olenjske Novice.
Izhajajo 1. in 16. vsacega meseca. CcDa jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v^Dolenjuke Novioe" ua-loto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naroônino in dopise tísniti dati, plača za dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gfospodarske stvari.
Kako napravljati lini sadni mošt.
Letos so hvala Bogu naše hruške in jablane polne sadja. Marsikateri gospodar se že veseli, da bode za sadje letos dosti dobil, ker ga je obilo in ker ga bodo gotovo zopet za na Nemško skupovali. Toda, kar se tiče prodaje sadja na Nemško, Ttegne biti letos drugače kakor v preteklih letih. Po časnikih je brati, da imajo letos tudi na Nemškem dosti sadja, tam na Nemškem (WirtemberŠkem), kjer se je porabljalo pretekla leta kranjsko sadje za napravo mošta. Sadje je letos sploh obrodilo dobro po celi srednji Evropi, za to ne bode dosti kupčije z njim. Velika obilica sadja se bode morala torej drugače v korist spraviti, in čas je da previdni gospodar že zdaj na to misli, kako? Še najboljša poraba sadja, hrnSk in jabelk je, ako se ne more sveže v denar spraviti, da se napravi iz njega mošt. No, moSta se napravlja po Dolenjskem že tako vsako leto — po sadni letni — več ali manj, bode re-
kel ta ali uni. Res je to, ali kakega moŠta ? To je drugo vprašanje. Navadno je bil ves mošt, kakoršen se je do zdaj pri nas napravljal, le precej po napravi sprejetno dober. Malo mesecov pozneje postal je pa že neprijetno dišeč, kalen, mlakast, sploh tak, da se mu ni moglo reči, da je dober, vinu podoben. Pa od kod pride to? Od tod, ker pri nas malo kdo, aU pa skorej nihče ne ume napraviti dobrega, iiuega, sadnega mošta. Za to naj bode danes našim sadjarjem ob kratkem povedano, kako se napravlja fini sadni moŠt — tak moĚt da ga je le težko razločiti od pravega vina. Naj finejši moŠt je iz hrušek tepek, drobnic, sploh takih vrst hrušek, katere imajo v sebi prav dosti zagatnosti. Zagatnost je tista snov, katera usta skupaj vleČe, ako pokusiŠ nezrelo hruško ali nezrel oskurž. Hruške se morajo obrati, kadar so popolnoma rumene, in ne prej dokler bo še zelene, ne pozneje ko postanejo že mehke, testnate. To je pri nas ravno najpogla-vitejěa napaka pri napravi mošta, da se sadje v pravem Času ne obira, ampak védno dosti prenezrelo — zeleno.
Fofllhuk.
Kje bi človek denarje dobil?
(Daljo.)
m.
Bregovje so bolj revna vas. Kmetje so že tu zelo obubožali. Imajo sicer še precej lepo polje, a druzega malo. Le nekateri ima Še kakošen košček vinograda. Skoro vsi so pa zadolženi. Ali so mar sami krivi? So in niso. Večinoma so sedanji posestniki že prevzeli zadolžena posestva. Kjer je pa dolg, je že križ. Vsaj veste, kako dolg govori ? „Naredi me, delal se bora pa sam". Šenezadolžen toet si v tej vasi težko pomaga. Nimajo namreč ljudje nič gozda; za drva in za nastilj jim gre kaj trdo. Zavoljo tega ne morejo dosta živine rediti in nimajo dosta gnoja; nasledek tega je, da nepognojeno polje neče prav roditi, ker je bolj peščene podlage. Vse to tare Bregovčane. Še druga in večja nadloga je pa ta, da si sami ne potrudijo, da bi se lu'ih stanje izboljšalo. Premalo
so, bi rekel, pridni. Ne vstajajo preveč zgodaj k delu. Dokler jim aolnce v posteljo ne posije, ne vzdignejo se iz njih. V jedi in pijači so pa vse preveč razvajeni. Kedar imajo tuje delavce, ob košnji, žetvi, mlatvi, imajo zjutraj večinoma kruh in vino ob šesti uri, ob sedmi uri pa spet zelje pa žgance; ob deseti uri zopet vino in kruh. Ob dvanajsti uri pa repo, ričet, fižol, štruklje. Ob četrti uri popoludne pa kruh in vino. Zvečer ob osmih krompir, zelje ali repa ali kaj tacega. Kedar je likof, pa še vse veČ in boljše. Po vrh tega preveč zahajajo v krčmo. V taki mali vasi, ka-koršna je Bregovje, ki šteje le 15 kmetij, malih gruntarjev in osebnikov, z vsem skupaj kacih 120 ljudi, je pač vsaka krčma od več. Od več, menimo za vaščane, za krčmarja pa ne. Ta ai dobro stoji. Ttt krčmari neki Jože Urbančič, ki je došel neki od Ljubljane. Služil je prej pri bogatem KoČevcu v trgu, prihranil ai že kot hlapec nekaj, pa začel tu krčmo. Pa kako mu gre. Hišo je imel naj prvo le T najemu, vrta nič, polja mL Zdaj je
Kako zamore biti mošt močan, alkohola bogat, ako ní v aadju dosti sladkorja, iz katerega nastane med kipenjem (kisanjem) alkohol? Prezrele testnate hruške, dajejo pa zaradi pomanjkanja za-gatnoati sicer jako prijeten, sladak in močan mošt; pa stanoviten nikakor ni ampak se kaj rad pokaži.
Ravno zadosti zrele hruške se stolČejo ali pa na posebnih mlinih zmastć. ZmaSčene se puste potem 48 ur v kadeh, v katerih se vsaj po trikrat na dan z kakim kolom dobro premešajo, da kar le mogoče močno zrujavé. Po preteku 48 ur se prične še le prešati. Mošt se spravi v dobro, ne smrdljivo posodo, katera se pa ne napolni prav do vćhe, ampak pusti se pod Tého še za eno dobro ped praznega prostora. V Tého 2atí\kne se kipelna véha, ako se ima, ako Be pa nima, položi se vrhu nje mal, redek, s ptiskom napolnjen žakljiček. Enkrat izprešane tropine se lahko zopet prerahljajo, s čisto vodo poškropé (na vedro tropin 5 do 10 litrov vode) ter še enkrat prešajo. Tako se zadobi še mošta iz njih, pa že nekoliko slahejšega mimo prvega. Že drngič izpreŠane tropine se zmečejo v kako kad, kjer se z vodo do vrha zalijejo, ter se pustć pokrite skozi več tednov na solncu, da Be popolnoma skisajo. Iz takih tropin napreša se potem še prav fin kis — jesih. Kdor ima zraven hruScik tudi ie grojzdje, napravi lahko vina popolnoma podoben mošt, ako izlije izprešani hm-škin mošt, na prav frišne če tudi sprešane grojzdne tropine, ter pusti vse skupaj kake 3—4 dni kipeti.
Posebno dober in kaj prekanljiv (goljufiv) hruškov mošt se pa doseže, ako se pomešajo med stolčene hruške, v vodi namočene suhe borovnice, recimo na vsako vedro hrušek eno dobro pest. Po-
tem se zadobi kaj lep rndeč mošt prav finega okusa, katerega pije navadno sleherni za pravo vino.
Že nekoliko slabši pa jako fin moŠt se zadobi, ako Be vzame polovico hrušek, polovico pa kislikastih jabelk, katera so pa popolnoma zrela pomedjena, ne pa zelena. Le iz zelenega grozdja in zelenega sadja ne vina napravljati! Iz polovice hrušek in polovice jabelk napravlja se pa mošt popolnoma tako kakor iz samih hrušek.
Prilično najslabši mošt napravlja se pa iz samih jabelk. Iz samih, popolnoma zrelih jabolk napravlja se pa mošt, zopet popolnoma tako kakor iz samih hrušek. Da postanejo jabolka hitreje za napravo mosta dobra, to je zrela, se spravijo v gorkih prostorih na kupce, v katerih se toliko časa na miru pusté, da se popolnoma pomedé.
Naj se napravlja mošt iz samih hrušek, ali iz polovice hruSk, polovice jabelk, ali iz samih jabelk, ostane daljno postopanje ali kletarjenje z moštom vćdno ednako, namroČ sledeče: Kadar kipenje popolnoma neha, se napolnijo posode do vrha, in ae pazi, da so vedno do vrha polne. Vsak teden se more torej mošt zahti.
V veliki noči pretoči se mošt iznad drožij v druge čiste posode, v katerih ae pa zopet zaliva, in storjeno je vse. Tako napravljajte torej letos mošt, in ne bote se kesali.	D—c.
Podiranje dreves.
Ni vse jedno kedaj drevo poderemo, da lesa dobimo. Marveč gledati je, v kaj hočemo dobljeni les porabiti, namreč ali nameravamo sploh
pa hišo kupil in popolnoma plačal, vrt je že njegov, 2 orali polja že ima, lepega konja, nekaj goveje živine. Koliko so mu kmetje po vasi dožai, to pa le on ve.
Kmetje so k njemn radi zahajali. To je sploh slabost slovenskega kmeta — pa tudi slovenske gospode — da preveč krčme ljubi. K temu krČ-maiju so pa bregovski kmetje še radi tega radi hodili, ker je bil kaj kratkočasen, prijazen z vsakim, in nobenemu suroveža ali pijancu ni nič zameril. Tudi na kredo je rad dajal; vsaj je bil tako zvit, da je že prišel do plačila. Če mu ni dolžnik v gotovem prinesel, dobil je pa od njega v „naturi", to je kaj zrnja ali zelenjave. Ali pa je včasih kupil od enega ali druzega tele ali vino in kar si bodi. V pohvalo kmetov na Bre-govji moramo vendar omeniti, da so zadnje úase precej opustili svojega krčmarja, kar si on sam ni znal drugače razlagati, kakor da so se zbali sami, da bi utegnili za-nje nastopiti še slabši časi kakor so, ako ne bode odnehalo od popivanja.
Na svečnico se je pa vendar po litanijah sešlo v Urbančičevi krčmi več sosedov, kakor se jih je sam nadjal. Zakaj neki? V cerkvi so bili zjutraj gospod župnik nazuau;li, da bode popoldne po litanijah občni zbor posojilnice, in da so k temu zboru vsi udje povabljeni. O posojilnici so naši kmetje slišali že večkrat nekaj govoriti, a se niso dosta za-njo zmenili. Nekateri med njimi 80 bili celó pri prvem občnem zboru pričujoči, ki je bil — kakor se spominjajo, že predlanskem nekaj tednov pred Božičem. A takrat niso hoteli pristopiti. Od vseh Bregovčanov sta pristopila samo dva. Po litanijah je Cvetko iz Bregovja kar šel v Šolo ; Lukanov Járnej, ki je bil tudi že nekaj dni ud, pa je bil ta dan bolan in še v cerkev ga ni bilo. Trem ali štirim boljšim bre-govskim kmetom, ki so bili prišli tudi v eno in četrt ure oddaljeno farno cerkev k popoludanski božji službi, se je pa nekako nos vihal, da niso bili tudi v šolo k temu pogovoru povabljeni. A povedal tega nihče ni, marveč so rekli, idirao
kOB gozda posekati in zemljo za kaj druzega prirediti, ali želimo lesa za stavbe, za Žaganje desek ali samo za kurež. Tudi je ozir jemati, ostane li podřeno drevje veČ řasa v gozdu ali se precej poseka in zloži, da se hitro posuři. Drevesa niso vselej jeđnakcniemo vlažasta, na kar je tudi gledati, kedar jih posekavamo.
Pozno jeseni in po zimi drevesa mirujejo ali epijo, sok se v njHi ne pregibava in ne pretaka in BO menje napolnjene z vlago in mokroto, kakor spomladi iu po leti. Zato se jeseni in po zimi vsekani les hitreje suši, ker ima menje vlage in mokrote izhlapiti, Vsled tega pa takšen les tudi menje trohni. Kdor tedaj želi, da mu les mogoče dolgo netrohnen, trpežen ostaja, ta mora dotična drevesa pozno jeseni ali po zimi sekati. Drevesca pa za štange, ki se imajo obeliti, sekajo proti spomladi, ko sok uže kroži, ker se tako skorja leži olupiti da.
Les za obroie, katerim skorje ne olupijo, sekajo le pozno jeseni in po zimi, ko se skorja trdno drži. Drugače je z borom, smreko, řegar skorjo hočemo za čreslo odlnpiti. To posekamo po leti, ko še raste. Ako pa jej skorjo pustiti hočemo ter želimo, da se njeni les hitro suši, pustimo posekano drevo ležati, dokler mu igličje ali šilovje ne odpade.
Nekateri posekavajo gozde tako, da želijo, naj bi iz zemlje zaostalega Storovja pognalo novih dreves. Tudi za to delo sodi naj bolje pozna jesen in zimski čas, kajti sedaj bodo Štori naj-krepkejših mladik poganjali. Po leti posekanih dreves štori nikoli tako lepega mladega lesa ne poženó. Kedar pa hočemo kako drevje, grmovje posekati in zemljo vsega koreninja očistiti, tedaj moramo se tega dela po leti poprijeti. Kajti v
tem časi najleži korenine uničimo. Vrbiuje ali bekovino za košarje porezavajo rano spomladi ; ker je takrat šibje najlepše in tudi vrbe najmenje žkodo trpijo.
Mnogi jemljejo tudi na mesec ozir, ter drevesa le starega sekajo, ako hočejo les rabiti za stavbe, deske, mladega pa, če hočejo gozd izruvati in zemljo v njivo, vinograd, vrt obrnoti. Vendar zopet drugi tajijo, vsako uplivauje meseca na rastlinstvo ter jim je vse to le — prazna vera. Vse-kako še reč ni dovolj jasua! Iz „Gcsp, pril."
Kmet in cksekucija na nepremakljine.
Steber vsake države je kmet. Zarad tega bi državniki morali pred vsem kmetski stau utrditi. To naj bi se storilo ali iz ozira, ker poljedelec s svojo zemljo in s svojim znojem prideluje živež vsem drugim stanovom, ali iz previdnosti, da bi mogel kmet obstati, ali iz milosrčnosti, da poljedelec ne pogine, ker je Že tako zadosti trpin. Kmet ve, da le Bog, vsemogočni, ki čudeže dela, more vse bremena odvzeti, in spozna, da na sveta je že taka, da mora tam manjkati, od kodar se vzame; ali to pa tudi ve, da bi se večkrat ne smelo vzeti, kjer se vzame iz slednjič ne zaradi tega vzeti, zarad česar se vzame. Mislimo si tatvine, ki se godé na polji ali za brezvestna vknjiženja na njegova zemljišča in slednjič posebno na vknjiženje (intabuliranje) mbežne pravice zarad malenkostnih zneskov. Izmed teh treh zadev, ki so 1, poljska tatvina; 2. nepotrebno vknjiženje (intabuliranje) kakih pravic; 3. vknjiženje eksekutivne (mbežne) pravice zaradi malenkostnih znezkov, zdi se mi potrebno, nekohko pregovoriti o tretji zadevi.
pa v krčmo, kjer jih je Urbančič seveda z veseljem, če tudi malo začudeno pogledal, ker jih Že dolgo ni bilo pod njegovo streho. V krčmi pa se danes niso vedeli o ničemur drugem pogovarjati, kakor o posojilnici. Čeravno so o njej malo aH niČ znali in le ugibali, kako je osnovana, in to prežvekovali, kar je eden ali drugi tu pa tam pobral.
Eden je trdil, posojilnica je to kar Žparkasa. Drugi ga zopet zavrnil, češ posojilnica ne daje na grunte denarja. Tretji je zopet rekel, da je še hujša posojilnica od šparkase, ko mora dolžnik ne samo grunte, ampak vse svoje premoženje zastaviti, ako le 5 glđ. na posodo dobiti hoče, kar mu pa drugi niso hoteli verjeti.
Med tem pogovorom pogleda Urbančič skozi okno: „Vsaj gre ravno Cvetko domu iz šole; pokhcal ga bom notri, on nam bo razložil, kaj je danes o posojilnici slišal".
Cvetko po navadi ni zahajal v krčmo. Med tednom je pridno delal, ob nedeljah in praznikih
je pa rad knjige prebiral. Imel je več knjig slovenskih doma, bil je vpisan pri družbi sv. Mohora", pa naročen je bil še na „Mir" in „Dol. Novice". „Za tri gold, imam leto in dan dosta berila; Če pa grem v krčmo, uide mi lahko en večer 1 gl,, če smo dobre volje. Drugi dan me pa Se glava boli". Nekateri nagajivi ljudje v vasi so mu pa to zamerili, da si je časnike držal ter mu nfi ti-homa zabavljali z „gosposkim kmetom". Ah v obče so pa dobro ž njim shajali vsi sosedje, in tudi ti, ki so bili v krčmi niso nič ugovarjali, ko je oštir mimogredočega v svojo hiĚo zvabil. Cvetko se pa tudi ni danes dal dvakrat vabiti. Bil je nekoliko dobre volje, ko je slišal pri posojilnici, da dobro napreduje ; zato je pa rad videl, da ima priložnost svojim sosedom kaj o njej povedati. France Balantov ga tudi koj popraâa; „Ali ste danes veliko posodili?" „Danes niČ ne", odgovori Cvetko, „a lansko leto je že posojilnica nekaj čez 15,000 gld, posodila".
Emetič, ki Ima samo bajto ali tudi njivo, izposodi si n. p. 2 gld. Upnik ga čez nekoliko časa tirja, toži in kontumacira. Hazsođba mu prisodi 1 glđ. 50 kr. stroškov. Neumen ilovek opusti pla&tti o pravem čaau dolžno svoto, ki ztiaSa zdaj 3 gld. 50 kr. Zviti upnik gre k advokatu in mu da omenjeno razsodbo, naj iz-tirja denar ali pa vknjiži dotično svoto na dolžnikovo posestvo. Advokat pregleda javne knjige in napravi prošnjo za vknjižbo rubežne pravice na kmetičevo hišo in njiTO. S tem je narastel kmetičev dolg od 2 gld. na 10 gld. 50 kr. To pa še ni vse ; kadar kmetiČ to plača, mora zopet Že segniti v žep, da sa mu zbriSe dolg iz javne zemljiške knjige. Take razmere so gotovo neznosne zu krasta.
ZemljišČiui posestniki, ki so toala za vsa jrtvna bremena, ne morejo in ne smejo zmiraj izpostavljeni ostati brezdušnemu izsesovauju. Čas in neobhodno potrebno bi bilo zavarovati tudi to vrsto stanov proti nasilstvu odemŠtva. Naj bode postavodajalcem tako drag in še dražji tudi blagor kmetovalcev, kot jim je usmiljena vrednih ljudi, ki nič ne posedujejo, pa pridejo navadno na ramena kmetu, kteri bi na zadnje skoraj želel , da kmalo pride tudi on na ramena občini. Kam pride pa država s takimi razmerami?
Ni dvomiti, da je za siromašne ljudi postava od 10. jun. 1887. prav potrebna, kajti Žalostno je videti, da brezsr^e pijavke na svoj dobiček obračajo revščino drugih ljudi in da te pijavke same site spć na mehkih posteljah, med tem, ko se stiskajo od njih izpite žrtve v kak kot, kjer se nahaja malo trde slame.
Priznat je dober namen postave 10. junija 1.1. ki brani reveža, da se ga ne more več z rubežem do nazega sleči ; a popolna ta postava ni — kot edina postava, ki brani, da bi se reveži ve6 ne slačili z brezdušnimi rubeži, ni nikakor popolna, Manjka jej notranjega nagiba, da bi se za vsak neznaten znesek ne mogla zahtevati v stroških razmerno predraga eksekucija ; da bi se s postavo napravil zavor brezvestnemu oderuštvu, in da bi se zabranilo oderuhom s ponavljanjem eksekucij morebiti večkrat v letu za drag denar svojim žrtvam kri izpuščati ; manjka jej med drugim tudi vsaj določbe, da se za malenkostne znezke ne more dogovoriti in dovoliti vknjižba ne proste ne eksekutivne zastavne pravice itd.
Zadnjo zadevo je posebno priporočiti državnim poslancem na Dunaji. Oni naj premislijo, dogovorijo in predložijo v državnem zboru postavo, ki naj varuje neprimernih in nepotrebnih Tubežnih stroškov tudi male posestnike zemljišč.
D. v „Soči".
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Po Slovenskem je slišati o veselih in žalostnih prikaznih. Glasi o dobri letini človeka gotovo veselé ; priprave, ki se delajo za slavnosti cesarjeve štiridesetletnice, navdajajo z enako radostjo vse Slovence, ki so od nekdaj zresto vdani habsburški hiši.
Žalostno pa je slišati, da letos zopet tu pa tam toča uničuje lepe pridelke na polji in v vinogradih. Biia je doslej ta nesreča uže na Dolenjskem, Grorenjskem in tudi Notranjskem v Vipavi. Dolenjski že letos toča zopet ni prizanesla, marveč močno oklestila vinograde med Rako in Ško-cijanom, kakor poroiiata tudi naša dopisa iz Bučke. Žalostno je tudi slišati, da se po mnogih in raznih krajih prikazuje trtna uš, n. pr. na Vipavskem, v štajerskih slovenskih goricah. Okrajno glavarstvo novomeško išče tudi že Človeka v preiskavo vinogradov novomeškega, trebanjskega in žužemberškega okraja. Tudi pri Trstu so našli trtno uS v Skorkolji.
Liberalni Nemci v Avstriji so nepoboljšljivi. Na Dunaju biva veliko število Čehov. Imeli so češko pridigo v cerkvi pri Favoritih — in to Nemcem uže ne da miru. Za-se vse, drugim niČ!
S prvim junijem so se podražile smodke: s 1. avgustom, pravijo, se podraži tabak ; isti dan se začne tudi novi davek na sladkor; dne septembra pa povišani davek na žganje I Tako se nam dobro godi, da bomo kmalo od samih dobrot onemogli !
Na Kranjskem dobimo dva nova okrajna zdravnika.
Ogri Slovake vedno preganjajo: odstavili so nekega učitelja, ker je razširjal med ljudstvom slovaške knjige. Naj-li beró Slovaki mažarske, katerih ne umejo?!
Kaj je novega po širokem svetu?
Med Avstrijo ia Rusijo so bile in so morebiti razmere bolj napete — zavolj Bolgarije in Srbije, kateri dve deželi sedaj bolj zaupajo nam kakor Rusiji. Sedaj bode pa obiskal novi nemški cesar Viljem II. ruskega cara v Petrogradu. Skušal bode zabraniti, da se ne zveže Rusija s Francosko in zaprečiti kakošno vojsko med Rusijo in našim cesarstvom. — Vendar se misli o tej reči kaj različno. Za nas je najbolje in neizogibno potrebno — da smo pripravljeni na vae, akoravno nas to hudo boli.
Z Italijo je sklenila naŠa vlada novo trgovinsko pogodbo. Pri tej priliki je naš cesar odlikoval z velikimi redi nekatere laške ministre.
V Srbiji se je bati zopet neredov. Kralj Milan sklenil se je ločiti od svoje soproge, kraljice Natalije. Srbski škofje so v to privolili,
ali zavržena kraljica s tem ni zadovoljna, kakor tuđi vež drugih njenih prijateljev ne. Tudi v visocih družinah ne gre vselej vse gladko!
Angleško loči morje, tako imenovani kanal, od Evrope. Nekateri veleamai podjetniki so hoteli zjediiiiti Angleško z ostalo Ecropo z železnico, ki naj bi šla v predoru ali tunelu, ki bi se izkopal pod morjem. Ker bi to menda le preveÊ stalo, niso bili v angleški poslauiški zbornici s tem zadovoljni. — Ší bolj pa za to ne, ker bi jim bila taka železnica nemarna, ako bi ae vnela vojska med Anglijo in Francijo.
V južnej Afriki so se vzdignili zopar Angleže Zuluzamorci, ki jim bodo delali skoraj gotovo veliko preglavico; kajti Angleži imajo tamo malo vojske.
Piše se nam:
iz Št Jerneja. — Na5 arenjski zbor Šent-Jernejski imel je pred ne davnim redno arenjako sejo. — Zapisovali so se revni ljudje, kt bodo od sedaj dobivali miloščino iz revne blagajnice pri županu. — Meseca junija so trije županje prejeli denar za reveže od č, gosp. župnika, — Sklepalo se je o popravkih stranskih pot in ob-iinskih cest. — Nastavil se bo poljđki čuvaj ki bo vse takoj ovadil, kateri po drugih njirah ali travnikih in pašnikih pasejo, ali sadje kradejo ali druge pridelke. Ker ima pa srenja zmiraj več stroškov kakor dohodkov, se je tudi doloîilo, da naj v srenjsko kaso plača vsaki krčmar od godbe, katero ima ob nedeljah in praznikih. Velikokrat se v gostilni veselo na harmoniko svira, ko je v cerkvi sveto opravilo; zatorej se je tudi enoglasno sklenilo, da morajo biti prodajalnice in gostilne ob nedeljah in praznikih med svetim opravilom zaprte. Zadnja točka razgovora je bila tudi, kako bi Šeut-Jeruejčanje prav spodobno in lepo praznovali 40 letnico vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Zgodilo Be bo to 18. avgusta s svečanostjo v cerkvi in 8 Šolsko veselico.
iz Semiške fare. — Redko slovesnost smo obhajali dne 4. julija. Ta dan namreč nam je pripeljal gospod Stariha vse tri nove zvone. Ulil jih je Albert Samassa, c. kr. dvorni zvonar v Ljubljani. Milo se je storilo vsakemu, ko so 29, junija na sv. Petra dan stare zvonove stek-iiili. Marsikatero oko si videl, v katerem je igrala solza. Pa tudi zakaj ne! Saj so oni vse *iaŠe prednike k zadnjemu počitku spremili, nas tolikrát k molitvi vabili itd No za dežjem mora Bolnce biti, za žalostjo veselje priti. Lepo na-^enčene nove zvonove so pripeljali na Vinivrh k podružnici sv. Trojice ob 11. uri med streljanjem ttiožnarjev. Majev ni manjkalo.
Rano zjutraj so Šle vse deklice občine na konec fare zvonovom naproti, kjer so jih prav lično navenčali, Šolska mladina je šla tudi naproti ter pred njimi navenčana stopala. Slavnost je Se zviševala godba, V farno vas Semič přišedši, ostavili so se na sredi trga, kjer so si častiti gjspod dekan Ant Aleš nove zvone ogledali in kjer se jim je pismo od zvonarja izročilo.
čedalje bolj so se bližali naši občini. Ko so prišli v prvo vas občine Praprot, bil je ondi napravljen slavolok čez cesto. Tu so morali zopet ustaviti. Dobrodošle pozdravi v kratkem jedrnatem govoru J. Stalcar, Po trikratnem živio so pognali konje in kmalu smo bili pri cerkvi. Vsak bi že rad slišal kar naenkrat nove zvonove. A nekoliko se je počakalo, preden so jih gor vlekli, da si jili je lahko vaak ogledal. Večji so dosta od starih ; kajti veliki sam ima veČ kakor preje vsi trije, namreč 869 kil t. j, nekako 15 in pol centa. Na njim sta dva napisa, prvi: Trojedini Večni Bog, varuj srenjo vseh nadlog,, drugi: Kadar čujete moj glas, je za vas molitve čas. — Posvečen je sv. Trojici. Srediyi tehta 450 kil t, j. nekako 8 centov. Posvečen je Materi božji kakor se iz napisa vidi : Najčistejša o devica, bodi naSa pomočnica. Tretji pa tehta 249 kil t. j. 5 centov; posvečen je sv. Martinu; napis je: Crlasno kliče novi zvon, za nas prosi aveť patron.
Nekako ob treh popoldne so je obešali, kjer je bilo čuda ljudstva, akoravno je dež zmirom natepal. Ko smo jedenkrát zaslišali njih milo-krasno doneči glas, kar obatrmeU smo, kaj tacega se nismo nadjali. Morebiti v celem okraji nimajo pri nobeni podružnici tacih zvonov.
iz Bučka na Dolenjskem 7, julija. — Slavno uredništvo nDalenjskih Novic". Malo kedaj se iz naše župnije kaj piSe, danes pa vam dragi bralci „Dolenjskih Novic" moram napisati nekaj žalostnih vrstic; dne 29. pretečenega meseca na 3V. Petra dan popoludne ob eni uri prihrula je od zahoda strašanska toča, ktera nam je v pol ure vse vinske gorice popolnoma, in deloma tudi žitno polje pobila: tako hude to^e tuk^ že stari mo^e in ženice ne pomnijo, preteklo je namreč že Čez 60 let, kar ni bilo tukaj take nesreče. Bil je tudi hud vihar z nalivom, da je po nekaterih vinogradih zgoma prst popolnoma odnešena, trani les je tudi tako poškodovan, da drugo leto ne bode še zamogla trta roditi.
Prišel je dne 5. t. m. k nam naš državni in deželni poslanec prečastiti g. Viljem Pfeifer, da je pogledal naše poškodvane vinograde in polje-Obhodil je vse ter se prepričal, kakošna nesreča nas je zadela. Blagorodni gospod je storil stem svojo dolžnost, kakor bi jo moral tudi vsaki poslanec , kateremu je kaj mar za njegov volUni
okraj. Obljubil nam je, da bode pri prihodnem deželnem zboru našo nesrečo poslancem natanko popisal, ter nam pomagal kar bo v njegovi moči. Nesreča je tem bolj občutljiva, ker imajo tukajSni posestniki večinoma v vinogradnih pridelkih svoje denarje za davke in druge hiëne potrebščine.
Iz Bučke na Dolenjskem, 5. julija. — Ubogo dolenjsko prebivalstvo obiskuje nesreča za nesrečo. Ni še dovolj, da nam preti trtna uš vse vinograde uničiti — k tej nesreči pridružujejo se še leto za letom druge: pomladi navadno slana, poleti pa strnpena rosa ali pa toča. Tako je zopet v dan 29. junija 1.1., na praznik sv. Petra in Pavla^ toča uničila več vinskih goric v farah : Bučka, Raka inŠkocijan; nekatere deloma, druge popolnoma tako, da je trsje uničeno za več let. Pred par leti nam je skorej vse pobrala pomladanska slana — in letos zopet toča. Tem bolj Žalostno za nas je, ker je vinska letina nam obetala letos veliko pridelka — a jedno popolndne je kmetu vzelo ves up in ga pahnilo v nesrečo! Ubogi kmet dolenjski ! Kaj bodeŠ li začel, ako se ne obrne na bolje? Do zdaj ni nobenega upanja, ker poleg Tseh teb navedenih naravnih uim „trtna uš" naše najlepše vinograde tako hitro uničuje, da v malo letih bode Dolenjska podobna kaki puščavi, ako se jej na kak način ne pomagat
Posebno zadete so po zadnji toči sledeče vinske gorice: Križe, Selska gora in Močviije v fari Bučka, Brezovo v Raški fari in Telška gora v Škocijanski fari.
Na^ih zastopnikov, državnih poslancev dolžnost je, skrbeti za to, da se prizadetim posestnikom odpišejo davki za najmanj dve leti, kerje trsje za več let uničeno. Dalje naj tudi skrbć, da dobimo iz „državnih trtnic" zastonj ali pa za mali denar ameriških trt, ako sploh hočemo še v bodoče imeti po naših krajih vinsko trto. Kmet naš je tako reven, da mu nikakor ni mogoče drago plačevati ameriškega trsja. Še enkrat ponavljamo Bvojo prošnjo: „Poslanci naši! potegujte se za nas in pomagajte nam, dokler je še čas, drugače zabredemo v tako bĎdo, da bode prepozna vsaka pomoč ! "	J.
Iz Sent Janža. — Željno smo pričakovali že več let, da bi bil tudi pri nas v Št. Janžu kaj dober sejem. Imeli smo sejem 2. julija. Mislilo se je, da zopet bode slabo kot po navadi. Pa prijetno smo bili iznenađeni; kajti prignalo se je «kolu 300 parov živine od blizo in daleč. Kupčija je bila prav živahna. Kupovalcev prišlo je precej in pokupili so mnogo lepe živine katere 80 naši pridni živinorejci izredili.
Iz Vel. Lašč 1. julija. — Spremili smo danes k večnemu počitku truplo ranjkega Luke Perovšek, cerkvenika Vel. Laške podružnice — Vel. Slevice. Opravljal je ranjki svojo službo
vestno in natančno skoz 60 let. Mnogobrojno Število ljudi, ki je ranjkega spremljevalo na pokopališče, je pričalo, kako je bil on priljubljen in spoštovan. In res, kdo bi ne ljubil, kdo bi ue spoštoval takega moža, kakorŠen je bil ranjki Luka? Bil je cerkvenik, kakoršen bi vsak moral biti. Njegova skrb za snažnost hiše božje, njegovo zaderžauje pri daritvi sv. maSe, njegova zvestoba in poštenost naj bode vzgled vsem cerkvenikom. Vsak, kdor ga je poznal, rekel bode: o škoda takega moža! Bog mu daj večni mir in pokoj!
Domače vesti.
(Novo mašo) bodo letos peli sledeči č. gg. : Peter Boliiiijpc, Ivan Ćebašek iz Terbojev, Franjo Hribar iz Mengša, Ivan Krek od sv. Gregorja, Iv. Nemanjič iz Metlike, 29. julija, Matija Slak iz Dobernč, Konrad Tester iz Teržiča, Franc Avsec iz èmihela pri Novem mestu, 5. avgusta, Jožef Gregorič iz Ambrusa, 29. julija, Anton Je-mec iz Novakov, Franc Lakmajer iz Češkega, Jožef Pristov iz Březnice, Leopold Rihar iz Polhovega Gradca in Ivan Zupan iz Št. Jurja pri Kranji.
(Zakrament bv. birme) bodo delili premil. g. knezo-Škof 2. septembra v Radečah pri Zidanem mostu, 3. v Št. JanŽu in 4, v Svibnjem. — Od 27. do 31. avgusta pa bodo v Ljubljani duhovne vaje.
(Šolske novice.) Učitelji krškega okraja imajo 23. t, m. svoj uradni letni zbor in skupščino „pedagogiškega društva". G. mešč. učitelj Bezlaj v Krškem gre na Dunaj v Šolo, kjer se učé razne ročnosti, rezbarstvo, mizarstvo; kajti učitelj naj bi na primernih šolah (rokodelskih) tudi to otrokom kazal, kako je prijeti v roko to ali uno rokodelsko oro^e. — V novomeškem okraju so bili od c. kr. okrajnega šolskega sveta pohvaljeni : predsednik krajnega šolskega sveta g. Kul a vi C in nadučitelj g. Kaliger v Toplicah ter g. Kalan na Čatežu.
(Dolenjski Sokol) omislil si bode svojo zastavo in nabira v ta uamen darove.
(Posojilnica v Črnomlji), registrovaná zadruga z neomejeno zavezo izposodila je v prvi polovici tekočega leta 21,902 gld. 30 kr,, hranilnih vlog vsprtjela v tem času 23.550 gld. izplačala jih je pa v znesku 8550 gld. 77 kr. Skupnega prometa je bilo 73.852 gld. 58 kr.
(Krški posojilnici) je pristopilo v 1. poluletji 41 udov. Dohodkov je imela 9216 gl. ; stroškov pa 8709 gld.
(I. Dolenjska posojilnica) v Metliki imela je od 1. jan. do 30. junija 1888 sledeči denarni promet: dohodkov 58,959 gld. 88 kr., izdatkov 47.011 gld. 23. kr.
(llranilnica) ljubljanskega mesta bode začela prav v kratkem poslovati. Vsi Slovenci pozdravljamo ta zavod prav srčno.
(Vabilo). Letošnji redni občni zbor društva ,zveze slovenskih posojilnic" se bo vrail dne 29. julija (nedeljo) ob H. uri pređptiline v Nar. domu na Ptujem. Dnevni red; 1. Poročilo predsednika o delovanji društva y 1. 1887. 2. Poročilo tajnika. 3. Sprememba pravil. 4. Rizni nasveti.
(Obrtne zadruge.) V Krškem sodnij-skem okraju so obrtne zadruge vstaaovljene in njih načelniki tako sestavljeni : Trgovski zadrugi je načelnik g. R. Engelsberger, namestnik g. Aumann; gostilničarski in mesarski zadrugi je na Čelu g. Gregorič, namestnik g. Rupert; zadrugi svobodnih, dopnSčenih in rokodelskih obrti je načelnik g. Jugovic, namestnik g. Jurčič. V Radečah so tudi voljeni odbori novim zadrugam, in sicer tako4e: Trgovski zadrugi sta na čelu gg.: Koželj in Podlesnik, krčmarski gg: Drmelj (v Bostanju) in Petrič, zadrugi ostalih obrti pa gg. : Rižnar in Kajtna.
(Za cesarsko slavnost) se je volil v Krškem odbor. Na čelu odboru je gosp. okrajni glavar Weiglein. Ta odbor bode med drugim sprejel „slovensko pevsko društvo*', ki bode meseca Beptembra tu zborovalo in pelo.
(Zakasnjeno). Pretekli mesec so bili v Županiji Draga pri Zatičini: Matija Stepec, posestnik in mlinar iz G^or. Drage, za župana, Franc Škufca, posestnik iz Gor. Drage in Franc Mehle, posestnik iz Spod. Drage, za svetovalca izvoljeni.
(Novo cerkev) bodo zidali v kočevskem mestu, ker je sedanja ne le veliko premajhna, ampak tudi že kaj slaba. — Stroški za novo stavbo so cenjeni na 85 tisoč gold. — Odbor za stavbo obstoji iz 23 najodličnejih gospodov, ki Be toplo priporočajo za mile darove v ta blagi namen, kteri naj se blagovolijo pDŠiIjati gospođu dekanu Jožefa Krese-iu, ali pa županu gospodu Jožefu Braunetu.
v
(Solako leto) v Novemmestu se je přetečeno soboto s slovesno sveto mašo zaključilo. Kakor je raevidno iz tiskanega poročila gimnazije, obiskovalo je Solo ob koncem leta 170 dijakov (lani 147), od teh je bilo 132 Kranjcev (20 meščanov), 15 Štajercev in po eden Moravec, Primorec in Oger, — Deset je bilo po 11 let starih, en osmošolec pa je bil 24 let star. — Vsi skup 80 šolnine plačali 2332 gld. 50 kr. ; na štipendijah so prejeli 1609 gld. 82 kr., od dijaškega podpornega druStva pa 469 gld. 61 kr. Glavnice iïûa dijaSko podporno društvo 3690 gld. K zrelostnem izpitu oglasilo se je vsih 22 abiturijentov, od kterih je 18 izpit napravilo, 2 bosta izpit ponavljala iz enega predmeta, 2 pa sta za eno leto k preskušnji odložena. Od 18., ki so izpit
napravili, nameravajo se posvetiti 8 bogoslovju, 4 zdravništvu, 4 pravoslovju, 1 fílosofíji in 1 kmetijstvu fBodeukultur). —■ Obrtnijsko Šolo obiskovalo je 49 učencev. — Ćveterorazredno deško ljudsko šolo je obiskovalo 197 učencev, dvorazredno dekliško šolo pa 99 deklic.
(Iz letnih poročil) črnomaljske in metliške šole, ki v svojih kronikah prav zanimivo popisujejo krasne slovesnosti cesarjeve štirideset-letnice in blagoslovljenja temeljnih kamenov, (kajti obe mesti zidate novi Šoli) pa posnamemo, da je šolo obiskovalo v Ćrnomlji 209 dečkov 245 deklic; v Metliki pa 242 dečkov in 262 deklic.
(Iz âkocijana na Dolenjskem.) Na av. Petra in Pavla dan ob 1. uri pop. pobila je toča po naslednjih krajih do malega vse vinske in polské pridelke, in sicer: v županiji sv. Trojica: Malkovec, v župniji Škocijan: Stari in maU Bojnik, Jeprjek, Ozmice, Telče, Pijana gora, Nova-gora, Pečice, Otresk in v župniji Zavratec-Studenec: Sela, Brezovo in Hubanjico.
(Toča) je potolkla 8. t. m. v fari sv. Duha pri Krškem.
(Strelišče) na Krškem polji. Vojaki bo krško mesto in okolico nekoliko oživili ; došli so 1. julija prvi oddelki; zadnji odidejo 2. sept. Voini-Ško streljanje, ki je dokaj zanimivo, vrši se 16., 25-, 26. in 27. julija; 2., 9., 14. m 21. avg. ter 1. sept.
(Mirnsko graščino) je kupil neki gosp. Stubenrauch z Dunaja od gospe HoČevarjeve baje za 70.000 gld. Velikovaško graščino pri Leskovca pa je baje kupil gosp. Fahrer, oskrbnik raŠke graščine.
(Vrtnarstvo) a posebnim ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vrtov, po naročilu kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe kranjske. Tako se zoro prelepa kujižica, okrašena s 180 podobami. Namenjena je pred vsem oskrbovalcem Šolskih vrtov, a prišla bode vendar prav vsem, ki se pečajo z vrtnarstvom —■ zlasti pa bodo naŠle v njej mar-sikak dober svet, marsikak dragocen navod zlasti naše pridne gospodinje, ki imajo poglavitno akrb za kuhinjski vrt — ki pa sploh ljubijo tudi lepe cvetice. Natančneje o knjigi govoriti ne moremo; rečemo le, da je pisana v gladko tekočem, lahko umljivem jeziku — kar se pripoveduje to pa po-jasnujejo natančne podobe. Tisk je kaj lep; cena za ude kmetijske družbe in za gg. učitelje 75 kr. v prodajalnicah ataue pa 1 gld. Za poŠto je pri-dejati 10 kr. Rçs moramo biti hvaležni g. ministru, da nam je pripomogel do tako lepe knjige — ki je prva slovenska v tej stroki — zlasti pa g. pisatelju, da nam je podal tako lep plod svojega truda. Sftzite po knjigi!
(„Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna aš ne more nničiti".) To je napis knjižici, ktero smo silno potrebovali. Spisal 30 je gospod Ri-hard Dolenc, vodja deželne vinarske, sadjarske iu poljedelske šole na Grmu, založil pa z ozirom na toliko važnost za kranjsko vinarstvo deželni odbor Kranjski, Ta prekoristna knjižica nas podučuje o vsem, kar je potrebno znati našim trtorejcem in vinogradnikom, da se po možnosti ovarujejo pred silno veliko škodo, ktero dela trtna uŠ z oniÈevanjem vinogradov. Ves poduk v tej knjižici je pojasnen z 14, podobami in obsega sledeča poglavja: I. Zakaj moramo zasajati naše vinograde z ameriškimi trtami? II. S katerimi ameriškimi trtami moramo na novo zasajati naše vinograde? ni. Kje dobiti amerigkih trt? IV. Kaj poieti z ameriškimi trtami ? 1. Kako cepiti ameriške ključe? 2. Kako ukoreniCevati cepljene ameriške trte? 3. Kako pravilno zasajati cepljene in nkoreniČene ameriške trte v vinograd? V. Kako obdelovati v vinograd zasajene cepljene ameriške trte? VI. Kako gnojiti ameriškim trtam? — Gospod pisatelj se je pri pisanji te knjižice oziral Se posebno na nas Dolenjce, ker smo v veliki nevarnosti, da nam lahko trtna us v malo letih uniči ves naš vinski pridelek. Enako dobro doŠIa pa je knjižica tudi vBem drugim slovenskim vinogradnikom, koder se je vgnjezdila pogubonosua trtna uš. Knjižica je spisana v lahko umljivem domačem jeziku. Če naglašamo, da je spisal to knjižico naš skušen strokovnjak gospod Rihard Dolćnc, je ob enem povedano, da je vea nauk v njej prekoristen in neobhodno potreben našim trtorejcem in vinogradnikom.
Knjižica velja le 10 (deset) kr. Gledé tudi na to malo ceno, kupiti hi si 30 moral vsak vinogradnik — od prvega do zadnjega! Dobiva se na prodaj v bukvami g. J. Krajeca v Rudolfovem.
I
V mesecu juniju v Novomesto vraóujoča so pisma:
Hren Job.. Chicago — Zorčaa Georg, Trifail — Pozcik Marija, Agrara — Kober Janez, Lepovina — Sehniderfiehita Math., Brauuau — Hubs Frank, Penna N. A. — Eppich Jakob, Gratz — Kodermann Blaž, SiBsak — Gcršifi JoLann, Sarting — Kcler Franc, Linz.
Žitna cena v Novem mestu 9. julija 1888.
Domače pšenice mernik 2 gld. 10 kr., DcbcJaie (koroze) 1 gld. 65 kr., Sorsiee 1 gld. 75 kr.. Rži 1 gld, 60 kr.. Ječmena 1 gld. 50 kr., Ajde 1 gld. 33 kr.. Ovsa 80 kr., Krompiria 50 kr.
Loterijske srečke. Trst 30. junija	82 28 59 43 34
Gradec 7. julija	15 44 1 45 70
Za popravo liiie katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Rudolfovem so darovali:
G^.: ProSf dr. Jaro 5 gld., A. DrSar 5 gld., It. Štazacar 8 gl,, Joier Zupaneo 5 gld., Ant. ĎibftSek 5 gl., lïan Mrreo 6 gl , Ant, Koblar 2 gl., dekan Skubio 6 gl., Neimenovan duhoven 6 gold , Marija Barto 2 gld. V iast sv. Jožefu, patronu poÈtenih robo'd, pomořnikcT 50 gl. G. Janez Papeř. 70 fcř. NeimenoTan duhoTen 5 gl„ Neka družba 48 kr,, g. prof. Ant. Zupaníia 5 gl., g, M. Bajo 3 gl.
[ío^J	Zahvala.
Podpisano lolBko vodstvo zahvaljuje se v imenn Ěolske mladíte srřno, -visokorodniina gg. grofu A. Mar-(,k(riju íd T. pl. FichtcTiau in veleblagorodnej gospej is. Germ za prejeta darila k šolski slovesnoBti, ki ee je priredila duo 21. junija na Trški gori.
Šolsko vodstvo Št. Peter dite 2, julija 1888.
Miroslav Jazbec,	Josip Franke,
učitelj,	iiftdncitolj.
Razue vesti.
* (Kopanje preëiÈev.) Reja presifiev sc le tam najbolj sponssa, kjer se skrbi za to, da je žival pošteno postrežena in modro oBkrhovana. Le tedaj žival dobro vspeva in se rodi goBi>odarja na veselje in dobiíek. Tnkaj boCem omeniti le kopanja iresîée v, ki jc v poletnem času neobhodno potrebno, a 3i ohranimo 'žival ćvrsto in zdravo. Zaduhljivost svinjakov, nesnaga in poletna vročina je večinoma vzrok, da ee preliči no redijo tako, kakor l)i se lahko redili, da nam bolehajo in eelo poginejo. Vsemu temu se pa lahko i&og:nemo, Če kopljemo preâiôe ali jib pa saj polivamo z mrzlo vodo. V tej zadevi dajejo nam prav dober izgled bistronmni Angleži, ki ob poletni vročini vsak dan kopljejo svoje presičo. — Kaj lep in vsega posnemanja vredni izgled pa nam dajeta tudi v Kandiji dva posestnika in vneta gospodarja gg. Kastelic in Pintar, katerima se tegadel Žival krasno redi in je zdrava. — Ravnajmo tudi mi tako I
Jože Strzelba v LjnbljaDi
kupuje vedno po n a| vi i j i CBnl:
dešminjevo Ijubje, jeternik, Cmeriko (teloli), sladke ali šenfjanžove koreninice, arnikové rožice in razna druga zelišča.
Vf v Kovom mostu sprejema Lla^o Iz prijnziionti gûepa Marija Rohrmann. "Vffi	[12-d]
m Hiša, m
ležeia poleg glavne cesta Mizo Novega mesta,
obfitojeća iz dveh prostornih «ob, hleva, kleti in vrta, so da v najem ali na se tudi prodá. Natančneje se Izvé pri posestniei v (loi—2]
Kandiji h. Řt. 3.
OdgûTomi Diođnik, iíd^jatelj In laloinik J. Krajeo.
Kje pov6 vrednistvo „Dol. Novie". [99-2]
HoTomosto. — Natisnil J. Krajdo.