Celje, 12. avgusta 1970 - Številka 32 - Leto XXIV - Cena 1 din SEJEMSKA IZDAJA Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec Poleg tega, da v Šempetru ne morejo pritegniti mladine v turi* stično društvo in še kam, ne more- jo ustanoviti tudi kluba mladih ja- marjev, to pa pred- vsem, ker med mladino, kot pravi- jo, enostavno ni zanimanja. Morda pa mladina misli, da ji kdo koplje jamo, v katero bi padla?! ALI ČEZ DVE LETI, ALI... KDAJ BO CELJE DOBILO SEJEMSKE PROSTORE? Poslovno združenje Agens je ob splošni podpori družbe- nih činiteljev, predvsem še predsedstva občinslce skupšči- ne, začelo akcijo za zgradi- tev pokritih sejemskih prosto- rov. In prav ti prostori, za- enkrat narisani le na program- ski zasnovi, so bili predmet razgovora s predsednikom upravnega odbora Agensa, Fe- dorjem Gradišnikom. »Zakaj je pravzaprav prišlo do te pobude?« »Predvsem zato, da končamo z improvizacijo, in to drago, ter da dobi Celje končno pe- čat sejemskega mesta, tistega, ki ga je imel že v preteklo- sti.« »Za katero lokacijo ste se odločili?« »Na voljo sta brli dve, na Lavi in pod Golovcem. Odlo- čili smo se za Golovec ter za zazidalni okoliš rekreacijskega centra, ki bi ga naj z gradnjo pokritih sejemskih prostorov le dopolnili. Sicer pa ima to območje še druge prednosti, zlasti komunikacijske.« »Kolikšno površino naj bi zajeli sejemski prostori?« »Prostor, ki je namenjen za rekreacijsko središče, meri okoli 16 ha, sejemski prostori pa naj bi zavzeli 4,5 ha. Sicer pa gre za zemljišče med Ma- riborsko cesto ter novo in staro traso Dečkove ceste.« »Je program za zgraditev teh prostorov pripravljen?« »Da, zaenkrat samo program ki ga bomo dali javno v raz- pravo in iskali še dodatne pri- pombe in predloge. Razen te- ga bomo maketo ter skice za ureditev tega območja razsta- vili tudi na sejmu obrti.« »Kaj v glavnem obsega pro- gramska zasnova?« »Predvsem gre za dve dvo- rani. Manjša bi imela 2.000 kv. metrov površine in bi bila bolje urejena ter opremljena in namenjena tudi za druge prireditve kot športne, kultur- ne, zabarae, politične manife- stacije itd. Večja dvorana bi naj po tej zasnovi imela 5.200 kv. metrov ter bi bila primerna tudi za atletske na- stope, konjske prireditve in podobno. Poleg dvoran sodijo v ta okvir še gostinski prostori, zatem prostori za upravne in komercialne posle, skladišča in podobno. Dvorani bosta med seboj povezani pa tudi ločeni, če bo treba. Pred vsto- pom v kateri koli zaprt pro- stor bo velika ploščad. V tem kompleksu je zasno- van še pokrit plavalni bazen ter druge površine za rekrea- cijo, zatem parkirni prostor itd. Obe dvorani bosta imeli tudi tribune za gledalce.« »Kakšen pa je finančni na- črt?« »Po sedanjih cenah bi za to gradnjo in celotno uredi- tev ter opremo sejemskih pro- storov potrebovali okoli 11 mi- lijonov dinarjev.« »Kaj menite o tem načrtu sploh?« »Najprej to, da je njegova realizacija nujna za Celje. Ta zahteva ni utemeljena samo zaradi sejma obrti, temveč tu- di zaradi drugih gospodarskih razstav in prireditev, zaradi športa, kulture, celjskega dru- žabnega življenja in podobno. Zato je uresničitev tega načr- ta naloga širše skupnosti in ne samo Agensa, ki je pobud- nik za to gradnjo. Menim tudi, da bi morali formirati organ, morda podjetje v iz- gradnji, ki bi vodil vsa ta de- la in tudi pozneje upravljal s prostori.« »Kdaj naj bi po vašem na- črtu Celje dobilo sejemske prostore?« »Ce ne bomo tega načrta uresničili čez dve leti, se mi zdi, da se bo zadeva taiko za- vlekla, da dvomim v njeno re- alizacijo!« M. Božič FRANCEK FRAKELJ — Upam, da bodo na sejmu razstavili tudi kak- šnega obrtnika za vsakdanjo rabo! TARTAN NA STEZI Celjski atletski stadion je dobil tartansko stezo; s to snovjo pa so prevlečena tudi druga nastopna mesta. Stadi- on »Borisa Kidriča«, ki slavi 10. septembra letos svoj dvaj- seti jubilej, je tako dobil no- vo obleko in pogoje za vse prireditve, tudi največjega formata. M. B, JAKI KRASI ŽALSKO ŠOLO v Žalcu so se odločili, da renovirajo staro šolsko poslop- je in ob njem zgradijo novo, sodobno opremljeno telovadni- co. Prosili so Jožeta Horvata- Jakija, da bi poslikal čelno steno nove šole. Slikar je po- nudbo sprejel, vendar nam ni hotel povedati, kaj bo slikari- ja predstavljala. Kmalu se bo lotil dela in začel s poslika- vo v zgrafito tehniki. P. M. SREČANJE MLADIH Mladinski vaški aktiv Ga- berke nad Šoštanjem bo v nedeljo, 16. avgusta, organizi- ral tradicionalno spoštno sre- čanje mladine Savinjske in Šaleške doline. Mladi se bo- do pomerili v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Za naj- boljši aktiv je pripravljen lep pokal. V. V. Osrednja turistična prireditev Savinjske doline je ne- dvomno praznovanje hmeljarjev. Čeprav so organizatorji tudi letošnjo pripravili brezhibno, jim je zagodel dež. So- botni del, ki je potekal v dvorani Uoma hmeljarjev v Žal- cu je bii zaradi prelitega potu enako moker, toda veselejši od nedeljskega dela, ko je dež privabil v Braslovšče le peščico najbolj vnetih. Škoda IZBOR IN IMENOVANJE STAREŠINE. Pravijo sicer, da stare- šina za časa svoje enoletne vladavine ne more bistveno vplivati na razvoj dogodkov v kmetijstvu in na tržne razmere, vendar doslej še ni bil kljub temu nobeden — odstavljen. Posnetek pri- kazuje imenovanje novega starešine. Tokrat je bil imenovan Ro- bert Kladnik, kmet iz Cepelj. PAVLINKA 2ERDONAR — NAJLEPŠA. Nekateri uradno in ne- uradno trdiji. da je izbor hmeljskih princes najzanimivejši del praznovanja hmeljarjev. Letos se je za ta naslov potegovalo 17 deklet. Med najnesrečnejšimi je bilo verjetno dekle s številko dvanajst, saj se je že drugič pojavilo pred istim avditorijem. Tudi tokrat neuspešno, kajti komisija je mnenja, da je naj, naj in še enkrat naj Pavlinka Žerdonar, doma iz Trnave. V tretje gre rado ... EDINI BREZ MARELE. Robert Kladnik, nov hmeljski starešina je vajen dežja, vetra in sonca. Tudi tokrat je bil brez; marele, medtem, ko so dekleta svojo žalost obvarovala. V ospredju ,)e na levi dosedanja hmeljska princesa, na desni pa kandidatka iz Mozirja. Ker dež ni ponehal, so ceremonial v Braslovčah opra- vili kar pod dežniki na trgu. ŠKODA IN KORIST OD ISTEGA DE2JA. Medtem, ko je dež preprečil letošnje slavje v Braslovčah, kar se bo vsekakor ob- čutno poznalo v blagajni gostincev in turističnega dništva ter obiskovalcev, so kmetje na tihem že račimali, koliko koristi pa je njim doprinesel. Zaradi suše v zadnjih tednih je namreč hmelj utrpel nekoliko škode pri zorenju. Kljub dežju pa so najbolj vztrajni z opremljenimi vozili peščici občudovalcev le prikazali delo hmeljarjev. USPELA RAZSTAVA GOVEJE 2IVINE IN PRAŠIČEV. Medtem, ko je podelitev priznanj hmeljarjem, letos jih je dobilo 41, je bilo tokratno tekmovanje traktoristov in razstava živine — no- vost. Čeprav je dež okrnil razstavo, so kmetje še dolgo v po- poldne ob razstavljeni živini premlevali probleme. ZLA TA VRTNICA MLADI OTO PESTNER POTUJE V SAN REMO Verjetno ni Celjana, ki še ni čul prepevati )>malega:< Ota, ki Pa je danes že velik in postaven fant. Iz ma- lega dečka, ki je pod strogim nadzorstvom očeta pel znane in neznane melodije gostom vr- ta restavracije Koper, se je razvil petnajstletni pevec, ki mu je nemogoče odrekati kva- litete. To je dokazal tudi na ne- davnem festivalu mladih pev- cev v Portorožu kjer je v sta- rejši skupini osvojil prvo me- sto — zlato vrtnico in s tem vozovnico za festival otroških pevcev v San Remu. Nedvom- no lep in za Ota pomemben uspeh. »Lepo je bilo v Portorožu,« nam je pripovedoval, ko smo ga povabili v uredništvo. »Kon- kurenca je bila izredno moč- na, saj sem bil najmlajši v skupini od štirinajst do osem- najst let.« »Katero pesem pripravljaš za San Remo?« »Pel bom lastno skladbo, na- slov je za sedaj še skrivnost. Pripravil pa sem tudi staro ameriško narodno Danjii/ boy, ker bom moral peti dve pes- mi.« »Si kaj razmišljal o uvrstit- vi v San Remu?« »Vem samo to, dfi bo kon- kurenca zelo huda, saj je to mednarodni festival.« »Ti bo kdo pomagal, da se tudi materialno dobro pripra- viš Za pot v San Remo?« »Menim, da bi lahko celjska podjetja kaj naredila. To je vsaj v navadi v drugih sloven- skih mestih, vendar . . .« »Kakšni so tvoji načrti po osemletki?« »Končati moram še zadnji razred, nato pa bom šel v Ljubljano na tehniško šolo — odsek šibki tok.« »Je to zato, ker si navajen mikrofonov?« »Nedvomno tudi zato. Rad bi bil snemalni tehnik in se tako čimbolj zbližal s tem, kar imam najrajši — petjem.« »Čeprav mlad. si že slaven in poješ na velikih prireditvah. Te oboževalke že oblegajo?« »Tu in tam, vendar na to še ne mislim.« Oto, čimveč uspeha v San Remu je želja vseh v Celju! M Seničar Kot današnja številka Novega tednika, je tudi ta posnetek v znamenju priprav na tretji sejem obrti v Celju od 15. do 23. avgusta. Gre za tiskovno konferenco, na kateri je direk- tor biroja poslovnega združenja Agens. Ivan Uranjek (na desni) govoril o pripravah na sejem, predsednik upravnega odbora Agensa Sedor Gradišnik (drugi z desne) pa o gra- dnji novib sejemskib prostorov, (Foto: M. B.) PROMETNE NESREČE TEŽKA NESREČA V PARIŽLJAH Iz Šentruperta je proti Mo- zirju vozil s kombijem FRANC TKAVC, 26, iz Železne. Pripe- ljal je do križišča Braslovče — Polzela s hitrostjo 60 kilomet- rov, kot je sam povedal. Iz smeri Braslovč je v križišče zavozil kolesar IVAN TOMA- NIC 67, iz Braslovč 58 in iz- siljeval prednost avtomobilistu. Tkavc je zaviral in zavijal na desno, vendar nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Kolesar Tomanič je med prevozom v celjsko bolnišnico podlegel. ŠTIRJE POŠKODOVANI J02E UNETIC, 22, z Vinjega vrha je vozil z osebnim avto- mobilom proti Bušeči vasi in se na makadamski cesti sreča- val z voznikom osebnega avto- mobila IVANOM RECNIKOM. Zaradi prahu sta se voznika prepozno opazila. Pri zaviranju je Unetiča zaneslo na levo. La- žje poškodbe sta dobila voz- nika in sopotnika FRAN JO KOLARIC iz Brežic ter LUD- VIK KUHAR z Vinjega vrha. PADEC KOLESARJA Iz Vojnika se je proti Celju peljal s kolesom JANKO PERr šIC, 17, iz Štor, ko mu je pri- peljal nasproti s poltovomim avtomobilom vojak STEVAN JANKOVIC. Voznik je tik pred kolesarjem zavil na levo in ga zbil. Kolesar se je pri padou teže p>oškodoval. OTROK STEKEL CEZ CESTO IVAN KOLAR, 47, Iz Vele- nja se je peljal po Kidričevi cesti iz Šoštanja, ko je nena- doma pritekla na cesto trilet- na SINATRA LABUS iz Vele- nja. Deklica se je laže poško- dovala. PREČKANJE CESTE Mopedist RIHARD STANIČ, 19, iz Celja se je peljal po Ma- riborski cesti proti Vojniku, ko je nenadoma prečkal cesto BAHATI GOLOPENI, 23, iz Ce- lja. Mopedist ga je zadel kljub zaviranju tn oba sta padla. Lažje poškodbe je_dobil mope- dist Stanič. ZASPAL MED VOŽNJO FRANC MAHANJC, 21, iz Laš je zgodaj popoldne vozil z osebnim avtomobilom iz Šentjurja proti Grobelnem. Za- dremal Je In trčil v obcestni kamen. Vozilo se je prevrnilo na streho, škodo so ocenili na 8000 dinarjev. MALI INTERVJU SPRAŠUJE: MARLEN PREM- SAK ODGOVARJA: JOŽE KODRE Jože Kodre — Jodl je absol- vent Višje komercialne šole v Mariboru, drugače pa navdu- šen alpinist. Veren sin svojih staršev, znanih ljubiteljev na- ših gora. Sodi med tisto vrsto mladih plezalcev, ki v celjskem alpinističnem odseku nadalju- jejo tradicijo plezalcev, katerih stopinje so vsekane v skoraj vse gorske masive sveta, od naših Alp, do Kavkaza, Hima- laje in Andov. Ce izvzamemo alpinizem, kot ekstremno športno udejstvova- nje, ugotavljamo, da je iz leta v leto vse več obiskovalcev go- ra. Tudi mladine. Kaj je po va- šem mnenju tisto, Itar ljudi vabi v steno? | »Ljudje beže pred tem straš^ nim tempom tehnike, ki ;ih vse bolj utesnjuje in podreja. Ta beg pred vsakdanjo moder- nizaoijo in čutiti le v gorah, temveč v naravi sploh. Gore so tembolj zanimive, ker je tu na- rava kruta, takšna, kot v res-" ndci je. Ali je to vrrok za to, da se vrste plezalcev bogate? »Mlad človek v steni občuti ob plezanju tisto zmagoslavje, ki je neke vrste zdrava ambi- cija, torej — gonilo.« Menite, da lepota gora in ta i užitek zmagoslavja odtehtajo i žrtve. Ne mislim na material, ne in fizične žrtve, temveč na psihične ob neuspehu? »Človek mora slej' ko prej spoznati, koliko je sposoben, kaj zmore in vzdrži. Zato spo- znanja o njegovi realni sposob- nosti niso zdaleč tako tragič- na, kot precenjevanje, ki vodi v nujna razočaranja.« In letoaiji načrti? »2elel bi nekaj ponovitvenih | smeri v švicarskih 4 tisočakih.« | Občani šentjurske občine praznujejo svoj praznil:, 18. avgust, vsako leto v drugem kraju. Letos so izbrali majhno vasico Kalobje in že vse leto se trudij'o, da bi ta vasica do- bila čim lepšo podobo. Tako so zgradili štiri kilometre dolgo cesto na Kalobje, ki bo to, prej zelo odročno vasico zelo približala svetu in olajšala živ- življenje prebivalcem tega po- dročja. Denar za cesto so dali šentjurska občina, cestni sklad in Goz^dno gospodarstvo Celje, stala pa bo okrog 350.000 di- narjev. Obnovili pa so tudi šolo na Kalobju, ki prej že dolgo ni več ustrezala namenu. Stavbo so popolnoma obnovili, kupili novo pohištvo za učilnice, ure- dili sanitarije, nov kabinet ter kopalnico. 130 otrok s Kolobja in okolice se bo tako od sedaj naprej učilo v modemih in le- po opremljenih učilnicah. Po- leg šole pa so dokončno ure- dili tudi stavbo za učitelje. Občani šentj^urske občine so se za praznovanje temeljito pripravili. Ob 9. uri bodo uradno odprli cesto na Kalob- je, nato pa bo svečana seja vseh družbenopolitičnih orga- nizacij, kjer bodo določili tu- di delegacijo, ki bo položila vence na grobove padlih bor- cev. Ob dvanajstih bodo odprli razstavo NOB v obnovljeni šo- li. Po teh prireditvah bo to- varniško srečanje borcev s te- ga področja in prosta zabava. Ker je letos 18. avgust sredi tedna, bo osrednja proslava na Kalobjii v nedeljo, 23. avgusta, šentjurčani tako upajo, da bodo prišli r& njihovo prazno- vanje tudi ljudje iz drugih ob- čin in da se bodo vrnili do- mov z najlepšimi vtisi. I. SEVSEK KALOBJANI TIK PRED PRAZNIKOM PRVIČ POVEZAN! S SVETOM Na črni »valcarki«, ki je pred vhcxiom v vas utrjevala cesto, je visel grozd otrok. Skupno s črnim možem so se počasi premikali sem in tja. Za njih je bil to velil^ dogo- dek, da je k njim prišla ta močna »mašina«. Mnogo manj ipa so se zavedali njenega na- mena. Tega bodo spoznali še- le čez nekaj let, ko bodo tudi sami začeli zahajati v dolino. Mirna in prijazna vasica Ka- lobje je končno povezana s svetom. Cesta sicer res še ni utrjena, toda do praznovanja občinskega praznika, ki bo tu 23. avgusta, bo vse nared. Med drugim obnavljajo tudi šolo, učiteljsko stanovanje, fantje so že posekali mlaje in še mnogo Je tistih drobnih stvari, ki jih je pogrebno pripraviti pred tak- šnim slavjem. Prvič je na Ka- lobju praznovanje občinskega praznika. Zato so Kalobčani in Kalobčanke vznemirjeni. Se posebej težko pa pričakujejo nedeljo mladi. Pušnikov Leopold je najbolj živalien med njimi. Po vrčku jabolčniika se je kar utrgalo Iz njega: »Vsaka čast, da imamo ce- sto. Težko čakam na praznik, ker je na Kalobju malo punc. Oimveč naj se jih pripelje k nam tisto nedeljo. Verjemite mi, čez Karlobčane jih ni. Mi smo eden za tri.« Seveda je med družbo do- mačinov, ki smo jih zmotili med malico zavladal prisrčen smeh. Hanza Ocvirk je resno po- gledal in dejal: »Razumljivo je, da smo izre- dno veseli ceste. Tako smo končno povezani s svetom.« Miha Pušnik pa je jezen na cesto. »Hudič jo vzemi, ob zaslu- žek sem. Preje sem z voU vozil za ljudi in zaslužil vsaj nekaj. Cesta gre tik ob mojem vinio- gradu.« Jezno je zamahnil z roko. »Zdaj bodo pa še drugi kradli, prej so samo otroci. Saj vem, kako bo.« Med smehom smo jih zapu- stili in odšli pogledat tja, kjer NOVA GRADBIŠČA čeprav vročina vse bolj pri- tiska, je v Velenju navzlic te- mu zelo živahno. Bagri brnijo in pripravljajo tla za nove zgradbe. TaJco So že izkopali tenOiCJje za pokriti plavalni ba- zen Pravijo, da bi morali ta objeikt Izročiti namenu ob prazniku velenjske občine. Te dni so se bagri zarilj tudi v zemljo nasproti pošte. Tu bo stalo novo bančno poslopje Polee; tes^a ie iz-^edno imr^hnn gradnja stanovanj. To velja ta- ko za stolpnice kot za individu- alne hišice. Se najbolj vneto — seveda po- leg domačih gasilcev — pri- pravljajo na veliko slavje. Marija Erjavec ali Micka, kot ji pravijo domačini, ima eno najlepše urejenih gostiln na šentjurskem področju. »Dela bo dovolj, saj smo ob razdeljevanju preskrbe ugoto- vili, da bo morala naša gostil- na poskrbeti za približno 500 do 600 ljudi. Spilo se bo pre- cej. Račimam na 80 zabojev piva in kakšnih 500 litrov vina. Vse Pa je odvisno od vremena. Jedii bo dovolj od pečenke in čevapčičev, do polnjene papri- ke.« Kalobje v dneh pred 23. av- gustom c'»obiva vse bolj praz- nično podobo. Za vseh 19 hi- šnih številk bo to velik dogo- dek in ljudje vlagajo vse na- pore, da ga tudi tisti, ki bodo prišli k njim v g^^^^e, ne bodo kmalu pozabili. Milan Senlčar NOV ODBOR Na razširjenem sestanku SZDL v Galiciji so sklenili, da bodo z gradiijo ceste Velika Pirešica —• Galicija nadalje- vali. V ta namen Je bil Izvoljen nov odbor, ki bo vodil gradi- tev. Največ pobud in delovnih akcij pričakujejo od mladine in od samih prebivalcev teh krajev. Tav— PRED DNEVI SO ZBRALI OKROG 90.000 DINARJEV ZA NAKUP NOVEGA GASIL- NEGA AVTOMOBILA, KI SO GA V NEDE- LJO SVEČANO »KRSTILI« Lučani ne trdijo, d se tu in tam ne sporeko, toda, ko gre za res, so enotni. Tako je tudi enajsta povojna akcija izredno uspela. Zbrali so denar za gasilni avtomobil, s ka- terim zdaj lahko prepeljejo motorno brizgalno v vsak za- selek. Medtem je namreč GLIN iz Nazarij dogradil ogrom- no cest, ki so povezale nekoč od sveta odrezane kraje. Pred dnevi je posebna dele- gacija pod vodstvom Ivana Krivca, predsednica gasilskega društva iz Luč odpotovala v Maribor Tajnik Bogomir Su- pin je pred tem še enkrat pre- š(el zbrani d^nar in oddvojil 87.000 dinarjev za avtomobil. Ko se je dele.^acija ' avtomo- bilom "mila, se je zbrala sko- raj vsa vas. Kako t;jdi ne, saj takegD avtorr.cbila nima še no- beno društvo v občini! Lučani s svojimi akcijami ne izstopajo le v mozirskj občini, temveč na ceioinem območju nekdanjega celjskega okraja. Od druge svetovne vojne sem so organizirali II velikih al^cij. Rezultati teh akcij so elektrifi- kacija vasi, gradnja ceste v Podvolovijck, komanHina ure- ditev, dograditev gasilnega do- ma, nakup kombija za prevoz otrok, nakup in postavitev te- levizijskega pretvornika, nakup motorne brizgalne, nakup av- tobusa za prevoz šolarjev, adaptacija šole ... Težko je v Lučah izdvojiti neko organizacijo ali društvo in reči: Vi ste najdeiavnejši. V tem majhnem kraju je vse prepleteno, članstvo te ali one organizacije je včlanjeno tudi v drugo, delavni so tu, pridni tam. Gasilsko društvo je 1912. leta ustaiio^'1] Anton Breznik. Takratno društvo je ob usta- novitvi štelo 9 članov. Poleg Breznika je živ le še Ivan Prodnik, Franc Nadlučnik, Fi- lip Volčaniše-k, Janez Golob, Ig- nac Ros, Franc Grabner, An- ton Logar in Ivan Breznik pa so že umrli. Bogomir Supin, tajnik društ- va, nam je rjovedal da je bil cs''ednj! »garač« pri tej zadnji skciji njegov soimer.-ja.K Leo- voild Supi?!. ki je p.>leg denar- ja zbral kar 295 kubikov lesa. e-oznavalci pravijo da občani, ki se nn morejo bahati z ne- kim b'>.!,'a?tvom, kljub temu ra- i sodelujejo pri aiscijah, če vedo, zp. kaj bo denar potro- šen Zai-o pa s? tudi zunanji 7idez krajp tsku ^elo razliku- je od videza kraiev celo v do- linskih območjih, kjer je do- hodek na prebivalca tudi za en- krat višji... js OBRAZI Pred vsakim odhodom na dolgo pot in to z večjo sku- pino ljudi človek nehote po- vpraša po bodočih sopotnikih, tistih ljudeh, s katerimi bo preživel celotno potovanje. Ing. Bela Bukvič. Ko sem zaslišal to ime, mi je v trenutku postalo jasno, da ga nisem slišal prvič. To- da kje? Iz slepe poti so mi pomaga- li drugi: da je učil na srednji tehniški šoli v Celju, da je zdaj pri Vodni skupnosti »Sa- vinja« v Celju, da je odličen »družabnik«, človek, ki rad po- je, pripoveduje dovtipe in ne nazadnje, ki se zelo dobro spozna na tuja mesta, običa- je in navade. Da ga je v mla- dosti pestila želja, da bi od- šel služit boginji Taliji, kate- ri še danes, seveda amater- sko, posveča del svojega pro- stega časa. Že več let priprav- lja skupaj 2 drugimi dijaki tehniške šole za nastope na dramski reviji, ki je vsako le- to v Celju, Posebnost: »tehni- ki« so kljub tehniki dobri kulturniki in vedno prvi. In zakaj so ga vzeli ma- turantje s seboj na dolgo pot po Evropi'^ S tremi besedami: odličen vodnik je. Lahko bi tudi rekli, da je potovalna ži- lica v njem zapustila toliko zanimivosti, kot pri marsika- terem profesionalnem učitelju zemljepisa ne. O vsem je ve- del nekaj povedati. Povedati prijetno in živahno, toda da na dolgi in včasih že utruja- joči vožnji ni bilo nikoli dolg- čas. Po večerji pa je vzel v roke kitaro, zaigral in zapel. Najbolj je bil razočaran ta- krat, ko niso znali drugi pe- ti z njim. Prav zaradi ing. Bele Buk- viča je bil obisk vsake drža- ve, kraja, ljudi in običajev poln, doživet in enkraten. T. V. NAD 1400 OTROK V ROVINJU v senci košatih borovcev, le koliko od železniške postaje v Ro vinju, so posejane lesene hišice dveh medobčinskih kolonij z našega ob- močja. Medobčinska pionirska kolo- nija ki jo upravlja Žalec, ima v iz- meni kapacitete do 180 otrok, druga v upravljanju Konjič^nov pa nekaj nad 100 V obeh taborih se bo v le- tošnjem počitniškem času izmenja- lo po 5 izmen s skupaj nad 1.4C0 otroki. Žalska kolonija zdniž.uje poleg svoje občine še krško, sevniško, šentjursko in mozirsko, medtem ko so v konjiški še otroci iz šmarske in laške občine. Ob izdatni hrani s petimi dnevni- mi obroki, pravilno odmero dela in počitka, se otroci v tem času znat- no okrepijo. Polnih 6 ur preživijo ob in v morju, kjer se pod vodst- vom vzgoiiteljic seznanjajo s plaval- nimi veščinami. Glede na to. da le večina neplavalcev, ni čudno, če predstavlja učenje plavanja glavno vsebino njihovega bivanja v koloni- ji. Prav zato se noraja misel, da bi v prihodnje vključevali v vsako ko- lonijo no nekaj veščih plaval'^ih uči- teljev. K. JUG FLUOnOGRAFSKA AKCIJA v dneh od 17. do 25. avgusta bo na območju Slovenskih Konjic veli- ka fluorografska akcija, ki jo pri- pravlja poseben štab pri občinski skupščini. Flourografirali bodo pre- ko 11.400 oseb, ki jim bodo nosl^U posebne pozive. Dve ekipi bosta .svo- je delo opravljali v 17 bazah, od katerih jih bo i? v večjih krajih, 5 pa v delovnih kolektivih. Pri organi- zaciji te pomembne zdravstveno pre- ventivne akcije bodo sodelovale tu- di druge družbenopolitične organi- zaciie. posebno še SZTIL, ki lahko z delom na terenu veliko koristi in pripomore k uspešnosti akcije. V. L. PA ŠE RES JE Ob nedavnem zaključku del, ki sn ga opravili pripadniki mariborske narnizijr. pri grad- nji ceste od Sndne ria^si do Pod- četrtka, je bilo ob slovesu iz- rečenih mnogo priznani. Hvale, čestitk. Navdušenih besed. Dani. Obdarjeni So bili vojaki, sta- rešine, pa zovcf vojaki in še enkrat starešine. Fiio le mno- go stiskanja rok v zahvalo za priznanje. Pred postrojenimi vojaki je stala veščica obča- nov Funkcionarjev. Nekoliko odmaknjeno pa je stal v son. cv rnnžnknr v cumiia.^fih škor- njih. Kmet. Domačin Sam samcat. Ko sn zavloskali nad navdvšenim govorom rnnnki, ie nrifrkoval še on s svoiimi žu- dlanmi. Sam samcat. Kot hi ^r"tr)n ^nni n^nrl^l^ ro. str. Kot hi ta CPstn rešpimfa <:r'rr>n vipnoii Tft-nhio-rrt Nek- fj^ t'., rp^-p7- Ts-pTDrTj^ c'as bo prinesel svoje,« je rekel, medtem ko je prelistaval precejšnjo zbirko grafičnih listov, čeprav pomeni ta le manjši del od kakih 350 do:ilej ustvarjenih slik. »Kako ste pravzaprav začeli?« »Že v osnovni šoli sem imel veselje do risanja in ker smo v njej stanovali, sem hodil v raz- red in risal, V TSŠ v Ljubljani sem imel le toliko časa, da sem poslikal zvezke, sicer pa sem se ukvarjal s plakati za ki- no, šele ko sem prišel na celj- ski zavod za napredek gospo- darstva, me Je slikarstvo moč- neje pritegnilo; začel sem z o- Iji. Na pobudo Edija Golca, ki mu marsikaj doLgujem, sem se posvetil grafiki mnogo sem de- lal in Se izpopolnjeval, razstave pa so Tni dajale novih pobud. Tudi Jaki mi je v tistem času mnogo jjomagal. Naposled sem spoznal, da se bom najlaže iz- razil na foliji, za katero lahko rečem, da je izvirna.« »S svojo doslej verjetno naj- večjo razstavo v znani ziiriški galeriji moderne umetnosti VJalcheturm ste. sodeč po oce- ni znanega kritika Hansa Neu- burga, doživeli uspeh, ki bi ga bil lahko vesel marsikak aka- demski slikar. Kakšno je vaše mnenje?« »čeprav ne morem biti kritik svojih del, lahko rečem, da sem se na tej razstavi predstavil s svojimi doslej najboljšimi deli; bilo jih je 80 verjetno pa bi bil učinek isti, če bi jih bilo manj.« »Ste se morda kdaj ukvarjali z mislijo, da bi opusiili poklic in Se posvetili samo slikarst- vu?« »Tega Si ne bi niogei dovoliti, tudi zato ne. ker žena ni v službi. Zaposlitev pomeni za- nesljiv vir donodka, s slikarst- vom pa r^aj veste kako je da- nes. Ni dovolj da je nekdo le slikar imeti mora tudi trgov- sko žilico. Razumljivo pa je. da izvira od tod tudi največji problem, kot je pomanjkanje časa Ko bi se dnevno lahko posvečal slkarstvu vsaj šest ali več ur! A niti to ni mogoče, ob tem pa vemo, da terja slikanje celem človeka in vovolno zbra- nost.« »O tem, da ste se bolj uve- ljavili zunaj kot doma, ne do- kazujejo le številne razstave fSt. Gallen, Frankfurt, Loussa- na itd.), ampak tudi vaša ovre- ma bibliofilske izdaje švicar- skega založnika Erwina Jaec- kleja. Zakaj menite, slovenske likovne razmere ne dajo dihati samoukim avtorjem?« »O tem ne bi rad govoril, vendar je res. da me zunaj nih- če ni vprašal, ali imam aka- demski naslov ali ga nimam i< »Pa bi doma poleg doseda- njih razstav vendarle radi raz- stavljali?« »Vsekakor. A poglejte na pri- mer celjhki Likovni salon. Vanj, ce nisi akademski slikar aH ki- par, pa če celo to si, formalno pa ne član društva, enostavno ne podics Nič numuin t^^^jer tako, rekel bi, ozkogrudrio iri ljiioosu.7nno čuvanje cen(JVi,tva^ vendar sem prepričan, da niko- mur ne bi padla krona z glaoe, ko bi vsaj enega amaterja v sezoni spustili v to akademsko svetišče. Prepričan sem nam- reč, da s tem ne bi naredili Celju in poklicnemu slikarstvu nikakršne sramote, saj bi se končno, kar je povsem logično, vsakdo potrudil pripraviti svo- ia resnično najboljša dela, o katerih bi lahko odločal pod- odbor.« «Kaj pripravljate?« »Potem, ko sem sodeloval na razstavi slovenskih liicovnih sa- morastnikov v Trebnjem na Do- lenjskem, kjer pa s tem s či- mer So me predstavili, nisem popolnoma zadovoljen, bom v jeseni razstavljal v Niirnbergu v Nemčiji. Lustenau v Astriji in v Švici.« Naj dodam, da se je Adi Ar- zenšek odločil darovati 10 svo- nh slik prenovljeni osnovni šo- li v Petrovčah Preprosto zato, ker je domačin, navezan na svoj kraj. Morda mu bo uspelo, da bo po številnih luistopih zunaj, prodrl tudi ^saj do celjskega občinstva oziroma pod nož do- mače kritiki. Morda bo čas le vrinese svoje. .................................... D^KRIBAR 10 NENAVADNI POSNETKI Z NEVSAKDANJE POTI PO EVROPI SLIKA ZGORAJ: Nenavaden posnetek iz Monte Carla enega najbolj mondenih letovišč na svetu. Dama z dve- ma moderno ostriženima psič- koma si je privoščila sprehod proti palači kneza Reinerja. Do- kaj okusno! SLIKA LEVO: »Praženje« Slovenca na Ažurni obali je redko ali skoraj osam- ljeno. Lepo je dihati na mivki ob francoskem morju, zaradi žeiia pa je vseeno bolje biti na domači plaži. Bolj varno in za- nesljivo se počutiš ... SLIKA DESNO: Marseille — eno na.jvečjih pri- stanišč v Evropi. Tam, kjer pri- stajajo vsako jutro ribiške lad- je, je najbolj živahno. Nekate- ri opazujejo nalovljen pisan morski svet, drugi pa ga tudi kopu,iejo. Ribe, raki, jegul.je, sipe, škol.jke, polži ... Dober tek! S fotoaparatom po svetu za temi posnetki stikal: TONE VRABL Pariz je za Londonom mesto, kjer je največ hi- pijev in podobnih »so- dobno« mislečih mlade- ničev pa seveda tudi mla- denk. Njihova uniforma: dolgi lasje, nekaj brade, črni jopiči, obtisnjene hlače, kitara in obvezen talisman okoli vratu. Njihov svet je poseda- nje, petje, razgovori in sanjarjenje. Dokaj pre- prosto ... »insterdama se kot večino velikih evropskih mest v enem dnevu ne da niti bežno ogledati. Situacjo lahko rešiš tako, da se vkr- caš na njihov »vodni bus«, s katerim te popeljejo po številnih kanalih, pod mostovi in nizkimi, živobarvnimi ter z opeko oblo- ženimi hišami. Zakaj z opeko? Zaradi vlage bi vsak omet čez ne- kaj časa začel odpadati. Sicer pa živordeča opeka in zelenkasti kanali ter seveda rože naredijo Amsterdam prijetnejši. Na posnet- ku so dijaki srednje tehniške šole na maturantskem izletu po nekaterih državah Evrope. JOŽE L5P0VŠEK, KI JE S SEKIRO UBIL SVOJEGA PRIJATELJA MILA- NA SELŠKA, JE BIL OBSOJEN NA OSEM LET STROGEGA ZAPORA. # Prvi dan je prišel z dela pri Apneniku. 2e med de- lom so pridno segali po pijači, na poti domov pa se usta- vili v gostilni. • Ob odhodu sla se zaradi malenkosti sprla. Kot smo že »navajeni« ob takih žalostnih priložnostih, ko je nepo- membno tako pomembno, da človek seže po nožu, sekiri, pištoli... Od gostišča Franci v Zagra- du, kjer sta se po končanem delu ustavila tega usodnega 10. maja. Lipovšei^ se je peljal domov in s kolesom, Sevšek pa šel peš. Ta bi mu naj to zameril, zato sta se sprla. Ko je Sevšek prišel do Livškove domačije, se je prepir tako razvnel, da sta se začela še fizično obdelovati. Domači so ju pomirili in spravili v kuhi- njo. Tamkaj sta se znova po- grabila in kuhinjo hudo zdela- la. Končno so ju razdvojili, ene- ga spravili v hišo, drugi pa je krenil domov. Toda, čez čas jo je primahal nazaj S kolom. Potem je le malo bilo še do konca. Eden je obležal z raz- bito glavo. Mrtev. Oba sta bila mlada. Eden je šele začel delati. Da bi si ustvaril človeku primemo živ- ljenje. Mogoče je prav ob tem prvem občutku sreče vse to za- zadovoljstvo utopil v alkoholu. In nato v — krvi. Senat okrožnega sodišča v Celju je Jožeta Lipovška obso- dil na osem let strogega zapo- ra. -ez TATVINA V CERKVI v cerkvi Sv. Danijela v Celju So neznani storilci vlomili v dva nabiralnika. Tudj v tretje- ga so poskušali, vendar jim to ni uspelo. To so nabiralniki, v katere verniki spravljajo daro- ve za cerkev. Doslej ni znano, koliko je bilo v nabiralnikih denarja. -er UTONIL V «5AViMJ! Kopalci in občani Letn^^fj so v vodi Savinie v Letušu odkri- li truplo 77 letnega Franca Userla. doma iz Letuša. št. 97. Na kraj naidbe je takoj odpo- tovala posebna komisija s preiskovalnim sodnikom. Ta ie po zbranih podatkih nri- šla do ^-no-t.nania. da je User najverie^-np'" utonil potem, ko mu je med hojo oo nabrežiii postalo slabo, vsled česar je padel v vodo. Na truplu ni bilo 2!nakov nasilja. -ez ZGOREL KOZOLEC v Ološču je nenadoma iz- bruhnil požar na kozolcu, last Petra Vodiška Kljub interven- ciji gasilcev je kozjolec pogorel do tal, V njem je imel lastnik poleg orodifl snravlien tudi le- tošnji pridelek nšenice, več ton sena. več kubikov rp^janeea le- sa in drugo bl^^p-o škodo oce- niuiejo na t^o.ooo dinarjev. Vzrok požara še ni man. ODKRfU VLOMILCA'? Delavci milice Iz Velenja In UJV iz Celja so odkrili vlo- mlilca, ki je nekal dni vzne- mirial občane Velenia in okoli- ce. Po doslei zbranem materi- alu kaže, da 1e izvršil več vlomov in tatvin mladenič, ki je bil v domačem kraju na dopustu. Osumiien je namreč 20 letni Stanko Pevnik iz Šlan- rove št. 14 v Velenju. FRANCOSKA MLADEŽ NA MRZLICI Zivžav in ve^el smeh se te dni razlegala po Mrzlici. Trop neugna- nih otrok teka po travnikih, si po- daja žogo in vedro kramlja v hitri, skoraj nerazumljivi govorici. To so trancoski učenci iz Salomina, ki v spremstvu svojih dveh vzgojiteljic, preživljajo 10—dnevne počitnice v naših gorah. Bratski mesti Salomm m Trbov- lje se želita čim te.sneje povezati med seboj. Dogovorili so se, da bodo njihovi otroci izmenoma pre- življali poletne počitnice zdaj tu zdaj tam. Preteklo leio so troovelj- ski šolarji odpotovali v Francijo, da spoznajo Salomin m njegovo okolico, letos pa so mladi Francozi prišli v Jugoslavijo, kjer so prebili 10 dni na morju na Debelem rtiču, sedaj pa razigrano skakljajo po Mr- zlici. PRIVLAČNA PRIREDITEV Turistično in olepševalniO dmštvo Celje želi program pri- reditev v času obi-tnega sejma popestriti z večerom festival- skih melodij zvečer. Nastopili naj bi popularni pevci zabavnih melodij, kot so Mišo Kovač, Džinii Stanič, Višnja Korbar, Ana štefok in dmgi. Ljubite- ljem popevk v Celju se torej obeta lepa in privlačna prire- ditev. ASFALTIRANJE CESTE Cestno podjetje Celje že nekal Ča- sa urejuje cesto I. reda od Tepanja do Golica pri Slov Konjicah. Cesti- šče bodo izravnali in nato položili novo asfaltno prevleko. Istočasno pa Cestno podjetje Iz Maribora po- pravlja Isto cesto na klancih v Vr- holah, Preloo-ah in v bližini Slov. Bistrice Cesto so poprpvliali že lan- sko leto. vendar je nekal odsekov ostalo Ko bodo vsa dela končana, bo cesta med Konjicami in Slov. Bistrico prece! Izbolišanp V. L. 35 UHARNIPKIH 7WAČK Tudi letošnja mladinska de- lovna brigada Dušan Finžgar iz Celja je na akciji Sava 70 do- segla lepe uspehe. V Celju so se vrnili z najvišjim prizna- njem — trakom Sedem sekre- tarjev SKOJ-a, 35 udarniškimi značkami in pohvalami Pov- nrečno lo na dari nrpsef^li nor- mo za 37 in pol odstotka. Ob slovesu so si mladi brieadirji obljubiiali. da se onhodnje le- to pono-vno snidejo v brigadi. UPOKOJFNCl <50 nORllf 7ASTAV0 PreiSnIo nerfoMo so ftlani dm^t"« ut>okn1encpv v Rimskih Tonlicah rnz^'ili ^oi OTanor R tem Hm le itmolnlla dnleolptnn ?plin, rin hi rto- bili rastavo Slavnnst ie bila v ki- no dvorani zdravilišča v Rimskih Tonlicah. n' niei ie iidplpžencp no- ,-i,.o,.i1 r''-.l-nht"' n-Pii-^oflnik d-nst- ,,„^i.,.,i.,„^„,. oimcVo To-nlicP ^'11 fterpan Po <;vpčano<;tl le bila v ftmar je', prijetna upokojenska veselica. STRELA ZAŽGALA DVE POSLOPJI 4. avgusta je ob neurju, ki ni bilo niti hudo niti dolgotrajno, strela kar dvakrat udarila v bližnji okolici Celja. Najprej je zagorelo poslopje Franca Ko- štomaja iz Leskovca pri Celju, ki ga je požar popolnoma uni- čil, takio da je bilo škode za 50.000 din. Par minut pozneje pa je udarila strela v gospodar- sko poslopje Antona Mastnaka iiz Arclina. Tudi to je zgorelo do tal kljub intervenciji gasil- cev, škode pa je bilo za 100.000 dinarjev. I. S. UKRADLI PIJAČE Neznani storilci so vdrli v prostore bifeja ob kopališču, na Ljubljanski cesti v Celju, ki ga upravlja kolektiv hotela Celeia. Ker denarja niso našlj so vdrU v skladišče, odkoder so odnes- li večio količino pijače, jedi in cigaret. Preiskava je v teku. -ez OONFSl! GRAMOFON Neznani zmikavti so vdrlj tu- di v life ob Velenjskem gradu. Po dosedanjih ugotovitvah ka- že, da jih je mikal denar, ker pa tega niSo našli so ukradli gramofon z ojačevalcem ne- kaj jedi, pijačp ^n cigarete. Za zmikavti poizvedujejo. -er KBO JO POZNA? Na območju Osredka pri Šentjurju so srečah 30. julija nepoznano gluhonemo žensko. Odvedli So jo v Dom oskrbo- vancev v Jelšingrad pri Šmarju, Zenička. stara približno 40 let je suhljate postave, okroglega obraza, velikih ustnic, kratko pristriženih čmih, delno osive- lih las. Oblečena je bila v rja- vo krilo in strgano modro jo- pico. Bila je bosa, v roki pa je nosilo kruh, ki ga je imela zavitega v karirasto kuhinjsko servieto. Neznana ženska ima poškodovano levo roko. Manj- kajo Ji trije prsti ter polovica palca Upr^.va javne varnosti naproša vse. ki bi po slikj in opisu neznano žensko spoznali iii vedfJi kaj o n.ie.i, naj to spo- roče najbližji pcstajl milice ali dirpktno Upravi javne varnosti v Celju. SEJEMSKIH PRIREDITEV Si)bota, 15. avgusta 8.30 — slavnostna seja upravnega odbora poslovnega združenja — .Agens 0.30 — koncert godbe na pihala 10.00 — slavnostna otvoritev sej- ma 12.20 — modna revija, sejemski prostor Nedelja, 16. avgusta 17.30 — modna revija, sejemski prostor Ponedel.jek, 17. avgusta 17.30 — modna revija, sejemski prostor Torek, 18. avgusta 9.00 — razširjena seja strokovne- ga odbora sveta za obrt pri re- publiški gospodarski zbornici 17.30 — modna revija, sejemski prostor Sreda, 19. avgusta od 10. do 17. ure — demonstra- cija uporabe srebrnih in drugih spajk (zlatarna, Kersnikova ulica) 17.30 — modna revija, sejemski prostor 20.00 — revij? zlatega in drugega nakita (zlatarna, Kersnikova ul.) Četrtek, 20. avgusta 16.00 — revija zlatega in drugega nakita (zlatarna, Kersnikova) 17.30 — modna revija, sejemski prostor Petek, 21. avgusta 17.30 — modna revija, sejemski prostor 20.00 — revija zlatega in drugega nakita (zlatarna, Kersnikova) Sobota, 22. avgusta 17..30 — modna revija, sejemski prostor 20.00 — revija pričesk in demon- stracija frizerskih preparatov (ho- tel Celeia) 21.00 — sejemski ples (hotel Ce- leia) NodcI.ia, 23. avgusta 17.30 — modna revija, sejemski prostor 19.00 — zaključek sejma. Vse dni strokovne demonstracije — Gostinske usluge — Zabavni park — Prodaja blaga po znižanih cenah Popust na železnici — Kom.ercialna služba Agensa bo ves čas sklepala pogodbe. ŽELJA: AVTOMATSKO KEGLJIŠČE Eva Ludvig in Sonja Ocvirk, članici kegljaškega kluba Par- tizan — Kovinar Store, se v omenjeni športni panogi že vr- sto let uvrščata med najboljše T Jugoslaviji. Kdaj ste začeli kegljati? T Storah odprli tristezno keg- ljišče.« Eva: »Pred šestimi leti, ko so Sonja: »Začela sem nekaj me- secev kasneje kot Eva.« Vajin najboljši rezultat? Eva »Na tekmi z ekipo TAM ▼ Mariboru sem podrla 467 ke- gljive, na državnem prvenstvu za ženske pare pa 455.« Sonja »Na domačem keglji- šču imam najboljši rezultat 446 kegljev, v Mariboru pa 436. To je rezultat dosežen na uradnem tekmovanju.« Naštejta vsaka nekaj svojih največjih uspehov? Eva »Vsekakor osvojitev bro- naste kolajne v ženskih parih skupaj s Kaločajevo na letoš- njem svetovnem prvenstvu v Bolzanu v Italiji. To je bila tu- di edina kolajna za Jugoslavijo. Vesela sem tudi vseh ekipnih uspehov in naslova državne prvakinje leta 1968 med posa- meznicami ter letos skupaj s njo v parih.« Sonja: »Zame je največji uspeh uvrstitev v državno re- prezentanco. Izven nje so osta- le mnoge znane tekmovalke, med njimi tudi bivše državne prvakinje.« Kolikokrat sta oblekli dres z državnim grbom? Eva: »V državni reprezentan- ci sem nastopala šestkrat, dva- krat proti NDR, po enkrat proti ZRN, Madžarski in Ro- mimiji ter na svetovnem pr- venstvu.« Sonja: »Trikrat: proti NDR In Romuniji ter na svetovnem prvenstvu.« Kaj sta si na svetovnem pr- venstvu najbolj zapomnili? Eva: »Po prvem dnevu sva bili Kaločajevo na II. mestu, naslednji dan pa so nastopile še vse najboljše tekmovalke. Ponoči sem sicer dobro spala, naslednji dan pa je bil grozen. Vsak kegelj nastopajočih te- kmovalk smo štele in se od- dahnile, ko smo ob koncu pre- jele bronasto kolajno. Povedati moram, da so bili keglji obup- ni in iz posebne mase. Romuni so se jokali od jeze, ker jim niso keglji tako padali, kot bi morali. Zato je naš uspeh še toliko večji.« Sonja: »Letos sem bila edina novinka v reprezentanci, na- stopila sem na svetovnem pr- venstvu in — kaj po vsem tem še hočem več? Kljub »kurji ko- ži« in tremi pa sem letos do- živela najlepše trenutke v svo- ji športni karieri.« Eva: »Znano je, da imam živce kot slon pa po končanem svetovnem prvenstvu nisem ve- dela, da imam srce. Hude so športno — živčne vojne.« Tudi ekipa Partizan — kovi- nar Štore je dosegla v zadnjem obdobju vrsto lepih uspehov, ki jo tudi uvrščajo med naj- boljše v Jugoslaviji. Naštejte nekaj teh uspehov. Eva: »V ekipi nastopa vrsta izenačenih tekmovalk, kar je predpogoj za uspeh. Lansko le- to smo bile kot ekipa tretje v Sloveniji in druge na drža^mem prvenstvu, kjer smo naslov državnih prvakinj izgubile sa- mo za pet kegljev! Letos smo postale republiške prvakinje, potem pa je prišlo tisti usodno državno prvenstvu v Crikveni- ci, kjer so nam »odvzeli« naslov državnih prvakinj in ga poda- rili zagrebškemu Medveščaku.« Sonja: »Najbolj potrte smo bile prav v Crikvenici. Prvi dan smo odlično kegljale, pet te- kmovalk je podrlo magično mejo 400-tih kegljev tako da smo imele poprečje 407! Na- slednji dan smo bile še boljše in smo imele poprečje 410 keg- ljev! Vse skupaj pa ni zadošča- lo za naslov državnega prvaka. ki je postal Medveščak. Vlo- žile smo protest, ker so bila kršena pravila in rešitve še do danes nismo prejele nobene.« Kako je s trenerskim kadrom v klubu in avtomatskim keg- ljiščem? Eva: »Do konca septembra bomo sedanje navadno keglji- šče opremiU z avtomati, ško- da je v tem, da bo kegljišče tudi v bodoče samo tristezno, kar pa ni ugodno za prireja- nje karšnihkoli uradnih tekmo- vanj.« Sonja: »Tekmovalke se mora- mo za uspehe zahvaliti pred- vsem Marjanu Kavki, ki že ves čas prizadevno vodi ekipo in kegljaško društvo. Tudi upra- va ima veliko razumevanja, saj nas pošlje na vsa tekmovanja v Jugoslaviji.« Trening? Eva: »Kljub poletnemu času, ko se drugi kopajo, me treni- ramo, kajti vsaka daljša od- sotnost se pozna in je potreb- no potem veliko več časa in na- pora, da se tekmovalec vrne v staro formo.« Sonja: Že zdaj se priprav- ljamo za republiško prvenstvo. ki bo oktobra na Ravnah. Na državno prvenstvo se želimo uvrstiti med posameznicami in dvojicami.« Kako je z mladimi tekmoval- kami? Sonja: »Narašča;a imamo do- volj, trenutno pa redno treni- ra pet izredno prizadevnih in perspektivnih mladink. Ena hodi redno r.očasi,« TARTAL ALI TANTAL? Na stadionu Borisa Kidri- ča v Celju polagajo tartan, ki So ga hudomušneži kr- stili Za tantal. Pri tem se- veda niso mislili na kemični element ampak na mitolo- škega Tantala in njegoive muke. Mislim, da bi se mo- rali odločiti o temle: ali bo- mo rekli, da smo po tartanu drugi v državi ali pa po Tantalu prvi. Po moje je bolje biti prvi! PROMETNIK NA PODSTAVKU Na križišču na celjskem šlandrovem trgu so promet niki dobili podstavek, s ka- terega usmerjajo promet. Motijo se tisti vozniki, ki mislijo, da bodo prometni- ke premotili, če jim bodo po z,gledu televizijske rekla^ me ponujali KENT cigarete! LOVCI BREZ DOVOLJENJ Šempeirčani imajo vsak dan večje probleme s črni- mi ribiči ki odnašajo iz Sa- vinje najlepše ribe. Čuvaji So brez moči, ribe pa tudi, ker se pustijo odnašati. Ampak pravijo, da bodo tu- di lovce ulovili s črnim ulo vom. IŠČEMO NAJBOLJ PODOBNE DVOJČKE Februarja letos sta bili Marta (levo) in Minka (de- sno) Zalokar iz Vel. Gorel- ce pri Jurkloštru stari pet let. Sestrici sta veseli pun- čki, zlasti tedaj, ko ju zara- di velike podobnosti zame- nja celo očka. Slika zgoraj: Posnetek, ki se ga bomo vedno radi spo- minjali, saj pomeni prelom- nico v delu celjske atletske družine. Gre namreč za po- la.ganje tartana na atletsko stezo in druga nastopna me- sta. (Foto: M. B.) Slika desno: pretekli petek, soboto in nedeljo je bilo v Trnavi letošnje republiško prvenstvo traktoristov. Med drugim je nastopal tudi šti- rikratni republiški in držav- ni prvak IVAN LOCICNIK (na traktorju). Ločičnik .je traktorist že vrsto let in se .je lani udeležil tudi svetov- nega prvenstva. _________ Foto: T. Tavčar POMENEK O SEJMU »s pripravami na tretji se- jem obrti smo bili več kot zadovoljni^« je v razgovoru de- jai direktor biroja poslovnega združenja Agens Ivan Uranjek. »Fa ne samo to, prav te pri- prave so pokazale, da se .le sejem uveljavil, da je postal v resnici izreden poslovni do- godek, brez katerega bi obrt ne mogla več shajati. Posra. je okno v svet!« »Zakaj ste se odločili tokrat za šolo in zakaj za mesec av- gust, zlasti še, ker sta bila prva sejma konec septembra in prve dni oktobra?« »Za spremembo lokacije so govorile večje površine pokri- tih prostorov, čeprav gre tudi tokrat za dokajšnjo mero teh- nične improvizacije, nam ven- darle šolski razredi nudijo več možnosti in več jamstva za ureditev razstavnih prostorov. Tu imamo na voljo 2.800 kv. metrov pokritih prostorov, ra- zen tega pa 6.000 kv. metrov prostorov na prostem. Torej, vsekakor več kot smo jih ime- li na atletskem stadionu. To še zlasti velja za pokrite pro- store. Na spremembo časa pa je \TDli7ala šola. Morali smo se prilagoditi njenemu delu in tako našo prireditev zaključi- ti pred začetkom šolskega le- ta. Sicer pa je ta sprememba zanimiva še zavoljo tega, ker nam bo odgovorila na vpraša- nje, kateri čas je primernej- ši za sejem, ali avgust ali ko- nec septembra in prve dni oktobra.« »Čeprav je težko v naprej govoriti o značilnostih letošnje- ga sejma, ki bo v prostorih prve osnovne šole v Vrimčevi ulici in deloma v prostorih šolskega centra za blagovni promet, so vendarle nekatere značilnosti tokratne prireditve znane že zdaj. Katere so to?« »Prvič veliko zanimanje. Pov- praševanje za sodelovanje na sejmu je bilo večje od možno- sti^ ki smo jo imeli s prosto- rom. Druga značilnost je v večji udeležbi zasebnih obrtni- kov. Na sejmu jih bo sodelo- valo okoli sto. In prav ta obrt bo pokazala vso pestrost dela te panoge terciarne go- spodarske dejaraosti. Zastopa- ne bodo domala vse stroke. Najbolj pa se bodo pokazali kovinarji, pa tudi lesna in ob- lačilna stroka. V tej z\'ezi ne kaže pozabiti na tisto obrt, ki izumira. Tu- di ta bo zastopana v lepem številu in opozorila nase in na svojo vlogo. Letos bo dosti več strokov- nih demonstracij in manj ali nič predavanj in sestankov. Delo in razstavljeni predme- ti naj tokrat povedo svoje! Izredno zanimiv bo tudi de- lež trgovine, zlasti tiste, ki se nanaša na reprodukcijski ma- terial za potrebe obrti. Posebnost, če že govorimo o njih, bodo tudi mnoge no- vitete. Prenekateri razstavljalci so se odločili za razstavo no- vih izdelkov. Sicer pa bo takšnih in po- dobnih značilnosti še več.« »Ali vse to govori, da bo le- tošnja prireditev v resnici obrtniška?« »Da! Tokrat bo obrt prevla- dovala povsem, četudi indu- strije, trgovine in gostinstva ni moč izključiti. Toda, teht- nica se močno nagiba na stran obrti!« »Kako bi udeležbo na sej- mu označili s številkami?« »Kaže, da bo na sejmu so- delovalo okoli 220 razstavljal- cev. Številka bi lahko bila večja, če bi imeli več prosto- ra. Med udeleženci bodo tudi razstavljalci iz Avstrije, Švice, zvezne republike Nemčije in Italije. Naj v tej zvezi pose- bej opozorim na svetovnozna- nega izdelovalca pušk in dru- gega pribora g. Sodjo iz Bo- rovelj, ki bo pokazal nekaj svojih posebnih izdelkov!« »Kako bo letos s podeljeva- njem sejemskih priznanj?« »Tudi zdaj bomo podelili okoli šestdeset medalj, poseb- no zanimivo pa bo tekmova- nje za najbolj izviren in naj- kvalitetnejši izdelek. Razpisane so tri denarne nagrade.« »Ali lahko pričakujemo, da bo na sejmu moč kupiti blago po znižanih cenah?« »Čeprav nam celjska občin- ska skupščina še ni odgovori- la, kako bo s popolnim ali vsaj delnim odstopom občin- skega prometnega davka, je zanesljivo, da bodo trgovci prodajali blago po zmižanih cenah. Ta mikavnost bo osta- la torej tudi letos!« »In popust na železnici?« »Ta bo v veljavi in bo zna- šal 25 odstotkov.« »So na vidiku še kakšne druge ugodnosti?« »Kolektiv avtoturističnega podjetja Izletnik je napovedal 50 odstotni popust pri obisku turističnega centra Golte.« »Kako bo z gostinskimi us- lugami?« »Skrb zanje je prevzel kme- tijski kombinat Žalec. Obetajo več prijetnih novosti pa tudi sicer so zagotovili, da bo po- strežba solidna, dobra in po- ceni.« »Tretji sejem obrti bodo spremljale še druge priredit- ve; katere v glavnem?« »Tu je zlasti opozoriti na pr- vo mednarodno zlatarsko raz- stavo, ki nam pravzaprav po- meni začetek tradicionalnih jugoslovanskih razstav zlatar- skih izdelkov, nakita in tako dalje. Tokrat bo urejena v šolskem centru za blagovni promet. Razen tega bodo 19., 20. in 21. avgusta vsakokrat ob 20. uri v celjski zlatarni posebne revije zlata. Mimo te- ga bodo vsak dan ob 17.30 modne revije. Na sleherni bo- do pokazali nad sto modelov. V soboto, 22. avgusta bo tu- di revija pričesk, ta dan pa je rezerviran še za tradicional- ni sejemski ples.« »In zabavni del?« »Poskrbljeno je za prijetno razvedrilo. Na prostoru bo ure- jenih več zabaviščnih točk. Na svoj račun bodo prišli starejši in otroci.« »In vaša želja?« »Želim, da bi tudi ta prire- ditev uspela in da bi pokaza- la moč obrtništva. Želim, da bi jo videlo vsaj toliko ljudi kot lani, to je okoli 70,000. Prav tako želim vsem razstav- Ijalcem obilo uspehov in do- sti poslovnih rezultatov, trgov- cem veliko prometa, vsem pa dobro počutje!« Posnetek in spomin z drugega se.ima obrti v Celju LESNA INDUSTRIJA ŠOŠTANJ v Lesni industriji »Lesna« Šoštanj izdelujejo žagan les v vseh dimenzijah in kvalitetah, lesno volno, klasično embali- rano in oblazinjeno, stavbeno mizarske izdelke po jugoslo- vanskih predpisih in posamez- nih projektih za stanovanjske, industrijske in turistične ob- jekte, imajo pa tudi obrat in- dustrijske embalaže. Podjetje so ustanovili leta 1954 iz takratnih treh obrtnih delavnic v Šoštanju, in je do se- daj neprestano raslo in poveče- valo svojo proizvodnjo. Vred- nost proizvodnje se je v zad- njih desetih letih povečala s 3,2 milijona dinarjev v letu 1960 na 22 milijonov dinarjev v letu 1970. Močno se je povečala pro- izvodnja stavbeno mizarskih iz- delkov ter lesne volne, največ pa je k tolikšnemu povečanju proizvodnje pripomogel nov obrat za proizvodnjo industrij- ske embalaže. Z;.iradili so ga le- ta 1968, denar pa so deloma zbraU sami, deloma pa so iz- koristili bančna posojila. Vsa posojila bodo naslednje leto že odplačali. Nov obrat proizvede letno za 9 milijonov dinarjev in- dustrijske embalaže, stal pa je okrog 2,6 milijona dinarjev, od tega približno tretjina vsote sa- ma stavba, ostalo pa oprema. Prav zdaj pa so pred dogra- ditvijo obrata za proizvodnjo kuhinjskih elementov, ohišij za televizijske aparate ter kosov- nega pohištva. Ta obrat so pri- čeli graditi predvsem zaradi tesnega sodelovanja s tovarno Gorenje, za katero bodo izdelo- vali predvsem ohišja za televi- zijske aparate. Z deli so pričeli novembra lani, letos oktobra Pa bodo že začeli s poizkusno proizvodnjo. Objekt bo stal pri- bližno 11 milijonov novih dinar- jev, vrednost letne proizvodnje tega obrata pa se bo gibala ok- rog 80 milijonov novih dinar- jev. Ker bo obrat najsodobneje opremljen in bodo izdelke de- lali po najmodernejšem tehno- loškem postopku, bodo lahko kooperantom in individualnim kupcem nudili kvalitetne ter sodobne proizvode. Stroji so večidel že prispeli, ostale pa bodo dobili v kratkem. Sredstva za izgradnjo tega obrata so deloma zbrali sami, precej pa so jim pomagale tudi druge delovne organizacije ve- lenjske občine, ki sodelujejo pri načrtu za pospeševanje go- spodarstva. Del denarja pa jim je posodila tudi banka. Poleg gradnje novih obratov Pa so modernizirali tudi že obstoječe prostore. Tako so modernizirali proizvodnjo na obratu žaga, za proizvodnjo le- sne volne pa so kupili nov stroj za rezanje ter stroj za moder- no pakiranje, tako imenovano oblazinjenje lesne volne. Volna je pri tem načinu pakiranja popolnoma za,prta v posebni blazini iz papirja. Ker pa je to noviteta, z njo še niso popol- noma prodrli na tržišču. Lesna industrija »Lesna« Šo- štanj izvaža okrog 30 odstotkov svoje proizvodnje žaganega le- sa in 20 odstotkov proizvodnje lesne volne. Medtem ko proda- jajo žagan les na konvertibil- no področje, gre lesna volna na vzhod. Iščejo pa tudi mož- nosti za izvoz stavbeno mizar- skih izdelkov. Sicer pa proda- jajo svoje izdelke na območju vse Jugoslavije, posebno veliko stavbenega pohištva pa gre za nove turistične objekte v Dal- macijo. Tudi v naseljih Novega Beograda je vgrajenih mnogo njihovih izdelkov. Delež Slove- nije pri prodaji stavbenega po- hištva se je v zadnjih letih manjšal, to pa predvsem zara. di povečanja proizvodnje, za katero je bilo treba najti nova tržišča. Za novo Velenje so na- redili okrog 70 odstotkov vsega gradbenega pohištva, ki je tu vgrajeno. Njihova kooperacija z drugi- mi podjetji se nanaša pred- vsem na izdelovanje industrij- ske embalaže, nekatere tovar- ne Pa izdelujejo zanje razne polizdelke, ki jih oni nato fina- lizirajo. V Lesni industriji niso zado- voljni s strokoTOO izobrazbo .svojih delavcev. Visoko izobra- ženih strokovnjakov jim nam- reč vedno primanjkuje. Kljub tem.u, da je v podjetju 6 inže- nirjev, 13 tehnikov ter en eko- nomist, zdaj pospešeno izobra- žujejo člane kolektiva, tn to preko raznih šol, tečajev in se- minarjev, ki jih organizirajo v lastnem podjetju, ali pa pošlje- jo svoje delavce na seminarje, ki jih organizirajo strokovne organizacije ali znanstvene in- stitucije. V novih obratih po- trebujejo namreč veliko stro- kovno dobro podkovanih ljudi, ker bo le tako moderen tehno- loški postopek tekel normalno in brez zastojev ter bodo tudi izdelki kvalitetno izdelani. V programu imajo tudi povečanje števila štipendistov na vseh šo- lah, ki šolajo strokovnjake z njihovega področja. Na obratih lesne volne in žaganega lesa prevladujejo nekvalificirani de- lavci, ker je proizvodnja manj zahtevna, na obratu stavbnega pohištva pa je približno dve tretjini kvalificiranih delavcev. Vedno večje zahteve po kvali- teti tn cenenosti izdelkov zahte- vajo tudi ustrezno izobrazbo delavcev, in v Lesni industriji se trudijo, da bi to dosegli. Seveda imajo kot povsod tu- di v »Lesni« nekaj težav. Naj- bolj jih muči pomanjkanje de- narja za hitrejši razvoj in mo- dernizacijo obratov. Tudi rezer- vne dele za stroje iz uvoza prav tako pa za stroje domače proizvodnje, zelo težko do- bijo. Tako morajo večkrat dr- žati na zalogi več teh delov, kot bi bilo potrebno, to pa močno bremeni že tako maj- hna obratna sredstva ter moti normalno proizvodnjo. V pod- jetju skušajo z lastnimi deviz- nimi sredstvi kupiti rezer\tie dele, kar pa jim ne uspe ved- no. Njihovi načrti za prihodnost so jasno začrtani. Skušali bodo čim bolj izkoristiti že obstoje- če zmogljivosti ter povečati pro. izvodnjo. Seveda se bodo tru- dili tudi za čim boljšo kvali- teto svojih izdelkov. Če bodo kazale potrebe, bodo skušali zgraditi tudi večj, obrat za proizvodnjo industrijske emba- laže, kar pa bi terjalo nove in- vesticije, že dolgo .gojijo tudi željo, da bi zgradili obrat za proizvodnjo lahkih gradbenih elementov, za katere se grad- binci zelo zanimajo. Seveda pa se tu spet pojavi problem de- narja. za, katerega ne vedo, če ga bodo lahko rešili, V Lesni industriji »Lesna« Šoštanj se trudijo, da bi svoje delo čim bolje opravljali ter tako zadovoljili vse svoje po- trošnike. Upajo, da jim bo to z modernizacijo proizvodnje tu. di uspelo. Predstavljamo vam: DONAT IN TEMPEL, MINERALNI VODI IZ ROGAŠKE SLATINE Razumemo, da kljub vaši želji morda že dolgo, ali celo sploh še nikoli niste imeli prilike biti gost našega tristo let starega Zdravilišča Rogaška Slatina in tako nepo- sredno spoznati blagodejne lastnosti naših mineralnih vod. Zato vas želimo opozoriti na njihove značilnosti, kar naj vam predvsem omogo- či izbiro tiste vrste rogaške mineralne vo- de v vaši trgovini, ki vam osebno najbolj prija, bodisi po ukusu, bodisi po učinku delovanja na vaš organizem. V Rogaški Slatini namreč lahko nudi- mo svojim prijateljem odslej že preko 30 milijonov steklenic prirodne mineralne vo- de letno v nesporno najvišji evropski kva- liteti. Vendar pri tem ne gre za vodo ene same vrste, temveč smo zaradi specifič. nih hidrogeoloških razmer v srečni okoli- ščini, da lahko nudimo mineralno vodo dveh oziroma treh med seboj različnih vrst: — mineralno vodo Donat — mineralno vodo Tempel in — mineralno vodo Styria. ima skoraj petkrat več raztopljenih trdnih sestavin kot mineralna voda Tempel inl se od nje razlikuje že po »vojem značil-i nem okusu. Ima namreč skoraj 3 g/l raz- topljene prirodne grenke soli, ki ji daje. značilni grenki okus in ki predvsem vpliva na njene fiziološke učinke. Voda Donat zlasti ugodno vpliva na prebavo, zaradi vi- soke mineralizacije pa temni vina pri me- šanju in se zato pije predvsem sama, v zdravilne svrhe. Mineralna voda Donat se po svoji sesta\'i uvršča na čelo kvalitete evropskih in svetovno znanih mineralnih vod ter je pijača, ki je primerna zlasti pri tegobah zaradi bolezni čira na želodcu, obolenja jeter in žoiča, sladkorne bolezni, protinu in za pospeševanje prebave. Zara- di obilice magnezija preprečuje poapnenje žil j a — arteriosklerozo ter ščiti pred nje- nimi komplikacijami, zlasti srčnim infark- tom. Ta voda torej spada predvsem v vsakodnevno obroke bolnikov in rekonva- lescentov po navedenih boleznih, saj jo lah- ko smatramo kot vodo, ki pomaga pri vračanju zdravja. Zlasti je koristno, če se mineralna voda Donat pije po zdravniškem nasvetu. V ta namen vam Zdravilišče Roga- gaška Slatina na vašo željo rado pošlje pismeno priporočilo svojih zdravnikov specialistov o pravilnem načinu izvajanja pitnih kur — dopisnica z vašim naslovom in vašimi željami nam zadostuje. ki ima trinajst in pol krat manj raztoplje- ne grenke soli in tudi petkrat manj raztop- ljenih trdnih sestavin kot mineralna voda Donat, je tipična namizna mineralna voda osvežujočega okusa, z izravnano strukturo mineralnih snovi. Ta voda zato ne temni vin pri mešanju, je prijetnega osvežujoče- ga okusa in dovaja organizmu potrebna količine osnovnih mineralnih snovi. Od drugih vrst mineralnih ved se razlikuje zla- sti po tem, da ima zelo nizko vsebnost ku- hinjske soli. Pri rednem pitju krepi mine- ralna voda Tempel organizem, ohranja in pospešuje vitalne funkcije, tako da lahko upravičeno smatramo mineralno vodo Tem- pel kot namizno vodo vsakodnevne po- trošnje, ki se zlasti prijetno pije v me- šanicah z vinom. Priporoča se za osvežitev in ojačanje delazmožnih menagerjev in sploh ljudi, ki želijo ostati aktivni. Ni odveč misel, da je mineralna voda Tempel idealna pijača, ki ohranjuje zdrav- je. Upoštevanje navedenih dejstev vam bo pomagalo presoditi, katera vrsta naših mi- neralnih vod je vašim potrebam primernej- ša, zato vam predlagamo sledeči poizkus: še danes kupite v trgovini steklenici Rogaške mineralne vode »Donat« in »Tem- pel« ter se za redno uporabo odločite po svojem praktičnem preizkusu. Ce pa ste rekonvalescent ali morda celo bolnik, pa takoj konsul tiraj te sarojega zdravnika ali pišite nam, da vam lahko priporočamo najbolj ustrezno vrsto vode. Z navedenimi pojasnili smo vam želeli pomagati, zato bomo posebno zadovoljni, če bo redno pitje mineralne vode iz Roga- ške Slatine koristilo tudi vam prav tako, kot že stoletja koristi našim številnim obi- skovalcem. Obenem z našim priporočilom in dobrimi željami pa vam želimo na svidenje v Rogaški Slatini! MINERALNA VODA DONAT MINERALNA VODA TEMPEL Zadnjih nekaj let. gre za tri, štiri leta, pomeni za ta pri- zadevni kolektiv prelomnico v svojem ustvarjanju. Z uva- janjem nove tehnologije, z izpopolnjevanjem tehnološkega procesa, novih naprav in stiojev so dosegli, da je kateri koli njihov izdehk dobrodošel v tistih družinah, ki si na novo opremljajo svoja gnezda. To potrjuje tudi število prodanih pohištvenih garnitur, saj so v tem času proiz- vodnjo podvojili, pa vendar ne morejo ustreči vsemu povpraševanju. Kolektiv pohištvene indu- strije Garant s Polzele sodi med tiste redke delovne ko- lektive, ki je sam prišel do spoznanja, da je lahko edini uspeh le in samo kvaliteta pro- izvodov. Zato se tudi ni us- paval z tispehi v obdobju ko- njimkture ali v času vsesploš- ne gradnje, ki se je razmahni- la pri nas. Vzporedno z rast- jo proizvodnje in povpraševa- nja po njihovih izdelkih, je vodstvo kolektiva prisluškova- lo odmevu na trgu in osvajalo poleg vse večje kvalitete tudi modernejše oblike kosovnega ali drugega pohištva. Pred dobrimi dvajsetimi le- ti ali točneje od 1948. leta, ko je bilo podjetje ustanovljeno, so začeli s proizvodnjo klasič- nega pohištva, predvsem spal- nic, ki so še danes osrednji proizvod. Takratna proizvodnja je seveda slonela zvečine na ročni izdelavi in imitiranju furnirjev. Danes postavljajo za prelomnico v svoji proizvodnji letnico 196.5, ko so vsoje pro- izvodne načrte vnesli še proiz- vodnjo kombiniranih omar, ko- mod in druge elemente sobne opreme, ter tako poleg glav- ne proizvodnje — spalnic z veliko mero posluha prisko- čili na pomoč potrošniku pri opremljanju svojega stanova- nja. Dve leti zatmi, je kolektiv prešel z ročnega na strojni tisk furnirjev. Razumljivo je, da je ta prehod ponekod pomenil v bistvu prelomnico pri kvali- teti proizvodnje. Z obogatitvi- jo proizvodnega programa pa so se tako v veliki meri približan utripu trga, ki po- meni za njih edino vodilo. FILMSKI NANOS LAKOV Odraz stremljenj in neneh- nega prilagajanja željam kup- ca se lepo odraža v preobrazbi tehnološkega procesa proiz- vodnje. Medtem ko je pome- nila prelonanico uvedba stroj- nega tiska, so v teh dneh uvedli novo »revolucijo« v proizvodnji z uvedbo filmske- ga nanašanja lakov, tievozidoea Filmski nanos lakov pomeni ne samo za Garant, temveč za vso našo pohištveno industrijo noviteto. Gre za novost, v Ga- rantu so jo prvi v Jugoslaviji uvedli, ko pri nanašanju lakov izločijo vse morebitne dose- danje okvaru in vpliv prahu na gladkost površine. Ta su- permoderna naprava, ki je že v poskusnem obratovanju po- meni za kolektiv pridobitev, katere posledice se že zdaj slu- tijo. Odmev trga bo po vseh predvidevanjih ugoden, saj so s to napravo dosegU neverjet- no in za naše razmere edin- stveno kvaliteto. Prav zaradi uvajanja novih tehnoloških procesov je kolek- tivu uspelo tolikšno prilagaja- nje potrebam trga hi želji kup- cev. Čeprav, kot rečeno ie danes pomeni proizvodnja spalnic glavno in osrednjo proizvodnjo, jo doi>olnjujejo z drugo kosovno pohištveno opremo, ki omogoča nešteto kombinacij pri opremljanju stanovanj. Zaradi nenehnega spremljanja želja kupcev, ko- lektiiv tjem željam prilagaja tudi obliko, kar je pomemben faktor uspešnosti. Tako se dogaja, da mora vodstvo podjetja deliti proiz- vodnjo glede na potrebe trga. Zaradi tega prilagajanja pa so tudi uspeli osvojiti slovenski trg, ki je kot znano, najzahtev- nejši prav pri izboru oblik, stUa in praktičnosti. TRŽIŠČE NA CELOTNEM JUGOSLOVANSKEM PROSTORU z lani sprejetim izpopolnje- nim proizvodnim načrtom jim je uspelo zamašiti še tiste vr- zeli na jugoslovanskem trgu, ki So dcnedavna obstajale. Nji- hova prodajna mreža, ki je Izredno razvejana po celotnem jugoslovanskem prostoru jim omogoča, poleg neposrednega kontakta s potrošnikom tudi stalno možnost preverjanja vplivov in odmevov o kvalite- ti in uspešnosti prodora posa- meznih novitet, ki so svojstve- ne za proizvodnjo kolektiva po- hištvene industrije »Garant« s Polzele. Razumljivo je, da se ti pro- izvodni uspehi odražajo tudi na brutto proizvodnji kolekti- va. Medtem, ko so pred dese- timi leti ob tedanjih strojnih napravah in številu zaposlenih uspeli izdelati le okrog 6.000 pohištvenih garnitur, so to število do letos povečali za Vrednost brutto proizvodnje štirikrat ali na 24.000 garnitur, pa s tedanjih 6 milijonov di- narjev na 26 milijonov, koli- kor si je vodstvo kolektiva postavilo za letošnji plan. Zaradi že omenjenih značil- nosti prozvodnje kolektiva po- hištvene industrije »Garant« s Polzele je razumljivo, da bo kolektivu to uspelo, saj je povpraševanje po njihovih pro- izvodih tolikšno, da ga — ko- maj zmorejo. Čeprav so v da- nih možnostih izpolnjevali te- hnološki postopek in s tem iz leta v leto povečevali število proizvodov, je po analizi tr- žišča moč sklepati, da se z no- vitetami, ki so bistveno vpli- vale na kvaliteto proizvodov še — neslutene možnosti raz- voja. Spalnica, osrednji proizvod prizadevnega kolektiva »GA« RANT« REVOLUCIONARNI POSEG V KVALITETO S FILMSKIM NANOSOM LAKOV. POHI- ŠTVENE GARNITURE, KOSOVNO POHIŠT- VO IN OSTALI ELEMENTI SO PROIZVODI, S KATERIMI SI JE KOLEKTIV POHIŠTVE- NE INDUSTRIJE »GARANT« S POLZELE PRIDOBIL SLOVES NA TRGU. Zreški kovači so že pred mnog^imi leti bili zaradi svojih kvalitetnih izdelkov znani široni po Evropi. Mnogi so jih cenili in radi kuoovali njihove izdelke. Po večini uspehov pa pride tudi do uriz, ki jih je treba z znanjem, potrpežlji- vostjo in razumevanjem prebroditi. Takšna kriza je za- jela Kovaško industrijo v Zrečah pred dvema letoma, ko so morali v tovarni uvesti prisilno upravo. V kratkem času dveh let pa se je v Kovaški industriji marsikaj spre- menilo — na bolje. Iz krize so postali eno najmočnejših in najkvalitetnejših tovrstnih podjetij v Jugoslaviji. Prve bogate sadove zanje kolektiv 650 zaposlenih, ki jim danes ni žal prehojene jioti. Tuii prisilne uprave ni več in junija so izvolili delavsH svet, ki bo nadaljeval uspešno začeto pot. Ob novih pečeh j** delo kljub vročini lažje. Foto: T. VrabI ZGOVORNE ŠTEVILKE Kljub temu, da .so številke nepri- jetne za branje pa v našem pri- meru ne moremo mimo njih, kajti brez njih bi bila slika o dejan- skem preporodu Kovaške industrije v Zrečah nepopolna in nejasna. Tako je prodaja od leta 1967 do letošnjega leta naraščala: 1967 so prodali v višini 24 mili- jonov din 1968 so prodali v višini 28 mili- jonov din 1%9 so prodali v višini 46 mili- jonov din 197B predvidevajo 70 milijonov di- narjev, v prvem polletju pa so do- segli planiranih 35 milijonov din! Da bo podatek popolnejši: proda- jo v višini 24 milijonov din v letu 1967 so dosegli z 800 zaposlenimi, letošnjo v višini 70 milijonov pa bodo odsegli s 65U zaposlenimi! Leta 1962 so s hitrimi koraki za- čeli prehajati v strojno kovaštvo, ki je zamenjalo prostoročno kovašt- vo. To je v zaposlenih pustilo do- ločene negativne posledice, ki so bile pogojene z veliko tradicijo ko- vaštva in starih nazorov. Tudi pro- gram ni bil razčiščen in nedosled- no izdelan, kar .je pripeljalo pod- jetje na rob propada. Uvedena .je bila prisilna uprava, ki ,je v zad- nijh letih z ogromnim naporom- prečiščenim programom in vklju- čitvijo v moderno strojno, pred- vsem motorno industrijo, uspela stanje normalizirati in podjetje iz krize pripeljati med najmočnejša tovrstna podjetja v Jugoslaviji. Da so zastavljeni program lahko izvedli in izpeljali so v osnovne ka- pacitete vložili velika sredstva, ki so podjetje v celoti preporodila. Iz zastarelih zakajenih obratov so s preureditvijo dobili zračne in svet- le delovne prostore s čisto atmo- sfero, kar omogoča ugodne delovne poco.je. Velika pridobitev je tudi uvedba tekočega »propan butan« plina ter kompletna preusmeritev in postavi- tev peči v kovačnici. Zgradili so pet novih kladiv v lastnih delavni- cah, kompletno uredili transportne poti v podiet.iu, dobili novo skla- dišče ter oddelek za tehnično obde- lavo. V vse to je bilo vloženih mi- lijon dinarjev! Osnovni pro.gram je zaiel utopne odkovke. ki se deloma finalizirajo v ročnem orodju tjntor. V nasled- njem obdobju pripravljajo za trži- šče še novo kvalitetnei.se ročno orodje z imenom IJNIOR RXTRA KAKO V RODOČE Led .je prebit, delovni kolektiv .1e izven krize in treba je nadal.jevati z začeto potjo. V teh dneh bodo začeli graditi novo proizvodno ha- lo in orodjarno. V stari orodjar- ni bodo z večjimi gradbenimi adap- tacijami uredili lini,|.sko proizvodnjo ročnega orodja UMOR EXTR.l. Kom- pletno strojno opremo bodo naba- vili do konca leta. Junija je bila ukinjena prisilna uprava in izvoljen nov delavski svet, ki bo začeto pot v kolektivu še bolj utrdil. DELAVEC ČUTI IN OBČUTI NAPREDEK V krizi je tudi Kovaško industri- jo v Zrečah zapustilo mnogo de- lacev, tako da se .je kolektiv zmanjšal za okoli 150 zaposlenih. Zgubo delovne sile so nadomestili z modernizacijo in uvedbo novih proizvodnih pri,jemov. Krog ljudi, ki .je ostal, se je še bolj strnil in povečal svojo produktivnost v zad- njih dveh letih za več kot 100 od- stotkov. V tem času so se tudi osebni dohodki podvojili, vendar zaradi nizkega starta še vedno ne- koliko zaosta.ja.jo za osebnimi do- hodki v drugih delovnih organizaci- jah. Po dveletni »vladavini« prisilne uprave in doseženih ugodnih rezul- tatih so lahko ponovno prešli na delavsko samoupravljanje. V Zrečah predvsem z individual- no gradnjo nastaja novo tovarniško naselje, kjer je med 600 prebivalci več kot polovica delavcev Kovaške industrije. Podjetje se pripravlja, da še letos začne z izgradnjo novih stanovanj in pospeši z oddajanjem kreditov za nadaljnjo izgradnjo omenjenega naselja. INJEKCIJA OZDRA- VILA BOLNIKA v Kovaški industriji pripravljajo nadaljnje perspektivne razširitve predvsem na področju raznih vrst kovanja in preoblikovanja železa. Z zadnjo investicijo, ki jo pri- pravljajo pa bodo "ponovno povečali tudi število zaposlenih na 800 do 850! Zaradi še pravočasne injekcije so ozdravili bolnika, ki se je iz krize uspel prebiti med najmočnejša to- vrstna podjet.ia v Jugoslaviji. Od- povedovanje in ostre mere so rodili rezultate. Zaradi tega so danes tudi obrazi delavcev jasnejši. Upraviče- no! KAJ BODO RAZSTAVLJALI Kovaška industrija v Zrečah se bo na letošnjem obrtnem sejmu predstavila s kompletnim izborom orodja v različnih prodajnih aranž- manih. Stari kovači pa pripravljajo še posebno poslastico — umetno kovane izdelke! TOVARNA OTROŠKE KONFEKCIJE JUTRANJI SEVNICA-SLOVENIJA NUDI SVOJIM POTROŠNIKOM KVALITETNE IN PRAKTIČNE IZDELKE ZA DOJENČKE IN KONFEKCIJO ZA OTROKE DO ŠESTNAJSTIH LET ČE KAM, POTEM Z IZLETNIKOM DARILO IZLETNIKA OBISKOVALCEM OBRTNEGA SEJMA V CELJU: 50 ODST. POPUSTA PRI VOŽNJI Z GONDOLO NA GOLTE V DNEH TRAJANJA SEJMA - IZKAŽETE SE SAMO S SEJEMSKO VSTOPNICO Ko je bila končana vojna, je Celje začelo razvijati avto- busni promet z dvemi avtobu- si. Dolga leta je Avtobusno podjetje prevažalo s starimi av- tobusi, ki so čez dan vozili, ponoči pa jih je močil znoj mehanikov. Toda to je zgodo- vina, preteklost. Tudi danes je temeljna de- javnost podjetja prevoz potni- kov. Okoli 140 avtobusov z na- pisom »Izletnik« Celje je dnev- no na cestah po celjskem ob- močju, po vsej Sloveniji in niških vožnjah pa tudi izven tudi čez njene meje, na izlet- države — po vsej Evropi. Av- tobusno podjetje je moralo menjati svoje ime, da je tudi na zunaj opozorilo na razširi- tev dejavnosti na gostinstvo in turizem, ki danes obsega že eno tretjino dohodka, kar za deva pa investicije, delež v te dve veji daleč presega odnos izražen v dohodku. LETOS 26 NOVIH AVTOBUSOV Prevoz potnikov je še vedno osnovna skrb kolektiva. Letos je podjetje kupilo 16 novih modemih avtobusov in deset novih karoserij, kar pomeni praktično zaradi udobnosti 26 novih vozil. Jasno je, da v dnevnih konicah potreb po prometnih sredstvih in v se- zoni turističnih potovanj števi- lo avtobusov ne zadošča, da je še vedno tu in tam gneča, da vsi avtobusi niso najmoder nejši — toda poglejmo ceste na katerih podjetje vzdržuje svoje redne proge. Toliko za razumevanje — ne v opravi- čilo. INVESTICIJE - DOKAZ POSLOV- NEGA POGUMA. Kakšno je obračanje v pro- met vloženih sredstev dokazu- je številka 14 novih milijonov in 495.000 dinarjev v letošnjem prvem polletju. Gospodarstvenik bo znal ce niti in razumeti: Od nekaj več kot 30 milijonov bruto dohod- ka, doseženega lani, je kolek tiv »Izhetnika« vložil lani v in- vesticijo turističnih in gostin- skih objektov nad 20 milijonov dinarjev. Večina teh sredstev je bila vložena v izgradnjo znane- ga turističnega središča Golte nad Mozirjem, deloma pa tudi v hotel Celeio v Celju, v go- stinski objekt in smučišče na Celjski koči in druge podobne objekte. GONDOLA JE OBVISELA TRIKRAT, ZAKAJ? Prvič, nova je a vsaka žični- ca, četudi tipska, stoji v po- sebnih pogojih. Doslej sta bila dva daljša in en krajši za.stoj. V vseh primerih le zastoj, ne pa nevarnost za potnike, razen izgube časa — in živcev. Stro- kovnjak bo vedel, da do tega lahko pride, če le rele elek- trične ureditve bil uravnan na položaj največje občutljivosti. To je zdaj odstranjeno. Drug vzrok je bila vlečna vrv, ki je zaradi velike razdalje med podpornimi stebri v dveh pri- merih preskočila nosilnost. Tu- di to je odpravljeno z obte- žitvijo vlečne vrvi. Zakaj tako doslej? Predvsem to, da je do bavitelj žičnice oddaljene in je tudi na intervencije prepočasi reagiral. Tudi v pojasnilo in neglede na to, da kolektiv ni kriv, v opravičilo. GOLTE - NEOBRUŠENI BISER Zimski in letni turistični cen- ter na Golteh nad Mozirjem, kjer je »Izletnik« zgradil naj- večjo gondolsko žičnico bife v spodnji postaji v Zekovcu in hotel pri zgornji postaji pod Medvednjakom, sedežnico in razgledni stolp na Medvednja^ ku, je brez dvoma velik korak pri uresničevanju dolgoletnih želja delovnih ljudi v celjski kotlini, posebej v Zgomji Sa- vinjski dolini in seveda nič manj v širšem zaledju vse tja onsti-an Zagreba, Reke in slovenskega primerja, vključ- no s Trstom. Z Goltmi je Slo- venija pridobila turistično, športno in rekreacijsko sredi- šče, katerega prave vrednosti se zaveda le malo ljudi. Golte so bile že doslej deležne mno- gih pohval in navdušenih pri- znanj, toda tudi pripomb in kritik. Razumljivo. Vse naen- krat in popolno se zrcali dru- gače z zomega kota obiskoval- ca in opazovalca, kot je sta- Ušče ter zmogljivosti investi- torja. Tovarniški nov avto je treba tudi še očistiti, zloščiti, da ne omenimo servisov, vzdr- ževanja. LETOS SMUKA OD VRHA MEDVEDNJAKA DO LJUBNEGA Golte so biser, toda še ne do kraja izbrušen. Ljubitelji smu- čanja bodo v prihajajoči zim- ski sami lahko zadovoljni. Na obstoječih smučiščih bodo čez poletje razstreljeni in od- stranjeni vsi štori na posekah. Z GLIN v Nazarju je dogovor- jeno, da bo z vrha Medvednja- ka izsekana in do snega pri- pravljena smučarska proga vse do bližine Ljubnega — to je skoraj 14 kilometrov smuke, kar je hkrati še en superlativ — najdaljša smučarska proga v Sloveniji. Z »IZLETNIKOM« PO DOMOVINI IN SVETU ^ Turistična poslovalnica »Iz- letnika« je že renomirana s svojimi uslugami za vse vrste turističnih storitev, od organi- zacije izletov po domovini in tujini, pri urejanju rezervacij za počitniško in izletniško bi- vanje delovnih ljudi v znanih in manj znanih turističnih kra- jih na celini in ob morju, pa do rezervacij in prodaje vo- zovnic za vse vrste prometnih sredstev. GOSTINSTVO V SLUŽBI TURIZMA Kolektiv »Izletnik« ima vrsto gostinskih objektov: hotel Ce- leia, Celjsko kočo, restavracijo Kladivar, bife pri Avto-Celje, v Hrastniku, še letos pa bo na voljo bife vrh Medvednja na Golte prj zadnji postaji se- dežnice. Turistične poslovalni- ce pa ima v Celju, Velenju, poštanju, Viču pri Dravogra- du, Hrastniku, Krškem in Kra- pini. Poleg že naštetega so za letos in prihodnja leta v načrtu ureditve novih vlečnic iz smu- čišč na Golteh, povečanje voz- nega parka in razširitev in iz- boljšanje gostinske dejavnosti. To je bil kratek informativ- ni izlet pri celjskem »Izletni- ku«. v POPREČJU NAREDE NOGAVIČARJI S POLZELE ZA VSAKO JUGOSLOVANKO POLDRUGI PAR NOGAVIC. KATERA JUGOSLOVANKA ŠE NI PREIZKUSILA NOGAr VIC »TRIMES«, »ZODIAK«, »BREDA«, »JULIJA«, »PEG-' GY«, »TOPHIT« ALI »GRAND PRIX«, NOGAVICE S KA- TERIMI JE KOLEKTIV TOVARNE NOGAVIC S POLZELE ZASLOVEL DOMA IN V SVETU! NOGAVICE ZA VSAKOGAR Kljub temu, da je povpraševanje po nogavicali večje od ponudbe, na Polzeli ne ostajajo le distributerji, temveč se izredno prilagajajo trgu. Njihova osnovna naloga in zakonitost je v kvaliteti proizvodov, kar pogojuje izbor najboljših materialov strojev, klimatskih naprav in usposabljanje zaposle- nih. Spremljajo tehnologijo nogavičarjev v Evropi, zato so praviloma vse novosti v naši industriji nogavic s pečatom in emblemom prav polzelških nogavičarjev. Za primerjavo, da bi bil lažji vpogled v proizvodnjo tega dinamičnega kolektiva, naj že v začetku navedemo nekaj podat- kov. Ti namreč najlepše ilustrirajo vred- nost deleža Tovarne nogavic s Polzele. S srednjeročnim programom razvoja proizvodnje nogavic v državi predvidevajo^ proizvodnjo 120 milijonov parov nogavic na leto. Lani je celotna proizvodnja noga- vičarjev dosegla le 83 milijonov parov. Medtem, ko se je proizvodnja v državi po. večala za 100 odstotkov so v Tovarni no- gavic na Polzeli v istem obdobju proizvod- njo povečali kar za 400 odstotkov. Delež polzelske tovarne v jugoslovanskem pro- storu pomeni v resnici eno petino vse proizvodnje. Pri najlonskih nogavicah pa je ta delež še mnogo večji. i STATISTIČNA KONTROLA Pred osmimi leti je tovarna nogavic na Polzeli zaposlovala 540 delavcev. Na posa- meznega zaposlenega je tako odpadlo 6.087 parov nogavic. Letos je v tovarni za. poslenih 855 ljudi, na zaposlenega pa odpa- de skoraj 20.000 parov nogavic. Razumljivo in očitno je, da je vrednost proizvodnje rezultat izboljšanja tehnološkega procesa, opreme in s tem povečane storilnosti. Kljub temu, da je na trgu trenutno konjunktura, saj je povpraševanje mnogo večje od ponudb, vodstvo kolektiva To- varne nogavic s Polzele daje vse večji po- udarek kvaliteti svojih proizvodov. To je očitno, saj so boljši izbori preje, strojev, klimatskih naprav in večja strokovna uspo- sobljenost zaposlenih. Doslej teh kriterijev niso dosledno uveljavljali, saj je bil po- udarek na količini. Kljub temu pa so sj že doslej pridobivali velik sloves, saj no- gavice s Polzele tudi v »mrtvi sezoni« niso obležale po skladiščih. Prav zato so tudi v proizvodnji prešli z dosedanjimi načini nagrajevanja po oprav- ljenem delu, ki se je merilo s številom proizvedenih parov. Zdaj uvajajo nagraje- vanje in celotno stimulacijo na kvaliteti posameznih proizvodov, ki mora biti ena- kovredna ali boljša od drugih, tudi tujih proizvajalcev. Zato budno sprernljajo teh. nologijo proizvajalcev v zamejstvu in se hirro prilagajajo potrebam trga. Zato po- svečajo posebno pozornost že omenjenim izborom preje, strojev in drugih za kva- litetno proizvodnjo odločilnih činiteljev, predvsem pa tistim fazam, kot so na pri- mer dodelava nogavic, kjer uveljavljajo vse ostrejše primere, ki so bili doslej znani le proizvajalcem z zahoda. KORAK Z NOVITETAMI V zahodnem svetu, ki je bil dolgo ča- sa nedosegljiv pojem kvalitete in izbora, uveljavljajo vse ostrejše prijeme, to pa je, kot rečeno, največja značilnost za noga- vičarje s Polzele. Ta prizaderai kolektiv, ki je vedno sprejemal boj s tujimi proiz- vajalci na našem trgu, posega pa tudi na tuja tržišča, je zgodaj dojel pomen tega boja. Ko so na zahodu poskusili prodor s kombinacijo najlon nogavic In hla6k, so Polzelani, kot dobri poznavalci razmer, ta- koj prešli na to proizvodnjo. Tako so »žabice« s Polzele skoraj istočasno prodrle na trg, kot one iz zamejstva. Ta popularna kombinacija, ki jo najbolj cenijo in vred- notijo seveda ženske, je dosegla neverjeten uspeh. Katera ženska še ni slišala za artikel »Peggy«? Za ilustracijo naj povemo, da so to »hlačne nogavice« z ovitkom, na katerega naslovni strani je fotografija Eve Steir-Ruber, sedanje miss sveta, prej nji- hovega fotomodela Glede na proizvodnjo kolektiva Tovarne nogavic Polzela lahko mirne vesti pove- mo, da ta kolektiv proizvede na leto za vsako Jugoslovanko poldrugi par nogavic (seveda v poprečju). O kvaliteti ne bi posebej govorili, ker je ta očitna, že zaradi povpraševanja. Za ilustracijo pa naj vse- eno navedemo rezultat ankete, ki jo je opravil »Potrošniški informator«. Po raz- novrstnih testih strokovnjakov, ki so te- stirali vrsto proizvodov jugoslovanskih no. gavičarjev, so izdelki polzelških nogavičar- jev vedno dobili oznako ZELO PRIPORO- ČAMO! Torej je to eden izmed neštetih odmevov in potrdil o kvaliteti in vredno- sti izdelkov kolektiva Tovarne nogavic s Polzele. Verjetno ne bo odveč, če kronološko naštejemo in imenujemo nekatere izdelke iz cele vrste vseh, ki sodijo med najpopu- larnejše. Prvi uspeh so polzelski nogavičar. ji dosegli z nogavicami »trimes«, kar po- meni kratico trimesečne garancije. Nato so med drugim sledile nogavice »zodiac«, nogavice iz najlona z dvojno mrežo, noga- vice »Breda«, »Juh j a«, ki jim ženske popularno pravijo »šlager artikel«, že ome- njene hlačne nogavice »Peggy«, »Tophit« — nogavice z izredno raztegljivostjo ter »Grand prix«, to so nogavice z vpletenimi vzorci, v osmih barvah — za hladnejše dni. Seveda, kot rečeno, je to le del proiz- vodnje. Majhen del vsega s čimer so zašlo, veli. Mea naštevanjem nismo omenjali otroških žabic, niti nogavic za otroške in moške. Poskušali smo osvežiti le spomin na tiste artikle, zaradi katerih si je ko- lektiv Tovarne nogavic s Polzele pridobil sloves, ki ga danes ima. NA VIDIKU TEMEUiT RAZVOJNI PROGRAfJI TOVARNA, KI SE MERI S HUDO MEDNARODNO KONKURENCO Tovarna arom in eteričnih olj »ETOL« Celje je eno izmed podjetij slovenske kemične in- dustrije, za katero so značil- ne VSe težave, ki se v tej pa- nogi industrije pojavljajo. Podjetje je zraslo iz majhne podružnice predvojne tovarne Schimel in se je po nekaj le- tih po vojni močno povečalo, tako po kohčini kot tudi asor timentu svojih proizvodov. Pri svojem hitrem razvoju je podjetje naletelo na resne te- žave, ki jih je bilo potrebno odpravljati. Predvsem so bili premajhni proizvodni prostori in laboratoriji z zastarelo labo- ratorijsko opremo. Te težave je podjetje reševalo v lastnem okviru in z lastnimi močmi ter s tem omogočilo izboljša- nje kvalitete eteričnih tn par- femskih olj, živilskih barv, e- senc in drugih artiklov, ki jih podjetje še izdeluje. S svojim programom razvoja si je podjetje že pred več le- ti postavilo osnove nadaljnjega razvoja, ki se po fazah delno že uresničuje. Tako je bila v letu 1968 zgrajena nova tovar- na v šmarjeti, ki omogoča so- dobnejšo proizvodnjo, pred- vsem v boljših higienskih in zdravstvenih prilikah. V iz- praznjenih prostorih ob Ipav- čevi ulici, kjer se je pred zgraditvijo nove tovarne vršila vsa proizvodnja, se že urejuje- jo novi laboratoriji, ki bodo omogočili s sodobno opremo in aparati hitreje osvajati zah- teve trga, predvsem v pogledu novih proizvodov in izboljša- nja kvalitete starih artiklov. 2e v lanskem letu je bila v podjetju tudi organizirana po- sebna tržna služba s strokovni- mi delavci inženirji, ki v sode- lovanju, predvsem s kupci svo- jih proizvodov, poskuša čim uspešneje biti bitko z inozem- sko konkurenco. Z obdelavo trga preko tržnih inženirjev je podjetje že doseglo nekatere uspehe in vse kaže, da bo to službo potrebno še pojačati. Posebno skrb posveča pod- jetje v zadnjih letih tudi izde- lavi svojega temeljitega razvoj- nega programa. Pri izdelavi tega programa so angažiram vsi strokovjaki v podjetju, ven- dar pa je delo izredno težav- no predvsem zaradi tega, ker ni temeljitih analiz o potrebah v naši državi za posamezne grupacije za katere podjetje proizvaja. Posebno pozornost razvojnega programa v podjet- ju posvečajo inozemskim part nerjem iz branže podjetja, s katerimi se že vodijo razgovo- ri o različnih oblikah sodelo- vanja. Podjetje veliko pričakuje od svojega razvojnega programa in se zanj zanimajo vsi de- lavci podjetja. Večkrat je o os- nutkih programa že tekla raz- prava na poslovnem odboru, kolegiju, sestankih družbeno političnih organizacij v pod- jetju in na zboru delovnih lju- di. Splošno mnenje vseh de- lavcev v podjetju je, naj bo program perspektivnega razvo- ja podjetja temeljit, pa če- prav bo dokončno sprejet ne- kohko kasneje, kot bi bilo to želeti. Vsi izgledi so, kljub te- žavam pri izdelavi razvojnega programa, da bo le-ta v osnut- ku izdelan do konca letošnje- ga leta. NAGLA RAST PROIZVODNJE Opomba: Podatki za leto 1970 so vzeti po letnem planu. Tovarna Etol je znana po tem, da ima dobro razvito in organizirano samoupravljanje Z novim statutom, ki ga je de- lavski svet sprejel ob kon- cu lanskega leta je bil dan poudarek neposredni samo upravi preko zbora delovnih ljudi, ki mora razpravljati o sprejetju vsakega splošnega akta in o vseh pomembnejših stvareh v podjetju. Dobro je organizirano tudi obveščanje delavcev o vseh sprejetih skle- pih na organih samoupravlja- nja preko oglasnih desk, raz- nih delovnih sestavkov in po- dobno. Poleg delavskega sveta, ki je v podjetju najvišji samouprav- ni organ, deluje kot kolektivni izvršilni organ še poslovni od- bor in osem komisij ter odbor delavskega sveta. Tovarna arom in eteričnih olj Etol Celje je ena izmed de- lovnih organizacij v Celju, ki ima najboljšo izobrazbeno strukturo svojih delavcev. Od 125 zaposlenih delavcev je 14 delavcev z visoko šolsko izo- brazbo, 4 delavci v višjo šol sko izobrazbo in 38 delavcev s popolno srednjo šolsko izo- brazbo. Podjetje tudi štipendi- ra tri študente na univerzi, 5 delavcev pa se izredno šola na višjih in visokih šolah. Po pravilniku o pripravnikih je podjetje pripravilo tudi pro- gram sprejema pripravnikov in sicer se predvideva, da bo vsako leto sprejet najmanj po en pripravnik kar glede na dobro kvalifikacijsko struktu- ro zaposlenih in pa glede na relativno mlad strokovni ka- der ter število delavcev odgo- varja principom, ki jih je pred tedni glede tega sprejela ob- činska skupščina Celje. Za delavce podjetja Etol je tudi dobro preskrbljeno glede rekreacije in letnega dopusta. Na Voglu ima podjetje svoj po- čitniški dom, kjer letno preži- vi del svojega letnega dopusta okoli polovica vseh delavcev s svojimi družinami. Tudi se v podjetju pripravljajo na iz- gradnjo svoje počitniške hiši- ce na morju taborjenje pa je s tovarniško opremo že dolgo ustaljena praksa precejšnjega števila delavcev. v TRNOVIJAH RASTE NOVA MODcKNA TOVARNA ZNANEGA IMENA ŽSČNA Ce si še pred nekaj leti za- vil z Mariborske na cesto za Tmovlje si videl na levi stra- ni hišice in njive. Danes, leta 1970. se človeku ponuja popol- noma drugačen prizor. Kot go- be po dežju rastejo na tem pre- delu pomembni industrijski objekti. Tu si je izbral zem- ljišče za svojo novo in izredno sodobno tovarno tudi delovni kolektiv enega največjih in najuspešnejših celjskih podje- tij — žične. Letos je ta renomirana de- lovna organizacija slavila 40 let obstoja. 40 let težkega de- la in v zadnjih letih velikega uspeha ter požrtvovalnega de- la vseh zaposlenih. Na začetku svoje poti je imela takratna Tovarna za pre- delavo žice in železa deset do dvajset ljudi. Glavni proizvodi so bili štirikotno pletivo za hišne in industrijske ograje, kovaštvo in posteljni vložki. Celotedensko proizvodnjo so delavci v tistem času nosili na ramah do železniške postaje, kar najbolje ilustrira napredek 40 let. Po vojni so Žično naj- prej priključili k Tovarni teht- nic, ker ni bila sposobna ži- veti svoje življenje. Po odce- pitvi leta 1952. je Žična stala pred težkimi problemi — brez .strokovnih kadrov, brez ime- na na tržišču ni bilo mogoče veliko narediti. Tri leta so bi- la polna razočaranj, neuspe- hov, dokler, se ni leta 1955. pd- čelo zlato obdobje žične. Takšen prikaz razvojne poti danes enega najuspešnejših celjskih delovnih kolektivov je bil nujen, saj najbolj ponazar- ja velike uspehe, ki jih je do danes dosegla Žična. To pa je bilo mogoče s spre- minjanjem strukture zaposle- nih, saj moderna tehnologija zahteva pri uvedbi avtomatike, elektronike in sploh modeme proizvodnje višjo in visoko izobrazbo zaposlenih. Zato so v Žični precejšnja sredstva na- menili prav šolanju kadrov. Tako danes študira na višjih in visokih šolah 17 bodočih inženirjev in ekonomistov Žič- ne. V podjetju se jasno zave- dajo, da bodo le tako lahko iz- vedli program osvojitve doma- čega in tujega tržišča. Potenciahia rast podjetja, ki že v tem letu predvideva bru- to proizvod 6 milijard, prihod- nje leto devet milijard dinarjev in leta 1975. štirinajst mili- jard. Tolikšne številke pome- nijo izredno oster in hiter tem- po, za katerega pa so v žični prepričani, da ga bo delovni kolektiv zmogel, kot je zmogel VSe druge velike uspehe v zad- njih letih. Pretekli mesec so poleg no- ve hale odprli dmgo modemo proizvodno dvorano in poleg te bodo kmalu pričeli graditi še tretjo. Vse to pa pomeni še kvalitetnejšo proizvodnjo. V novi hali bo potekala naj- sodobnejša licenčna proizvod- nja, saj v Žični niso pozabili, da je glavna in osnovna smer njihove proizvodnje visoka ob- delava in predelava najkvali- tetnejših žic, od patentiranih, nerjavečih, ognjeodpornih ki- slinsko odpornih, srebrnih, fo- sforbronzanih in dmgih. Per- spektiva je predvsem v tistem delu, ki zahteva visoko znanje in visoko ekonomijo dela. »Hočemo in moramo biti hi- tri, dinamični, odločni in isto- časno preudarni z jasno oceno, kaj hočemo jutri v odnosu na razvoj bazične industrije, na tržne potrebe doma in v sve- tu ter predvsem na tehnnične dosežke znanosti. Pri tem pa moramo maksimalno izkori- ščati obstoječe zmogljivosti kot osnovo za nadaljnjo mo- demizacijo. Tudi v bodoče se bomo pri vseh odločitvah o- slanjali na vse odločilne no- silce v proizvodnji ter na sa- moupravne organe in družbeno politične organizacije, V bodoče moramo in hoče- mo prav na teh osnovah go- spodarskega procesa in rasti še bolj načrtno pospeševati modernizacijo in proizvodnjo, razvojno in raziskovalno delo, novatorstvo in racionalizator- stvo morajo biti stalna skrb kolektiva, kar je tudi eden po- glavitnih ciljev in pogojev na- šega napredka.« To so bese- de generalnega direktorja Sta- neta Kokalja na svečani pro- slavi 40. letnice obstoja Žič- ne, ki jih je kolektiv pozdra- vil s toplim ploskanjem ter jih tako potrdil kot svoje — kot svojo začrtano pot, pot k še večjim uspehom ŽIČNE. v OKVIRI SEDANJIH KAPACITET VENDAR ISKANJE NOVITET Pred desetimi leti je liilo ustanovljeno podjetje ELEGANT v Celju, ki ima svoje prostore v Stanetovi ulici 17. V desetih letih se je podjetje predvsem zaradi viso- ko strokovnega kadra razvilo tako daleč, da so se za njegove izdelke začeli zanimati skoraj po vseh večjih in pomembnejših tržiščih v Jugoslaviji in tudi v tujini. Leta 1960 je imelo podjetje 900 tisoč dinarjev realizacije, po desetih letih pa jo ima 12 milijonov! V jubilejnem letu podjetje sprejema tudi perspektivni plan razvoja za nadaljnjih pet let, ki pa ne nakazuje iz- gradnje proizvodnje industrijskega znača- ja, temveč ostane še vedno v okviru pro- izvodnje sedanjih kapacitet, vendar stal- nim iskanjem novitet. Dvestočlanski kolektiv ima »na vesti«: — CISTO KONFEKCIJO — SALON PO MERI — KEMIČNO ČISTILNICO — PRODAJALNO »MOJCA« Vsi obrati priporočajo svojo dejavnost in kvalitetne usluge! Med ostaUmi novitetami na področju konfekcijskega modnega ustvarjanja so se med ostaUm vključiU tudi v proizvodnjo »modnih muh« maksj in midi damskih plaščev ter moških plaščev iz umetnega krzna. Oboje je na tržišču zelo iskan arti- kel. V podjetju imajo dva lastna kreator- ja, ki zasledujeta vse modne dosežke zu- nanjih modnih proizvajalcev in tisto po- skušata z novimi idejami prenesti v pro- izvode »Eleganta«. Osnovni cilj podjetja je razširitev in skrb za pridobitev novih sposobnih ka- drov. Prav strokO'Vni kader je bil tisti, ki je podjetje v desetih letih pripeljal do renomeja, ki ga danes uživajo doma in v svetu. Hladilne komore v tovarni EFE v Šoštanju, ki so jih gradili po novem, lastnem sistemu Tovarna EFE Šoštanj je zra- sla skoraj čez noč. To bi lah- ko imenovali tudi mali grad beniški čudež. Normalen rek za izgradnjo takega objekta bi bil eno leto, predvsem za- radi zamudnega postopka pri gradnji hladilnih komor. Sa- mo za komore, če bi jih gra- dili po uveljavljenem KELLER sistemu, bi porabili 6 do 8 mesecev. S spremenjeno teh- nologijo proizvodnje pa so za ivamore porabili vsega 30 de- lovnih dni, seveda ob nepre- kinjenem delu 24 ur dnevno. Sicer pa je že samo pogled na gradbišče pokazal izvrstno organizacijo dela. Med pote- kom zidarskih del, na eni strani tovarniške hale, so bili na železnih konstrukcijah pred komorami pleskarji, zadaj pa so že montirali stavbno pohi- štvo. Tovarniška hala EFE Šo- štanj je vsekakor pomemben uspeh sodobne tehnologije pro- izvodnje in še posebej grad- benega podjetja VEGRAD v Velenju. VEGRAD je v svojem obdo- bju razvoja preživljal podob- ne krize kot vsa gradbena pod- jetja zadnja leta. Z raznimi a- ranžmaji v drugih republikah je uspešno prebolel investicij- sko sušo v Sloveniji. Pred nedavnim je prišlo v vodstvu Vegrada do velikih ka- drovskih sprememb. Ob tem je treba povedati, da je novo vodstvo kaj kmalu opravilo pravcato revolucijo v organi- zaciji služb znotraj uprave. Obnovili so kadrovsko služ- bo, ki je bistveno spremenila način dela. Njena najvažnejša naloga je spremljanje tn skrb za človeka, napredovanje po- sameznih strokovnjakov, ter strokovno izpopolnjevanje no- vih skupin delavcev. Zanje so v popoldanskem času organi- zirali strokovne tečaje na ka- terih jih inštruktorji poskuša- jo ozko specializirati za dolo- čena opravila. Prvi poizkusi so dali presenetljivo dobre rezul- tate. Specializirani delavci do- segajo na določenih delih vi- soko produktivnost. Tudi obveščenost znotraj po- djetja je eden važnejših fak- torjev, ki vplivajo na ugodne rezultate dela. Začeli so z izda- janjem internega glasila, da bi z njim seznanjali delavce s konkretno problematiko po e- notah in gradbiščih, z važnej- šimi dogodki doma in po sve- tu, novostmi v gradbeništvu, ter delovnimi uspehi in neus- pehi. Poleg glasila informirajo de- lavce s proizvodnimi sestanki na gradbiščih o stanju v nji- hovi enoti ter v celotnem pod- jetju. Rezultati so, večja zain- teresiranost in angažiranost vsakega člana delovne skupine, prihranek v materialu in več- ja storilnost. Z novim vodstvom, ki ga predstavljajo izključno mladi ljudje, se je tudi po izobraz- bi spremenila struktura kad- rov po službah. Sprejeli so sklep, da lahko vsako delo v podjetju, predvsem v upravi, opravljajo samo ljudje z ust- rezno izobrazbo. Kadru brez ustrezne izobrazbe pa so zago- tovili možnost izrednega štu- dija, oziroma individualno iz- popolnjevanje s pomočjo lite- rature, ki jo jo nabavilo pod- jetje. Tako izpopolnjevanje bo po določenem roku preizkuše- no s testi. Zanimivi so tudi mesečni plani produktivnosti po posa- meznih gradbiščih in kontro- la izvioenlh del. Vsa dela na nekem ob.,:ktu razdelijo na mesečne roke in z njimi sez- nanijo delavce na proizvodnih sestankih. Ce faza dela ni bila izvršena v planiranem mesecu, jo dodajo naslednjemu mese- cu brez podaljšanja roka. Hkrati s tem seznanijo vsa- kega delavca na gradbišču z rokom izvedbe dela ter s tem, koliko dobi plačano za oprav- ljeno delo. Rezultati, ki jih je pokazal tak način dela so, doseganje in preseganje rokov, preseganje akordov in ugodni finančni re- zultati na posameznih gradbi- ščih. Posebej pa nagrajujejo racionalizatorje in organizator- je dela. VEGRAD Velenje zaposluje okoli 1.200 delavcev, ki delajo na raznih sektorjih po vsej državi in inozemstvu. Morda je zanimiv podatek: Zvezna komora za gradbeništvo je ob pregledu stanovanjskega nase- lja, ki ga gradi Vegrad v Be- ogradu izjavila, da je kvaliteta del, ki jih opravlja Vegrad, na najvišji ravni od vseh gra- denj, ki so trenutno v delu, v Beogradu. Vegrad dela še v Karlovcu, Zagrebu, Portorožu, Zvezni re- publiki Nemčiji tn seveda v Velenju. Tu velja omeniti pred- vsem izgradnjo Tovarne go- spodinjske opreme GORENJE, ki je v celoti Vegradovo delo. Postopoma nameravajo opu- ščati ztmanje, oddaljene sek- torje in skoncentrirati celoten gradbeni potencial v Velenju, kjer so se po referendumu odpr- le velike možnosti za gradnjo stanovanjskih in drugih ob- jektov. Zadržati nameravajo samo en zunanji sektor v enem od republiških centrov in sektor v zahodni Nemčiji, ki bi ga postopoma razširili, ker uži- vajo pri nemških partnerjih veliko zaupanje. Ta sektor da- je Vegradu od vseh njegovih aranžmajev največjo akumula- cijo in seveda devize. K sodelovanju nameravajo pritegniti korektne in solidne kooperante za obrtna dela, istočasno pa poostriti kontro- lo rokov in kvalitete opravlje- nih del. Kasneje nameravajo zgradi- ti tudi lasten obrat za izdela- vo gradbenih materialov. Vele- nje ima zelo ugodno surovin- sko zaledje za industrijo grad- benih materialov, ki jih pri- manjkuje na tržišču. Na koncu je treba omeniti tudi to, da vlada v kolektivu soglasje m zdravi odnosi, zla- sti pa sodelovanje in poveza- nost med samoupravnimi orga- ni in vodilnim kadrom. To se tudi odraža v doseženih uspe- hih in kaže, da je VEGRAD čvrsta in perspektivna delovna organizacija. Na dopustu, izletu, potovanju je vedno nepogrešljiva ležalna blazina zložljivi čoln - fotelj, sedežna in potovalna blazina je eden najvidnejših jugoslovanskih proiz- vajalcev gornjega in spodnjega usnja za čevljarsko industrijo. Zanimiv je podatek, da v tovarni izdelujejo dnevno usnje za 12 do 15 tisoč parov čevljev. Tovarna us- nja Šoštanj proizvaja usnje priznane kvali. tete in je ena redkih tovarn v Jugoslaviji, ki še izdeluje kvalitetno podplatno usnje. Ali vemo kakšnje čevlje nosimo? Ko nas od časa do časa zanese pot v trgovino z čevlji, navadno opravimo nakup na hitrico. šele pozneje, ko se nam pre- komerno potijo noge in ko se pojavijo druge težave se zamislimo: kje je krivda? Zato bi potrošniki morali biti podrobneje seznanjeni, kako silno važno je iz česa je Izdelana obutev. Bistvena prednost klasič- nega gornjega usnja pred umetnimi masa- mi je v tem, da usnje »diha«, da sprejema in oddaja vlago, ter da se čevelj formira po nogi, pri tem pa je pri materialih iz umetnih mas ravno obratno, če bi se po- trošniki čevljev zavedali teh pomembnih faktorjev, ki sovplivajo na ugodno počutje nog in celega telesa, bi vedno in povsod zahtevali čevlje iz klasičnih materialov. Kdaj ustrezno označevanje kvalitete čev- ljev? Poleg gornjega usnja imajo velik pomen pri kvaliteti čevljev tudi podplati, ki mo- rajo biti prav tako izdelani iz naravnih materialov. Potrošnja čevljev, (tudi tistih ki se jim noge ne znoje) se večkrat vpra- šujejo zakaj jih pečejo noge. Odgovor je enostaven: Podplati in notranjost so izde- lani iz umetnih materialov, ki ne prepu- ščajo vlage. Pričakujemo lahko, da bodo že v krat- kem času pričeli veljati predpisi o obvez- nem označevanju obutev z deklaracijo, da bo potrošnik ob nakupu seznanjen, kakšne čevlje in iz česa so Izdelani. V tovarni usnja v Šoštanju vedo le, da edino tovar- na čevljev »Peko« Tržič označuje svoje iz- delke z zaščitno označbo —• pravo usnje. Na:t)omembnejša je kvaliteta otroških čevljev Proizvajalci čevljev pozabljajo najpo- membnejše potrošnike — otroke. Otroška noga zahteva posebno skrbno nego in za- to so zanjo čevlji iz umetnih materialov neprimerni. Zaradi teh se noga že zelo zgodaj deformira in prihaja do težjih ok- var na nogah, ki jih je kriva izključno ne- primerna obutev. Zato je zadnji čas, da obvelja predpis o obveznem označevanju kvalitete obutev. Zaradi boljšega počutja in udobja zahte- vajte že danes čevlje izdelane iz naravne- ga usnja. KONFEKCIJA KORA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU Proizvajamo lahko otroško, fantovsko in dekliško konfekcijo v številkah od 0-16. Izdelki naše tovarne se odlikujejo po kva- litetni izdelavi in izbranih modelih. Vse izdelke si lahko ogledate v trgovinah z otroško konfekcijo. v NAČRTU RAZŠIRITEV PRODAJNIH IN SKLADIŠČNIH PROSTOROV Kolektiv celjskega AVTOMOTORJA se zaveda, da bo lahko dobre poslovne r«^zultate dosegal le z znanjem in strokov nostjo. V ospredja tudi skrb za kadre. Tudi pri nas smo končno spo znali, da industrija ne more na- predovati brez razvite trgovine in obratno, da ni napredlta v trgo- vini brez sodobne Industrije. Ob tem je seveda treba upoštevati dej- stvo, da je vsa proizvodnja name- njena potrošniku-občanu. Njemu pa lahko dnevno nudi blage le čim širša in sodobna mreža trgovske dejavnosti. Pomembno je tudi spo- znanje strokovnjakov, izraženo z be- sedami: DOBRO NABAVL.I.ATI IN DOBRO PROD.4J.4TI JE PRAV TA- KO TEŽKO KOT DOBRO PROIZ VAJATI. Se po.sebej velja to za specializirano avto stroko. Velika ekspanzija ev-ropske avto- mobilske industrije v zadnjih letih (ta je .samo 1968 leta dala na trg 28 milijonov avtomobilov ali za 18 odsotkov več kot leto pred temi) je našla svoj odziv tudi v na.ši dr- žavi, število vozil .je tudi pri nas vsako leto večje, in tako .je enota Slovenija avta celjski Avtomotor v zadnjem času povečeval prodajo od 15—25 odstotkov. V zadnjih nekaj let'ti je Avtomotor imel takle pro- met: Od celotne realizacije odpade od 30 do 40 odstotkov na prodajo av- tomobilov. v Sloveniji .je porast motorizaci- Je zelo hiter, delno tudi zaradi po- trošniških kreditov, medtem ko oskrbovanje z rezervnimi deli in vzdrževanje ne gre v korak s pora- stom vozil. Cilj podjetja Slovenija avto in njegove enote Avtomotorja je. da na področ,ju Slovenije oziroma celj- ■ke regije — Štajerske in Koroške približa potrošniku specializirana prodajna mesta za oskrbovanje vo- 11] z rezennimi deli in avto mate- rialom. Na področju Slovenije je skupno 32 specializiranih trgovin avto stroke in 11 servisnih delav- nic, celjska enota pa Ima od te.ga 12 trgovin in 2 servisni delavnici, in sicer v Celju prodajalno avio- mobilov. prodajalno rezervnih de- lov, prodajalno dvokoles, mopedov in njihovih rezervnih delov, specia- lizirano prodajalno za rezervne de- le vseh motorjev in mopedov. Spe- cializirane enote .Avtomotorja pa so še v Sempetni v Savinjski dolini, Velenju (s servisom za mopede), Slovenjem Grndcu. Mozirju (s ser. visom za avtomobile in motorje). Mng.i.ški Slatini. Brestanici in Plu ju- Maja letos je podjetje odprlo spe- cializirano prodajalno v Ravnah na Koroškem, oktobra pa namerava odpreti še prod.ijalno v testnem centru AMD Slavko Šlander v mo- telu oh Ljubljanski cesti. Ta motel bo pomembna Dridnhftei- za Cel.ie in rezultat pristnega 'jorielovania med A>TD Slavko šlander. trgov, skim nodjetjem Merx in A\'tomo- toriem. Dejavnost celjskega Avtomotorja nnteka preko 13 prodajaln, kolikor jih je v 9 občinah in 5 specializi- ranih )rro<='4. leta in je imela le 1 pro- žensk in 15 moških učencev-štipen- distov. dajalno, v kateri je bilo 5 zaposle- nih, je kadrovska sestava razmero- ma mlada: od 15. do 44. leta je kar 98 zaposlenih ali 80,5 odstot- kov kolektiva. Med zaposlenimi je 40 žensk in 81 moških, oziroma 5 Kolektiv se zaveda, da bo lahko v prihodnosti dosegal dobre po- sloiMie rezultate le i znanjem in strokovnostjo zaposlenih, zato ni čudno, če je skrb za kadre v ospredju. Toda to še ni vse. V obdobju od 1971. do 1975. leta namerava celj- ski Avtomotor razširiti svoje zmog- ljivosti, in sicer prodajne prostore za .')00 in skladiščne prostore za 2.070 kvadratnih metrov. Takšno odločitev narekuje spoznanje da je treba hkrati s skrbjo za kadre urejati tudi prodajno mrežo, saj je oboje v tesni povezavi. Po progra- mu naj bi v obstoječih in novih prodajnih in skladiščnih prostorih v prihodnjih letih dosegli naslednjo lesjizacijo: Kolektiv .\vtomotorja je prepri- čan, da bo načrt uresničil, lahko pa bi ga znatno presegli, če ne bi bilo odprtih še nekaj vprašanj, ki trgovsko dejavnost posebej ovira- jo. Menijo, da bi bilo treba; • trgovsko dejamost povsem ize- načiti z drugimi panogami gospo- darstva in vse poslovne prostore prenesti v osnovna sredstva te de- javnosti; • zavzemati se za odpravo togih režimov cen v prodaji na drobno in debelo; ta ne bo mogla izboljšati svojega asortimana in od industrije ne bo mogla prevzeti blaga, ki se v njej kopiči; • le s pogodbeno disciplino bo mogoče odstraniti zadolžitev — lik- vidnost, kolikor bi le-ta veljala za dobavitelje in kupce; • industrija in trgovina bosta • storiti energične ukrepe, da bi dosegli ustre/.no politko bank — glede na zaloge oziroma obratna sredstva obstaja stalna dilema med industrijo in trgovino. Brez pove- čanja obratnih sredstev v trgovini. morali skupno vlagati več denarja v sodobno propagando in reklamo, ker bosta lako laž.je plasirali svo- ,ie blago na trgu; • končno bo treba urediti poli- tiko uvoza, da se ne bi kopičili na trgu gotovi artikli, ali da ne bi (irišlo do pomanjkanja določenega Ijlaga. za kar je glavni vzrok v ne- ustreznih ekonomskih instrumentih uvoza. Avtomobilska trgovska stroka je tu še najbolj prizadeta. Uvažamo namreč vozila iz vse Evrope in ce- lo z drugih kontinentov, za rezerv- ne dele in dru.i; potrošni material pa nihče ne poskrbi, za kar nosi \so krivdo zvezni administrativni aparat. Koristniki vozil seveda ob- tožujejo trgovino in posamezne tr- Poslovni sklad štev. zap.OD netto govce ter jim očitajo nesposob- nost in nczanimanje pa še marsi- kaj drugega, pri tem pa ti prav- zaprav in ob.jektivno vzeto niso ne krivi ne dolžni. Gre torej za velike slabosti v naši uvozni politiki, ki pa je ne usmerja trgovina, pač pa, jasno povedano, zvezni izvršni svet. Kolektiv celjskega Avtomotorja pričakuje, da bodo ta vprašanja trgovske stroke, ki jih danes kri- tično ocenjujejo, z družbenimi pri- zadevanji pozitivno rešili. Enota Slovenija avta se bo trudila, da bo slehernega kupca mntoniih vozil in rezer\Tiih delov solidno postregla in si tako pri potrošnikih ustvarila polno zaupanje. Ob nakupu mate- riala avto stroke obiščite naše spe- cializirane prodajalne. Se priporoča kolektiv Avtomotorja Celje. KOMBINAT ŽALEC - KOMBINAT ŽALEC - KOMBINAT ŽALEC - KOMBINAT z VRSTO NOVIH PROIZVODOV VEDNO BLI2E POTROŠNIKA Kmetijski kombinat Žalec zajema teritorij občin Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in Radlje ob Dravi. Ima lastno kmetijsko proizvodnjo na več kot 4200 ha ter pogodbeno sodeluje s preko 2500 kmeti - kooperanti. Prideluje kmetijske pridelke in proizvode v številnih predelovalnih enotah, ki se tehnološko vse bolj izpopolnjujejo in odločno vplivajo na uspešnejši odkup ter prodajo kmetijskih pridelkov in proizvodov. Vzporedno z boljšim in stalnim odkupom omogočajo tehnološko sodobno opremljene predelovalne enote Kmetijskega kombinata Žalec kvalitetno oskrbo širšega celjskega področja. Danes ne moremo več govoriti samo o hmelju kot edinem upošte- vanem proizvodu kombinata Žalec, temveč moramo omeniti tudi pijače, mesne in mlečne izdelke itd. pa tudi prehod na področje turizma in gostinstva! Kmetijski kombinat postaja velikan, ki zadovolji vse vaše želje in potrebe! KOOPERANTI IMAJO SVOJO DELOVNO ENOTO »Z namenom, da se točneje določijo in ooglobijo samoupravne pravice kmetov — ko- operantov je bila v začetku lanskega leta izvedena reorganizacija proizvodnih obratov in sicer s formiranjem DE Kooperacija in obrata Kmetijstvo kot samostojni organizaciji zdru- ženega dela. DE Kooperacija je po teritorialriem principu razdeljena na 11 poslovnih enot «.d tega jih je devet na žalskem področju. Delovno skupnost DE Kooperacija sestavljajo delavci in kmetje — kooperanti, nosilci pogodb o trajnem gospodarskem sodelovanju in pjnoletni člani njihovih družinskih skupnosti, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom ... Od koncu leta 1969 je trajno gospodarsko sodelovalo z DE Kooperacija 92 odstotkov čistili kmečkih gospodarstev v občini ali 1741 kmetij.v (Vlado Plaskan: Razvoj kmetijstva v občini 2alec, Hmeljar, junij 70, št. fS) Danes ni biti problem žejen, če piješ proizvode KK Žalec! In kaj bomo pili? Med brezalkoholnimi pijača- mi vsekakor ribezov sok, ana- nasov sok, borovničev sok, ja- bolčni sok, grozdni sok, češ- njev in malinov sok pa ribe zov in borovničev koktajl! Med gaziranimi brezalkoholnimi pi- jačami je treba samo enkrat poskusiti in potem boste ved- no pili samo Sinalco, Sinalco Kolo, oranžado Celeia? V teh dneh pa so na tržišču novi proizvodi Sinalco Citro, Sinal- co Orange in Tonic! Preskrbljeno je tudi za ti- ste, ki od časa do časa radi spijejo kaj močnejšega, mor- da slivovko, brinjevec, doma- či brandy, rum. grenek ali sla- dek pelinkovec- encian, žen- ske pa kavni liker, vanilijev liker, hruškov ali mentol li- ker! Med vini je treba poleg cvička z zaščitnim znakom in bizeljčana omeniti še bizeljča- na za diabetike. V tem vinu je manj kot devet odstotkov al- kohola! Najvišja ocena samo za jogurt, ki ga izdeluje KK Žalec, ob- rat Mleko! Med mlečnimi izdelki je tre- ba omeniti razne vrste sadnih jogurtov, skuto ter kvalitetni vrsti sira — trapist in gauda. Največje povpraševanje pa je po odličnem jogurtu Celeia, ki ga prodajajo na celjskem, žalskem, koroškem, ljubljan- skem, zasavskem in kranjskem področju. Prav jogurt KK Ža- lec, obrat Mleko, je prejel kot edini tovrstni izdelek najvišjo strok Prod; hotel nih i ti sa leia V bc lec. 1 En; Žalec kako niče, uredi nejši Ijalo kvali bodo bile vedu' ga. S Ijeni jesei Pion ju i Pi iju,. za ! velU dilni litetJ kom' bode ju, I skira lo n in t sredi čno, ko. Obn« Br si d ŽALEC - KOMBINAT ŽALEC - KOMBINAT ŽALEC - KOMBINAT ŽALEC ovno oceno v Jugoslaviji! ili bi ga, kolikor bi ga i, pa primanjkuje mleč- iurovin! Torej med jogur- mo in vedno jogurt Ce- in seveda sadnj jogurti! (doče samo meso KK 2a- obrat Mesnine! a največjih investicij KK ; v zadnjem času je vse- r obnova dosedanje klav- ki jo bodo temeljito pre- li in opremili z najsodob- mi stroji, kar bo zagotav- večjo izbiro in boljšo teto mesa, povečale pa se tudi kapacitete, ki so do sedaj omejene in niso 0 zadoščale za potrebe tr- predelavo mesa v prenov- klavnici bodo začeli v li. irske izkušnje na področ- kladiščenja sadja! td slabim letom so v Ce- lldprli sodobno hladilnico adje, kar je bila za vse Ia pridobitev. V novi Wa- jsi je vskladiščeno najkva- lejše štajersko sadje. Pri binatu zagotavljajo, da 1 v bodoče na tem področ- kjer so začeli s pionir- L delom, še povečali števi- ajkvalitetnejših vrst jabolk ako zadostili vsem, ki si i zime zaželijo zdravo, so- sveže in kvalitetno jabol- Jvljen strojni park! ez sodobne mehanizacije anes hitrega in kvalitetne- ga obdelovanja zemljišč sko- raj ne moremo predstavljati. V kombinatu so letos popol- noma obnovili strojni park za kmetijsko proizvodnjo, nepo- sredno so obnovili tudi koo- peracij sko mehanizacijo. Vstop tudi na turistično go- stinsko področje! Del razvojne poti Kmetijske- ga kombinata gre v najnovej- šem obdobju tudi v smer tu- rizma in gostinstva. V okvi- ru Kmetijskega kombinata je tudi delovna enota »gostin- stvo«, ki trenutno zajema sa- mopostrežno restavracijo v Ga- berju v Celju in skrb za pre- hrano v posameznih delovnih enotah ter obratih V Celju pripravljajo gradnjo nove velike in sodobne samo- postrežne restavracije v cen- tru mesta nasproti sedanje tržnice. V prepotrebnem ob- jektu bo v kletnih prostorih poleg skladiščnih prostorov in bifeja še štiristezno avtomat- sko kegljišče (!), v pritličju in II. etaži samopostrežna li- nija, restavracija, slaščičarna, zajtrkovalnica in kuhinja, v III. etaži pa so predvidene tuj- ske sobe. V novi samopostre- žni restavraciji, ki bi jo naj začeli predvidoma graditi že v jeseni, bi pridobili tudi 56 novih delovnih mest ter mož- nost povečane prodaje lastnih proizvodov — mesa, zelenjave, pijač, mlečnih izdelkov itd. Poskus povzetka Glavna dejavnost kmetiiske- ga kombinata Žalec je hme- ljarstvo z znanim »Savinjskim goldtngom« na sodobno ure- jenih zemljiščih z betonskimi žičnicami, živinoreja je usmer- jena v farmsko proizvodnjo mleka, ponovno pa oživlja pi- tanje živine. Pravtako je živi- noreja močno razvita v koo- peraciji. KK Žalec je znan po svoji ekspanziji predelave me- sa in mleka. Z modernimi, visokorodnimi in kakovostnimi sadnipii plan- tažami »Mirosan« in na šmar- skem področju ter s sodobno hladilnico sadja v Celju se kombinat znova javlja kot mo- čan dejavnik umiritve doma- čega trga ter kot izvoznik. Na slovenskem trgu je kom- binat Žalec krepko zastopan s proizvodnjo gaziranih brek«.!- koholnih pijač Sinalco tn na- ravnih sokov Vital, ki so zelo iskani. Kmetijski kombinat Žalec je znan oskrbovalec trga s sve- žimi sladkovodnimi ribami, z odličnim fižolom sivčkom, z gozdnimi sadeži, celotno vrt- narsko zelenjavno proizvodnjo In cvetlicami, z gobami in pol- ži, z zdravilnimi rastlinami in znanimi sortami semenskih ži- taric ter semenskega krompir- ja na nedavno priključenem obratu Radlje ob Dravi. Z močno mrežo kmetijskih trgovin oskrbujejo kmete ko- operante in druge z vsem po- trebnim za sodobno kmetova- nje. Kmetijski kombinat Žalec omogoča, da se razvijajo po- membne predelovalne, trgov- ske in skladiščne zmogljivosti za promet blaga za izvoz, o- mogoča oskrbo naraščajočih domačih potreb in turizma ter oskrbo domačega kmetijstva z reprodukcijskim materialom in opremo iz domače pa tudi tu- je proizvodnje. Kmetijski kombinat sodelu- je z vrsto drugih delovnih organizacij preko poslovno te- hničnega sodelovanja, formira poslovne skupnosti za timelj, mleko, meso in preko njih o- mogoča zunanjim proizvajal- cem vpliv na gospodarjenje. Za vsakogar naj torej v bo- doče velja: Osebna legitimacija Kme- Stioiktura zemljiške povr- tijskega kombinata Žalec: šine: Prikaz organizacije kom- -------------- binata: njive in vrtovi 1721 sadovnjaki 203 travniki 1055 DE SKUPNE SLUŽBE -----r—^-,—-- KOMBINATA OBRAT skupaj obdelovalnih KMETIJSTVO povrsm 2981 RADLJE OB DRAVI skupne kmetijske DE VITAL površine 3246 DE SADJARSTVO DE VRTNARSTVO gozdne površine 898 GOZDARSTVO skupaj produktivne OBRAT MESNINE površine 4144 DE MLEKO DE HMEZAD neproduktivna DE MEŠALNICA KRMIL zemljišča 127 DE HLADILNICA ---------------------- DE STROJNA POSTAJA skupaj zemljiških DE GOSTINSTVO površin 4271 DE HIŠNI SKLADI Ustenovitev""KK^Žalec: __ 1962. leta Število zaposleni: Začetek integracijskih pro- Redno: okoli 1900 cesov: 1970. leto — 1. ja- Med sezono: približno r^Od nuarja priključitev KK sezonskih delavcev Šmarje pri Jelšah - mar- Skupaj: okoli 2200 v se- ca priključitev KK Rad- zoni Ije ob Dravi_ ELEKTROSIGNAl CELJE Podjetje izvršuje vsa ele ktro inštalaterska del<=; šibkega in iakega toka popravlja vse vrste g.) 5podinjskih strojev aku stičnih in drugih apara tov, montira skupinsk- antene in ozvočuje. 3e priporoča ELEKTROSIGNAL CELJE Na dopustu, izletu, potovanju je vedno nepogrešljiva ležalna blazina, zložljivi čoln - fotelj, sedežna in potovalna blazina GOSTINSKO PODJETJE MAJOLKA - CELJE vabi v goste vse ljubitelje velike izbire okusni.' jedi in sortnih pijač. Tradicija dobre postrežbe je naše in vaše zad^ voljstvo. BIFE IN SLAŠČIČARNA ZVEZDA Celje vas vabi na domače ke^se. vse vrste peciva, napitke, sla- doled m espresso. Bodite naši gostje In zadovoljni boste, TISKA. ^ knjige, revije, časopise; 0 kataloge in prospekte komercialno propagandnega značaja v eni ali večbarvni izvedbi; 1^ neskončne obrazce za elektronske računalnike; 0 zloženke (snap-out) za racionalizirano poslovanje v različnih izvedbah in barvah; OPRAVLJA: 0 kartonažerske, knjigoveške, galanterijske in kii- šarske storitve; NUDI: 0 brezplačne strokovne nasvete pri oblikovanju ti- skovin in obrazcev. Tak je proizvodni program. Toda, k temu moramo dodati še to — tak je razširjen proizvodni program, ki govori, da podjetje ne ostaja pri svojem delu pri starih običajih m navadah. Modernizacija proizvodnje in dela je našla hva- ležno pot tudi v tem kolektivu. Na vsej črti uvajajo sodoben način proizvodnje, moderno tehnologijo. Vse to pa zahte- va tudi ustreznega strokovnjaka, grafičnega delavca. In tudi nanj niso pozabili. Posebnost v proizvodnem programu so vsekakor neskončni obrazci za elektronske računalnike. Tu se je kolektiv CETIS specializiral in prav na tem področju pričakuje največ. Pa ne samo kolektiv, tudi tržišče, tudi potrošniki! Nova proizvodnja pa ne zahteva samo ustreznega strokovnjaka, marveč prav tako moderne stroje. CETIS gre tu- di na tem polju naprej in samo naprej. Staro se umika novemu, stare stroje zamenjujejo sodobne tiskarske naprave. Pa ne samo to — razširjen proizvodni program zahteva tudi primerne prostore. Zato se je CETIS odločil za gradnjo novih prostorov, za gradnjo nove tiskarne. Lokacija je določena na Lavi. Idejni načrti so pripravljeni in po programu, ki so ga izdelali, bi naj nove prostore zgradiU v letih od 1973. do 1975. Tako gre pri CETIS ne samo za nov oziroma razširjen proizvodni program, marveč tudi za novo, moderno tehnolo- gijo, za nove delovne in poslovne prostore. Torej, velik korak naprej na področju celjske grafične industrije. 35 USPEHI SO REZULTAT DOLGOROČNEGA PROGRAMIRANJA, KI JE OSNOVA POLITIKE VODSTVA KMETIJSKE ZADRUGE IZ MOZiRJA Kot kaže, Je Gornje Savinjska kmetijska zadmga ubrala tisto politiko v kmetovanju, ki je sprejemljiva tako za privatnega blagovnega proizvajalca, kot za družbenega. Gre za svojstven odnos pri programiranju proizvodnje, ki v resnici sloni na vza- jemnem načrtovanju razvoja. Zato tudi ni fudno. da edino n? območju te kmetijske zadruge kmetovalci ne žele ustanavljati druge, svoje ker je ta zadruga — njihova! Kmetijstvo v našem povojnem obdobju je bilo izpostavljeno pre- tresom, Id so v nadatjnjem razvoju zapustili določene vrzeli šlo je predvsem za najbistvenejše sistem- sko vpraianje o vlc^i tn mestu privatnega proizvajalca Vodstvo laneti.iske zadruge v Mo- «!Tiu je nekoliko prej, kot drugje, zabelo vse bolj poudarjati pomen Individualnega proizvajalca pred- vsem zaradi specifičnih okoliščin območja, kjer deluje Gre za znano dej.stvo, da območje Gornje Savinj ske in Zadrečke doline ima le do ločene možnosti za sodobno kme tijs;:a proizvodnio in večje možno- sti Z8 razvoj živinoreje Predvsem ▼ mlekarst-vu in olf-anju govedi Zaradi ?e ome^ienih kri? in ne- VTjdržnih raTmer v na^ši tržni poli- tiki, pa so fcot premostitveno, ven- dar uspešno proizvodnjo uvedli še piščanojerejo, oziroma rejo kokoši ne,snic. Uspeh te politike, ki je razumljivo doživljala tudi kritiko in v začetku nestrpnost pri kmetih, se v prvih obrisih nakazuje že v zadnjem ob dobju. Ta je toliko pomembnejši ker ga prikazujejo kmetje, ti, ki so bili doslej najpogostejše žrtve kme tijske politike Prve programirane tmetije, ki so bile novost v dose danji Icmetijski politiki, so bile sicer nekaj časa »osamljene« zarad že znane nezaupljivosti kmetov. To da v zadnjih dveh letih, predvsem na v načrtovanju persT>ektivnegp razvoja, so prav programirane kme Mie )>o<:tfivliene kot okvir tega raz voja. eei?r^v zavzema živinoreja v kme- tijstvu mozirsike zadruge vedno močnejšo In vodilno postavko, se ob njej vzporedno razvijajo tudi druge službe in dejavnosti. Zato ;ma zadruga poleg lastne proizvod aje še svojo klavnico, ki so jo pred nedavnim preuredili, avtopark in woJo trgovsko mrežo Zadruga je spoznala, da Je go- vedoreja najbolj perspektivna in oraktično osnovna smer zgornje Sa- vinjske doline. Sejanje žitnic ali drugih njivskih pridelkov ne more biti uspešno, ker je zemlja za to aeprimema. Treba je gojiti travne oovršine, ker lahko te edine dvig- nejo pridelek. Zavedajo se, da tud5 oaSno-košni sistem zahteva ogrom no nege in umetnih gnojil, redno !n pravočasno vzdrževanje. Prav od ^.ega je v veliki meri odvisna rareja tivine. V zgornji Savinjski dolini so se usmerili na molzna In pitana roveda, zlasti baby beaf. V zadnjih "^asih jim je začelo primanjkovati volov, ki so jih ored leti imeli '^recej več. Veliko pozornost posve- ''ajo mlekarstvu in mlečnim izdel- kom. Njihovo delo z živino danes ni več nekakšen lunazan pose), am- oak oriietno, mehanizirano in čisto ooravilo. ki se ga z veseljem lotijo tudi mladi. Važna za kmetijstvo v tem delu Savinjske doline je gotovo perut- nina. Letos Je gojenje perjadi celo uspešnejše od same živinoreje In ustvarja eno četrtino vsega dohod- ka. S kokošmi so dosegli bmto realizacijo 6 milijonov dinarjev in 5 milljonav jajc. Skupni dohodek, ki priteka v zadrugo od perutni- narstva, znaša 8,5 milijona din. Poleg tega ima ta panoga še po- seben vpliv na ostalo zadružno go- spodarjenje, saj imajo kmetje, kjer gojijo kokoši, tudi odličen kurji gnoj za zemljo, kar zopet podva.!a število živine v enem ali dveh letih. Perutnina dopolnjuje tudi manjša '■imetijstva, ki samo od posestva ne •norejo živeti. Zgornje savinjska kmetijska za- druga Mozirje premišljeno usmerja srospodarjenje na svojem področju. Največ pozornosti pos%'ečajo ko- operaciji in do danes so pridobili že nad 900 kmetov. Viden uspeh so dosegU pri mlekarstvu, kjer so- delujejo z 7,50 ljudmi. Povezali so se v proizvodnji hmelja, krompirja, perutnine in pitanja govedi. V za- družnem sodelovanju lahko kmetje zares izkoristilo vse prirodne zna- čilnosti svojih Dosestev in dosežejo maJ^malni pru^ek.____ NAJNOVEJŠE IZ ŠEMPETRA V SAVINJSKI DOLINI Zadnji dve leti pomenita za ko- lektiv strojno industrijskega pod- jetja sip Šempeter v Savinjski do- lini nenadno prelomnico v večjo specializacijo proizvodnje in hkrati uvedbo velikoserijske proizvodnje. Tu gre predvsem za razvijanje osrednjega proizvodnega programa, to je kmetijskih strojev najzahnev- nejše svetovne kvalitete za spravilo živinske krme. V letošnji realizaciji . eo odstotkov, vtem ko predstavljajo ostali del proizvodn.je minidemperji za gradbišča in palete za skladi- ščenje in transport blaga in poliz- delkov. V kolektivu se v celoti zavedajo, da je za njihovo perspektivo edini izhod velikoserijska proizvodnji* konjunkturnih izdelkov in ob tem oženje proizvodnega programa. Last- na in kooperaeijska proizvodnja strojev za spravilo sena, zasnovana v povezavi s svetovno znano av- strijsko tvrdko kmetijskih strojev i'6ttinger, drži v začrmo smer ve- likoserij.ske proizvodnje. V proiz- vodnji obračalnikov, zgrabljalnikov in samonakladalnih prikolic za se- no .je postal SIP edini najpomemb- nejši proizvajalec teh naprav v Ju- goslaviji. V SiP-u so se za takšno lastno in kooperacijsko proizvod- njo že lani pripravili z izgradnjo dodatnih proizvodnih prostorov, vtem ko bodo letos zgradili še eno halo za montažo strojev in lakir- nico. Znatno so povišali v zadnjih dveh letih amortizacijo, tako da jim to že dovolju.je hitrejše napre- dovanje v modernizaciji tehnoloških postopkov. Realizacija v letošnjem urvem polletju, ki je znašala več kot 12 milijonov dinarjev in je skoro enkrat večja kot lani v ena- kem obdobju, je navrgla lep čisti dohodek. Sporedno z razvijanjem koopera- cijske proizvodnje s tvrdko Piittin- ger, za katero v SIP izdelajo I>o več tisoč kompletnih sklopov za različne stroje, razvijajo v Šempe- tru tudi v celoti lastne izdelke. Tako se je izredno uveljavil na domačem tržišču obračalnik in zgrabljalnik kol priključek na ko- silnice, SIP-ov zgrabljalnik MAR.A- TON je tako iskan, da jih ne mo- rejo izdelati v zadostnih količinah. Prihodnje leto bodo n. pr. izdelali 1000 zgrabljalnikov in obračalnikov >Tiraton. a .jih imajo na osnovi po- godb že sedaj 800 prodanih. Razvi- ia.io pa razen tega še nekatere nove kmetijske stroje. Nedvomno pred- stavlja kooperacija v proizvodnji kmetijskih strm je v svetovno 7nan(' kvalitete vnašan.ie najnovejše teh- nike v tovrstno proizvodn.jo tudi za domači trg. Nikakor namreč ne gre prezreti, da pridejo na-ši veliki kmetijski proizva.jalci, kot tudi in- dividualni proizvajalci po tako tes- ni proizvodno-tehnični povezavi med SIP m Piittinger do najzahtevnejših strojev, za katere bi sicer morali odšteti precej deviz. Tako na pri- mer velja poudariti, da je obračal- nik in zgrabljalnik Favorit, ki ga je moč uporabljati kot traktorski priključek, dobi! na letošnji kiiinski raz.stavi kmetijske mehanizacije najvišje priznanje. Skupaj bo SIP za domaČ trg letos dobavil .5,50 ta- kih strojev, a prihodnje leto jih ho domačim kupcem na voljo že SOO. Povpraševanje presega proiz- vodne zmožnosti, kar nedvomno iz- pričuje, da se je SIP kot proizva- jalec kmetijske mehanizacije uspel prehiti tako po kvaliteti kot po tehnologiji med tiste. )a proizvajajo zares najboljše izdelke. PIRAT — samonakladalna prikolica za seno zmogljivosti 15 ku- bičnih metrov. Je primerna za zasebne proizvajalce. FAVORIT — traktorski obračalnik in zgrabljalnik za seno pri delu na pol.iu K.^RAVAN — samonakladalna prikolica zmogljivosti 30 kubičnih metrov, ki je primerna zlasti za družbene kmetijske proizvodne obrate. IVIARATON — obračalnik in zgrabljalnik v celoti lastni izdelek SIP Šempeter. Obračalnik se uporablja kot priključek na vse vr- ste motornih kosihiic. čas v zdravilišču Dobrna stoji Le strokovno medicinski slo- ves doma in v tujini še re- šuje našo čast — V vseh letih po osvoboditvi so v zdravili- šču opravili samo nelcaj preno- vitvenih del, gradnja sodob- nega objekta pa ostaja velika želja. Dobrna leži kakih 20 kilo- metrov severovzhodno od Ce- lja, s katerim je povezana 2. lepo asfaltno cesto. Streljaj od vasi se proti Paškemu Ko- zjaku razteza ozka dolinica, ki jo obdajajo nizki griči z buj- no vegetacijo. Tu je izredno lep park, ob katerem so raz- tr^ene stare zgradbe: poleg gla\'ne kopališke stavbe s ter- malnim vrelcem in ustreznimi prostori še hoteli Zagreb, Be- ograd, Triglav in Union. Tu je zdravilišče, znano kot Top- lice še iz davne zgodovine. Kot povzemamo iz pogovo- ra z direktorjem dr. Jožetom Križničem, se zdravilišče v za- dnjih letih ne uveljavlja vedno bolj le doma, ampak tudi v tujini, zlasti v Avstriji in ZR Nemčiji, od koder pošiljajo na zdravljenje vedno več lju- di. Ustanova je namreč tudi zdravstveni zavod, strokovno usposobljen za rehabilitacijo ot>olenj lokomotornega siste- ma, vseh vrst kroničnega rev- matizma in ginekoloških obo- lenj. Razpolaga z zdravniki specialisti in strokovno ust- reznim medicinskim kadrom. Kot naravno zdravilno sredstvo služijo akratennalna voda, ki vsebuje veliko ogljikovega dvo- kisa ter blatne in močvirne ob- loge. Splošni terapeutski uči- nek pospešujejo in dopolnju- jejo fizikalne metode, kot so elektrotermoterapija, mehano- terapija, medicinska gimnasti- ka, dalje so bolnikom na vo- ljo radar-žarki, sollux. UKW, helioterapija, vse vrste masa- že in specialne, posebno gi- nekološke gimnastike itd, Ce k vsemu temu dodamo izred- no blagodejen očinek posebno ugodne klime fpo\'prečna let- na temperatura je plus 10 sto- pinj), možnost razvedrila bo- disi z izleti ali sprehodi, kon- certe, plese itd., si pacienti kaj več skoraj ne bi mogli želeti. Pa vendar je iz besed dr, Jo- žeta Križnica izzvenela še dru- ga, rekli bi, grenka resnica, ki bi jo lahko strnili nemara v misel: čas v zdravilišču Do- brna stoji. V vseh 25 letih po osvoboditvi so tu opravili le nekaj adaptacij, zato ni nič čudno, če nastanitvene zmog- ljivosti (stare zgradbe s sta- rimi sobami) ne ustrezajo so- dobnim zahtevam. In ne samo to, takšne razmere spravljajo zdraviliške delavce v toliko hujši položaj, ker je povpra- ševanje večje od možnosti in ki iščejo tu zdravja in počit- ker morajo mnoge paciente, ka, kratkomalo odklanjati. V nasprotju z drugimi našimi zdravilišči, ki gredo po poti napredka in je njihova zasede- nost v veliki meri vezana na propagando. Dobrna propagan- de ne potrebuje, saj bi jo ta postavila v še hujšo zadrego. Tisto, česar gostom ne more nuditi njihova namestitev, jim nadomešča strokOTOO medicin- ska obravnava, včasih celo pretirano vljuden odnos. Od tod so pač razumljiva mnenja pacientov, češ osebje je zelo prijazno, sobe pa so preskrom- ne. »Menimo,« je dejal dr. Križ- nic, »da je naše zdravilišče s svojim naravnim bogastvom slovenski objekt, ki ga ne mo. remo puščati vnemar, Stočlan- ski kolektiv se zato trudi, da bi prišlo do gradnje prvega sodobnega hotela z novim ko- pališčem, kar je pravzaprav osnovni pogoj, da bomo lahko opravljali svojo nalogo. Toda spričo težkih pogojev, v ka- kršnih so poslovne banke, ni možnosti, da bi prišli do kre- ditov, svojega denarja pa žal nimamo. Naredili smo prav vse, kar smo lahko, zdi pa .se nam, da bi bilo treba prob- lem rešitev v okviru republike, saj smo navsezadnje javna slu- žba. Obstoji nevarnost, da bo tudi Dobrna zaostala, če bo še naprej zaostajalo njegovo zdra- vilišče. V mislih imam mož- nost novih zaposlitev in pro- dajo kmetijskih pridelkov.« Po besedah direktorja zdra- vilišča obstoji idejni program, za katerega so dali 4 milijone din in po katerem naj bi po- stavili moderen hotel s 100 posteljami, sodobnimi diagno- stičnimi in terapeutskimi pro- stori kakor • seveda vsem dru- gim. Gradnja bi veljala mili- jardo 200 milijonov starih din, opravičuje pa jo nekaj dejstev: Dobrna ni le turistični objekt, ki bi posloval samo v sezoni, ampak posluje vse leto; ima najširšo turistično ponudbo, ob kateri nudi popolno zdrav- stveno nego in rehabilitacijo, poprečna doba bivanja bolni- kov pa je daljša kot v kate- remkoli drugem turističnem objektu in je neodvisna od vre- mena (zdravstvena kura traja od 21 do 28 dni); Dobrna si je kot zdravilišče ustvarila sloves v evropski medicini s svojo strokovno reputacijo in postaja s svojimi kongresi rev- matologov v tej stroki nekak- šno jugoslovsakno središče. To pa seveda še ni vse. Treba je vedeti, da vedno večji stan- dard poraja v ljudeh tudi ved- no večje zahteve, podatki pa kažejo, da imajo gosti raje boljše sobe, ne glede na ce- no, samo da imajo tudi ust- rezen komfort. Ni odveč dodati, da tiči za temi razlogi še človeška plat problema, saj je, kot meni dr. Križnic, rehabilitacija oblika zdravstvene dejavnosti, ki os- posobi prizadetega delovnega človeka za normalno delo, zmanjšuje invalidnost, jih pre- prečuje ali odklanja in tako ekonomsko vzeto opravlja svo- jo nalogo. Danes so to ugoto- vili številni' sindikati, kajti Dobrna irna vedno več bolni- kov, ki se zdravijo v breme različnh podjetij, tudi zunaj Slovenije. Važen pa je prav tako delež tujih gostov, saj se giblje v letnem poprečju več kot 25 odstotkov, kar pomeni pomemben devizni priliv, ki bi bil seveda še mnogo večji, če bi imela Dobrna sodoben zdraviliški objekt. Spričo dejstva, da so po- slovni rezultati zavoda kljub zastarelosti in neustreznosti namestitvenih zmogljivosti vsa- ko leto boljši, kar je zasluga kolektiva, toda ker po eko- nomski logiki v danih razme- rah ne bo mogoče delati ču- dežev, bi bila uresničitev za- mišljenega programa edina re- alna bodočnost Dobrne, kraja in kolektiva, verjetno pa tudi v interesu turističnega razvoja Slovenije. Treba bi bilo torej zagotovi- ti kredite aa investicijo. Na- vsezadnje se v Dobrni zdravi- lišče skoraj ni spremenilo od 1859. leta dalje, ko je teda- nje Toplice kupila štajerska deželna vlada. Toda ta vlada je mnogo zidala, dokupovala, preurejala in modernizirala, ne zato, ker je imela samo veselje do Toplic, ampak ker se je zavedala njihove pomem- bnosti. POSLOVALNICE: VOLNA, Prešernova 7 VESNA, Cankarjeva 2 MANUFAKTURA, Cankarjeva 1 DROGERIJA, Prešernova 4 BABY, Trg V. kongresa 11 TORBICA, Prešernova 7 STARI TRG, Tomšičev trg 9 Trgovsko podjetje »Moda« Celje ima zdaj sedem moder- no urejenih trgovin. 2e ob združitvi so imeli namen, usta- noviti močno, zdravo in solid- no podjetje na tekstilnem po- dročju s specializiranimi po- slovalnicami. To jim je tudi popolnom.a uspelo. Ves čas so se dosledno držali prvotnega koncepta razvoja in vlagali ve- liko denarja za obnavljanje tr- govskih prostorov. Skoraj vsa- ko leto so obnovili kakšen lo- kal in uvedli specializirano prodajo. Tako so zdaj vsi pro- stori obnovljeni in bodo v pri- hodnosti verjetno vlagali de- nar za nove trgovske prostore na področju Celja in njegove okolice. V podjetju se zave- dajo, da še vedno obstojajo možnosti za razne izboljšave, tako v prid lastnemu kolekti- vu kot potrošnikom. Potrudili se bodo, da bodo vse te mož- nosti tudi izkoriščene. Zadnja velika investicija je bila obnovitev prodajnih pro- storov Volne, kjer so poveča- li prodajni prostor za 200 od- stotkov. Tako so v samem centru mesta uredili moderno blagovnico. Za večjo izbiro in boljšo preskrbo tržišča so letos u- vedli poslovno tehnično sode- lovanje s Tkanino Celje. Re- zultati tega sodelovanja so bi- li zelo ugodni za oba partner- ja, seveda pa tudi za kupce. Posebnih težav v podjetju ni- majo, ker poslujejo zdravo in solidno. V podjetju je zaposle- nih okrog 140 delavcev, od tega je 130 prodajalcev, 10 lju- di pa je zaposlenih v sprem- ljajočih službah. Skrbijo pa tudi za nove pro- dajalce in štipendirajo zdaj 15 mladih ljudi. Poslovalnice Trgovskega pod- jetja »Moda« Celje so zelo specializirane, ker le tako lah- ko nudijo kupcem vse naj- boljše in najnovejše. Tako prodajajo v poslovalnici Vol- na vse vrste tekstila, posebno veliko pa imajo moške kon- fekcije, moškega perila ter vol- ne za pletenje. Seveda pa se v Volni dobi tudi drugo bla- go od preprog do posteljnine. Vesna se je specializirala za prodajo kratke robe, ženske konfekcije, pletenin in srajc. Vedno skušajo kupcem ponu- diti najnovejše modele. V poslovalnici Manufaktura imajo veliko izbiro metražne- ga blaga iz volne in bombaža, poleg tega pa na posteljnem oddelku prodajajo tudi po- steljnino in preproge. V poslovalnici Drogerija pro- dajajo kozmetične izdelke, fo- to-optične instrumente, fino galanterijo, sanitetno obvezil- ni material, kemikalije in ki- sline ter sredstva za dezinfek- cijo in dezinsekcijo. V sklopu s proizvajalci prirejajo tudi demonstracije o načinu upo- rabe kozmetičnih izdelkov. U- sluge na teh demonstracijah so brezplačne. V Drogeriji si že dolgo želijo, da bi uredili tudi lastni kozmetični salon. Poslovalnica Baby je speci- alizirana predvsem za prodajo opreme za dojenčke in mlajše otroke. Prodajajo pa tudi ple- tenine, trikotažo, otroške vo- zičke in podobno. V poslovalnici Stari trg pro- dajajo vse blago s 15 do 30 odstotki popusta. To so izdel- ki z manjšimi napakami ali celo prvovrstno blago. Na za- logi pa imajo tudi žensko pe- rilo, srajce, metrsko blago za letne obleke in kostume ter vse vrste kopalk. V Torbici prodajajo vse vr- ste usnjenih izdelkov ter dež- nike V Trgovskem podjetju »Mo- da« se zavedajo, da je le v&- lika izbira pogoj za zadovoljp- stvo kupcev. In le če bodo kupci zadovoljni, bo njihovo podjetje lahko še naprej ta- ko lepo uspevalo kot do se- daj. Vse napore bodo vložili za dosego tega cilja. Družbi, predvsem pa kupcem, se bodo tako lahko še naprej pred- stavljali kot moderno, zdravo in solidno podjetje. I. SEVŠEK Poleg lVIerxovcga maiketa na Otoku je zraslo sp novo središče tako imenovanih terciarnih de- javnosti. Kolektiv gradbenega indu- strijskega podjetja Ingrad v Celju sodi med tiste delovne skupnosti, ki so v svojem raz- voju dosegle največje uspehe In ki so venomer sledile po- trebam in zahtevam moder- nizacije, iskanja novih poti na področju tehnologije, izvaja- nja del, uvajanja novih mate- ralov in podobno. Temu pri- merno so sledili tudi neka- teri organizacijski premiki, ki so postavil prav ta celjski ko- lektiv med največje gradbene v Sloveniji. Značilnost tega podjetja, ki ga poznamo pod imenom »GIP INGRAD«, pa je izredna kvali- teta del. Ni naključje, da so velike uspehe pri izvajanju svojih nalog dosegli tudi s kvalitetnim delom lastnih obr- tnih obratov pa tudi z vklju- čevanjem v proizvodni proces drugih obrtnih podjetij. Zani- miv je podatek, da je približ- no ,50 odstotkov stavbnih del obrtnega značaja. Odtod tudi tolikšna navezanost Ingrada na obrt in obrtne delovne orga- nizacije in odtod prizadevanje kolektiva, da tudi lastni in drugi obrtni obrati izvršujejo svoja dela kvalitetno, solidno. V tej zvezi ne kaže prezreti dejstva o velikem vlaganju sredstev Ingrada za razvoj la- stnih obrtnih obratov. To so mizarstvo in žaga, stavbno ključavničarstvo, kleparstvo, elektroinstalacije, instalacije centralne kurjave, lastni vzdr- ževalni obrati, strojni park in avtopark. Značilno za slednje- ga je, da upravlja s 34 kamio- ni s skupno nosilnostjo 312 ton. K vsej tej pisani dejavno- sti pa sodi še obrat za proiz- vodnjo gradbenega materiala. Lahko bi rekli, da gre v tem primeru za pravcato tovarno, za pravcato industrijo gradbe- nega inateriala. To je obrat, ki ne dela samo za potrebe lastnega podjetja, marveč prav tako sprejema naročila drugih strank in potrošnikov. Četudi so trenutno nastale nekatere težave zaradi pomanjkanja ce- menta, to ne izključuje mož- nosti, da bi ne ocenili njegove proizvodne sposobnosti in ka- pacitete. V tem obratu izdelajo na le- to 75.000 metrov raznih beton- skih ce\d, zatem 630.000 koma- dov raznih betonskih votlakov. betonskih ploščic in robnikov. Tu pripravijo vsako leto oko- li 20.000 kubičnih metrov be- tona pa 26.000 kubičnih met- rov agregatov za beton, 59.000 kubičnih metrov dolomitskega peska, 1.600 kubičnih metrov malte itd. Torej, same visoke številke, ki prav tako govo- rijo o obsegu proizvodnje ne samo tega obrata, ne samo Ingradove industrije gradbe- nega materiala, temveč tudi o obsegu dela celotnega podje- tja. Zato ni odveč znova pouda- riti — vse vrste gradbenega materiala lahko naročite pri Ingradu. Pa ne samo gradbe- ni material, tudi... Da, s tem odpiramo novo poglavje iz proizvodnega pro- grama celjskega Ingrada, to je gradnjo stanovanj. Ce kje, potem se je Ingrad lepo uve- ljavil prav na tem področju. Po njegovi zaslugi, ne samo kot pobudnik, marveč prav tako kot izvajalec, so zrasle nove stanovanjske soseske, iz tal so dvignili prelepe bloke. Zato že v tej zvezi: pri Ingra- du lahko kupite ne samo vse vrste gradbenega materiala, temveč tudi stanovanje! Zapom- nit« si to — na voljo so vam tudi stanovanja! Kolektiv Ingrada zgradi vsa ko leto okoli 250 stanovanj. Njegova gradbišča stanovanj pa niso samo v Celju in obči- ni, temveč tudi v drugih me- stih, predvsem v Ljubljani. Tudi letošnji program kaže. da bo številka izpolnjena in da bo tudi letos oziroma v na slednjih letih ta proces ostal. Trenutno so v gradnji v Ce- lju naslednji stanovanjski ob- jekti: Na začetku Malgajeve ulice rase najvišja stolpnica v Celju. Tu bo 55 stanovanj, v pritličnih prostorih pa sodob- no urejena in opremljena sla- ščičarna v najširšem pomenu besede, ki jo bo vodil kolek- tiv gostinskega podjetja Na-na. Stolpnica bo zgrajena ob kon- cu prihodnjega leta. Na začetku 1972. leta bodo izročili namenu stolpnico v Kocbekovi ulici. Tu bo 47 sta- novanj, v pritličju pa avto-sa- lon podjetja Slovenija-avto. Maja prihodnje leto bo zgra jen 50-stanovanjski blok v Vrimčevi ulici za Miklavžinom. Tik pred začetkom gradnje je .50-stanovanjski blok v Vojko- vi tilici. ki bo sprejel prve sta- novalce oktobra prihodnje le- to. Pomembno delo je Ingrad opravil tudi pri izgradnji tako imenovanega centra za terci- arne dejavnosti v sklopu stano- vanjske soseske na Otoku III v Celju. Ljudje ta kompleks menujejo obrtni center, v res- nici pa gre za širšo vlogo, saj so tu že doslej odprli poleg Merxovega marketa še bife is- tega podjetja, zatem trafiko, pošto, ekspozituro kreditne banke, radio-servis, frizersko delavnico, itd. V kratkem bo- do tu nared še Merxova kon- fekcijska trgovina, lekarna in cvetličarna. V okvir Ingradove dejavnosti sodi še lastni projektivni bi- ro, ki izvršuje dela tudi za zimanje naročnike. Tako so pri Ingradu združili vse faze dela od projektiranja do iz- gradnje! Za uspehe, ki so jih dosegli pa ima veliko zaslug tudi raz- vojni oddelek, saj so delavci in strokovnjaki v njem ne- prestano na delu pri iskanju novih tehnoloških procesov, u- vajanju novih materialov. Tudi prehod na montažni sistem gradnje je rezultat dela tega oddelka, da ne omenjamo dru- gih uspehov, ki se tičejo or- ganizacije dela, postopkov vgrajevanja novih materialov in še in še. Izreden delovni uspeh kolek- tiva Ingrad pa se vidi tudi v obsegu del, ki so v teku. Tre- nutno imajo odprtih 33 grad- bišč za poslovne prostore, tr- govine in industrijske objekte, da k vsemu temu ne dodamo še stanovanja. Medtem ko bo- do poslovnih prostorov in tr- govin zgradili v površini 8.500 kv. metrov, znaša ta podatek za industrijske objekte 54.000 kv. metrov. Ali ni ta številka dovolj zgovoren dokaz o delu! In za konec: KOLEKTIV GIP INGRAD ŽELI, DA BI SEJEM OBRTI V CELJU POSTAL TRADICI- ONALNI PREGLED DELA IN USPEHOV OBRTI KOT PO- MEMBNE PANOGE TERCI- ARNE DEJAVNOSTI. ZATO OBILO USPEHOV TUDI VSEM RAZSTAVLJALCEM, OBRTNIKOM .iJL JŽBUfiiMl.- Trgovsko podjetje na veliko in malo — zdržuje 26 poslovnih enot v Šaleški dolini, Celju in na Hrvatskem; — sedež celjske poslovalnice je v Gledališki ulici; poleg redne dnevne »dreskrbe dobavljamo na veliko in malo. — premog — gradbeni matei al —- les — izdelke tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Velenje — pohištvo in opremo. Potrošnike prav posebej opozarjamo na pestro izbiro keramičnih obložnih ploščic, ki jih nudi PRODAJ.^LNA V CELJU in na bogato izbiro stanovanjske opreme v poslovni enoti SODOBNA OPRE VIA V VELENJU Na tretjem sejmu obrti v Celju pa se vam bomo s poseb- no skrbjo predstavili s keramičnimi izdelki, gradbenim materialom in gospodinjskimi stroji. Obiščite naše razstavne in prodajne prostore ter se pre pričajte o solidni in ceneni postrežbi. ERA VELENJE Prijeten oddih lahko združite s iioristnim zdravtjenjeni ob obisiiu slovenskih zdraviliško - turističniirkrii.^^ ČATEŠKE TOPLICE Rehabilitacija kroničnih bolezni lokomotornega aparata, rehabi- litacija po poškodbah kosti in sklepov, revmatizem, nevrološk« bolezni in nekatere kožne bolezni DOBRNA Vse oblike kroničnega revmatizma, degenerativni in ekstraartiku- lami revmatizem, rehabilitacija po FKSškodbah lokomotornega si- stema. Kronične vnete ginekološke bolezni, hormonalne disregur lacije in stanja po ginekoloških operacijah DOLENJSKE TOPLICE Revmatizem, ženske bolezni, splošna telesna oslabelost, organska nevroza, stanja rekonvalescence RADENSKA Bolezni srca in ožilja, ledvic, mehurja in sečnih poti ter hujše nevro-cirkulatorne motnje, M se pojavljajo na srcu in ožilju (managerske boleanl). ROGAŠKA SLATINA Bolezni hepatobiliamega trakta in pankreasa, gastrointestinalnega trakta, ledvic in sečnih potov, sklerotično obolenje ožilja, meta- bolizma, tolščavost ŠMARJEŠKE TOPLICE ' Disfunkcija, prekrvavljenje in bolezni krraih obtočil nevrološk« in lažje psihiatrične bolezni, vegetativno-hormonske motnje, ma- nagerske bolezni. MORAVČ! Bolezni lokomotornega aparata, ženske bolezni, razne gilivičn« kožne bolezni. Zahtevajte pojasnila in informativni material pri UPRAVAH ZDRAVILIŠČ. TURISTIČNIH DRUŠTVIH ter pri ZVEZI NARAVNIH ZDRAVILIŠČ in ZDRAVILIŠKO- TURISTIČ- NIH KRAJEV SLOVENIJE, Celje, p.p. 23 FERRALIT LIVARNA SIVE LITINE IN BARVNIH KOVIN, ARMATURE, MEHANSKA OBDELAVA ŽALEC, JUGOSLAVIJA S L O V E N I J A v BOŠTJAN ZA IGRO IN DELO, VESELJE IN SREČO VAŠIH NAJMLAJŠIH Elemente te otroške sobe, projektirane «a Pf^g^s^^^J^SS^^J" Si larje, lahko zaradi njihove sestavljivosti poljubno kombinirate ter po potrebi dokupite LET DELOVNIH IZKUŠENJ OPEKARN LJUBEČNA Opekarne Ljubečna se uvrščajo med najstarejše delovne organizacije pri nas. Častitljiva starost te. Ka kolektiva zagotavlja poleg izkušenosti še kvali- teto izdelkov. Izkušenost in kvaliteta pa zagotav- ljata uspeh na domačem in tujem tržišču. Zelja po še večjih uspehih vodi kolektiv v stalno vla- ganje sredstev za modernizacijo, izboljšanje pro- izvodnega procesa in kvalitete. Po integraciji s CeLjsko opekarno želijo še s hitrejšimi koraki stopiti po poti modernizacije. TRADICIJA IN KVALITETA Ce govorimo o Opekarnah Ljubečna, ne more- mo mimo tradicije, ki jo ima ta delovna skup- nost. Začetki izdelovanja opeke v Ljubečni segajo že v leto 1175. Dobro stoletje pozneje, leta 1894, so v Opekarnah Ljubečna zgradili že strojni obrat s krožno pečjo. Ta častitljiva starost pa poleg odlične suro\ine zagotavlja kvaliteto vseh vrst opečnih izdelkov, ki jih izdelujejo v tem kolekti- vu. Kvaliteta izdelkov jih je uvrstila med prve izvoznike opeke pri nas. Z izdelki Opekarn Lju- bečna so gradili v Afriki In Aziji. Po njihovih proizvodih vprašujejo tudi v Evropi, vendar ko- lektiv v zadnjih letih stremi predvsem za tem, da skuša pokriti potrebe domačega trga. Kvali- tetno opeko iz Opekarn Ljubečna uporabljajo za gradnjo razen v Sloveniji še v sosednjih republikah. Z industri.iskinii dimniki, ki so jih zgradili z radialno opeko Opekarn Ljubečna, se ponašajo v Boru, Ljubljani, Zenici, Šoštanju, Trbovljah, Nikšiču in drugod po državi. V zadnjem obdobju pa se izredno povečuje zanimanje za klinker, polklinker in fasadno ope- ko. Poleg teh vrst opeke velja zanimanje kupcev še za votlake vseh vrst, porolite, kislinoodporne klinker izdelke, samotne izdelke in obložne klinker ploščice za oblogo sten in podov. To izredno za- nimanje za proizvode Opekarn Ljubečna je razum- ljivo saj dolgoletna tradicija in izredno kvali- tetna surovina zagolavl.ja kakovost končnih proiz- vodov, ki najprepričljiveje utrjujejo ugled Ope- karn Ljubečna še naprej v domovini in izven nje. SKRB ZA MODERNIZACIJO Kolektiv Opekarn Ljubečna v zadnjem času vlaga znatna sredstva za modernizacijo svojih obratov, želja po čimliitrejšem napredku jUi je pripeljala tudi v integracijske procese. Tako se je pred kratkim k Opekarnam Ljubečna priklju- čila Celjska opekarna V kolektivu sedaj pravijo, da bodo lahko s skupnimi močmi še hitreje mo- dernizirali obstoječe obrate in zgradili nove obrate Za opečne in klinker izdelke. 2e dosedanje vlaga- nje v modernizacijo obratov je bilo zelo koristno. Od leta 1955 so za več kot trrikrat povečali pro- čali proizvodnjo. Tako se Opekarne Ljubečna s svojimi obrati Ljubečna, Bukovžlak, Hudinja in Avtopark uvrščajo ne samo med na,istarejše ope- karne pri nas, ampak tudi med najuglednejše I« prizadevne kolektive. Kolektiv je vsako leto velik del ustvarjenih sredstev namenil za investicije. To je bUo po- trebno, saj je hkrati z modernizacijo obratov investiral v novo opremo in nove objekte. v obratu Hudinja so kupili modemo stiskalnico za suhi postopek izdelovanja klinkerja. V obratu Ljubečna pa ao pred kratkim Izročili namenu nove umetne sušilnice, ki so med najmodernejši- mi v državi. Celjsko podjetje Klima, ki ^ j« izdelalo, je v njih prvič uporabilo reverzibilno ventilatorje, ki občutno zmanjšajo čas sušenja opeke. Pri gradnji teh sušilnic so z delom k uspehu tega objekta mnogo pripomogli delavci gradbenega podjetja Obnova iz Celja, ki so opra- ^ili gradbena dela in elektroinstalater Zvone Ju- teršek. Obeti za prihodnje so v Opekarnah Ljubečna pravtako zelo dobri. Ko bo zgrajen nov obrat za opečne izdelke in pozneje še za klinker izdelke, bodo v tem kolektivu proizvedli več ko 60 milijo- nov enot opečnih izdelkov. Računajo, da bodo ž« v letu 1971 prvim kupcem dobavili opeko iz noveg« moderno opremljenega obrata, Ljubečna II. Dosedanji uspehi in načrti za prihodnje se krepka vzpodbuda 320-članskega kolektiva, da ustvari še več kvalitetnih izdelkov po kateriii potrošniki tako radi segajo. Obenem pa so pre- pričani, da bodo še povečali kooperacije z Gore- njem iz Velenja, kateremu dobavljajo protiute- ži za pralne stro,je in samotne obloge za štedil- nike na trda goriva. Gostinsko podjetje Hmeljar v Žalcu je bilo ustanovljeno 1958. leta in ima trenutno 6 obra- tov z 32 zaposlenimi delavci: poleg matičnega v središču mesta še restavracijo Kolodvor, gostil no Ferwega, bife pri bencinski črpalki v Šem- petru in vinotoč v Žalcu, k temu pa se v zad- njem času pridružuje avtomatično štiristezno kes Ijišče v adaptirani zgradbi pri žalskem stadionu ki ga je podjetje zgradilo delno s krediti in delno z oročevanjem sredstev delovnih organiza- cij. Ta objekt z bifejem in lepo teraso za kakih 200 gostov je vsekakor velika pridobitev ne samo za Hmeljarja, ampak za Žalec sploh. S tem pa seveda prizadevanj še ni konec. Hmeljar, ki vsako leto povečuje promet za 10 do 15 odstotkov, je lani ustvari! 2,4 milijona din, letos pa predvideva vsaj milijone din celotnega dohodka. V načrtu ima prenovitev matičnih pro- storov, in sicer tako, da bi v deloma razširjenem prizidku pridobili sobe s kakinii 40 ležišči, več drugih potrebnih prostorov, novo kuhinjo itd. Misel o tem je vznikla iz potrebe, kajti Zalec, četudi eno najmlajših slovenskih mest, nujno po- trebu.je prenoči.šča, saj preko Hmezada, hmeljar- skega inštituta, kmetijskega kombinata itd, vzdr- žuje stike s tujimi poslovnimi partnerji, ki pa se lahko tu zadržujejo le čez dan, prenočujejo pa bodisi v Celju bodisi v Velenju. S tem seveda odteka iz občine tudi pomemben dohodek. Da bi lahko načrt uresničili, v gostinskem podjetju seveda nimajo dovolj lastnega denarja, iščejo partnerja za skupno gradnjo. Ta bi velja- la kak milijon dinarjev, kar je vsaj za 30 od- stotkov več kot lani (za toliko se je namreč podražil gradbeni material). V podjetju bodo tri. štiri leta na ta račun varčevali, zavedajo pa se tudi, da pomeni zamujeni čas vedno večjo fi- nančno izgubo. V Hmeljarju so prepričani, da bi se preureditev obrestovala, saj bi bilo kakih 40 postelj zanesljivo zasedenih. V tej zvezi torej računajo z oročevanjem sredstev delovnih orga- nizacij oziroma s krediti, kolikor seveda ne bi pritegnili kakšne.s:a zunanjega partnerja. V skladu z razvo,iem podjetja, ki pa se v občini zaradi drugih težav ne more preveč raz- mahniti, v Hmeljarju gledajo tudi na kadre. Ven- dar je tu mnogo težav. Gostinski delavci namreč ne iščejo radi zaposlitve v navadnih podeželskih eostilnah, kjer je zlasti ženski poklic še vedno eden najbolj zaničeavnih. že po tej plati bi ure- jen gostinski obrat bolj privlačeval delavce, od- padla bi precejšnja fluktuacija in z njo tudi te- žave. Kljub temu pride v gostinskem podjetju Hme- ljar na 3 zaposlene 1 vajenec. Letos bodo zapo- slili 6 štipendistov in sicer tako, da jih bodo vezali na pod.jetje za določeno dobo. Tudi kar zadeva osebne dohodke zaposlenih, so odraz solidnih poslovnih rezultatov. \ tem Uo je bilo lani poprečje 870 din. .so dosegli letos 1.000 din. Vse kaže, da ima le-to malo žalsko gostinsko podjetje zdrave ambicije: da so načrti povsem na mestu in vsestran.sko utemeljeni, zato bi mu bilo treba nemara nuditi več družbene pomoči in .2;a podpirali. Je že tako, da je namreč dandanes tudi gostinstvo lahko pomembna gospodarska pa- noga, od katere ne živijo samo tisti, ki so se ji posvetili, v njej in za njen razvoj delajo, mar- več ima koristi tudi občina. Te koristi pa bi bilo treba objektivno videti, kajti sicer je A-pra-- sanje, kaj si lahko Žalec na tem področju sploh obeta. Z drugimi besedami to pomeni, da bi mo- rali gostinskemu podjetju Hmeljar dati v n,je. govih prizadevanjih ne samo moralno, ampak tudi finančno podporo In se pri tem zavedati, da gre za interese me.sta in n.jegove celotne skup- nosti. LESNA OBRT GORNJI GRAD SLOVENIJA Proizvodni program: okna in balkonska vrata s polknicami, vhodna vrata, vik- end hišice, strešne konstrukcije, za- boji ter ostali mizarski izdelki TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA,] CELJE, IPAVCEVA 22 Telefon 2973/75 Brzojav: METKA CEOE Proizvodnja najkakovostnejše tkanine za po- steljnino kot: inlete, damaste v vseh širinah in desenih: modne popeline za ženske letne obleke in bluze ter moške srajce. Iz priznanih najboljših tkanin konfekcionira posteljno perilo flanel rjuhe, moške in žen ske robce v najsodobnejših vzorcih. Zaščitni znak »METKA« je jamstvo za kvali- teto.___________ POGOVOR S POMOČNIKOM GENERAL- NEGA DIREKTORJA CELJSKE KREDIT- NE BANKE FRANJOM LUBEJEM Čeprav ima celjska KB vrsto težav, ki so tudi izraz težav v gospadarsivu, ni vzrokov za, pesimizem. Večji ko bo njen potencial, močnejša bo in toliko laže premagovala težave, morala pa se bo še aktivneje vključevati v integracijske pro- cese z drugimi bankami in gospodarstvom sploh. O nekaterih problemih, poslovni poli- tiki in drugem govori v našem intervju- ju pomočnik geaieralnega direktorja Fra- njo Lubej. 9 Kako bi označili letošnjo poslov- no politiko celjske Kreditne banke? »Poglavitni cilji so v tem, da v okviru svoje intenzivne poslovne aktivnosti dose- žemo maksimalen obseg sredstev, s kate- rimi banka upravlja, in da ta sredstva preko kreditnih plasmajev najbolj smo- trno in učinkovito usmerja v gospodar- stvo. Stalna prizadevanja banke so usme- rjena v povečanje bančnih depozitov, združevanje sredstev iz delovnih organi- zacij, večanje hranilnih vlog in pridobi- vanje sredstev drugih bank. Zaostren problem že permanentne nelikvidnosti v gospodarstvu ter relativno velikih obvez- nosti banke, ki izvirajo iz trans za le- tošnje leto kakor tudi že sklenjenih po- godb in aranžmajev narekujejo banki do- sledno in zelo realno poslovno politiko. Naj dodam, da so tako kratkoročna sred- stva za obratne namene kot prosta inve- sticijska sredstva, sposobna za naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva, le- tos dokaj omejena in ne omogočajo ka- kih večjih kreditnih naložb nasploh, ni- ti ugodnejših pogojev za kreditiranje.« ^ Omenili ste nelikvidnost. Kakšen je njen vpliv na poslovanje banke in kaj bi lahko rekli o nedavnih ukrepih Narodne banlce Jugoslavije na področju kreditno monetarne politike? »Glede na položaj likvidnosti, ali bo- lje rečeno, nelikvidnosti v gospodarst\ai imamo letos opraviti s povečanim priti- skom komitentov, ki pričakujejo nove in dodatne kreditne naložbe, tako za obratna kot osnovna sredstva, žal teh za- htevkov ne moremo v celoti upoštevuti. Gospodarska ekspanzija je zavzela tak razmah, da mu banke ne morejo slediti. Od tod kronični deficit vseh vrst kapi- tala. Ker banka torej ne more zadovolji- ti vseh zahtev komitentov, se je letos usmerila v poostreno selektivno kreditno politiko. Trezne in realne naložbe še po- sebej narekuje dejstvo, da mora banka v interesu svojih komitentov ohraniti svo- jo trajno likvidnost kot osnovni pogoj za njen obstoj, delo in poslovanje, še posebej zato ker je Narodna banka Ju- goslavije že maja sprejela ukrep, po ka- terem se maja in junija obseg kratkoroč- nih kreditov ni smel povečati za več kot 20 odstotka, še hujši ukrep je sledil juli- ja, ko poslovne banke sploh niso smele povečati obsega kratkcročnih kreditov nad nivo na dan 30. jimija 1970. V prak- tičnem izvajanju bančne poslovne politi- ke to pomeni, da julija sploh nismo smeli vse elemente tržnosti in solidne akumu- lacije, dalje tistim, ki sproti izpolnjujejo svoje zapadle obveznosti do banke; ti- stim, ki so v kompleksnem poslovnem od- nosu za banko interesantni, ki so trajno usmerjeni v izvoz, ki se aktivno vključu- jejo v integracijsko-kooperacijske pro- cese, hitro obračajo obratni kapital, ima- jo normalne zaloge blaga in ohranjajo normalna razmerja med svojimi terjat- vami in obveznostmi, imajo realne raz- vojne programe, se vključujejo v sistem investicijskega varčevanja pri banki ter intenzivno povečujejo lastna sklad obrat- nih sredstev. 9 In kdo ostaja brez možnosti? »Banka v tekočem letu ne bo mogla kreditirati tistih gospodarskih organiza- cij, katerih blago nima na trgu odjemai- cev, ki poslujejo z izgubo in nimajo lastnih virov za kritje iagub, tistih, ki nimajo urejenih ažurnih knjigovodsldh evidenc, ustreznega strokOTOega kadra, ki bi zagotavljal dobro organizacijo in rezultate gospodarjenja in ki v daljših rokih ne izvršujejo svojih obveznosti do banke.« % Mi je mogoče takšno selekcijo do- sledno izvajati? »Žal je treba ugotoviti, da vedno in v celoti teh smernic ni mogoče uresniče- vati. Za to je več razlogov. Osnovni je vsekakor v različnih in večstranskih pri- ti.skih na banko. Sedanji ukrepi Narod- ne banke, po katerih mora imeti vsaka banka dnevno 4 odstotno primarno Lik- vidnost, še bolj potenciraj o dejansko po- trebo po večji selektivni pohtiki. Poseben problem so nekateri komintenti, ki ne glede na lasten obseg finančnih sredstev nesorazmerno hitro povečujejo proizvod- njo. Brez svojih lastnih sredstev, priti- si V drugi fazi rekonstrukcije, ki naj b; i bila končana do leta 1975, nam3ravajo , obnoviti mizamo v Mestmju, katere pro-1 stori tn stroji že dolgo ne ustrezajo več. Zgradili bodo nove prostore, kupili naj-' modernejše stroje ter uredili delovni po-' stopek tako, da bodo izdelovali izdelke čim kvalitetneje in poceni. Žagan les na- meravajo predelovati tudi v finalne pro- izvode, kar bo povečalo dohodke podjetja. Izdelovali bodo predvsem drobno galan- terijo ter izdelke za svoje kooperante, ki jih ti vgrajujejo v končne proizvode. Podjetje je preko 80 odst. denarja prisk; belo samo, ostalih 20 odst. pa so mu za- gotovili s srednjeročnimi krediti. Celot- na vrednost vseh del bo presegla milijar- do in pol starih dinarjev. Kljub temu, da obnavljajo svoje obra- te, pa je podjetje v prvih štirih mesecih letošnjega leta preseglo planirano vred- nost izvoza. Tako so izvozili že za okrog 700.000 dolarjev svojih izdelkov, in to 60 odst, na konvertibilno področje. Ce pa gledamo prodajo v celoti, prodajo 70 odst. svojih izdelkov v druge države, 30 odst. pa doma. Presežen plan izvoza pomeni torej tudi presežen plan proiz- vodnje. Vedno težji pogoji prodaje na tujih tržiščih so jim narekovali tudi ob- novitev obratov. Le s popolnoma racio- nalizirano in ekonomično proizvodnjo se bodo lahko upirali močni konkurenci drugih podjetij. Prav zato vlagajo vso akumulacijo, ki jo ustvarjajo, v sklade za rekonstrukcijo podjetja in njegovih obratov. Obrati Lesne industrije »Bohor« Šent- jur so na precej nerazvitem področju,; tudi na Kozjanskem. Zato pomeni rekon- strukcija starih in gradnja novih obra- tov tudi možnost zaposlovanja ljudi s teh področij, tako da se jim ne bo treba zaposlovati v večjih industrijskih sredi- ščih ali celo v tujini. Tudi infrastruktura občine vpliva na njihove načrte, pred- vsem gradnja cest. Svojo kadrovsko pohtiko so usmerili predvsem, k pridobivanju mladih in spo- sobnih strokovnjakov in imajo precej šti- pendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. Njihovi ljudje naj bi imeli dobro strokovno izobrazbo, poleg tega pa bili tudi sposobni opravljati svoje delo. Samo diploma neke šole njim prav nič ne po- meni. Z razširitvijo njihove proizvodnje se bo povečala tudi potreba po takšnih, sposobnih ljudeh. V Lesni industriji »Bohor« pa upajo, da bodo s pametno kadrovsko politiko lahko pokrili vse te potrebe. Prepričani so, da bodo z ob- novljenimi obrati laže premagovali vse zapreke na tržišču, izdelovali kvalitet- nejše proizvode, večali tudi finalizacijo proizvodov. Seveda pa tudi vedo, da sa- mo modema tovarna in stroji niso d'> volj in da bo potrebno tudi veliko res- nega in produktivnega dela. Njihovi kup- ci in kooperanti bodo z njimi prav goto- vo zadovoljni. I. SEVŠEK STOTINE NOVIH TELEFONOV Kot za marsikatere sodobne pridobit- ve, ki so se nam še včeraj zdele pretira- no razkošje, velja zdaj tudi telefon, da je postal nepogrešljiv pomočnik v sleher- nem uradu in zadnji čas tudi v večini privatnih stanovanj. Prvo leto po vojni je bilo v Celju 98 telefonov, zdaj ima- mo že 1800 telefonskih priključkov in konec letošnjega leta naj bi jih bilo že 2800! PTT podjetje Celje z velikimi napori obnavlja in posodoblja telekomunikacijske naprave. Okolica je skoraj že v celoti avtomatizirana in priključena na avto- matsko telefonsko omrežje Jugoslavije. Letos in prihodnje leto je PTT podjetje Celje porabilo za razširitev TT omrežja oziroma za njegovo obnovo milijardo 600 milijonov starih dinarjev. Kljub te- mu, da mesto zdaj premore 1800 telefon- skih številk, je to še veliko premalo. No- va stanovanjska naselja, pa tudi potrebe gospodarstva, terjajo novih in novih vla- ganj, to pa narekuje PTT podjetju, da išče najrazličnejše vire sredstev za obsež- na nova vlaganja m obnovo dotrajanih naprav. 2e lani so se odločili kupiti no- vo, dodatno centralo za tisoč telefonskih številk, ki bo nared oktobra letos Dela so se nekoliko zavlekla zaradi pomanjka- nja nekaterih delov. Omrežje za priključi- tev 100 novih telefonov je v glaraem že končano, razen za industrijsko območje. Zanimivo je, da bo od 1000 novih šte- vilk na razpolago za potrebe delovnih organizacij 300 številk, vse ostalo pa je namenjeno privatnim naročnikom Nova dodatna centrala je veljala 1,200.00 dm In vendar vse to ne bo zadoščalo. Potrebe po novih telefonih so izredno ve- like, zato se je podjetje odločilo za se- stavo svojega programa telefonskega omrežja, katerega uresničitev bi veljala 50 milijonov novih dinarjev. To pa je znesek, ki ga podjetje samo tudi v več letih ne bi zmoglo. Potrebno bo razširiti tudi krajevno omrežje in zagotoviti tele fone tud tistim predelom celjskega me sta, ki so zdaj še brez njih. To so na pn mer na?elja ob Dečkovi cesti, Ostro.j no in druga, ki bodo na telefon še zelo dolgo čakala, če bo finančno breme teh ureditev obležalo samo na podjetju. Pod jetje teži za tem, da bi bilo obravnavano kot komunalno podjetje, kar bi sprostilo del sredstev, za vsaj nekatera prepotreb- na dela. Prav bi tudi bilo. če bi skupščina ob- čine sprejela morda odlok o obveznem širjenju omrežja pri novogradnjah. V takem primeru se ne bi zgodilo to, kar se je na primer na Otoku, ko je bilo ta dela potrebno opraviti šele potem, ko je bilo naselje urejeno že z vsemi zele- nicami vred. Zavoljo takih potreb je poštno podjet- je že naročilo za prihodnje leto še do- datno centralo s 30i)0 številkami. V po- šti pa izvajajo obsežna obnovitvena dela tudi na napravah. Tako gradijo v celoti novo glavno medkrajevno avtomatsko centralo s končno zmogljivostjo 920 med- sebojnih zvez. Do konca prihodnjega le- ta bo aktiviranih 350 linij, v tem ko razpolaga zdaj Celje z 210 medkrajevnimi vodi. dkrepih bodo tudi vozeLne centrale na terenu, v Mozirju urejajo avtomatsko centralo, medtem ko bodo lokalne na tem območju vezaiie v omrežje polavto- matsko. Z novimi linijami bodo okrepili tudi zveze v razUčne kraje na širšem celjskem območju, poleg tega pa bo že prihodnje leto povečana tudi avtomatsika telefonska centrala v Velenju od 4000 na 6000 številk ter v Preboldu od 40 na 100 številk. Skratka, investicijske nalož- be v posodobljanje TT naprav in razširi- tev TT omrežja v Celju in okolici zna- šajo za letos in prihodnje leto 16 mili- jonov novih din — od tega 8 milijonov lanskih sredstev. Povejmo za konec še to, da je pred kratkim začela poslovati na otoku v Ce- lju nova poštna izpostava, da je izposta- va tudi na Dolgem F>olju in da obe opra- vljata poštne posle enako zanesljivo kot osrednja pošta v mestu. BREZ STRAHU PRED PLINOM KVALITETEN PLIN CELJSKE ^PLINARNE - VODOVOD" Se do nedavnega j«i plin mar- sikateremu potrošniku vzbujal strah in nanogi so ra.^e odlo- čili za elektriko, češ smrd m še eksplodira lahko. Strah ni več utemeljen. Minil je čas, ko so .se Ljudje bali prižgati plin v stanovanja. Sedaj nima več neprijetnega vonja, nekoliko ga »odišaviio« celo umetno, da bi g.i človek občutil v primeru uhajanja Celjski potrošniki danes že ve do, da je mešani pun ce^iske plinarne stalne kvalitete po svo- ji kurilni vrednosti, k- je nekoč precej varirala. Zato ni Vadno, da je odjemalcev plina iz dne- va v dan več K temu nedvo- mno pripomore tudi gnusna cena. Glede na izboljšave, «, jih plin daje v gospodinj.srvu pa je še vedno premalo /.animanja zanj. Zakaj? Mno.gi so prepri- čani, da je stanje pr.av takšno, ko je bilo pred 'eti, ko so zaradi nestalnega dotoka piina odklopili plinsko napeljavo. Nov plin pa imamo v Celju že dve leti. Vsi, ki ga uporab- ljajo pri kuhanju, ne morejo prehvaliti predvsem njegove hi- trosti. Drugi razlog je cena in tretji seveda ta, da jeseni ni potrebno skrbeti za kurjavo, jo nositi v klet in podobno. Plinski aparati, ki jih danes prodajajo na našem tržišču so zelo kvalitetni in veliko šte- vilo servisov zagotavlja v pri- meru potrebe tudi hitro popra- vilo. Proizvajalci so naredili vse, da bi bili ti aparati čim- bolj varno narejeni. Naj ome- nimo samo plinske bojlerje, ki v nekaj trenutkih zagreiejo vodo v neomejenih količinah. Plin je izredno dobrodošel tu- di za ogrevanje prostorov, zato ni čudno, če je vedno več cen- tralnih kurjav na plin. Obsto- jajo tudi posebni plinski apa- rati, ki dajejo velik izkoristek Ln so popolnoma avtomatizirani. Mnogo je takšnih, ki jim je še vedno pomislek, kakšna bo njegova cena? To določa cena surovine, ki pa je bila vedno v normalnem odnosu do drugih energij. Plin ima prav gotovo perspektivo, posebno, ko bo realizirana vključitev Slovenije v mednarodno omrežje. Plin je mogoče uporabljati, — tekoči plin v jeklenkah — tudi v izvenmestnih predelih. To je izredno pomembno, še posebej za področja, kjer ni električnega omrežja. Ker je uporaba plina izredno prepro- sta in daje zelo visok izkori- stek, nI čudno da je odjemal cev plina vedno več. Zaradi ta- ko velikega zanimanja, skuša Plinarna vodovod Celje čim- bolj približati prodajna mesta potrošnika. Količine so zadost- ne, dovolj pa je tudi potrebne embalaže. Tako Plinarna pov- sod, kjer je večje število po- trošnikov, opremi prodajna me- sta. Skratka, plina je dovolj m to kvalitetnega po zmerni ce- ni. Zato nič več strahu pred to nekdanjo »pošastjo«, .i ustvaril soliden renome — ne le po kakovosti zgrajenih objektov, amnak tudi po svoji po svoji ceneni ponudbi. IZDELKI TOVARNE AERO- POJEM KVALITETE v 25-tih letih je v Celju zrasla tovarna, katere proizvodi so poznani po vsej Jugo- slaviji. Brez njih si ne moremo predstav- ljati sodobnega pisarniškega poslovanja, marsikateri proizvod s pridom uporablja- mo doma in še marsikje. Da, to je tovar- na AERO, ki je v 25-tih letih zrasla iz maj- hne delavnice z nekaj več kot 10 zaposle- nimi v sodobno delovno organizacijo z razvejano proizvodnjo v številnih obratih. Kaj vse proizvajajo v tovarni AERO? Asortiman proizvodov, ki dan za dnem za- puščajo skladišče ob Ipavčevi cesti, kjer so tudi osrednji delovni obrati tovarne AERO, je tolikšen in tako raznolik, da sko- raj verjeti ne moremo, da vse to zmore nekaj več kot, 50 članski kolektiv. Vzrok za uspešno obvladovanje tako raznolike proizvodnje moramo iskati pred- vsem v dobri organizaciji dela, sposob- nosti strokovnjakov te tovarne. Gotovo m pisarniške uslužbenke, ki ne pozna vsaj enega od naslednjih proizvo- dov: AERO KARBON PAPIR AERO INDIGO PAPIR AERO PISALNI TRAKOVI KOREKTURNI LAK AERO MATRICE ZA RAZMNOŽEVA- NJE ALI BARVE ZA RAZMNOŽEVA- NJE To so proizvodi s katerimi se po vseh pisarnah srečate vsak dan in si brez njih težko zamišljamo sodobno in hitro poslo- vanje. Poglejmo si pobliže te proizvode za katere lahko mimo trdimo, da so najboljši pomočniki sodobnega pisarniškega poslova- nja. AERO KARBON PAPIR izdelujejo v več različnih kvalitetah. RUBIN 600 in OPAL 700 sta kvalitetna karbon papirja, znana po močni vzdržljivosti. Oba sta v črni barvi in formata A4. KOMPLET 100 je izredno priročna oblika karbon papirja, povezanega z litstom za kopijo. Posebno priporočljiv je za hitrejše in sodobneiše pisanje na električnih ali navadnih pisal- nih strojih Ce želite imeti dobro kopijo rokopisa pkjtem uporabljajte AERO INDI- GO PAPIR. Za pisanje z navadnimi, in ko- pirnimi svinčniki ter nalivnimi peresi upo. rahljajte indigo papir najboljše kakovosti BRILJANT 831, Id ima impregnirano hrb- tno stran. Kgpje so zelo čiste ln briljant- no modre barve. DIAMANT 820 je hidigo papir za splošno rabo pri katerem je hrb- tna stran inpregnirana. Kopije narejene s tem papirjem so izrazito lepe modre bar- ve. Hitro ln sodobno poslovanje zahteva, da večkrat v kratkem času naredimo veli- ko število kopij. V ta namen v tovarni AERO proizvajajo vrsto pripomočkov za razmnoževanje. MATRICA AERO TYPE 66 je izdelana iz najboljšega materiala in Je uporabna za vse vrste razmnoževalnih aparatov. Pri. mercn je za različne naklade in zagotavlja čisto pisavo. AERO BARVO ZA RAZMNO ZEVANJE 60 lahko z uspehom uporablja- te v vseh letnih časih, saj temperaturne spremembe na njeno gostoto sploh ne vplivajo. Ce kaj zelo dobro poznamo ali vemo, radi rečemo: Za to pa ve že vsak otrok. Tudi za tovarno AERO to velja. Gotovo ni šolarja, ki ne pozna odličnih tempera ali akvarelnih barvic, proizvoda te tovarne. Akvarelne barvice so v tovarni začeli proiz- vajati leta 1948. Danes so te barvice pojem kvalitete. Proizvajajo pa še: šolske akva- relne barvice, pokrivajoče akvarelne bar- vice za zahtevnejša dela, grafične osnutke in pK>dobno, tempera barve za risanje v šolah, za plakate in mnetniške oljnate barve, ki so primerne za zahtevnejše li- kovne stvaritve. V projektantskih orga- nizacijah in birojih dobro poznajo AERO JASNIT PAPIR, ki se uporablja za kopi- ranje načrtov v industriji, gradbeništvu, arhiviranju itd. Delo z jasnit papirjem je zelo enostavno in praktično. Jasnit papir je obdelan s posebnim, na svetlobo občut- ljivim materalom, ki pri dnevni svetlobi aH močnejšem osvetljevanju razpade in pa- pir postane bel. Postopek je naslednji: Na jasnit papir položimo s tušem aH svinč- nikom na pergament narisano risbo (na- črt) in ga izpostavimo svetlobi. Pri tem načrta ali risbe položene na JASNIT ne smemo premakniti. Svetloba prodre skozi risbo na vseh tistih mestih, ki niso obde- lane s tušom ali s svinčnikom tam razgra. di svetlobo občutljivo materijo. Na vseh tistih krajih pa, ki niso zaščitena s tušem ta materija ostane Pod vplivom amonia- kovih par pa se ta materija sprerr eni v obstojno barvo, ki ie z ozirom na barvilo lahko rdeče, modre aU črne barve. Eeden najmlajših »otrok« v družini pro- izvodov tovarne AERO je SELOTEJP Kaj je SELOTEJP? To je zelo praktičen lepil- ni trak IZ celuloznega filma, ki je glede na obdelavo vsestransko uporaben. Prozorni selotejp je nepogrešljiv po- močnik doma in v pisarni — uporabljamo ga za leplenje paketov, daril, denarja itd. Ker je skorajda neopazen, lahko vsak dan ugotavljamo vedno nove možnosti uporabe SELOTEJPA S čim lepite embalažo? Bla- go, ki ga pošiljate strankam, morate vseka- kor zapakirati. Toda kako? Dve muhi na en mah boste zadeli, če boste zalepili kar- tone s potiskanim SELOTEJPOM na kate- rem bo vaš zaščitni znak in ime vašega podjetja. Za leoljenje večjih kartonskih škatel je najprimernejši VINIL EMBA SE- LOTEJP. Lepljenje in zapiranje kartonov in zavitkov vseh vrst je ne samo hitro in ekonomično, marveč tudi sigurno in eno- stavno. Pri tem delu pa si boste lahko po- magali tudi z praktičnimi lepilcl. V vrsti samolepilnih trakov ima svoje posebno mesto KREP SELOTEJP. Name- njen je za zaščito kovinskih, steklenih in drugačnih površin pri njihovi nadaljni ob- delavi kot na primer pri lakiranju, pleska- nju in podobnem. Sipe in ostale dele pre- prosto oblepimo s krep selotejpom in ko se lak dobro posuši ga brez sledov od- stranimo. Tud) pri pleskanju oken, vrat ali pohištva v stanovanjih bo za zaščito delov, ki jih ne želimo opleskati nepogre- šljiv pripomoček KREP SELOTEJP. Na vsakem koraku srečate izdelke, Id so iz tovarne AERO. V mislih imamo sa- molepilne etikete, ki jih uporabljamo v industriji in trgovini za označevanje blaga, kvalitete cene itd. In ob koncu naj omenimo še nekaj oriznanih proizvodov: Plastificirani papir za uvljanje daril, osvežujoče robčke, lepila LEPIKOL in IKS itd. Dobro poglejte, ko kopujete v trgovini in papirnicah: Zaščitni znak AERO vara zagotavlja kvaliteto! POD SKUPNO STREHO Spomladi sta se zaradi enotno organizirane službe, manjših režijskih stroškov in boljše izkoriščenosti predvsem strokovnih kadrov združili žalski podjetji Stanovanjsko gospodarstvo in Cestno komunalno podjetje, ki zdaj poslujeta pod skupno streho — Stanovanjsko komunalno podjetje Stanovanj sko-komunalno podjetje da- nes zaposluje okoli sto ljudi, ki opravlja- jo naslednje dejavnosti: — upravljanje s stanovanjskim fondom — lastni servis za vzdrževalna dela na stanovanjih — projektivni oddelek, ki se pretežno bavl z urbanistično dokumentacijo v občini — služba za urejanje mestnega zemlji- šča — vzdrževanje in gradnja vodovodov v občini — vzdrževanje in gradnja cest IV. reda v občini — manjše usluge pri kanalizaciji, ureja- nju zelenic itd. Za podjetje predstavlja poseben pro- blem vzdrževanje hiš, ki zaradi starosti in dotrajanosti zahtevajo stalno obna\' Ijanje, sredstev pa ni. Največji uspeh so dosegli na področ- ju vzdrževanja in gradnje vodovodov, kjer lepo sodelujejo tudi z občani. V zadnjih dveh letih so med drugim doseg- li prav na tem področju tri večje uspehe: rekonstrukcija vodo\'0Nda v Žalcu, delna izgradnja kanalizacije v Žalcu in rekon- strukcija vodovoda v Grižah. Vsako leto v občini napeljejo novih vodovodov za 500 do 800 tisoč din. Samo podjetje iz lastnih sredstev vsako leto prispeva 200 tisoč din, ostalo pa občani in delovne or- ganizacije. V podjetju pa upajo, da bo- do v naslednjih letih uspeli obnoviti in na novo napeljati celotno vodovodno o- mrežje in da bo tako celotno področje žalske občine imelo vodo. Trenutno gra- dijo večji vodovod v Gotovljah (dolžina 4 kilometre z glavnimi odcepi, vrednost 50 tisoč din) in nadaljujejo z rekon- strukcijo vodovodov Griže—Zabukovicain Tabor od Kaplje vasi do Prebolda. Omenili smo že, da podjetje skrbi tudi za ceste IV. reda v občini. Zani- mivo je, da je 25 odstotkov ali 40 kilo- metrov cest IV. reda asfaltiranih. Tudi ceste v glavnem obnavljajo s prispevki koristnikov cest — posameznikov in pod- jetij. Poseben problem predstavlja področje kanalizacije. Kljub temu, da je bil spre- jet pravilnik o vzdrževanju in gradnji kanalizacijskega omrežja pa je vse sku- paj ostalo samo na papirju Upravljalci kanalizacije so posamezne krajevne skup- nosti, ki pa nimajo denarja za vzdrže- vanje. Po združitvi je podjetje marsikaj pri- dobilo. Tako imajo enotno organizirano službo, zmanjšali so se režijski stroški, boljša pa bo tudi izkoriščenost kadrov, predvsem strokovnih. Seveda p>a je vse skupaj šele na začetku poti in bodo marsikaj poskušali rešiti v prihodnosti. Glavno je to, da ima podjetje dovolj strokovnega kadra, ki lahko strokovno in hitro opravi vsa dela pri gradnji ali popravilu vodovodov, cest, kanalizaciji in podobno. OBRTNO PODJETJE OBRTNIK PREBOLD Pošta Prebold, železniška postaja Šempeter pri Savinji Telefon 72-202 - Tekoči račun pri NB Žalea št. 5075-1-1230 Cenjenim kupcem nudimo po naših specializiranih obratih naslednje iz- delke in usluge: vse vrste ženske konfekcije, vse vrste zidne opeke, peči za centralne kurjave 1-2 stano- vanjske hiše do 25.000 kalorij, vršimo tudi instalacije centralnih kurjav, vo- dovoda in kanalizacije, vsa ključavni- čarska ter kleparska dela, vsa mizar- ska dela in zidarska remontna dela. TAPETNIŠTVO CELJE, Mariborska c. 1 CENJENI KUPCI Prepričajte se o našem asortimanu, katerega sedaj plasiramo na tržišče po ugodnih cenah. Kavče, fotelje, garniture vseh vrst, otomane, vzmetnice, šlarafije, tape- cirane stole, žimnice, kamionske ce- rade, preobleke za avtosedeže, aktov- ke, potovalke itd. Izdelujemo in montiramo zavese vseh vrst, kot so: zatemnitvene, sončne in dekorativne. Oblagajmo tla z vsemi plastičnimi masami in tirugi mate- riali, kot so vinaz plošče, podolit, vi- nilit plošče, linoleum, tapisom, koson, fimelon, fuldabel, fuldafior itd. Oblagamo stene z raznimi stenskimi tapetami. Se priporoča kolektiv TAPETNIŠTVA CELJE! OBRTNE DELAVNICE OELJL LINHARTOVA 3 Obrtne delavnice »O. D. Rin- ka« so bile ustanovljene pred dvemi leti in so takrat začele izdelovati izdelke za tržišče. Prej so se ukvarjali predvsem z deli za lastno potrebo. V »Rinki« delajo ljudje, ki so na prevzgoji in prestajajo kazen, ki jim jo je naložila družba. Ustanovljene so bile bolj za prevzgojo teh ljudi kot pa za proizvodnjo izdelkov za trg. Tako zdaj opravljajo dvojno poslanstvo: učijo, prevzgajajo in usposabljajo ljudi, ki presta- jajo kazen, obenem pa izdelu- jejo tudi zelo iskane izdelke. V sklopu Obrtnih delavnic »O. D. Rinka« delujejo trije obrati, in sicer obrat za prede- lavo in obdelavo kovin, obrat za predelavo in obdelavo lesa ter pralni servis. Obrat za predelavo in obdela- vo kovin se je v zadnjem času precej razširil in povečal svojo dejavnost. Tako izdelujejo zdaj v lastnem programu garb vo- zičke za kruh, samokolnice ter enoosne vozičke. Poleg tega pa zadnji čas veliko delajo tudi za kooperante. Tako v kovinski strokii sodelujejo predvsem s tovar- nami EMO Celje, Stol Kamnik, Cevovod Maribor, pa tudi z drugimi manjšimi podjetji. Zanimivo pa je, da koopera cije ne omejujejo le na področ je Slovenije, temveč sodelujejo tudi s podjetji iz drugih repub- lik. Tako izdelujejo določene izdelke za podjetj; LIV Naši- ce in 1. maj Vladislavci. V mizarskem obratu izdelu- jejo po serijskem postopku pa- lete po JUS predpisih ter se- rijske izdelke po naročilu ko- operantov. Na področju lesne stroke sodelujejo največ z Isk- ro Kranj ter AERO-m Celje. Poleg izdelkov, ki jih izdelu- jejo serijsko, pa opravljajo tu- di razna dela po naročilu po- sameznikov. Posamezna dela in izdelke izdelujejo tudi za trgovsko mre- žo in največ sodelujejo s Slo- venijales-om. Mizarski obrat je zdaj v delni rekonstrukciji, ker imajo v načrtu povečanje ob- rata in razširitev proizvodnje. V pralnem servisu opravlja- jo usluge za podjetja in posa- meznike. Tu perejo, likajo in opravljajo celo manjša šiviljska dela. V pralnem servisu imajo moderen stroj za dezinfeciran- je, tako da je perilo po potrebi pred pranjem še dezinficirano. Največ uslug opravljajo za raz- na gostinska, podjetja in sam- ske domove. V Obrtnih delavnicah »O. D. Rinka« se zavedajo, da obsto- jajo še velike možnosti za raz- širjeno kooperacijo s sedanjimi kooperanti, pa tudi z drugimi podjetji. V to smer bodo v bodočnosti usmerili vsa svoja prizadevanja. Seveda pa je prvi pogoj za širše sodelovanje ra- zumevanje podjetij, in ne samo obejktivne možnosti. Z dose- danjimi kooperanti so zelo za- dovoljni, predvsem tesno sode- lujejo s tovarno EMO Celje. Podjetja se zavedajo, da mo- rajo imeti Obrtne delavnice »O. D. Rinka« dovolj možnosti za svojo dejavnost, da bodo lah- ko v polni meri izpohijevale svoje poslanstvo, tako na pod- ročju proizvodnje kot na pod- ročju prevzgoje ljudi, ki delajo v Rinki. Uspešno delo lahko dosti koristi družbi in reši pre- cej socialnih problemov. Imajo pa tudi nekaj težav, predvsem s strokovnim kad- rom. Ves strokovni kader v Obrtnih delavnicah »O. D. Rin- ka« je redno zaposlen. Ker pa razširjajo svojo dejavnost, je jasno, da potrebujejo teh lju- di vedno več, in prav tu se pojavi problem. Na razpise za delovna mesta se namreč po- gosto javljajo ljudje z neza- dostno izobrazbo in neustrez- no kvalifikacijo. Ti verjetno mislijo, da je delo v Rinki manj zahtevno, ker delujejo v sklopu zaporov. Ne zavedajo pa se, da je to podejtje prav takšno kot vsako drugo in da delajo prav tako resno in pri- zadevno. Delo je verjetno še bolj zahte\'no, ker je treba po- leg poklicnega znanja imeti še dar pedagoga in vzgojitelja. Delo z ljudmi, ki prestajajo kazen, se namreč ne sme ome- jiti le na proizvodnjo, temveč je treba paziti tudi na dobre delovne navade in ustrezno ob- našanje. Ko delavci zapustijo Rinko, se morajo namreč vklju- čiti v normalno življenje, za to pa je potrebna zdrava in odgo- vorna osebnost človeka in de- lavca. 2e prej je bilo omenjeno, da polagajo pravzaprav več po- zornosti na prevzgojo kot na proizvodnjo. Prav zato v Rinki večkrat organizirajo tudi razne tečaje, predvsem za varilce. Nekateri so potem, ko zapu- stijo Rinko, povsod lepo spre- jeti in priznani kot dobri stro- kovnjaki. Ker imajo precej lju- di, ki pridejo na prevzgojo brez vsake kvalifikacije, jih tu tudi izučijo raznih poklicev, če prej končajo osnovno šolo. Se- veda pa potem lahko tudi na- daljujejo Šolanje. V Rinki vedo, da je delo najboljša terapija za odpravljanje slabih navad in vplivov okolice, iz katere izha- jajo njihovi delavci. Zato sku- šajo svoje delavce čim bolj zaposliti in jih usmerjajo k področju, ki se jim zdi naj- bolj primemo. Ljudje, ki so na prevzgoji ali prestajajo ka- zen, tako čutijo, da družba ima interes, vzgojiti jih v do- bre delavce in zdrave osebno- sti poštenih državljanov. In prav ta zavest jim pomaga, da laže premagajo vse zapreke in težave na poti do resocializa- cije. Precej delavcev se po poteku kazni lepo vključi v normalno življenje, sa kar se imajo dosti zahvaliti tudi pa- metnemu ravnanju vodstvene- ga kadra Obrtnih delavnic »O. D. Rinka«. V Rinki menijo, da bodo H razširjeno dejavnostjo, ki jo imajo v načrtu, svoje dvojno poslanstvo opravljali še us- pešnejše kot do sedaj, čeprav se tudi zdaj ne morejo ravno pritoževati. Veliko pa jim bo seveda pomagalo tudi razimie- vanje družbe in podjetij, s ka- terimi sodelujejo. Sami pa se bodo potrudili, da bodo vsi kooperanti z njimi zadovoljni. ZAKAJ VOLNA? Industrija volnenih izdelkov »Volna« s svojim imenom zagotavlja, da je v svoji proizvodni usmeritvi ostala zvesta tradicionalni tekstilni surovini. Največji del blaga v tej tovarni je iz mikane in česane volne. CEMU NAMEN.IENA? Proizvodni program pretežno ob- sega blago za moške in ženske plašče, za obleke in sakoje. Da se razumemo — za vse letne čase. Pretežno za zimo, veliko za jesen in pomlad, toda tudi za poletje. Trenutno so v pripravi vzorci za jesen in zimo 1971, vzorci za po- mlad in poletje so na poti... KAKŠNO BLAGO? Predvsem kvalitetni tweedi oplemeni- teni z efektnimi prejami v števihiih barvnih odtenkih. Crepp žoržeti, lahke tkanino za ženske obleke v pestri In široki banani paleti, pa tudi težji za plašče... In ne po- zabimo na helanco! Še boljša je. POD DIKTATURO MODE. Industrija vobienih izdelkov »Volna« Laško se je povsem podredila »diktaturi mode« — zavestno in spremljajočim težavam navkljub. Kupiti blago te tovarne pomeni le še poiskati moderen kroj in stopiti na pločnik kot na modno revijo! Industrija volnenih izdelkov »Volna« Laško ima čvrsto začr- tan proizvodni program, s ka- terim se je lani na jesen pred- stavila potrošnikom na sejmu mode v Ljubljani in s karerim si je zagotovila, da je kolek^^iv v polletju 1970 na svojih 63 tkal- nih strojih natkal že 308.000 metrov blaga, kar je skoraj to- liko kot v celem letu 1969. Zve- stoba volneni preji in popolna podvrženost zahtevam tržišča, oziroma kupcev, sta geslo tega kolektiva. Služba vzorčnega ig- ra prvo violino. Kolekcija vzor- cev za pomlad in poletje 1971 je že v zbirkah pri trgovskih potnikih, za jesen in zimo 1970 pa so vzorci v pripravi. Pred 38 leti so v Laškem tkati na 4 tkalnih strojih v delavnici, ki je zaposlovala 15 ljudi. Ni rečeno, da kdo še vedno ne nosi »hubertusa« iz tistih pionirskih let? Leta 1941 je podjetje zaposlovalo okoli 100 delavcev, danes pa nad 470. Gospodarska reforma, pred- vsem pa novi tržni pogoji in odnosi so kolektiv primorali, da je osvojil tak proizvodni program, ki je občutljiv na sleherni namig tržišča, na sle- herno zahtevo potrošnikov. Zve- stoba velja samo osnovni su- rovini, volni. Kolektiv je tudi po svoji sestavi uglašen tem zahtevam. Povprečna starost je 35 let, ne prestar, da bi ne bil dovzeten za novo, ne premlad da bi ne bil dovolj izkušen. Tekstilni industriji ni mehko postlano — mnogo žrtvuje ko- lektiv, celo to, da delavci pri- rejajo strokovne ekskurzije s prispevkom iz lastnega oseb- nega dohodka. METERSKO BLAGO - KONFEKCIJA, POL NA POL Kvalitetna blaga industrije volnenih izdelkov »Volna« La- ško niso samo v balah na po- licah vseh boljših trgovin. Bla- go je že na obešalnikih sešito v obleke vseh vrst, od moških, ženskih in otroških in nosijo etikete najbolj renomiranih konfekcijskih tovarn ter veli- kih obrtnih delavnic kot so »Beko«, Kamenska, Kluz, Sla- vonija, pri nas Jutranjka, Ko- ra Radeče itd. V tej obliki prodajajo blago iz Laškega tudi na tujih trži- ščih z velikim uspehom. Poslovni stiki in tržišče vol- nenih tkanin in tudi helance segajo po vsej državi. Pretežni del se res proda v Sloveniji, zelo iskane pa so tudi v Hrva- ški in Srbiji. Od celotne proiz- vodnje približno polovica najde kupce v obliki meterskega bla- ga, polovica pa že v finalnih izdelkih, v konfekciji. IZ ŽIVLJENJA KOLEKTIVA Kolektiv podjetja »Volna« Laško ima v svoji občini (na robu Kozjanskega) velik gos- podarski in socialni pomen, saj so v veliki večini zaposlene ženske. Kolektiv posveča veli- ko pozornost izobraževanju, pri čemer tesno sodeluje s celj- skim zavodom za zaposlovanje. Mlade delavke so šle skozi go- sto sito selekcije, testov in te- čaje, ki jim dajejo tudi temelj- no znanje za samoupravno prakso. Veliko pozornost po- svečajo obveščanju vseh čla- nov, tako o proizvodnih nalo- gah, kot o toku političnih in samoupravnih dogajanj pred, ob in po odločitvah. Kolektiv se trudi, da bi prignal ospo- sobljenost strokovnega kadra do vrhunca, ne brez težav, zla- sti tistih, vezanih s stanovanji. V proizvodnji se podrejenost »modni diktaturi« odraža v specifičnosti sezonskih ciklu- sov, v splošni gospodarski sfe- ri pa močno občutijo breme prepletajoče se nelikvidnosti. Težave, v katerih seveda niso osamljeni. Toda to so stvari, na katero se potrošnik ne ozira. Pozoren je na ono, kar smo zapisali v uvodu. Tja pa so uprta vsa prizadevanja kolektiva indust- rije volnenih izdelkov »Volna« Laško. SPOMINI NA CELJE MESTO JE IMELO VELIKO GOSTILA Okrog leta 1900 je bilo v Ce- lju prece] gostilniških podje- tij Najimenitnejši hotel je bil v Gosposki ulici (sedanji Zi- danškovi), kjer je zdaj Mo- horjeva družba. Imenovali so ga »Nadvojvoda Ivan«. V njem so večkrat stanovali višji ofi- cirji, ki so imeli opraviti pri 87. pešpolku. V takem prime- ru je bila pred hotelom čast- na straža. Obratovali so še hoteli »Slon«, v sedanji Cankarjevi ulici št. 1, hotel »Evropa«, ki se je takrat imenoval »mesto Dunaj«, hotel »Pri po- šti«, ki se je prvotno imeno- val »Straus«, kjer je bila, pre- den so pozidali Narodni dom, slovenska čitalnica. V Stane- tovi ulici je bil hotel »Pri be- lem volu«, na Ljubljanski ce- sti sta bila hotela »Pri kroni« in »Zamorec« sedanja »Oj- strica«. Vsi hoteli so imeli tuj- ske sobe. Mesto je imelo več kavarn. »Merkur«, kjer je trgovina Varteks, kavarna Hausbaun, kjer je Mignon, v Graški uli- ci (Stanetovi) je bila kavarna »Evropa«, v sedanjem poslop- ju Cetisa je obratovala kavar- na »Central«. Kavarno je ime- la tudi »Gozdna restavracija« pri mestnih kopališčih. Hotel »Evropa« je dobil kavarno v bivši Jugoslaviji. Poglejmo, kje so obratova- la številna gostinska podjetja. V Gosposki ulici že omenjeni hotel »Nadvojvoda Ivan«, go- stilne »Altzibler«, »Gsund«. »Speglič«; kjer je zdaj »Ri- bič« je bila gostilna Valen- čak. na drugi strani ulice pa je bila gostilna »Pri črnem orlu«. Na Muzejskem trgu, takratni šolski idici, je obra- tovala gostilna »Palos«. Na Tr- gu svobode Narodni dom in gostilna »Pri grozdu«, v Gleda- liški ulici »Pri turški mački«. V takratni Rotovški ulici so bile gostilne »Volgruber«, »Zvezda«, zraven magistrata »Angel« in »Kandušer«. Na Ljubljanski cesti so bile po- leg obeh hotelov še gostilne »Sonce«, »Hubertus«, »Krušič«, pri Butejevem mostu pa »Sa- mec«. Na sedanjem Slomško- vem trgu je bila gostilna »Pri Tirolcu«, pri bivšem kapucin- skem mostu pa gostilna slo- venskega delavskega podpor- nega društva. Na Glavnem (Tomšičevem) trgu je bila zna- na gostilna »Koser«, ki je ime- la tudi tujske sobe. Na želez- niški postaji je bil bife, v Kolodvorski ulici bife Zam- parutti. V Graški ulici (Stanetovi) so bile gostilne »Pri jelenu«, »Mestu Gradcu«, (Branibor) in bife Dimberger. V Kovaški (Gubčevi) ulici je bila gostil- na Kreuh. V »nemški hiši« (Union) je bila restavracija s tujskimi sdbami. Poglejmo še v bližnjo okoli- co. Na Bregu so bile gostilne »Pri mostu«, »Na škarpi«, ki se je imenovala »Pleterski«, »Radej«, >,Ploj«, »Podržaj«, n^ Polulah znani gostilni »Pri gre- nadirju« in pri »Krajncu« ter v Spodnjih Polulah »Gašpar Kaluža«. V Pečovniku je bila gostilna »Franci« ter gostilna »Pri rudarju«. Pri vhodu v Pečovniški graben je bila go- stilna »Pri treh golobih«. Tudi na Anskem vrhu je bi- la gostilna, ki so jo obiskova- li predvsem tujci. Celje je imelo že tedaj letno okoli 20.000 nočitev. V tem delu oko- lice so bile še restavracija »Skalna klet«. »Anin dvor« in gostilna na Starem gradu. V Zavodni so bile gostilne »Pri zelenem travniku«. »Post- mihel«, »Pri tigru«^ »Confiden- ti«, »Pri čolničkih« (zdaj Še- ligo), Pišek in »Kamnita mi- za«. Na polju pod Teharsko cesto so bile še gostilne »Kav- čič«, »Kolar« in še ena. Na Babnem je bila znana gostilna Janič, na Lavi »špaj- zer« (Culk) in še ena. Na Os- trožnem so obratovale gostil- ne Zagode, Fazarinc ter Velen- šek. na Lopati pa Šuperger. Pri Majdičevem mlinu je bila gostilna Gajšek, v Trnov- Ijah Lužnar in Fazarinc, pod Bežigradom je bila gostilna Škrubej, na Teharjih pa Ha- ker, Zohar, Cajhen in šušter- šič. V Lukrovcu je bila gostilna Jezernik, po domače »V ko- či«. V Gaberju in na Hudinji so obratovale gostilne »Pri no- vem mestu Gradec«, »Plevček«, »Svetel«, »Ceček«, »Sokolski dom«, »Lastovka«, »Grobelnik«, »Divji mož«, »Lavrač«, Vobner, »Pri cinkarniškem delavcu« in še tri druge. Gostilne v mestu so bile m malo izjemami v nemških ro- kah, v okolici pa razen red- kih izjem slovenske. Vsi hoteli so imeli tiste ča- se uniformirane hotelske vra- tarje, ki so pri prihodih vla- kov klicali naslove svojih ho- telov. Potniki so po potrebi oddali prtljago hotelskemu slu^- gi, ki je kovčke odpremil v hotel, ki si ga je gost izbral. MILAN CETINA HOROSKOP 21 marec 20 april Prišli boste le do pol poti in se umaknili. Srečanje s sta- rim znancem vas bo razočara- lo. Potovali boste. 21 ■ april 20 maj Uspeh, ki ga boste dOsegh, bo zapustil v vas vidne sledove. O marsičem boste spremeni- li svoje mnenje. 21. ma) 21 junij Nesporazum, v katerega se boste zapletli, ne bo brez po- sledic. Nekoliko več samoza- vesti vam ne bi škodovalo. 22 junij >2 iulti Nekomu boste naredili uslu- go, za katero lahko pričakuje- te lepo povračilo. Pazite zlasti na svoj denar. 23 julij 23 avqus' Vseh dolžnosti, ki jih imate, ne boste mogli izpolniti. Ne pozabljajte nase in sprejmite, kar vam ponujajo. 24. avgust 23 sept V prihodnjih dneh boste pri- šli v konflikt z okoljem. Ne prihajajte na dan z vsemi adu- ti in stvari premislite...... 24 sept. 23 okt. Konjiček vas bo stal precej denarja, a ne bo vam žal. Ob koncu tedna boste doživeli ne- kaj lepih tr^utkov. ... 24. okt. 22. nov Partnerja boste spravili v sla- bo voljo in vrnil vam bo mi- lo za drago. Izkoristili bosta možnost lepega zaslužka. 23 nov. 21 dec. Na govorice ne boste dali do- sti in to vas bo rešilo velike zadrege. Pričakujte zelo po- membno sporočilo. 22 dec. 20 ian , Obisk, ki ga imate v načrtu, boste izkoristili za sklenitev dobre Kupčije. Račtmajte z nenadnimi težavami. 21 jan.' 18 febr: v prihodnjih dneh boste tar- ča različnih napadov. Ne bo- ste se zmenili zanje, ampak naredili po svoji vesti. 19. febr 20 marec Primanjkovalo vam bo denar- ja, zato bo treba načrt odloži- ti. V ljubezni ne bo sprememb, v službi pa v začetku leta 1915 ga Je komandant m ^ ;ririškega letalskega oddelka v Boki p;) naključju vprašal, če bi hotel presed- lati v letalstvo. štumbergerju ni bilo treba dvakrat re- či. Oltlenil se je poniudbe kot rešilne bil- ken. Nekaj dni kasneje je že sedel v od- prto kabino hidroplana in se začel učiti veščine metanja bomb. Zadeva je bila ta- krat še silno primitivna. Bombe je bilo treba metati kar z rokami, bile pa so majhne, komaj pet kilogramov težke. Prvi ognjeni krst je doživel kot le- talec ... NAJLAŽE JE ZADETI Z JEZIKOM Miroslav štumberger je bil rešen krde- la »gnjavatorjev« iz »Monarha«. Med le- talci se je počutil kot prerojenega. To so bili fantje, ki se niso dosti brigali za brezsmiselna vojaška pravila. V letalu sta si bila pilot in spremljevalec le še tova- riša, drug ob drugem odvisna, admirali pa niso letali pod oblaki in če so, so ime- li s seboj dovolj opravka, da bi pikolov- sko pazili na to ali jih obdaja dovolj po- n'2nih in brespogojno pjokomih ljudi. Štumberger se je hitro privadil novi na- logi Bil je srečen. Bil je sredi nevarno- sti, ki terja moža m proč od sredine, ki je moža v njem ubijala. Nekega dne so letalski bazi sporočili, da plujejo štiri ital; anske ladje na poti Iss B"indisija v Bari. D/ignili so se štirje hi- droplani, v enem je sedel Stimiberger. Leteli so v višini 500 metrov nad morsko g ndino. Precej časa so viseli nad nebom in morjem, Iro so u/?'^dali ladje. Največja \e bila križarka »Quarta«, ob njej pa en vo';ii in dva manjša rušilca. Da bi mogli n^. tak rokometni način, kot je bil do ta- k; it v rabi, z bombami zadeti, so morali le ^;i nizko. Tod na ladjah so jih opa- zili in se jadmo začeli zavijati v kopre- no kamuflažne megle. Gost dim pa ni bi- la edina obramba sovražnikov. S palub se je na letalce v počasnih aparatih v&ula toča izstrelkov. Streljali so sicer bolj na slepo, toda veliko psov, pravijo, je zajčja smrt. Pilot v šttmibergerjevem letalu je zdajci odločil, da bosta napadla. V dokaj strmem letu sta se spuščala nad žrtev ia Štumberger je vrgel prvo bombo, ki pa je štrbunlcnila v morje kakšne pol dolžlc ne ladje za njeno krmo. Napad sta pono- vila. Zdaj je bomba, za tako ladjo prava igračka, švignila v morje tik ob boku, ta- ko da je novopečeni letalski bombarder Stimiberger, kljub vzburjenju prvega og- njenega krsta, razločno videl, kako je vo- da pljusnila na ladijski krov. Ko se je eskadrilja vrnila v Boko, je štumberger odkrito povedal, da ni zadel in na obrazih nadrejenih, je videl razo- čaranje. Jasno mu je bilo, da v letalstvu tudi ne bo dosti pomenil. Drugi so seve- da poročali opolnih zadetkih, o potopit- vah in bili so junaki dneva. Nič zato, če je naslednji dan radio sporočil, da je ita- lijanski konvoj prestal bitko z letali brez škode. No, letalci so bili takrat velika moda. Nanje so deževala odlikovanja skoraj ta- ko gosto kot mitraljezki ogenj sovražni- ka. Tako je bil poročnik Miroslav štum- berger tudi deležen prve vojaške demo- kracije. Na prsa so mu pripeli odlikovar nje za jimaško ponašanje pred sovražni- kom. O vsem tem doma seveda niso nič ve- deli. Miroslavu še na misel ni prišlo, da bi v pismih svojo letalsko epopejo sploh omenil. Ce so mornarji veljali za razvpite, kaj šele letalci. Tudi v letalstvu sinu lepe šmarske doline ni šlo vse po loju. Ker je sam dvo- mil v svoje sposobnosti pri metanju bomb hi streljanju s strojnico, se je prijavil za pilota. Rad bi se naučil leteti. Toda niso ga sprejeli. Pač pa so ga poslali na tečaj za torped- no orožje. Opravil ga je z velikim smislom za tehniko, tako da je bil eden najboljših. Toda kdo bi razumel vojaško logiko, spet ga niso vkrcali kot torpednega strokov- njaka. Stiunberger se je sam sebi zdel kot poskusni zajec in to v času, ko so zagrebli na obeh straneh sovražnih sil že milijone padlih. NO DOBRO, PA POD VODO Bodoči morski volk je zavohal še eno priložnost, kjer je vsak dan dovolj ne- varnosti. Pomorsko vojskovanje je v sopredje potisnilo podmomištvo. To je bilo novo, mlado orožje, pravzaprav šele v povojih. PodmomištTvo je bilo še v mirnem času nevarna reč, kajti te železne libe še niso bile tako ItBpolnJene, da bi posadke ne bi- le neprestano ▼ nevarnosti, čim je padlo povelje za potopitev. Toliko huje je bilo v Tojnem času, ko Je bilo protipodmomi- Sko orožje, podvodne mine, že skoraj brez napak. Vedno manj je bilo ljudi, ki bi bi- li sposobni za najmlajšo vejo pomorske- ga orožja, še manj pa tistih, ki bi bili na- vdušeni. Bili pa so takšni. Med njimi Miro- silav štumberger. Poslali so ga na Brione, kjer je bi- la podmomiška šolska baza. Opravil je te- čaj na majhni šolski modmomici, ki ni bila kdo ve kako komplicirana. Novope- čeni podmomiški časnik je bil dodeljen na podmornico z oznako »U 16«. Ko se je hotel vkrcati, so ga zavrnili, kajti pisar v poveljstvu se je zmotil in mu zapisal »U 17«. No, tudi na tej podmornici so potre- bovali oficirja in štumberger se je vkr- cal. Da mu ni bilo treba biti žal zaradi pisarjeve pomote, sta dva razloga. Pod- mornico »U 16« so kmalu za te.m Italija- ni v neki bitki potopili, na »U 17« pa je bil poveljnik poročnik bojne ladje Zden- ko Hudeček, do današnjih dni dober štumbergerjev prijatelj. »U 17« je bila iz serije manjšili, sko- raj žepnih podmornic. Tehtala je 110 ton, vozila je po površini pet, pod vodo pa šti- ri vozle. Vkrcala je 14 članov posadke, na morju pa je ostala lahko največ štiri dni vožnje. Razumljivo je, da je operirala le po Jadranskem morju, največkrat 7 spremstvu konvojev. (Se nadaljuje) , Posadka »U17« po potopitvi Italijan- skega rušilca »Inpetusa«. Na poveljni- škem stolpu v sredini poveljnik po- ročnik bojne ladje Zdenko Hudeček, desno poročnik fregate Miroslav Štumberger. Roman poklanja svojim strankam in bralcem No- vega tednika KOMBINAT ŽALEC Zaman ji je namigoval Hali naj bo tiho, žena je bila trdovratna. Se glasneje je govorila. In nevoljna sta zapu- stila moža svojo postojanko pri vratih tn odšla v vežo. Oba hkrati sta govorila v njo in jej razlagala, da se nekaj posebnega godi v tujski sobi. Izprva ni hotela poslušati. Nato pa je zapovedala možu, naj molči in Henfrey sam ji je moral povedati, kaj je čul. Da je vse skupaj neumnost, je rekla, najbrž da brskata Cuss in major po sobi in premikata pohištvo. »Psst—! Okno se je odprlo!« je šepnil Henfrey. »Ali niste slišali?« »Katero okno?« »V tujčevi sobi!« Vse je napeto poslušalo. In tedaj je bilo, da je planil Huxter skozi vrata, za- kričal: »Primite tatu!« in zdirjal po cesti. Hali, Henfrey in kar je še bilo živih bitij v gostilni, vse je planilo na cesto. Videli so, da je nekdo šinil krog ogla cerkve in da je Huxter naredil vsega priznanja vreden skok po zraku in trdo priletel z glavo ob tla ter tiho obležal. Ljudje so začudeni obstajali na ulici, drugi pa so hiteli bliže. Huxter je bil nezavesten. Henfrey se je ustavil pri njem in ga je začel preiskovati. Hali pa je z dvema go- stoma hitel proti oglu cerkve. Zapazil je Marvela, ki je bežal po griču navzdol. Sklepal je, da je to nevidni človek, ki je mahoma na kakršenkoli način postal viden. Z dol- gimi skoki je planil po trati za njim. Pa ni še prišel daleč, ko se je zaletel v nekaj nevidnega, odletel, padel in podrl za seboj enega svojih gostov, ki je tekel za njim. Drugi gost je prihitel, se za hip ustavil, kjer sta ležala Hali in prvi gost, in stekel naprej. Pa spotaknil se je na nečem in se podrl zviškoma na tla. Prvi gost je zlezel pokonci in hotel naprej, pa je dobil udarec, da je padel kakor zaboden vol. In tedaj se je cela vas, kar je je bilo na cesti, usula proti cerkvi, vsem na čelu lastnik cirkusa, močen človek v modrem suknjiču. Začuden je gledal, ko je videl prazno trato pred seboj in na njej troje ljudi, ki so se valjali po tleh. In hipoma se mu je nekaj zgodilo na nogi, padel je kakor hrast in se zakotalil po tleh ter podrl za seboj brata, ki je v tistem trenutku pridirjal za njim. In čez njiju se je vsul val radovednih vaščanov, številne noge so ju poteptale, ta in oni je padel, kletvice in zabavljice so vršale po zraku. Ko so Hali, Henfrey in gostje hiteli iz gostilne, je gospa Hali kot izkušena ženska ostala v veži pri toču. Nekaj časa je bilo vse tiho. Pa hipoma so se odprla vrata gori na hodniku, Cuss se je pokazal, skočil po stopnicah, na nobeno stran se ni ozrl, planil je na ulico in kričal »Primite ga! Dokler drži aavoj v rokah, ga vidite!« Ni namreč vedel, da je nevidni človek vrgel knjige in zavoj skozi okno Marvelu, ki jih je pobral in z njimi zbe- žal, kakor smo že pripovedovali. Cuss je čudno Izgledal. Njegov obraz je bil rdeč od jeze, pa odločen in — hlač ni imel mož. »Primite ga!« je vpil in tekel po cesti, »primite ga! Moje hlače mi je odne- sel in sleherno not z majorjevega telesa! Primite ga!« »Skrbite zanj!« je vzkliknil Henfrey, ki se je dotedaj mudil pri nezavestnem Huxterju. Skočil je po konci in pohitel okoU cerkve. Pa tudi on se je spotaknil na nečem nevidnem in je na jako nelep način telebnil na tla. Nekdo mu je v divjem teku stopil s težkimi čevlji na prste. ZakričaJ je, se spravil na noge pa je dobil simek med rebra, da je padel na vse štiri. Vse je bežalo nazaj v vas. Teddy se je spet pobral, dobil zvenečo zaušnico od nevidne roke in odšepal nazaj k »Poštnemu vozu« mimo Huxterja, ki je medtem prišel k zavesti in sedel. Ko je bil že pred hišnimi vrati, je začul za seboj jezen in bolesten krik, kot da bi bil kdo dobil nenaden udarec. Spoznal je glas nevidnega človeka. V tem je tudi Cuss pohitel nazaj v gostihio. »2e prihaja, Bunting!« je planil v tujčevo sobo. Reši- te se!« Bunting je stal pri oknu in se zagrinjal v stensko preprogo. »Kdo prihaja?« se- je prestrašil in skoraj bi bil izpustil svojo — edino »obleko«. »Neviden človek!« Cuss je skočil k oknu. »Najbolje, da izgineva odtod! Zblaznel je, zblaznei!« In v hipu je bil skozi okno na vrtu. »Dobri Bog!« je zastokal major in omahoval med vrati in oknom. Iz veže se je začul krik in ropot. Majorjev sklep je bil storjen. Zlezel je na okno, se tesno ogrnil s preprogo, skočil na vrt in odhitel proti do- mu, kar so ga nesle njegove kratke in debele noge. Ni mogoče, da bi po vrsti povedali vse, kar se je zgodilo na vasi, odkar je nevidni človek kriknil od bole- čine. Morebiti, in skoraj gotovo, da je hotel prvotno edi- nole kriti Marvelov beg iz vasi in si zagotoviti obleko in knjige. Toda nepričakovani udarec, ki ga je čisto slučajno dobil, je zbudil njegovo razdražljivost, pobesnel .je in v divji jezi je imičeval in razbijal po vasi, kar mu je prišlo pod roko. Ljudje so bežali in se skrivali, vrata so se zaklepala, okna so se zapirala. Staremu Fletcherju se je zamajala deska, položena črez dva stola, in zviškoma je zropotal z mokrim čopičem vred na tla, ne brez usodne škode za- se in za stole. Zaljubljeni parčki, ki so čebljali v mirni senci, so se preplašeni razpletli, krčmarji so zapstili svo- je šotore in pivotoče, gospa Bunting je bežala s svojimi damami in prepustila čaj in sladkarije usodi, otroci so kričaje tekali za starši — v par hipih je bila cesta prazna in nema, le nevidni človek je divjal po njej, trgal zasta- vice in vence, premetaval stojnice s slaščicami in šotore s pecivom, pobijal šipe s kamenjem na »Poštnem vozu« in po drugih hišah in nazadnje vrgel cestno svetiljko skozi okno gospe Graham. On je tudi najbrž bil tisti, ki je pre- rezal brzojavne žice na cesti v Abberdean. In ko si je na- sitil svojo maščevalno jezo, je izginil brez sledu, nihče ni vedel, kam, in niso ga več videli in ne občutili v Ipin- gu. Pa tudi najpogumn)ej'ši so si šele dobri dve uri po po- lomu upali na razdejane veselične prostore. KO IZBIRATE DENARNI ZAVOD VAŠEGA ZAUPANJA SE PRIPOROČA KREDITNA BANKA CELJE 28. Noč je prinesla ponniritev in pobotanje in sončno jutro je bilo spet tako, kot so vsa jutra v tem lepem mestu: polno obetov za radovedne turiste! Ta dan sta Paradižnikova imela na programu točko vseh točk. krono svojega edinstvenega po- tovanja: nič manj kot na sam vrh Eifelovega stolpa sta se nameravala povzpeti! Parkirala sta svoj voz pod stolpom že za- rana, se vkrcala na prvo dvigalo in ko se je mesto spodaj zaganjalo v nov delovni dan, sta ona dva že srkala kavico v hladnem vetriču pod oblaki. Ko se jima je oko sprehajalo po obzorju, pa ju je - prvič po dolgih dneh potovanja - čudno spreletelo: Tam za meglicami obzorja je Košata lipa! Da. prav tu, na veličastnem stolpu, je klju- nil v srce ptič domotožja! »Še jutri pospraviva kovčke!« je uganil mi- sli obeh Paradižnik. Ozrl se je navzdol k avtu in - prebledel! Neznani ljudje so stopali v njun kabriolet ... »Na pomaganje!« je zatulil Paradižnik. MALI OGLASI Vsaka beseda v ma- lem oglasu stane i),5(i Ndin (za naročnike) in l).60 Ndin (za vse dru ge). Ob posredovanju naslova v upravi Lista zaračunamo še dodat nih 1,00 Ndin; za ogla se pod šifro pa po 2,00 jNoUiL ___________________........ PRODAM ZIDANO stavbo 4x7 m ob avto cesti, 4 km iz Celja s 500 m2 zemlje prodam. Mar- tin Kumar, Celje, Rudnik Pe- čovnik. NOVO enodružinsko hišo od- daljeno 12 km iz Celja ob cesti I. reda prodam. Cenje- ne ponudbe pod oznako »17 milijonov — gotovina«. FRANCOSKO spalnico in raz- ne dele pohištva poceni pro- dam. Pismene ponudbe pod POCENI. X AVTOGUMI 560-13 s felmani ter kolo šport pony, pro- dam zelo ugodno. Pismene ponudbe pod »Ugodno«. KOMPLETNO ali po delih mo- torno kolo Prima III potre- bno manjšega popravila po- ceni prodam. Laura, Laško 27 — nad pošto. NA ČEK prodam ali zamenjam za gradbeni material avto Fiat 1100, obnovljen. Naslov v upravi lista. 20 KOMADOV »špirovcev« dol- žina 5,50, tesani 12-14 pro- dam. Naslov v upravi lista. ENODNEVNE piščance si lah- ko nabavite vsako nedeljo dopoldne v valilnici Klanč- nik, Šmarjeta 17, škofja vas. NOVI gumi voz, lahek za vpre- go ene ali dveh krav, nosil- nost 1 tone, kravji komat brezhiben in stranice za seno dolge 5 m proda: Rudi Ko- sec, Glinsko 7 a, Ljubečna, Škofja vas. 10 HA POSESTVO (v Dram Ijah), vseh kultur, malo vi- seče, 5 minut od ceste dam za 40.000 ND, prodam tudi vinogradno parcelo, primer- no za vikend. Angela Busar, Cesta na Ostrožno 47, Celje. T.'\KOJ vseljivo hišo, elektri- ka, cesta, 92 arov zemlje na lepi sončni legi zelo ugodno prodam. Ogled in informaci- je pri Jožetu Kočarju, Trnov hrib 34, Sedraž, Laško. DOBRO ohranjeno kompletno spalnico orehov furnir in ve- liko kuhinjsko kredenco pro- dam. Ogled vsak dan od 18. do 20. ure v Trubarjevi uli- ci l-I. nad. levo. VPREŽNI voz, nosilnost 4 to- ne, enovprežni koleselj in vejalnik za žito ugodno pro- dam. Viljem Gracer, Celje, Ulica Bratov Vošnjakov 6. OTROŠKO posteljo z žimna- tim vložkom, divan, lepo oh- ranjeno starinsko pohištvo (dnevna soba) omare, mize, stoli, gramofon »Emona« (na radio) polavtomatski pralni stroj Perex, Sv. pismo, »Mla- diko« »Vrtec« in druge zgo- dovinske knjige prodam. Ce- lje, Cinkarniška 4. HIŠO, gospodarsko poslopje, 3 ha zemlje ob cesti blizu avtobusne postaje, ugodno prodam. Naslov v upravi li- sta. 4 RAZLIČNE predmete: otro- ški voziček, pleteno košari- co za otroka, kopalno kad (banico) in pocinkan lonec za perilo prodam. Naslov v upravi lista. HLADILNIK Himo poceni pro- dam takoj. Marjan, Ulica bratov Kresnikov 34. STANOVANJSKO hišo s 5 so- bami, gospodarsko poslopje z garažo in 17 ari zemlji- šča, vrt, sadovnjak, primer- no za obrtnika, avtoprevoz- nika ali vrtnarja, prodam. Ogled Resljeva 10, Celje. OREHOVO spalnico z vložki in žimnicami prodam. Ogle- dalo preko ene cele omare. Naslov v upravi lista. V BLIŽINI Celja prodam 10 arov sadovnjaka z malo hi- hico za vikend, elektrika in voda. Naslov v upravi lista. 2 SKORAJ novi moški obleki za srednjo postavo prodam. Naslov v upravi lista. ZEMLJIŠČE s stanovanjsko hišo 2 ha, v ravnini, za glav- no cesto pri avtobusni po- staji, Cmolica U, Šentjur pri Celju prodam. Cena lO.OOO.OOO SD. Naslov v upra- vi lista. STAREJŠO podkleteno večjo hišo v Celju, Maistrova 13, zelo ugodno prodam. Vpra- šati: Volovšek, Mozirje, ve- kend hišica. STANOVANJE ENOINPOL sobno stanovanje, komfortno, v Mariboru me- njam za enakovredno v Ce- lju. Informacije: Mitkovič, Mozirje 48. SOSTANOVALKO v opremlje no sobo s centralno kurjavo iščem. Baltazar Ograjenšek, Celje, Cesta na Dobravo 63. SOBO in kuhinjo iščeta nujno zakonca brez otrok. Plačata dobro. Naslov v upravi lista. LEPO opremljeno sončno so- bo, centralno ogrevano, od- dam solidnemu moškemu. Naslov v upravi lista. VELIKO dvosobno stanovanje zamenjam za manjše v me- stu ali bližnji okolici. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v upravi lista. KUPIM OTROŠKI športni voziček ku- pim. Anuška Drgajner, Ce- lje, Ulica Bratov Dobrotin- škov 13 (Hudinja). ZAPOSLITEV v POPOLDANSKEM času nu- dim zaslužek dobremu ple- skarju. Zglasite se v Bife Park, Celje, Maistrova 2. VAJENCA za slikarsko-pleskar- sko obrt sprejmem. Branko Dobrave, Celje, Tomšičev trg 16. Poslovni odbor podjetja SIGME ŽALEC SIGME Žalec razpisuje prosti delovni mesti vodje gospodarsko računskega sektorja POGOJ: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 oziroma 5-lelne delovne izkušnje na enakem ali podob- nem delovnem mestu. analitika in planerja P(3GOJ: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri s prakso ali brez nje. Prijave sprejema splošna služba podjetja do 15 . 8. 1970. STARE.IŠA zakonca iščeta po- strežnico, najraje mlajšo u- pokojenko za pomoč v go- spodinjstvu, ki bi znala tudi kuhati. Nudiva hrano in na- grado po dogovoru. Prajnik, Celje, Savinjsko nabrežje 4. VETERINARSKA postaja La- ško, razpisuje delovno me- sto za veterinar j a-kurativca. Pogoji: dovršen enoletni de- lovni staž in regulirana voj- na obveznost. Prejemki po pravilniku postaje. RAZNO K STAREJŠEMU moškemu v Savinjski dolini iščemo upo- kojenko, ki ima veselje do malega vrta. Hrana in sta- novanje v hiši, ostalo po do- govoru. Informacije pri Jo- žetu Satlerju, Celje, Mari- borska cesta 66. UPOKOJENKO za 8 urno var- stvo 4 letnega otroka, iščem. Nudim novo opremljeno so- bo, kuhinjo in kopalnico s posebnim vhodom. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. OSAMLJENO upokojenko že- Um spoznati, iz Celja, ki bi imela veselje v prostih so- botah mlado dekle priučiti v kuhanju in pripravi peciva. Naslov v upravi lista. RAZOČARANA 37, simpatična, dobrosrčna, z domom, želi resnega poznanstva z moš- kim od 44—52 let. Zaželen je avto. Ponudbe pod »Sre- čen dom«. MATEMATIKO in fiziko za os- novno šolo, gimnazijo in sre- dnjo tehniško šolo instrui- ram. Ponudbe pošljite na na- slov: EmU Dokler, Celje, Kocbekova 5. OSNOVNA SOLA DOBJE PRI CELJU razpisuje dve prosti delovni mesti RAZREDNIH UČITEUEV za nedoločen čas od 1. septembra 1970 dalje. Sta- novanje je. Rok prijave je 20. avg. 1970. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij So- cialistične zveze delovnega ljudstva: Celje, Laško m Zalec — Uredništvo in up- rava, Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Ure- juje uredniški odbor — Glavni in odgovorni ured- nik: Bernard Strmčnik — Sejemsko prilogo uredil: Slavko Pukl — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK izhaja vsa- ko sredo — Izdaja ga »CGP DELO« Informacije propa- ganda Celje — Tisk in kli- šeji »CGP DELO« Ljublja- na — Rokopisov ne vrača- mo — Cena sejemske šte- vilke 1,00 dinar; letna na- ročnina 30 din; polletna 15 din; za tujino znaša naroč- nina 60 din — Tekoči ra- čim 507—1—1280 — TELE- FX3NI: uredništvo 23—69 in 31—05, mali oglasi in naročnine 28—00. V R E M E OD 11.-21. AVGUSTA V prihodnjih dneh pri- čaksijcmo v glavnem toplo in sončno vre- me. Okvos IH. avgusta so možne popoldanske krajevne nevihte.