218 pridružil še Nejc Poljanec in skupaj sva čakala, kdaj bo ptič pogledal iz vode bliže brega. Ko je res prišel bliže, sva se z navdušenjem zedinila, da je ptica zares ledni slapnik Gavia immer, saj je bilo celo brez daljnogleda videti njegov debeli kljun in grbo na čelu (slika 1). Isti dan so si ga ogledali še Mitja Denac, Jon Poljanec in Matija Medved Mlakar. Opažen je bil še naslednja dva dni, nazadnje pa 17. 12. 2017 (M. Gaberšek pisno). To je osmo opazovanje lednega slapnika v Sloveniji. Nazadnje je bil opažen 29. 12. 1995 na Mariborskem jezeru (Sovinc 1997), še prej na Blejskem jezeru dva osebka (Rubinič 1993) in pri Črnem vrhu nad Idrijo (Sovinc 1995), prav tako dva osebka. Ostali štirje podatki so s slovenske obale, od teh sta bila dva osebka najdena poginula (Makovec 1989, Škornik et al. 1990), leta 1983 je bil opažen še en osebek na morju pred Sečoveljskimi solinami (Škornik et al. 1990), zanimiv pa je tudi podatek iz leta 1982 o kar osmih osebkih pri zatoku Polje (Sovinc 1994). Leta 1985 so na Ljubljanici nedaleč od lokacije leta 2017 opazovali domnevnega lednega slapnika (Sovinc 1985), a se je na koncu izkazalo, da je šlo za polarnega Gavia arctica. Luka Poljanec, Dvor 12. SI–1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija, e–mail: luk.poljanec@gmail.com Sredozemski viharnik Puffinus yelkouan Yelkouan Shearwater – 75 and 257 individuals observed from Piran (UL84, SW Slovenia) in June 2017 and 2016, respectively; these are the first June records of the species for Slovenia; nonetheless, the paucity of data probably reflects the low observer effort, rather than a genuine scarcity of the species Dne 17. in 18. 6. 2017 sem v Piranu s kopnega opazoval morske ptice. Oba dneva je pihala burja s hitrostjo 8 m/s in sunki do 14 m/s. Prvi dan sem naštel 12 sredozemskih viharnikov, drugi dan pa 63. Leto poprej sem 16. in 17. 6. skupno naštel do 257 osebkov (ob predpostavki, da ni bilo dvojnega štetja istih osebkov), takrat je pihal južni veter s hitrostjo 9 m/s in sunki do 12 m/s (Hanžel 2017). Leta 2017 sem namensko opazoval morske ptice še v prvi polovici aprila, ko pa viharnikov nisem videl. Moje dosedanje izkušnje kažejo, da je za uspešno opazovanje potreben vsaj zmerno močan veter, saj je v takem vremenu viharnike verjetno laže opaziti s kopnega. Junijski podatki s slovenskega morja doslej še niso bili znani, kar je bolj posledica nerednega opazovanja kot pa odsev dejanskega pojavljanja vrste. Zbrani podatki kažejo, da se sredozemski viharnik v severnem Jadranu v večjem številu pojavlja med majem in septembrom (Stipčević & Lukač 2001), kar je skladno tudi s podatki z italijanske polovice Tržaškega zaliva (Parodi 1999). Celostno sliko fenologije sredozemskega viharnika v Sloveniji bi si lahko ustvarili le z bolj sistematičnim opazovanjem. Vsa omenjena opazovanja je potrdila Nacionalna komisija za redkosti. Jurij Hanžel, Židovska ulica 1, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: jurij.hanzel@gmail.com Greater Spotted Eagle Aquila clanga Veliki klinkač – prvoletni osebek je bil opazovan15. 11. 2017 na zadrževalniku Medvedce (UTM WM53, SV Slovenija), kar je šele tretje opazovanje v Sloveniji in drugo na zadrževalniku po letu 2007, kjer se je pred tem redno zadrževal po en osebek On 15 Nov 2017, I was counting waterbirds and birds of prey at the Medvedce water reservoir. There was a bird of prey sitting on a harvested corn field, but I took no notice of it. It was quite far and I concluded that it was probably a Buzzard Buteo buteo, the commonest raptor species at the site (Bordjan & Božič 2009). After a while, the bird took wing and was soon accompanied by Ravens Corvus corax. Compared to the Ravens, the bird was huge and I thought of White-tailed Eagle Haliaeetus albicilla, also a relatively regular bird for the site. To make sure I looked through the scope and immediately recognised that it was one of the Aquila species. Before it could disappear from sight, I took some record photographs. The bird flew over the hedge north of the reservoir and disappeared along with some of the Ravens. At first, I determined the bird as an Imperial Eagle Aquila heliaca but later, at home, I concluded from the photographs that it was a 1st year Greater Spotted Eagle. The species was a regular visitor on the site from 1997 to 2007, when it also probably overwintered in some years (Bordjan & Božič 2009). Thereupon the species was absent until 2012, when one migrating individual was observed (Bordjan 2013). This is only the second observation of Greater Spotted Eagle at the site since 2007 and the third in Slovenia since 2007 (Hanžel 2014, 2015, 2016, 2017). Dejan Bordjan, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook