Z OBCINSKE KONEERENCE ZK
Na rešetu tudi šisenska ZK
Ocene razmer in delovanje šišenske organizacije ZK v zadnjih dveh letih niso nič kaj spodbudne. V tem obdobju se je družbena kriza še poglobila, še posebej na družbenockonomskem področju. V mnogih okoljih se zalo upravičeno izpostavlja vprašanje ali res-nično ni posluha, da bi z dobrim gospodarjenjem, z uveljavljanjem ekonomskih zakonitosti in trga ulrjevali ekonomsko osnovo naše celolne družbe in na tej osnovi zagotavljali postopno stabilizacijo razmer v njej.
Vsaj tako smo razumeli uvodne besede razpravljalcev na seji Občinske konference ZKS naše občine, ki je bila 27. februarja.
Kar 26 delegatov iz osnovnih organizacij ZK se je prijavilo k razpravi, v govorni ali pisni obliki, večina teh pa je bila za-stopanih iz organizacij združene-ga dela, zlasti tistih, ki so se zna-šle v krizi ali ujele v zvezne pred-pise. Ugotovili so, da kot delav-ski razred izgubljamo bitko z lastno birokracijo. saj se obseg samoupravljanja čedalje bolj kr-či, stari odnosi žilavo vztrajajo, sedanja gospodarska politika pa ne spodbuja delavcev. Z dokaj nazornimi številkami so prikazo-vali, kako velike so davčne ob-veznosti do drugih, kolikšno je prelivanje denarja in kako majh-ne so pristojnosti občine in repu-blike v gospodarski politiki.
Precej ostre kritike je bilo sli-šati na račun zdravstva, šolstva, socialnega varstva, zaposlova-nja, čedalje večji nedisciplini na področju cenovne politike in vse pogostejše kršenje obstoječih predpisov, tudi utaje in prevare niso izjema. Denimo Vesna HA-REJ, deiegatka iz OO ZK OŠ Milana Mravljeta ni imela dlake na jeziku, ko je govorila o šol-stvu in izobraževanju nasploh:
»Kljub angažiranju članov ZK pri sprejemanju samoupravnih sporazumov na področju prido-bivanja dohodka v družbenih de-javnostih, danes ugotavljamo, da rii nobenega samoupravljanja, ker se kljub sprejetim dogovo-rom stvari ne izvajajo. Kako naj pri tem govorimo o pravno ure-jeni državi, v kateri skoraj noben zakon ne velja ali traja tri dni? Po enoletnem prepričanju in do-kazovanju so vsi argumenti čla-nov Zveze komunistov padli v vodo. Kdo naj nam še verjame, kako naj na osnovi tega zaupanja krepimo naše vrste.«
Delegatka iz OO ZK^Muzeja Ijudske revolucije Slovenije je najbolj jezilo pisanje o JLA. »Armada nosi ime ,ljudska\ je
dejala, zato je naravno, da o svo-jem delu in sporazumih s tujino poroča javno. ne pa da s pomoč-jo oznake .strogo zaupno' v skupščinskem gradivu prepre-čuje, da bi se delegati posvetova-li o tem z bazo«. Po njenem mnenju so tudi dvomljiva števil-na potovanja vladnih in republi-ških funkcionarjev v tujino, saj učinkov ni. Radi izrekajo besede »imeli smo zelo koristne in kon-struktivne pogovore«, a le ti se ne udejanijo.
Med razpravljalci je bilo sicer manj delegatov iz osnovnih orga-nizacij ZK v krajevnih skupno-stih, ki pa so v glavnem izražali nezadovoljstvo nad neučinkovi-tostjo svoje organizacije, saj se vsa prizadevanja bolj ali manj končajo na papirju. Krajevne skupnosti živijo in sev soočajo s številnimi problemi. Še vedno je prevelik razkorak med pobu-dami na eni strani in resničnostjo na drugi. Vse to pa ustvarja ma-lodušje med krajani, hromi delo-vanje krajevne samouprave, sploh pa delegatskega sistema.
Ob koncu bi veljalo zapisati še to: krivični bi bili, če bi celotno organizacijo ZK metali v isti koš. Čeprav so razprave zvenele do-kaj kritično, pa vendarle ni vse tako črno. Gotovo pa je, da bo treba reči bobu bob in predvsem pomesti pred lastnim pragom, če želimo, da si organizacija ZK zo-pet pridobi na ugledu. Nujno je, da prenehamo s praznim besedi-čenjem: mislimo, morali bi, mnenja smo, in z opravičilom, zakaj tega nismo ... Gora popi-sanega papirja, neštete ure se-stankovanja so še vedno rak ra-na. Tudi organizacije ZK niso izjema. Da se članom ZK spet vrne ugled, je potreben le korak. Ta pa je: dosledno uresničevanje dogovorjenega in moralna odgo-vornost slehernega.
Jože Čurin