga, ki ga je Marija Lubšina - Tušek objavila v Časopisu za zgodovino in narodopisje 2, 1981, 153-203. Katalog naj bi bil za novo objavo dopolnjen. Članek, ki je v glavnem kabinetno delo, je leta 1981 zbral takrat znane podatke o podeželju. V petnajstih letih se je vedenje o rimskem podeželju bistveno spremenilo in je seznam popolnoma zastarel. Že po hitrem pregleduje očitno, da dopolnjevalec ni pregledal temeljnih revij, ki v Sloveniji prinašajo topografske podatke,Varstva spomenikov in Arheoloških vestnikov, da o drugi literaturi, ki tudi ni zelo obsežna, niti ne govorimo. Tako samo v okolici Ljubljane manjka cela vrsta pomembnih večjih in manjših podeželskih najdišč: Ig, Brezovica, Navport, Mengeš ter veliko število majhnih najdišč v Kranjski ravnini. Po drugi strani so v katalog vključena najdišča, ki sodijo v mesta (Panorama na Ptuju), ali pa sploh niso arheološka najdišča (Novi Klošter v Savinjski dolini). V uvodu niso omenjena nobena posebna merila, ki bi botrovala izboru. Ne moremo se torej znebiti občutka, da je bil seznam vključen v knjigo samo zato, da bi ji dal lep videz in povečal število strani.
Če bi sodili o vrednosti sodobnih metod prospekcije samo po rezultatih projekta antično Posavje, ne bi dobili prave slike. K sreči so se predstavljene metode že izkazale v slovenskem prostoru, predvsem kot pomoč pri odkrivanju novih arheoloških najdišč na trasah bodočih avtocest. Knjiga Rimsko podeželje torej odraža nepoznavanje problematike, nepoznavanje dela kolegov v Sloveniji in končno tudi podcenjuje bralca. Uporabna je le, če nas zanimajo konkretni podatki o najdiščih Buče, Velike Malence in Zabavska varda.
Jana HORVAT