1
SVOBODNA SLOVENIJA

AÑO (LETO) XXII. (16)
No. (štev., 47
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
21. novembra 1963
Hruščor in kapital
Nova sila je začela dobivati vpliv v današnjem mednarodnem svetu in vsi znaki kažejo, da se bo njen vpliv še povečal. Ta sila je denar. Z atomsko bombo je mogoče izvajati pritisk, toda praktično samo na papirju, ker danes že skoro nihče več ne verjame, da bi jo sovjeti uporabili, razen v skrajnem obupu. Toda moč denarja — ki je izraz proizvajalne sile prebivalstva — je mogoče uporabljati tako, da se ga zadržuje tistim, ki se ne držijo splošnih medn. političnih in gospodarskih načel.
Vsi znaki kažejo, da začenjajo tudi vlade v jugovzhodni Aziji, v Afriki in celo v Latinski Ameriki spoznavati, da ne morejo več obstajati na izigravanju enega bloka proti drugemu ter tako vleči denar od obeh. Anglija je že pred leti sklenila, da ona ne bo več žrtev takšnega izkoriščanja ter je dajanje pomoči strogo prilagodila svojim proračunskim in proizvajalnim možnostim. Amerikanci in sovjeti, oba finančna velikana v tej mednarodni tekmi, pa tudi že vsak zase ugotavljata, da so jima začele vajeti v tem oziru uhajati iz rok, ne da bi žela bogve kakšne uspehe ter da nadaljne razsipavanje z denarjem, zlasti Amerikancem, lahko močno škodi njihovemu lastnemu gospodarstvu. Izjeme, kakor sta Južni Vietnam za Amerikance in Kuba za sovjete, morajo biti, da potrjujejo pravilo, toda mednarodni gospodarski in politični odnosi se vsak dan bolj pletejo na podlagi trgovine in financ.
Države, tudi tiste, ki so v prvih letih neodvisnosti nagnjene k preveliki samozavesti, potrebujejo in morajo dobivati zunanjo pomoč. Toda to pomoč je treba regulirati po vidikih koristnosti za dajalca in prejemnika, tako v gospodarskem kakor političnem smislu. Za naložbo kapitala je vsekakor naj-
tradiciji notranjega ustroja odgovarja mednarodno sprejetim načelom proizvodnje, trgovine in financ.
Do teh ugotovitev in spoznanj prihajajo gospodarski in finančni strokovnjaki na zahodu, zlasti v zvezi z nedavnimi trgovinskimi pogodbami ZDA, Zahodne Nemčije in Francije z ZSSR in njenimi sateliti, s katerimi so komunističnemu bloku zagotovile kritje težkega primanjkljaja živil. Za to pomanjkanje meče ZSSR in z njo sateliti krivdo na slabe vremenske prilike, v resnici pa je sad notranjega ustroja komunističnih držav, ki ne odgovarja zdravim načelom proizvodnje, trgovine in financ.
In da bi v središču tega bloka, v Moskvi, dobili potrdilo za pravilnost ali nepravilnost trgovanja s komunisti, se je iz ZDA pred kratkim podalo na razgovor s Hruščovim 21 ameriških gospodarstvenikov in finančnikov, ki skupaj zaposlujejo 875.000 ljudi ter znaša letna prodaja njihovih produktov nad 16 milijard dolarjev, od vesoljskih raket do Coca-Gole.
Čim so izstopili iz letala na moskovskem letališču, je bilo prvo vprašanje sovjetov: „Ali ste prinesli s seboj že izdelane trgovske pogodbe?“ Hruščov jih je takoj v začetku sprejema opozoril, da je „kapitalizem tukaj grda beseda“, nato pa jim zabrusil: „Mi hočemo, da se vi redite, ker to škoduje zdravju. Mi hujšamo in to je dobro za nas. Vsekakor pa morate, če hočete trgovati, svoje proizvode prilagoditi našemu okusu.“
Takoj nato se je zopet hvalil, da bo ZSSR v naslednjih sedmih letih gospodarsko prekosila ZDA. „Nastopal je kakor predsednik trgovske družbe, ki ima težave z ostalimi ravnatelji ter se skuša izmotati iz stiske tako, da daje napadalne in bahaške izjave,“ je pripomnil eden od finančnikov. „Vašo vlado kontrolirajo kapitalisti,“ je Jiato dejal Hruščov, „nas pa fotografi“ — ker je prav v tistem trenutku vrsta fotografov sprožila bliske. „Jaz sem vaš gostitelj in prosim, da me ne prisilite, da bi vsakega spraševal, kaj dela, koliko žena ima itd. Eden od vaših kapitalističnih tovarišev, Rockefeller, prav zaradi tega izgublja prestiž.“ je cinično govoril Hruščov. Ni pa se mu nato zdelo neprimerno, da je povprašal za možnost posojila 10 mihjard dolarjev (prav toliko, kolikor je ZSS
Zasedanje CIES-a v Sa® Paulu
Latinsko Ameriko je zajel val pretiranega nacionalizma, ki ga spretno podpihujejo komunisti. Naperjen je predvsem proti ZDA in njeni Zvezi za napredek, katero večina južnoameriških držav dolži za njihove razrvane gospodarske in finančne razmere. Po načrtu Zveze za napredek bi morale ZDA, kakor je znano, v desetih letih izdati Latinski Ameriki 10 milijard dolarjev za dvig življenjske ravni. Minuli sta dve leti od konference v Punta del Este, kjer je bila Zveza ustanovljena, ZDA pa so izdale manj kot dve milijardi dolarjev južnoameriškim državam. Izdajanje dolarjev je tako počasno, trdi Washington, ker latinskoameriške države ne izdelajo dovolj določnih načrtov za svoje izboljšanje niti ne kažejo volje za lastne napore, pač pa samo čakajo na denar.
V takem vzdušju se je v Sao Paulu v Brazilu sestal pretekli teden Med-ameri.ški gospodarski in socialni s ve: (CIES — Consejo Interamericano económico y social). Udeležil se ga je tudi Kennedyjev osebni odposlanec Harri-man, ki je malo prej odpotoval iz Buenos Airesa, kjer je imel brezuspešne razgovore s predsednikom Illio glede vprašanja odpovedi petrolejskih pogodb z ameriškimi in drugimi petrolejskimi družbami.
Na zasedanju CIESa je predvsem
Brazil s svojim strahovito razrvanim gospodarstvom, skušal ustvariti blok latinskoameriških držav, ki naj ne bi bile toliko odvisne od ZDA. Brazil je tudi predlagal ustanovitev južnoameriškega bloka, ki naj bi vzpostavil direktne gospodarske in politične stike z afroazijskimi državami in sovjetskim blokom. Vse to je Brazil naperil proti Zvezi za napredek, takšni, kakršno si je zamislil Kennedy. Zveza naj bi postala „mednarodna“, se pravi, Južna Amerika naj bi odprla vrata v to zvezo tudi Moskvi.
Vsi ti brazilski poskusi, ki so si jih zamislili skrajno levičarski in komunistični elementi v Brazilu in drugih južnoameriških državah, da bi izpodkopali povezanost med ZDA in južnoameriškim kontinentom, niso prodrli, čeprav danes tudi Amerikanci ugotavljajo, da bodo morali Zvezo za napredek bolj prilagoditi latinskemu mišljenju ip načinu gospodarstva, dasi se v marsičem ne strinja z zahodnim načinom gospodarjenja, če hočejo, da bo uspela.
Ker Brazilu ni uspelo, kar je nameraval, se je njegova delegacija iznenada odločila za sodelovanje z večino latinskoameriških držav v vodstvu Zveze za napredek, vključno za načrt o ustanovitvi , nove medameriške organizacije za vodstvo Zveze.
I 1
T E D N
T E
E ■
Vojaško-politična trenj a v NATO
Ameriški predsednik Kennedy si je pred meseci zamislil, po posvetovanju z Pentagonom, neke vrste mednarodno atomsko mornarico, v kateri bi bile vključene pomorske enote članic NATO.
Na vojaškem področju so vojaške sile NATO v zelo dobrem stanju, imajo velike zaloge atomskega orožja na
kaj tudi britanskega. Na političnem področju pa je ta organizacija zelo rahla ter predvidevajo, da če le ne pride do resnega spora s sovjetskim sporom, bodo še pretekla leta, predno bi se tudi politično tako povezala, kakor je vojaško.
ZDA in nekateri člani NATO poskušajo razširiti kontrolo nad atomsko obrambo ter odgovornost za morebitno atomsko vojno, med vse člane NATO, ne da bi pri tem povečali število atomskih držav.
Proti temu načinu atomske obrambe nastopa predvsem De Gaulle, ker hoče napraviti Francijo neodvisno atomsko silo ter odločilno državo v tem pogledu na evropskem kontinentu. De Gaulle vztraja, da mora biti Francija neodvisna atomska velesila.
Amerikanci so pripravili načrt, po katerem naj bi bilo brodovje vseh članic NATO oboroženo z raketami Polaris, te pa z atomskimi naboji. Posadke na teh ladjah naj bi bile mednarodne ter naj bi varovale evropsko obalo.
S teh ladij bi lahko takoj odgovorili na sovjetski napad na Zahodno Evropo ter z atomskimi raketami uničili sovjetska napadalna središča. Tega protinapada bi se ZSSR tako bala, da
verjetno ne bi nikdar poskušala napasti Zahodne Evrope. Vse to brodovje bi predstavljalo najbolj udarno atomsko silo NATO ter bi tako tudi države brez atomskega orožja, kakor so n. pr. Danska ali Nizozemska — take majhne države tudi v bodoče ne bi izdelovale svojega atomskega orožja — imele svoj glas v atomski obrambi.
Ta načrt je ZDA predložila v glavnem zaradi Zahodne Nemčije. Ker Zahodna Nemčija na podlagi pogodbe o premirju ne sme izdelovati atomskega orožja, je pa na evropski celini najmočnejša in najodločilnejša protisovjetska sila, bi bila po tem načrtu avtomatično vključena v atomsko obrambo. Zahodna Nemčija ima v stalni pripravljenosti 12 divizij medtem ko jih imata Francija in Anglija vsaka le po dve. Zahodna Nemčija zahteva, da bi morala biti njena vojska najmoderneje oborožena, ker bo itak nosila največjo težo morebitnega sovjetskega napada.
Mnogi zahodni državniki tudi menijo, da bodo v slučaju, če se bosta Francija in Anglija razvili kot samostojni in neodvisni atomski sili, tudi Nemci zahtevali zase isto pravico.
Toda Francija se upira temu načrtu, Anglija pa je pripravljena sodelovati, toda pod pogojem, da ji to sodelovanje ne povzroči še večjo obremenitev vojnega proračuna. Na popolno sodelovanje in tudi na vse stroške, ki so s tem v zvezi, pristaja samo Zahodna Nemčija. Tako se vsa zadeva sprevrača v neke vrste ameriško-nemško vojaško zvezo, v katero se vedno bolj povezujeta Washington in Bonn, mimo ostalih članic NATO.
Čilska vlada sprejema predlog argentinske vlade glede imenovanja članov za mešano komisijo, ki naj na področju Palene na jugu obeh držav preuči sporno obmejno vprašanje
Na Kubi je komunistični nasilnik Fidel Castro dal postreliti nadaljnje štiri nasprotnike svoje diktature. Istočasno je objavil novi zakon o „narodni službi“. Po tem zakonu bodo morali na Kubi služiti vojsko tri leta vsi moški v starosti od 17 do 45 let. Zakon vsebuje tudi določilo, da vlada lahko prisilno mobilizira vse nasprotnike režima za prisilne delavske brigade.
V	ZDA je predsednik Kennedy na kongresu Ameriške delavske federacije izjavil, da so Združene države Amerike danes močnejše, kot so pa bile kdajkoli poprej. Toda takoj nato je poudaril, da je v ZDA pri sedanjih štirih milijonih brezposelnih gospodarska sigurnost najvažnejše vprašanje. Predsednik Ameriške delavske federacije George Meany je na kongresu zatrjeval, da se neprestana mehanizacija in avtomatizacija dela sprevrača v prekletstvo, ki lahko požene državo v katastrofo. Z njo se namreč brezposelnost ne zmanjšuje, ampak samo povečuje.
W. Averell Hariman, drž. podtajnik za politične zadeve v ZDA je na večerji pri brazilskem predsedniku dr. Goular-tu izjavil, da je ameriški predsednik Kennedy zelo zaskrbljen zaradi razveljavitve petrolejskih pogodb v Argentini in podržavljenja raznih ameriških podjetij v Brazilu.
V	ameriškem senatu so senatorji s 63 glasovi proti 17 znižali od predsed-
nika Kennedy ja predvideno višino ameriške pomoči gospodarsko manj razvitim državam v svetu za več kot 800 milijonov. Istočasno je senat sprejel tudi predlog senatorja Hickenlooperja o prepovedi podeljevanja ameriške pomoči tistim državam, ki enostransko razveljavljajo pogodbe z ameriškimi državljani ali njihovimi družbami.
Novi britanski min. predsednik Sir Alec Douglas Home je dobil v parlamentu prvo zaupnico, s katero so konservativni poslanci zavrnili zahtevo la-boristov po takojšnjem razpisu splošnih volitev.
Aldo Moro, glavni tajnik italijanske kršč. demokratske stranke, do tega tedna še ni mogel sestaviti nove sredin-sko-levičarske vlade. Med tem so bile v Italiji v nedeljo in ponedeljek občinske volitve. Njihova značilnost je bila ta, da so pri njih sploh vse večje stranke nazadovale.
V Iraku je začasni predsednik polkovnik Abdul .Salam Mohamed Aref s pomočjo vojske izvedel v ponedeljek državni udar, s katerim je odstavil socialistično vlado stranke Baath ter postal sam šef novega revolucionarnega sveta. Novi diktator Iraka je oboževalec egiptovskega Naserja ter vnet zagovornik združitve Iraka in Sirije v Združeno arabsko republiko. Novo vlado v Iraku je zato Združena arabska republika takoj priznala z njo pa tudi Sovjetska zveza. Med prvimi ukrepi novih oblastnikov v Iraku je bila razorožitev narodne garde, oborožene organizacije socialistične stranke Baath.
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Vatikan: svoboda tiska in svoboda vere
Na vatikanskem koncilu so pretekli teden razpravljali in izglasovali nadaljne važne dokumente, med njimi zlasti dokument o svobodi veroizpovedi tei dokument o svobodi izražanja.
V dokumentu o svobodi veroizpovedi koncilski očetje ugotavljajo, da ima vsaka oseba pravico slediti glasu svoje vesti; dalje, da nihče ni sme biti oviran ali preganjan zaradi svojega verskega prepričanja in da se nikomur ne sme vsiljevati nobene vere. Ta dokument smatrajo kot del sheme o ekumenizmu, se pravi o krščanski enotnosti
ter so ga izdelali prav zaradi pospeše- | vanja te enotnosti.
V dokumentu o svobodi izražanja j pa koncilski očetje poudarjajo, da morajo civilne oblasti braniti pravične svobodo informiranja, morajo pa prav tako preprečevati škodo morali in napredku družbe' s tozadevnimi zakoni kajti „ni vsako znanje koristno“. V dokumentu koncilski očetje tudi poudarjajo, da mora biti tisk svoboden, mora pa ga voditi resnica, prav tako kakoi mora voditi morala kino in televizijo.
še dolžna Ameriki za medvojna posojila) ter pripomnil, da bi bila potrebna večja izmenjava med ZDA in ZSSR na medicinskem področju. Ko so mu povedali, da so prav sedaj v ZSSR štirje ameriški zdravniki, je Hruščov prikimal: „Dobro, in če ne bodo delali prav, | jim bomo dali čistilno sredstvo.“ Ko je šla ta „konferenca“ h koncu, je Hruščov dejal: „Zapomnite si, prosim, da imate z nami lahko vedno dobiček.“
Toda vprašanje ostane: kakšen dobiček? Funston, predsednik newyorške borze, član te skupine, ki ( je poslušala Hruščova, je ugotovil, da ZDA v bodoče ne smejo več na veliko trgovati z ZSSR niti storiti ničesar, da bi olajšale življenje v sovjetskem bloku. V Zahodnem Berlinu je izjavil: „Odšel sem s slabimi občutki. Kako je mogoče občevati z ljudmi, ki ti lažejo v obraz in katerim dejstva ne pomenijo nič?“
Razveljavitev petrolejskih pogodb
V petek, 15. t. m., zvečer se je kon-•čno zgodilo to, kar je vladna ljudska
radikalna stranka napovedovala že v volilnem boju in kar je pozneje potrdil v svoji poslanici državnemu kongresu izvoljeni predsednik dr. Illia po zaprisegi: Vlada je razveljavila vse petrolejske pogodbe z raznimi domačimi, zlasti pa z inozemskimi petrolejskimi družbami, ki so bile sklenjene v času med 1. majem 1958 in 12. oktobrom 1963. Se pravi, pod vlado predsednika dr. Frondizija in dr. Guida.
Petrolejske pogodbe so bile razveljavljene z naslednjimi družbami: C. M. Loeb, Rhoades and Co — sedaj Argenti-na-Cities Service Development Compa-ny; Astra, Compañía Argentina de Petróleo S. A.; Cia. Argentina para el Desarrollo de la Industria de Petróleo y Minerales; Continental Oil Company of Argentina; Esso S. A. P. A. — Esso Argentina Ine.; The Ohio Oil Co. — sedaj Marathón Petroleum Argentina Ltd.; Pan American Argentina Oil Co.; Shell Production Company of Argentina Ltd.; Tennessee Argentina S. A.; Union Oi> Co. California.
Od navedenih petrolejskih družb je Astra argentinska, ostale so v veliki večini ameriške, Shell pa angleška.
Razveljavitev pogodb z omenjenim: družbami se nanaša na preizkovanje petrolejskih področij, na vrtanje petrolejskih vrelcev in na črpanje petroleja. V tem pogledu so bili izdani trije dekreti. Prva dva se nanašata na razveljavitev pogodb, kot pravno neveljavnih in škodljivih koristim države, tretji pa nalaga dolžnost državnemu prokuratorju, da ukrene vse potrebno za izvedbo izdanih odredb ter ugotovi, če niso podani dokazi za kazensko postopanje proti tistim, ki so razveljavljene pogodbe sklenili.
Istočasno z objavo dekretov, s katerimi so bile razveljavljene petrolejske pogodbe z raznimi družbami, so bili imenovani posebni komisarji za vse družbe, s katerimi so bile pogodbe razveljavljene. Njihova naloga je napraviti inventar vseh industrijskih naprav omenjenih družb ter skrbeti, da se bo delo povsod nadaljevalo, da ne bi padla proizvodnja petroleja. V vprašanju odškodnine bodo imele važno besedo sodne oblasti.
Domači in inozemski odmevi
Razveljavitev petrolejskih pogodb v Argentini — kot smo že omenili — večina političnih skupin odobrava. Proti so samo: intransigentni radikali, konservativci in Aramburujeva politična stran-
ka, kakor tudi Alsogarajeva politična skupina.
Biv. predsednik dr. Frondizi, ki je petrolejske pogodbe sklenil v „boju za petrolej“ je takoj po objavi dekretov o razveljavitvi petrolejskih pogodb dal izjavo, v kateri zatrjuje, da enostranska razveljavitev petrolejskih pogodb krši pravni red, jemlje državi ugled v inozemstvu in prekinja pravno kontinuiteto, ki mora biti nad vsemi programskimi polemikami. Tako so postopale vse dosedanje argentinske vlade od sprejetja ustave do leta 1958. In tako je postopal tudi on in je spoštoval vse mednarodne pogodbe prejšnjih vlad. Napoveduje, da bo o postopku sedanje vlade izrekla svojo sodbo zgodovina. Dr. Frondizi je dalje branil svojo petrolejsko politiko in navajal, da je Državna petrolejska družba YPF leta 1957, po 50 letih svojega obstoja, načrpala 5,300.000 kub. m. petroleja, ali 35% tedanje potrošnje ter je morala država letno izdajati več kot 270 milijonov dolarjev za uvoz ostalih 65% petroleja za potrebe Argentine. Leta 1962 pa je proizvodnja v Argentini dosegla že 18,000.000 kub. m. in skoro petroleja ni bilo treba več uvažati.
Predstavnik argent. petrolejske družbe Astra je pa zatrjeval, da je ta družba dobila petrolejsko koncesijo na javni licitaciji.
Predstavniki inozemskih petrolejskih družb, ki so prizadete vsled razveljavitve petrolejskih pogodb, so v glavnem zatrjevali, da smatrajo, da so bile pogodbe z njimi sklenjene pravilno po zakonu. Zato si pridržujejo vse pravice za zaščito svojih koristi.
Ameriški listi in razni ameriški poslanci ter senatorji so se pa o razveljavitvi petrolejskih pogodb v Argentini izjavili zelo kritično.
Draginja — nov problem
Petrolejskemu problemu v Argentini se je pridružil še nov: vedno večje naraščanje cen glavnim življenjskim potrebščinam. Tako se je izredno dvignila cena za meso. Cena zanj se je v zadnjih dneh gibala od 60 do 150 pesov, paradižniki so bili nekaj dni po 90 pesov kg, solata po 30 pesov, za kruh napovedujejo zvišanje za 6 pesov pri kilogramu, in bo stal v bodoče 1 kg 30 pesov. Ker sta v Argentini zaradi enostranske prehrane — meso in kruh — glavni živili, je razumljivo, da neprestano naraščanje cen tem živilom ne ustvarja najboljšega razpoloženja. Vladni listi napovedujejo, da bo vlada skušala draginjo zadržati z maksimira-
Stran 2
IVeOOBKl IltTKIUA
Buenos Aires, 21. novembra 1963
Slovenci v ZDA
Letos meseca junija je minilo petnajst let, odkar je predsednik Truman podpisal zakon o razseljenih osebah, ki sta ga kongres in senat sprejela po enajst ur trajajoči debati. Ta zakon je določal, da se lahko naseli v ZDA 202.000 beguncev, ki so bežali iz domovin do 22. novembra 1945.
Tudi slovenskim beguncem je ta zakon omogočil naseljevanje v ZDA. Prihodnje leto bo minilo 15 let, odkar je prva skupina odšla iz Evrope. Bilo je to 27. aprila 1949, ko je zapustilo taborišče v Spittalu ob Dravi na Koroškem 66 oseb. V Bremenu se je del teh ukrcal na ladjo „Mercy“, drug del pa na „General Le Roy Eltinge“. Oboji šo prispeli v ZDA 15. maja 1949. Prvi so pristali v New Yorku, drugi pa v Bostonu. Za temi so dve leti skoro vsak teden prihajale večje ali manjše skupine Slovencev v ¡Severno Ameriko. Največ se jih je naselilo v Clevelandu, ker je bilo tam največ sponzorjev. Ostali so odšli v Chicago, Milwaukee. Gilbert, New York in druge kraje.
Ti Slovenci so šli tako v ekonomskem, kakor tudi v narodno-kulturnem pogledu v marsičem drugačno pot kot n. pr. mi v Argentini, ali oni v Angliji. Pod vplivom svojskega severnoamerL škega okolja so si začeli urejevati novo življenje. Prebijali so se preko težav ter v petnajstih letih napravili zanimivo, pa tudi poučno pot ideološkega izseljenca v deželi, kjer je povprečna življenjska raven največja na svetu, ali je vsaj do nedavnega bila.
Y Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1964 je objavljena obširna razprava o slovenski ideološki emigraciji v1 Združenih državah Amerike. Prvič, odkar smo v izseljenstvu, je podan pregleden opis te emigracije v ZDA. Začne pri naselitvi in opisuje postopno vžtvljanje v ameriške razmere. Jasno pokaže, kaj vse Amerika naseljencu daje, pa tudi, kaj od njega zahteva. Nato pa opisuje zanimivo organizacijsko in kulturno delo teh novonaseljen-cev. Pri tem ne more mimo njihovega odnosa do staronaseljencev. Ta je tam precej drugačen kot n. pr. v Argentini.
Obširen je pregled organizacij, verskih, kulturnih, vzgojnih, stanovskih, političnih, in to v Clevelandu, kakor tudi "izven Clevelanda. Pregledno so našteti vsi stalni večji nastopi in prireditve. Posebno zaglavje daje pregled časopisov, ki so jih odnosno jih izdajajo novonaseljenci v ZDA. Lep zaključek temeljitega pregleda so razstave likovnih umetnikov, navedene po kronološkem redu.
Mnogo uspešneje bo delo naše ideološke emigracije kot celote, če bomo dobro poznali ne samo izseljenske probleme v državi, v kateri živimo, ampak tudi drugod. Marsikaj nam bo tudi jasnejše.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Volilni zakon za Furlanijo-Julijsko krajino
Končno je rimski parlament le izglasoval volilni zakon za avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki je bila ustanovljena že februarja tik pred razpustom prejšnjega parlamenta, čeprav je v ustavnem zakonu bilo rečeno, da mora parlament izdati volilni zakon za to deželo v 4 mesecih, je šele novi parlament 3. novembra izglasoval volilni zakon. Tega zakona pa še ni odobril senat, vendar bo v kratkem predložen tudi senatu. V poslanski zbornici je glasovalo za zakon 341, proti pa je bilo 38 poslancev. Po prvem volilnem zakonu te dežele je vsa dežela razdeljena na pet volilnih okrožij: Trst, Videm, Gorica, Tolmezzo in Pordenone. Vsakih 20.000 prebivalcev bo izvolilo po enega poslanca v deželni svet. Za odobritev volilnega zakona so glasovali poslanci vseh strank, proti pa samo neofašisti.
sm
Povratniki v luči partijske in reakcionarne linije
V zadnji številki smo objavili prvi del pisma, ki ga je prejel naročnik našega lista od svojega prijatelja iz Evrope. Ta prijatelj živi sicer v Sloveniji, pa je svoje potovavanje v inozemstvo uporabil tudi zato, da je opisal, kakšen odsev imajo dejanja naše emigracije v domovini. Danes objavljamo drugi del tega pisma in zaključne besede našega naročnika.
II.
„Zadnjič smo doma razpravljali z (sledi nekaj imen), če so obiski kapitulacija ali niso. Prerešetali smo posamezne znane primere: Povratniki pridejo v glavnem: 1. obiskat svojce, znance in domovino; 2. po slovo od bližnjih, katerim se življenje izteka; 3. reševat svojčas doma kakorkoli varno spravljene materialne dobrine; 4. urejat dediščino; 5. prosit za pokojnino ali za preživnino. Morda je še kak razlog, ki pa se bistveno od gornjih ne razlikuje.
Po našem mnenju je s temi. stvarmi takole: Ko ste odšli, ste vedeli, kaj zapuščate: svojce, domovino, premoženje, službena leta itd. Vzeli ste nase te žrtve zaradi ideje. Vedeli ste, da bo morda ta vladavina lahko dolga za celo človeško življenje, da bo lahko za vselej za vas izgubljena zapuščena lastnina in bo morda morala čakati na vaše otroke, da se bodo svojci tu — kakor vi tam — starali in začeli umirati, da bodo morda službena leta zgubljena itd. Komur je- zdaj do teh dobrin več kot do ideje, in klone na prvi mig prav takrat, ko skušajo s tako spravo izigrati te ideale, ta se jim je pač izneveril. Po vrednosti jih podreja dobrinam, s katerimi je prej svoje nazore in dejanja povzdignil v ideal. Ideja ali kaj drugega pa postane ideal takrat, kadar žrtvuje in zavrže druge možnosti. Barantanje s temi možnostmi zdaj, pa je profano, daj-dam trgovanje. Če ne bi prišlo do tega ‘odpuščanja’, bi brez takih ponižanj prav tako zunaj naprej shajali kot do zdaj.
Doma skušajo ljudstvu sugerirati mnenje, da je za emigracijo važno samo ohranjanje narodnosti, vse drugo je
že preteklost. Takim argumentom je res lahko nasesti. Tudi se izogibajo definicij ‘politična’ ali ‘ideološka’ emigracija. Ločijo jo v staro ali predvojno in novo. Slednja se deli v mlado ali medvojno in najmlajšo ali povojno. Najraje opravičijo politične emigrante kot vojaške begunce, ki so se izognili služenju vojaškega roka. Povojni izseljenci pa veljajo kot ekonomski. Precej rafinirano zamišljeno ‘okrogprinašanje’, kot vidiš.
Zdaj boš razumel, zakaj sem ti zadnjič pisal, da me je zabolelo, ko sem doma srečal D.-ja. Še bolj bridko je, če vidiš, kako se hodi domov navdušeno sprehajat kak duhovnik-emigrant, ali če pride kaka vdova prodajat duha svojega prvega pokojnega moža potem, ko se je drugič poročila. Pred leti pa smo v njegovi prozi in verzu brali, kako je sam mislil o teh stvareh, in slišali, kako je z batinami odpravil skuš-njavce, ko so mu prišli ponujat ‘odpuščanje’ in janičarske groše, če ga sprejme.
Sicer pa v vsej svetovni zgodovin: menda ni primera, da bi kako gibanje ne imelo odpadnikov in petokolonašev ali takih, katerim so žrtve in odpovedi, ki jih terja, pretežko breme.. -N aša ideološka emigracija je upor proti revolucionarnemu gibanju, ki skuša zajeti ves svet in je torej ta emigracija zgodovinski dogodek svetovnega formata. Kot taka bo prešla v zgodovino. Zavedajte se, da sodba potomstva v svoji pravičnosti nima obzirov. Kar vas je zvestih, ostanite složni in vztrajajte. Prosvetno in kulturno delo vas bo ohranjalo narodno in ideološko, doma pa jim je trn v peti.
Te večere prebiram pri E.-ju letoš-
nje zamejske publikacije, kolikor doma še ne krožijo — ilegalno seveda, kljub svobodi. Ob branju sem se zamislil nad izredno dolgim osrednjim člankom v enem zadnjih Glasov. Možu, katerega članek veliča, niso v tujini več važne naše kljuke na sičnikih v priimku. Tako okrnjen, dobi priimek tuj, romanski zvok, katerega okrepi še enaka oblika krstnega imena. Nekateri artisti pa si še izmišljujejo v deželi eksotično zveneča imena! še bolj čudno izzveni kar trikrat v tem članku nekam ponosno cmenjena namera bližnjega obiska v domovino. Iskal sem, pa nisem mogel ne v članku samem ne na drugem mestu v listu iztakniti neodobravanje ali kritiko takih potov.
Zdi se mi — pa brez zamere, pišem dobronamerno — da bi se vaša vrhunska kulturna ustanova morala držati vrhunstva tudi na ideološki liniji in celo nakazovati smernice za zadržanje drugim, ali vsaj ne s takimi nerodnimi spodrsljaji delati reklamo komunističnim naklepom v prid, čeprav nehote. Mnenje ali izgovor, da kulturniki politiko lahko prezro, je že davno zarjavel anahronizem. Posrečena prispodoba o Lotovi ženi in solnatem stebru v tem članku, se tu ukviri v boomerang. Celo dejstvo, da kdo v tujini uspe v svojem poklicu, pa naj gre za trgovski ali kulturni sektor, in če služi še take milijone, ni ne narodno ne ideološko dejanje, če v tekmi za osebni uspeh ne najde svoje skupnosti in njenih duhovnih in tvarnih potreb.
Snoči sem dobil zadnje Meddobje. V njem berem od drugega rojaka drugačno izjavo: ‘Sem pač slovenski pisatelj, ki piše nemški. Saj bi rad pisal
pisanje postranski poklic.. . Tista strešica na Š v mojem priimku se mi zdi važnejša; in ta je ostala v izvirniku dn prevodih.’ Tudi krstno ime je temu ostalo slovensko, čeprav še ne ‘plava v milijonih in milijardah’. Malo dobre volje, korajže in ponosa, pa gre.
Doma smo, po sili, vezani na koeksistenco z režimom, ker pač živimo v isti hiši. Če pa prihajate vi po nepotrebnem domov (tu izvzamem tiste, ki so šli kasneje za svojci), je to kolabo-racionizem in ne koeksistenca, čeprav je ta izraz v prizadevanju za sožitje med narodi logičen in tako gibanje v mrzli vojni potrebno.
Edini razumljiv in opravičljiv argument, ki smo ga lahko ugotovili, je navidezen obisk za kritje misije v prid vašemu ideološkemu gibanju. Tak obiskovalec je pa res junak, saj mora vzeti nase še prezir do iznevernika. Razumljivo bi bilo še tudi, če bi pošiljali domov na oglede vašo mladino, da spozna in se naveže na svojo domovino. Otroci niso sami odločali o izselitvi in mnogo se vam jih je rodilo že zunaj. S pravšnimi poduki, opozorili in napotki bodo že znali ločiti zrno od plevela, saj tu pri nas kar bode v oči. če bo potreba, bo moral v tujini za vami drugi rod prevzeti predstavništvo opozicije. Zato je važnejše kot za druge emigracije, da se vam potomstvo ohranja narodno in ideološko.
Vse to lahko poveš vašim, le imena zamolči... “
*
Tako, vidite gospod urednik, se sliši ta zadeva „v lučeh partijske in reakcionarne linije“. Doma nas strožje sodijo, kot se mi sami. Tudi mi smo svetu „bolj na oči“ in moramo zato bolj paziti na svoja dejanja. Izredne okoliščine zahtevajo izredna stališča.
Spominjam se, da ste nekoč dejali: „Če nas ob koncu ostane samo še pet zvestih, bo zmaga naša.“ Res je in prav imate. Judje so bili še skromnejši: zadovoljili so se z enim „pravičnim“, pa so tisočletnemu zdomstvu, preganjanjem in rodomorom nakljub — končne
slovenski; in verjetno bi, če bi mi bilo | vendarle zmagali.
17. občni zbor društva Zedinjena Slovenija
V nedeljo 17. novembra 1963 je bil | štva je imel dohodkom ,7.987,80 $ v 'Slovenski hiši v Buenos Airesu 17. datkov pa 30,440 $ redni občni zbor predstavniške organizacije slovenske politične emigracije v j Argentini. Udeležilo se ga je 66 članov, s pooblastili je pa bilo zastopanih 113 članov. Pred začetkom občnega zbora je imel direktor g. Anton Orehar v slovenski kapeli sv. mašo za žive in umrle člane ¡Zedinjene Slovenije.	j
Društvena aktiva je bila v pretekli poslovni dobi 231.826,84 f. Pasiva prav toliko. Blagajnik je dalje navajal, da je društvo prevzelo nase tudi finančna bremena za vzdrževanje srednješolskega tečaja. Za potrebna učila je bilo v letu 1962 izdanih 7.664 $, v letu 1963 pa 4.936 $. Predlaga, da se društvena Občni zbor je začel in ga vodil do članarina 2viga za 5 pesov. — Gospodar izvolitve novega odbora društveni pred- Ignacij Grohar je omenjal, da je vred-sednik prof. Lojze Horvat. Zbranim nogt drultvenega inventarja 20.428 $, društvenim članom se je zahvalil za med letom pa je bilo nakupljenega udeležbo, nato pa naslovil topel pozdrav novega inventarja za 9.914-$. — Orga-vsem društvom, ustanovam in organi- nizacijski referent Božo Fink je navadam, ki delujejo med slovenskimi ^ da je bilo delo tega referata v pre-demokratskimi izseljenci ter svobodne- te]’l; dobi omejeno na nekatere aktiv-mu slovenskemu tisku.	I nostij ki s0 zadevale stališče vse skup-
Za zapisnikarja je bil določen Janko i
nosti, ki jo društvo predstavlja glede
Žebre, za overovatelja zapisnika^ in M razmerje si0y. ideološke emigracije
do uradne politike sed. komunističnega režima v Sloveniji. Omenja dopis, ki ga : je v tem pogledu društvo poslalo vsem domovom in nato izjavo za argentinski tisk ob zadnjem Titovem obisku nekaterim državam v Južni Ameriki. Poročilo kulturnega referenta Janeza Špeha, ki je bil zadržan, je prebral društveni tajnik Cuderman. V njem so navedbe treh glavnih društvenih prire-ditev — Slovenski dan, spominska proslava in proslava 1100-letnice prihoda
obenem skrutinatorja za volitve Slavi-mir Batagelj in Jože Škulj. Po počastitvi spomina umrlih članov so udeleženci občnega zbora odobrili besedilo pozdravov predsedniku argent. republike dr. liliji, predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku in buenosaireške-mu nadškofu kardinalu dr. Caggianu.
POROČILA ODBORNIKOV Sledila so poročila.
Društveni predsednik prof. Lojze
ARGENTINA
¡(Nadaljevanje s 1. strani) njem cen glavnim živilom in z izločitvijo posrednikov.
Na zvišanje cen mesu gotovo vpliva tudi izredno slabo vreme v Argentini, ko so v podeželju ceste zaradi neprestanega deževja skoro neprehodne, na drugi strani .se je v zadnjem času občutno povečal tudi izvoz argentinskega mesa in žive živine v inozemstvo — med drugim tudi v Italijo in na Poljsko. Pa tudi zvišanje cen gotovim vrstam živil v svetu ni brez posledic na stalnost cen v Argentini.
D a se je letošnje vreme v Argentini povsem spremenilo, — priča tudi mraz, ki ga imamo v novembru, ko smo druga leta že imeli občutno vročino. Sedaj pa je bilo npr. v torek 19. t. m. pri spomeniku Kristusu Rešeniku na argentinsko-čilski meji — 12 pod ničlo.
Horvat je navajal, da je bil poudarek sv. bratov Cirila in Metoda med Slona delu v pretekli poslovni dobi zlasti ! vane. Tudi je povedano, da je društvo
naprosilo Družabno pravdo za pripravo predavanj o najnovejših taktikah komunizma. Prav tako je bila domovom sporočena želja društva protikomunističnih borcev, naj bi bila zlasti v septembru ob 20-letnici žrtev Turjaka in Grčaric predavanja po slovenskih središčih o potrebi nadaljevanja borbe proti komunizmu. V poročilu je tudi povedano, da ima sedaj društvena knjižnica 1155 slovenskih, 13 srbohrvatskih
v skrbi za slovensko mladino in za nemoteno delovanje slovenskih šolskih tečajev. Ustvarila se je tudi vez med temi tečaji in raznimi odseki mladinskih organizacij. Omenjal je zatem ostalo društveno dejavnost med letom in stališče, ki ga je društvo zavzelo ob zadnjem Titovem obisku nekaterim državam Južne Amerike. Vsem, ki so pomagali pri delu društva, se je toplo zahvalil. — Tajnik Vilko Cuderman je med drugim navajal, da ima društvo 1300 članov. V pretekli poslovni dobi je umrlo 11 članov in sicer Roža Malovrh, Miha Tomazin, Anton Jager, Štefan Javornik, Jože Mihel j, Franc Zor, Stane Pahole, Marija Mastnak, Margareta Šušteršič, Marija Logar in Jakob Dolenc. — Blagajnik Janez Kralj je poročal, da so dohodki in izdatki društva dosegli višino 94.827,28 pesov. Posmrtninski sklad je razpolagal z gotovino 204.748,10 pesov. Izdatkov je bilo 118.041. Med temi so izplačane posmrtnine znašale 91.500 pesov. -— Socialni sklad je imel dohodkov 64.954 $, izdatkov 45.686 $. Mladinski sklad dru-
lje številne mladinske nastope slovenskih šolskih otrok tako pri prireditvah krajevnih šolskih tečajev, kakor pri skupnih manifestacijah slovenske ideološke emigracije. Poročilo 'socialnega referenta je podal Herman Zupan st. Med drugim je omenjal, da je od slovenskega dne dobil društveni socialni sklad za podpiranje potrebnih rojakov 28.321,40 $. Vseh dohodkov je pa ime! ta sklad 64.954,96 $.
Referat za slovensko pošolsko mladino je imela ga. Marjana Marn. Med drugim je poročala, da je društvo pripravilo vaditeljski tečaj za dekleta. Dalje je navajala sestanke z zastopniki fantovskih naraščajnikov. Ugotovila je, da je izkušnja pokazala, da bo delo med mlajšimi bolj uspešno, če se bodo pc domovih zavzeli zanjo še starejši in 'to v dogovoru z mlad. organizaeijaihi. Tako bo mogoče tudi uspešneje izvajati vzgojni program, ki ga je pripravilo društvo.
RAZPRAVA O POROČILIH
Po poročilih društvenih odbornikov je bila razprava o njihovih poročilih. Vanjo so posegali Franc Pernišek,
ga. Marjana Marn, Anton Orehar, France Pernišek, Robert Petriček, Miloš Stare, Karel Uršič, Herman Zupan st., Lojze žužek, Stane žužek, France Tomazin in Barbara ffir&žek; namestniki odbornikov: Janko Žebre, Nande Češarek, Stane Mehle in gdč. Mara Bidovec; nadzorni odbor: Alojzij Šonc, France Krištof in Franc Lobnik; razsodišče: dr. Alojzij Voršič, dr. Celestin Jelenc in dr. Franc Logar. Za listo je glasovalo 159 članov, dve glasovnici sta pa bili prazni. Novoizvoljeni društveni predsednik Božidar Fink se je za izvolitev zahvalil tako v svojem imenu, kakor v imenu ostalih članov odbora. Zatem je podal nekaj misli o delu, ki čaka novi odbor. Omenja vlogo, ki pri-tiče Društvu Zed. Slovenija, kot predstavniški organizaciji slov. demokratske izseljenske skupnosti. Navajal je med drugim nekatere naloge, katerim se društvo ne more odreči. Poudarjal je, da je „predvsem dolžnost, da skrbi za jasnost in linijo v naši /ideološko-politični poziciji, tako na področju idej kot tudi praktičnega ravnanja. Spremljati mora v tem smislu dogodke in razvoj med nami samimi, pa tudi po-
-	v ., pomagali pri delu v društvu ter jih
29 španskih, 22 angleški , 6 nems i , zyaj da svoje sposobnosti posvečajo
a ’ J_ 1 •.! 1, ~ ,*v. A	tmiCTP   I X
duštvu tudi se naprej.
Maks Osojnik, Ivan Klemenčič, Silvo sege in vplive, ki od zunaj, posebno od
oblasti v domovini, zadevajo našo celoto, jo skušajo omajati in odpraviti.“ Tu naglasa, „da ne bo odvep, če spomnimo na osnovni namen naše emigracije. Pred več kot 18 leti smo zapustili domačo zemljo in ljudi, ker nismo hoteli priznati komunističnega reda in oblasti, čeprav je bil naš bližnji osebni namen takrat ohranitev življenja in svobode, je vendar naš skupni umik pomenil protest proti temu, kar se je takrat dogajalo in proti posledicam, ki bodo okužile domovino. Zlo današnjega mirnega stanja pa je hujše, kot smo ga doživljali v revoluciji. Tista doba je bila doba divjanja, pa tudi junaštva in mučeništva. Danes pa se mirno in preračunano trajno vrši proces razkrajanja moralnih vrlin naših ljudi, ki ima
Lipušček, Jernej Tomazin, Marjan Loboda, France Krištof in ing. Albin'" Mozetič. Nanašala se je na spopolnitev društvene knjižnice z nakupom slovenskih klasikov, na uspešnejše pobiranje članarine in pridobivanje novih članov za društvo.
Pred izvolitvijo novega odbora je povzel besedo društveni podpredsednik France Pernišek. V toplih besedah st je zahvalil za delo, ki ga je v društvu Zedinjena Slovenija v zadnjih letih opravljal dosed. predsednik prof. Lojze Horvat. To zahvalo so mu nato izrekli tudi udeleženci občnega zbora z močnim ploskanjem! Prof. Lojze Horvat se je v odgovoru na izraze zaupanja zahvalil vsem, ki so mu v teh letih kakorkoli
4 italijanske in 4 francoske knjige. Mladinski referent Aleksander Majhen je za občni zbor pripravil obširno in podrobno poročilo. Iz njega povzemamo, da je učiteljski zbor MO z referentom štel 41 članov: 9 učiteljev, 15 učiteljic, 11 katehetov in 5 pomočnic. Mladinski odsek oskrbuje 17 šolskih tečajev, od katerih jih pa v letošnjem letu deluje samo 13. Te redno obiskuje 654 otrok, 296 dečkov in 358 deklic. Povedal je tudi, da je v pripravi ustanovitev šolskega tečaja v Bariločah, ki se bo imenoval po planinskem pisatelju in skladatelju Jakobu Aljažu. Omenjal je da-
VOLITVE
Poročilo nadzornega odbora je podal notar Alojzij Šonc, nakar so društveni člani izglasovali odboru razreš-nico. Sledile so volitve, pri katerih je bila izvoljena lista, ki jo je pripravil društveni odbor. Izvoljeni so bili: za predsednika Božidar Fink, za odbornike pa: Vital Ašič, Vilko Cuderman, dr. Jože Dobovšek, Nace Grohar, Jože Jonke, Ivan Kopač, Janez Kralj, Silvo Lipušček, Janez Lužovec, Aleksander Majhen, Jože Markež, ing. Albin Mozetič,
tragične posledice. O tem nas poučc uradne statistike in osebne izpovedi celo takih ljudi, ki so idejno odločno na strani vladajočega sistema. Tem posledicam. komunističnega divjanja je veljal naš odpor bolj kot tedanjim zločinom. Zato imamo še vedno dovolj razloga, da vztrajamo trdno v obsodbi domačega režima, ki ga ne priznavamo“.
Z ozirom na poskuse komunističnih oblasti doma, da bi razkrojili enotnost slovenske ideološke emigracije, naglasa, „da bo društvo moralo predvsem skrbeti za združenje vseh pojavov naše skupnosti, da bo kljub koristni pestrosti vendar zunanji nastop enoten in
i
Buenos Aires, 21. novembra 1963
Hotiče ia Stèctenije^
IVOIODIA U07SIIIA
■*T*	I ■■	'- --I	__
V	Ljubljani je bil 15. novembra ob 6.15. uri precej močen potres. Tamoš-nja seizmološka postaja je ugotovila, da je bilo središče potresnega sunka v dolini Save, kakih 18 km vstran od Ljubljane. V poročilu o potresnem sunku ni nobene navedbe o škodi, ki jo je potres povzročil in tudi ne o človeških žrtvah.
V	Brniku bodo 20. novembra odprli novo ljubljansko letališče. Letos bo dograjena samo prva faza letališča, t. j. 2200 metrov dolga pristajalna cesta, komandni stolp s prostori za tehnične usluge in poslopje za garaže. V drugi fazi je predvideno podaljšanje pristaja-lišča od 2200 m na 3000 m, da bodo lahko pristajala na letališču najsodobnejša velika letala.
Pokljuka, Možaklja in Jelovica ter drugi gorenjski planinski predeli imajo vedno več obiskovalcev. Poleg turistov in izletnikov prihaja v te planinske predele tudi vedno več ljudi iskat gobe, ki jih je tod zelo veliko. Gobarji prihajajo celo iz Kranja in Ljubljane.
Slovenski violinist Igor Ozim je sprejel povabilo, da bi poučeval glasbo v mojsterskem razredu glasbene visoke šole v Koelnu. Zadevno pogodbo je podpisal za dobo dveh let. Doslej je bil izredni profesor na Glasbeni akademiji v Ljubljani.
Umrli so. V Ljubljani: Anton Vrečko, pekovski mojster v p., Frančiška Dolenc roj. Župec, Jože Kelnerič, poslovodja kartonažne tovarne v p., Gvidon Juvan, upok., Marija Plešnar roj. Resnik, Stanislav Žagar, gradbeni delovodja, Marija Albina Pinto roj. Mueller, Matija Mlekuž, ing. Mirko Lindtner, Marija Trebeč roj. Klarič, Ljudmila
Rus roj. Jeraj, Ivan Kopač, mehanični mojster, Marija Vodnik roj. Simnig, Marija Hribar roj. Meše, Olga Froelich roj. Roglič, Fani Skoberne roj. Majdič, Bronislava Dolinar roj. Trhljan, komercialistka, Zinka Habjan roj. Pečnik, Ladislav Hvale, kapelnik v p., Josip Elyon, v. gradbeni tehnik V p., Ivan Mitok, čevljar, Jožica Dobovšek roj. Premk, Janko Brane, prof. v p., Vida Želesnik roj. Vrtovec in Boža Treven, roj. Paleček v Slovenskem Javorniku, Ludvik Vidmar, upravnik krojaštva v Trebnjem, Franc Zorc v Podutiku, Jože Gnidovec, zlatomašnik in župnik v p. v Mačkovcu pri Žužemberk#, Albin Novak iz Loga pri Brezovici, Alojzij Kretič, upok. v Novi Gorici, Jože Primc v Žužemberku, Evgen Lorger, župnik v p. v št. Andražu nad Polzelo, Karl Pungartnik, kotlovski strojnik v Šoštanju, Milica Velepič v Čemšeniku, Štefanija Balderman roj. Podreka v Škofji Loki, Luka Stupnikar, upok. v Mokronogu, 'Miroslav Jug, žel. uradnik v p. v Celju, Apolonija Vrečko roj. Papler v Dvorski vasi, Ivan Brovinsky, žel. uradnik v p. v Divači, Albin Novak v Logu pri Brezovici, Franc Razpotnik, šolski upravitelj v p. v Laškem, Jože Jaklič v Krmelju, Marija Zupan roj. Planinc v Radni, Mary Prelovšek roj. Stare, am. povratnica v Dobu pri Domžalah, Franc Žumer, žel. uradnik v p. v Radovljici, Miha Stropnik, upok. v Šoštanju, Roža Nemec v Vrtojbi, Jožefa Koračin roj. Korbar, žel. upok. v Brodu, Anton Špacapan, knjigovodja v p. v Sovi Gorici, Ciril Božič, vratar v Breznih, Marija Groznik, biv. trgovka v Višnji gori in Metka Bohorc roj. Vrhovnik' v Mengšu.
Ob 4. obletnici smrti škofa dr. Rožmana
V soboto', 16. novembra 1963 so minila štiri leta, odkar je v Clevelandu v ZDA zaključil svojo zemeljsko pot ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Bridka bolečina je ob tem sporočilu zadela poštena in narodno zavedna slovenska srca v izseljenstvu ter v domovini. Kajti izgubili smo moža, ki se je dvignil med svojim narodom v letih njegove največje preizkušnje kot Mojzes in mu kazal pot, po kateri mora hoditi, če hoče še kot narod obstati. Jasno in odločno je tedaj povedal, da brezbožni in zločinski komunistični nauk Slovencem nič dobrega prinesti ne more. še več. V največjo nesrečo mu bo, če bo zavladal nad njim, ker bo uničil vse krščanske in duhovne dobrine, ki so slovenskemu narodu vedno dajale močno in zdravo življenjsko silo za njegov dotedanji razvoj in napredek. Zato ni opustil nobene priložnosti, da Slovencev ne bi opozarjal na to nesrečo.
Zahodni zavezniki so v tistih letih gledali drugače na komunizem kakor pa Slovenci s svojim škofom dr. Rožmanom na čelu, zato so mu v svoji naivnosti utirali pot na oblast. V tistih letih, ko se je po slovenski zemlji odigraval po-kolj slovenske mladine, je škof Rožman
iste zahodne zaveznike opozarjal, da bo tudi zanje nastopil trenutek, ko bodo prav tako postavljeni pred odločitev spričo komunistične nevarnosti, kakor je bil med vojno slovenski narod, toda tedaj se bodo morali spoprijeti s komunizmom na mnogo manjšo razdaljo, kot pa je bila med svetovno vojno in v prvih letih po njej.
Razvoj svetovnih dogodkov je dal prav škofu dr. Rožmanu in ne tistim, ki so na demokratski in zavezniški strani pomagali komunistom, da so lahko uničevali njihove prave prijatelje in zaveznike. Koliko manj žrtev in koliko manj trpljenja in koliko več svobodnih narodov bi bilo na svetu, če bi bili v tistih letih zahodni zavezniki gledali na komunizem tako, kakor so to delali Slovenci s svojim škofom dr. Rožmanom na čelu:
Škofa Rožmana nimamo več! Telesno res ni več med nami. Duhovno pa vedno in bo to tudi vedno, dokler bo bilo samo še eno pošteno slovensko srce. Kajti nauki, ki jih je oznanjal med nami, navodila, ki nam jih je dajal, veljajo za vse čase, za vse rodove, zato, da bi bilo srečno življenje Slovencev kot posameznikov, družin in vsega naroda in da bi si z Marijino pomočjo zagotovili tudi
Vsak teden ena
IMEL SEM DEKLICO France Balantič
Srce, samo ti si z menoj!
Spavaj, duša, sanjaj mi, srce, zibljem te kot glavico neveste, pajčolan mi predejo solze, da zastremi v očeh ti globočino.

SLOVENCI VARGENTINI
BUENOS AIRES
V današnji številki začenjamo objavljati novelo Andrej iz Konjic, ki jo je napisal priljubljeni pisatelj Marijan Marolt.
14. kulturni večer SKA v soboto, 16. t. m., je bil v glavnem posvečen novemu ustavnemu položaju v Sloveniji in Juge slaviji, kajti novi ustavi za republiko
izdani skoraj istočasno. Večer je vodil vodja filozofskega odseka g. dr. Vinko Brumen, ki je dal najprej besedo g. Rudi Jurčecu. G. predsednik je posvetil tople besede spominu in poveličanju pred dvajsetimi leti tako tragično preminulemu mlademu pesniku Francetu Balantiču in so poslušalci govornikovim mislim z veliko zbranostjo sledili.
Zatem je dr. Brumen pozdravil in prosil predavatelja g. Boža Finka, naj spregovori o nameravani temi. G. Fink je orisal dosedanjo ustavno zgodovino Slovenije in Jugoslavije, ki sta z najnovejšima ustavama dobili v 18 letih že svoj četrti osnovni zakon. Ustavi imata obe dolgi uvodni besedili. V tema so navedena načela, iz katerih sledi, da je njun obstoj namenjen razvoju iz dose-
(Nadaljevanje z 2. strani)
smer jasna. Zato bo upravni svet vzdrževal najtesnejše stike z dušnim pastir-sthvom za slov. izseljence v Argentini in s predstavništvom vrhovnega slovenskega političnega vodstva. Nadaljeval: se bodo že vpeljani stiki s krajevnimi domovi, vzpostavili pa se bodo z organizacijami, gibanji in glasili ter usmerjevalci javnega mnenja. Vsem našim ustanovam in posameznikom, ki dokazujejo, da je v nas še mnogo življenjske sile in idejne trdnosti, naj veljajo naše čestitke in iskreno povabilo k nadaljevanju in sodelovanju.“
Izvajanja novega društvenega predsednika so udeleženci občnega zbora sprejeli z odobravanjem. Nato sta bila pri slučajnostih še sprejeta predloga o povišanju članarine za 5 pesov z veljavnostjo od 1. januarja 1964 ter predlog za zvišanje posmrtnine od 8500 na 9000 pesov.
danjegs državnega ustroja v novo družabno ali družbeno obliko, kar se je poslušalstva dojmilo kot precej nepotrebno mzglabljanje o razvojni poti komunističnih ustanov. Pri tem je predavatelj opozoril, da je besedilo jugoslovanske ustave tudi v slovenskem prevodu oblečeno v neko leporečje, dočim je besedilo slovenske ustave, kakor tudi je v marsičem prevod jugoslovanske, mnogtr^SSlj' udarnff*prUnaštevanju- pravic in dolžnosti svojih občanov. Predavatelj se-je ustavil ob slovenski ustavi zlasti pri tistih točkah, ki govorijo o kulturnih nalogah slovenske republike in o njenem slovenstvu. Kulturne naloge so označene precej medlo, kakšna zaščita slovenstva je pa opuščena in je več govora o 'italijanski in madžarski narodnosti, ne da bi ustava omenjala kakšno recipročnost v njunih matičnih državah. G. Fink se je dotaknil tudi stališča slovenske republike do verstev, ki po besedilu ne bi bila verstvom bolj nenaklonjena, kot druge države s svojimi „kancelparagrafi“. Toda ustava v vseh stvareh, tudi glede verstva, predpostavlja stališče in presojo, kakor ju bosta k njim zavzeli zveza socialističnega ljudstva in komunistična stranka.
Po krajši pavzi je pozval dr. Brumen poslušalce k debati, ki je bila zelo zanimiva.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Franceta Krištofa in njegove žene ge. Štefke, roj. Petrič se je rodila hčerka Elizabeta Štefka. V družini ing. Marka Bajuka in njegove žene ge. Vere, roj. Ašič v Mendozi so pa dobili sina. Srečnima družinama naše iskrene čestitke.
Poroka. V soboto 17. nov. 1963 sta se poročila v Moronu Miha Gaser in gdč. Anka Savelli. Mladi par je poročil v moronski stolnici g. direktor Anton Orehar, ki je imel tudi poročno sv. mašo, za priči sta pa bila: nevesti njen oče dr. Julij Savelli, ženinu pa njegova mati ga. Frančiška Gaser. Novopo-ročencema želimo vso srečo in veliko božjega blagoslova. MORON-CASTELAR 10-letnica šolskega tečaja dr. France
Prešeren
V nedeljo, 17. navembra, popoldne je bila na pristavi v Moronu-Castelarju
ZBORNIK SVOi. SLOVENIJE 1964
s 340 stranmi presega vse dosedanje. Vsebinsko je tako bogat in pester, da bo zadovoljil slehernega bralca. Je tudi bogato ilustriran.
V prednaročilu in predplačilu stane do 8. decembra 1963 samo 470 pesov. Po pošti v Argentini 500 pesov.
]%e zamudite te izredne priložnosti! Če ga se niste naročili, storite to še danes!
proslava 10-letnice krajevnega šolskega tečaja, ki nosi ime po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu. Vabilu krajevnega šolskega odbora so se odzvali rojaki tudi iz drugih krajev, zlasti učiteljice šolskih tečajev po drugih slovenskih naseljih. Bil je navzoč tudi tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare z gospo Franjo, prav taka vodja mladinskega referata pri društvu Zedinjena Slovenija Aleksander Majhen ter prvi katehet v tem tečaju g. dekan Ciril Milavec ter sedanji katehet gl Matija Lamovšek. Polnoštevilno so se ga udeležili starši otrok, ki obiskujejo ta tečaj.
Proslava je bila v veliki šolski sobi. Da ne bi izvedbe tudi nedeljske prireditve preprečilo slabo vreme, kot jo je v nedeljo, dne 10. t. m., so člani krajevnega šolskega sveta skupno s člani uprave pristave v soboto popoldne ter v noči od sobote na nedeljo podrli steno, ki je ločila novozgrajeno veiRo šolsko sobo od gostinske sobe ter so'tako naplavili iz tega prostora lepo dvoranico z odrom, kar bo gotovo prihajalo prav za bodoče prosvetne prireditve.
Nad^ odrom je bil napis Deset let setve m žetve. Na levi strani je bila slika škofa dr. Rozmana, na desni pa dr. Franceta Prešerna..
Proslavo je začel predsednik krajevnega šolskega odbora g. Rajmund Kin-kelj. \ uvodnih besedah ji pozdravil rojake, ki so prišli na prainik slovenske mladine in njenih staršev Zatem je pa prikazal zgoščeno razvoj šolskega tečaja dr. Franceta Prešerna od najskrom-nejših začetkov pred desetimi leti, ko je gdč. Mija Markeževa začela pouk s 13 slovenskimi otroki. Tedaj na pristavi še niso bili urejeni prostori za več ali manj urejeni pouk. Bila je na razpolago samo mladinska soba. Zato je bil pouk v njej, in pa na kegljiškem prostbru. Z leti so se razmere izboljšale in tudi število otrok, ki so začeli prihajati v ta tečaj, je stalno naraščalo ter danes presega 90. G. Kinkelj se je zatem najtopleje zahvalil v imenu krajevnega šolskega sveta gdč. Miji Marlceževi za njeno desetletno požrtvovalno delo za versko in narodno vzgojo slovenske mladine, zatem g. katehetom , g. dekanu Milavcu,
1 gg. župnikoma Matiji Lamovšku in Pintariču ter ostalim učnim močem, ki se trudijo za vzgojo in izobrazbo slovenske mladine. Zlasti omenja go. Olgo ško-■fičevo, ki v šolskem tečaju poučuje petje. Prav tako go. Rajerjevo in g. Pavla Ranta.
Zatem so otroci začeli izvajati zelo pester spored, ki je bila dostojna proslava desetletnice obstoja tega tečaja in s katerim so otroci svojim staršem in ostalim rojakom pripravili res lep po> poldan v svoji sredini.
Cvetka Malalanova je občuteno deklamirala Prešernov sonet o Vrbi, otroci so zatem nastopili z deklamacijami o črkah, ki sestavljajo besedo Slovenija, Minka Debevčeva je presenetljivo podala Nartejevo novelico „Amerika“; enako Geržiničeva Marika pesem „Mary se predstavi“, „Oj, le šumi, šumi, gozd zeleni“, je bila pesem, ki so jo zapeli otročiči‘pod vodstvom svoje učiteljice za petje ge. Olge Škofič. Ljubek je bil prizorček mladih peric ob pesmi, nič manj prisrčna pesmica o balončku. Vsi smo z zanimanjem sledili tudi prizorčku „o polžku, petelinčku in koklji“. Uživali smo znova ob pesmi otrok „Spomladi se mi luštno zdi“, kakor že prej ob pesmi „Prvo leto, ko sem služil“. Za proslavo 10-letnice tečaja dr. Franca Prešerna je.
slovenski mladinski pisatelj pripravil prizor „Iz malega raste veliko“, v katerem so otroci nastopili dobro pripravljeni. Ljubek je bil nastop deklic v narodnih nošah. Ob spremljavi Primoža Benedičiča s harmoniko so izvajale lepo rajalno vajo ter z njo izrekle zahvalo gdč. Miji Markeževi za njeno desetletno delo v tem tečaju.
Po tej točki je stopil na oder tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare ter je šolskemu tečaju dr. France Prešeren izrekel tople čestitke v govoru, v katerem je med drugim povedal tele misli: „Ko sem sledil temu lepemu sporedu, ki so ga po tako skrbni pripravi izvajali otroci tega tečaja, so mi misli uhajale v domovino. Pred oči so mi stopili otroci doma, ki so pravi nesrečneži in reveži. Komunistični sistem jim je vzel vse tisto, kar daje življenju lepoto, kar daje otroku veselje do življenja, kar želje staršev napolnjuje z upanjem.
Nedavno je bilo v domovini zapisano nekako takole: „Včasih so ubijali telesa, da so živele duše. Danes ubijamo duše, da živijo telesa.“ To je strašna obsodba komunistične vzgoje.
Ta prireditev pa je danes potekala med dvema slikama. Tu na desni je slika največjega slovenskega pesniškega genija Prešerna, na oni strani je slika škofa dr. Rožmana, o katerem sem prepričan, da bo prišel v zgodovino kot škof, ki je za duhovne dobrine svojega naroda doprinesel največjo žrtev in potrpežljivo prenašal vsa ponižanja. Med téma slikama so nam otroci danes v svobodi peli, deklamirali in rajali. To ni brez pomena. Če primerjamo otroke v domovini in vzgojo, ki jim jo dajejo doma, z našimi otroci, ki nastopajo med slikama Rožmana in Prešerna v svobodi, tedaj moremo ugotoviti: „Mi smo srečni. Srečni ste starši, srečni so vaši otroci, in srečni smo mi vsi.“
Končno je izrekel zahvalo in priznanje vsem vzgojiteljem in -katehetu tečaja za požrtvovalno in zaslužno delo. Posebej je čestital gdč. Miji Markeževj, ki poučuje v tem tečaju od prvih začetkov in tudi obhaja 10-letnico žrtev in 10-letnico uspešnega dela v korist otrokom, v dobro staršem ter v lepšo bodočnost vsemu našemu narodu.
V imenu staršev je gdč. Miji Markeževi in vsemu ostalemu učnemu osebju čestital k 10-letnici šolskega tečaja ter se jim zahvalil za njihovo delo med slovensko mladino Ivan Brecelj.
Izraz globoke in prisrčne zahvale staršev in otrok voditeljici tečaja, g. katehetu Lamovšku in vsem ostalim učnim močem, ki sé žrtvujejo za narodno in versko ohranitev mladine, je bil zaključni prizor, v katerem je nastopila vsa mladina z recitacijo Geržiničevega zahvalnega teksta.
Za lepo uspelo proslavo 10-letnice imajo zaslugo zlasti ga. Marica Debevčeva za deklamacijs-ke točke, ga. Olga Škofičeva za vse pevsRe nastope otrok, ga. Vida Pograjčeva je z deklicami naštudirala rajalni nastop in v krajevnem šolskem tečaju deluje kot kult. referentka ter ga. Marija Geržiničeva za učinkovito zaključno zahvalno točko.
'Vse točke je lepo napovedovala in povezovala učenka Zofija Pograjčeva.
Po proslavi je bila pogostitev otrok, staršev in vseh gostov. Pripravili so jc starši otrok, ki obiskujejo šolski tečaj dr. Franceta Prešerna.
Nedeljska proslava 10-letnice šolskega tečaja dr. France Prešeren je dokaz, kako lepe uspehe dosega tečaj, če v njem starši tesno sodelujejo z učiteljstvom pri .vzgoji slovenskih otrok.
večno življenje ob njegovem nebeškem Sinu.
Zato si iz leta v leto osvežujmo spomin na te nauke, zlasti na tista, ki ju je treba vedno in vedno ponavljati med nami, v katerih nas je pokojni škof dr. Rožman pozival in rotil:
„Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste se doma ustavljali rdeči nevarnosti. Ohranite jih! če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika naša in našega naroda!“ In: „To Vas prosim in želim: povežite se med seboj! Držite enotnost in edinost, v kateri smo močni in lahko kaj dosežemo, če smo edini in če gremo za istim ciljem, če ni nobenega razdora med nami, potem bomo kljub temu, da nas je tukaj malo, dosegli, da se bo naš glas daleč slišal!“
In česa danes trpeči slovenski narod pod komunistično diktaturo doma bolj potrebuje, kakor tega, da bi se glas o njegovem trpljenju čim dalje in čim močneje slišal!
BARILOCHE Prosvetni večeri
'V' okviru bariloškega Planinskega Planinskega društva smo v zadnji zimi doživeli tri prosvetne večere. Na prvem smo slišali dve recitaciji (Odlomek iz Cankarjevega „Kurenta“ in Zupančičevo pesnitev „Z vlakom“) ter poslušali venček slovenskih pesmi, ki so jih spremljali diapozitivi iž^ Slovenije in iz Bard-loč. Na drugi prireditvi je Dinko Bertoncelj pokazal slike iz domovine. Videli smo razne posnetke iz Slovenskih, istri-janskih in dalmatinskih krajev. Odlikovale so se predvsem fotografije iz Julijskih Alp (npr. iz slikovite Triglavske severne stene), pa nekaj čudovitih prizorov iz doline Krme. Tudi ob tej priložnosti je neutrudni Peter Arnšek poskrbel za dobro izbiro slovenskih plošč, prireditev pa se je prav tako kot prva, razvila v veselico in prosto zabavo.
Zadnji prosvetni večer dne 9. 11. — tokrat brez veselice — je bil posvečen slovenski Koroški. Zanj se moramo zahvaliti gospodu župniku Vinku Zaletelu, ki je koroško pesem posnel na trak in in dr. Lojzetu Grzetiču, ki se je za te posnetke pobrigal in nam jih tudi na svojem magnetofonu predvajal. Iz bogate zakladnice poslanega materiala smo ob tej priložnosti prisluhnili samo izboru iz koncerta slovenske celovške gimnazije. Pa smo vendar prijetno izpolnili dveurni program in komaj je ostalo nekaj časa za kratek prigrizek. Med tem odmorom je spregovoril tudi V. Arko in povedal nekaj besedi o svojih koroških vtisih ter opozoril na koroške probleme in na podobne, čeprav različne prilike, v katerih Slovenci v Avstriji in Argentini živijo.	V. A.
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
Poročili so se: 'V' Adelaidi Alojz Ivančič in Ivana Lenarčič; v Fawknerju Ivan Štibilj in Hilda Elizabeta Spreitzer; v Clifton Hillu: Franjo Fiala in Sinja Der-nič; v Richmondu Ivan Filipič in Karolina Hrvatin; v Parkvillu Alojz Valenčič in Marija Fabjančič.
Slovensko društvo v Sydneyu je pripravilo za soboto, 17. novembra zvečer martinovanje. Med raznimi točkami je bil n£j^ sporedu tudi nastop moškega zbora pod vodstvom L. Klakočerja.
IZSELJENSKI DAN
Na prvo adventno nedeljo, 1. decembra bo v Argentini izseljenski dan. Letošnja slavnost izseljenskih narodnih skupin v Argentini bo v nedeljo, 1. decembra, ob 17,30 s sledečim sporedom: Sv. maša v cerkvi „San Juan Evangelista“, ulica Ola-varrta 486, Boca, Buenos Aires, ki jo bo daroval škof msgr. Carreras, predsednik izseljenskega odbora, nato pa v dvorani poleg cerkve proslava. Letošnjo slovensko točko bo podala folklorna skupina fantov in deklet iz San Justa. — Rojaki lepo vabljeni. S svojo udeležbo bomo utrdili slovensko ime v krogu drugih, večjih narodov.
Dohod do kraja proslave je takle: Iz San Justa in R. Mejia kol. 223; iz Paternala omnibus 14; iz Primera Junta kol. 213 in kol. 25 — ulica Almiranfce Brown 1300 in Olavarria.
SVOBODNA SLOV K HIJA
Buenos Aires, 21. 11. 19*63 - No.‘47
Stran 4
PO ŠPORTNEM SVETU
IV. sredozemske igre v Neaplju. Konec septembra so bile v Neaplju IV. igre, nekaka olimpijada sredozemskih držav. Prvo mesto so pobrali Italijani, ki so osvojili 42 zlatih, 30 srebrnih in 23 bronastih medalj. Drugo mesto je pripadlo Francozom (16-24-16), tretje Jugoslovanom (10-14-12). športniki so se pomerili v 18 disciplinah. K velikemu uspehu Italije so po mnenju slovenskih komentaristov deloma pripomogli tudi sodniki. V vaterpolu so takorekoč ukradli prvo mesto Jugoslaviji. Cerarja, ki je sicer dobil zlati medalji za skupno oceno in za preskok, so močno oškodovali pri drogu in bradlji. Pa tudi v drugih panogah, kjer Jugoslovani niso bili prizadeti, se je čutila pristranost sodnikov.
Poleg Cerarja so zlate medalje osvojili še Lešek (skok s palico 475), Radojevič (disk 53,96), Bezjak (kladivo 63,97), dvojica Jovanovic-Pilič v tenisu, v rokoborbi grško-rimski Martinovič (lahka) in Cucič srednja kategorija), v veslanju dvojec s krmarjem in moštvo v odbojki. V košarki so nastopili Jugoslo-
NEDEUA, 24. NOV. ob vsakem vremenu
\
Ob sedmi obletnici, odkar je rajni | škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil Slovensko hišo, vabimo vse rojake na
ŽEGNANJE
s sledečim pestrim programom
11,30: Sv. maša s petjem Gallusa,! za vse dobrotnike Slov. hiše j
12,30: Kosilo
15,30: Nastopi šolskih otrok iz tehle okrajev:
•	Berazategui
•	Buenos Aires
•	Hurlingham
» M““5“-------gjjtJ
•	Ramos Mejia
•	San Justo
•	San Martin
•	San Miguel
•	Slovenska vas
Govor o delu za Slovensko hišo č. g. dir. Antona Oreharja
•	šaljive točke gojencev] škofovega zavoda
Razvedrilo ob prijetni družbi in solidni postrežbi
vani z mladinskim moštvom, ki pa ni pokazalo kaj posebnega. (Prvo moštvo so hranili za evropsko prvenstvo v Vroclavu, kjer so zasedli tretje mesto za Sovjetsko zvezo in Poljsko.)
Sredozemskih iger se je udeležilo 13 držav s 1.300 športniki. Po mnenju strokovnjakov so deloma razočarali Francozi in reprezentanti Jugoslavije, popolnoma pa Španci (6. mesto) in Gidri (9.), presenetili pa so Turki in Egipčani, ki so dosegli celo nekaj več, kot je bilo pričakovati.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
OBVESTILA
Srednješolski tečaj bo zopet v soboto, 23. nov., ob 15,30 v Slov. hiši.
XV.	kulturni večer SKA bo v soboto,, 30. t. m., ob 7 pri Bullrichu, Sarandi 41, Capital. Predavata gg. Ruda Jurčec in dr. Vinko Brumen: Pogled nazaj po 10 letih delovanja SKA.
Zaključek šolskega leta tečaja Franceta Balantiča v San Justu bo 1. decembra popoldne v (Našem domu. Proslava bo posvečena tudi spominu 20-letnice smrti pesnika, po katerem šolski tečaj nosi svoje ime.
SDO in SFZ prirejata v nedeljo, 1. decembra, po mladinski sv. maši skupni sestanek v proslavo Brezmadežne.
V	Carapachayu bodo 1. decembra lanuški igralci uprizorili Gospodovo uro. Vsi prijazno vabljeni, tudi okoličani.
V	Slovenski vasi bo v nedeljo, 1. dec., ob 16 zaključek slov. šol. tečaja „škofa Friderika Barage“. Na sporedu je petje, deklamacije, prizorčki. Vabljeni!
Še vedno je na razpolago nekaj tom-bolskih tablic za veliko tombolo v Slomškovem domu. Pohitite z nakupom!
Počitniška kolonija. Vsi, ki so se prijavili za počitniško kolonija v cordob-skih hribih, naj prinešejo v dušnopastir-sko pisarno najkasneje do 25. t. m. 800 pesov, ker moramo vložiti prošnjo za 'etrtinsko vožnjo in rezervirati vozovnice. — Mladinski odsek Zed. ¡Slovenije
Za 8. december izide posebna števil-1 ka Mladinske vezi.
Odbor Našega doma v San Justu ■azpisuje mesto hišnega oskrbnika. Zainteresirani se lahko prijavijo osebno jb sobotah zvečer in nedeljah dopoldne ali pismeno do 15. decembra 1963 na naslov: Naš dom, ¡Hipólito Irigoyen 2756, San Justo, T. É. 621-1760.
Seja moronskega odseka SFZ bo v soboto, 23., ob 4 popoldne na Pristavi.
ZAHVALA
Krajevni šolski odbor slovenskega šolskega tečaja dr. France Prešeren v Moronu-Castelarju se naj-iskreneje zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako lepi nedeljski proslavi 10-letnice obstoja tega tečaja.	'
i Vsem rojakom sporočamo, da se E bo četrta tombola Slomškovega doma vršila
■
■
! v nedeljo, 8. decembra
n
■
S Prireditev se bo pričela s klica-» njem številk ob 15. Po zaključku 5 tombole bo na veliko veselje mla-E dih in starih obiskal Slomškov
m
*	dom
E sv. Miklavž ■
■
5 Dobrodušni svetnik bo prišel z
! z vsem nebeškim spremstvom.
■
■
E Vabimo Vas, da se prireditve ude-
•	ležite sami in povabite še svoje 5 znance. Prav tako je še vedno E možnost, da si nabavite tablice 5 — kajti vsaka tablica pomeni
upanje več za vašo srečo!
■
■
5 Vsaka tombola —
■
bogat dobitek!
■
5 Podprite idealno delo Slomškovega doma!
letovanje v Bariločah
po najnižji ceni! S hrano ali brez hrane — po dogovoru. Domača postrežba in vsa oskrba
Priporoča se
t	PEPCA BAVDAŽ
Calle 9 de julio (ob Plan. stanu) Poštni naslov: Casilla Correo 249 San Carlos de Bariloche Río Negro
M*MM«t>»aM*«««3«aara>a«sa ■■■■■■ a ■■■•■■ •■■■■■■*•!
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire*
ADVOKAT
M. JOŽE LOŽAR
Tucumán 1438
T. E. 46-5458 in 40-5353 planta bajía ofic. 2
	T. E. 69-9503
	Argentina
o -»za	FRANQUEO PAGADO Concesión N* §77*
Oia • o£o < .	TARIFA REDUCIDA Concesión N USÓ
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne ¡Slovenije za let* 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
E „ ffl o t e l Lago“
| VILLA RUMIPAL
E	(Calamuchito)
■
■
Lastnik:
Ljubomir in Daria Vučkovič Lepa lega, 100 m od jezera,
: evropska kuhinja, sobe s kopalnico, velik park.
Informacije:
■ Av. de Mayo 616, T. E. 30-3966
I
SLOVENSKA HIŠA Ramón Falcón 4158
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU
DRUGA PEVSKO-GLASRENA PRIREDITEV
bo v nedeljo, 1. decembra, popoldne točno ob 15 v dvorani kolegija „Sagrado Corazón“, Córdoba 124 (nasproti Slovenskega doma)
Nastopijo v prvem ' delu: mladinski orkester in mladinski pevski zbor pod vodstvom B. Pavšerja, učenke in učenci harmonikarske šole pod vodstvom V. Jenka, oktet naraščajnic SDO, Carmen in Ivo Klavžer na harmoniki ter Janez in Peter Hafner na klavirju.
V drugem delu pa nastopijo: fantovski oktet in Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom Vinka Klemenčiča; solista ga. Marija Marinček in Vinko Klemenčič ter pianistke Marjeta Smersu, Veronika Hren, Jelka Potočnik in Mateja Marinček
Vstopnice po 50, 30 in 20 pesov bodo na razpolago pred dvorano eno uro pred prireditvijo
aaoBBBaaBBnBBBBnnoBSBnBnanBnBBBBnaanBBBBnBiinBnBnnB
V SREDIŠČU RARILOČ
Stanovanje in zajtrk.
Sobe z zasebno in skupno kopalnico
Priporoča se JOŽKO SIMČIČ Avda EJflein 507 T. E. 2816 ¡S. C. de Bariloche-Rio Negro Za slovenske turiste in izletnike posebne cene!
JAVNI NOTAR
Francisco Ratíl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Bueno* Airea
Agencija RLED
(Simon Rajer)
Montevideo 451/IX Vsak dan od 9—18; ob sobotah od
9.	do 13. ure
Vožnje po morju in zraku, uradni prevodi, nabave in legalizacije dokumentov
Slovenske knjige in plošče (iz Slovenije)
JUGOSLOVANSKO SOKOLSTVO V ARGENTINI
PROSLAVA STOLETNICE
USTANOVITVE PRVBGA SOKOLSKEGA DRUŠTVA MED JUŽNIMI SLOVANI
Dne 1, decembra 1963
Jugoslovanski dom — J. M. Nunez 1751, Dock Sud
Ob 11. uri: Spominska proslava za padle in umrle ¡Sokole z žalnim obredom katoliškega in pravoslavnega duhovnika.
Ob 16. uri: Slavnostni del programa. Govori, pozdravi delegacij. Umetniški del proslave bodo izvajali: češka Sokolska društva iz Buenos Airesa in Villa Dominico, Mara Amidžič, Marjetica Cotič, Lilja Kolesnikova, Jelena Makorina, Tamara Mihajlova, Danilo Boškovič in Lado Lah.
Režija Franjo Holy, tehn. vodstvo v. BoSkovič in Dušan Dimnik.
Po sporedu prosta zabava s plesom in srečolovom
Vabi
Odbor
V „Baragovem misijonišču“ je danes, 19. novembra 1963, umrl njegov veliki dobrotnik
Andrej Marušič
Naj mu bo Vsemogočni bogat plačnik!
¡Hvaležni slovenski lazaristi
Slovenska vas v Lanusu
Marijan Marolt
Andrej is Konjic
Njegova svetlost knez Windisch-graetz se je dolgočasila pri tržaških vojakih. Če bo na Laškem kmalu spet izbruhnila vojna in bo treba cesarjevo italijansko kraljestvo reševati pred predrznimi puntarji, potem bo svetlost zagrabila za sabljo in jo nadomestila s časom še s čim imenitnejšim, da bo branila veličanstvo in njegovo cesarstvo; če bo pa božja Previdnost naklonila monarhiji mir, kot ga more le Ona, potem bo njegova svetlost zamenjala sabljo s puško in lovila srnjake po Pohorju, zraven bo malo oratarila in kle-tarila, prodajala Lahom les in tako še sama uživala blaženi mir, ki bi ga bili tako potrebni, ko cesar že ni več tako mlad, da bi se moral vojskovati.
Zdaj je pač bilo potrebno malo poskusiti vojaško življenje tudi v miru Kakor znaš v miru vojaka držati v re du in strumnosti, tako boš znal tudi i vojni z njim udariti, če bo bojni roj zatrobil. Kar pa je bilo raznih izpiskov in drugih seznamov, to so znali napraviti pod „knezovim, nadzorstvom“ tudi razni nižji pisarji, podoficirji in podobni praskači ,posebno, če so se že doma — morda v knezovi bližini -— naučili sukati pero. Ob vestni pomoči svojih podrejenih je našla lahko njegova knežja svetlost dosti priložnosti, da se je vozila z nadvojvodskim parom na izlete po morju ali pa z iskrimi vpregami po kraških vaseh in da je preživljala
sicer puste večere v srebrnih dvoranah čarobnega gradu v Miramaru. Le zadnje dni je imel visoki nadvojvoda dosti dela v gradu, da se je moral držati bolj doma; a za jutri zvečer je bila njegova svetlost že spet povabljena v grad na večerjo v družbi zelo imenitne gospode. Zato pa je imela zadnje dni z današnjim vred dosti časa, da pregleda izpiske, ki jih je napravil njen rojak, Konjičan Andrej Farčnik.
Farčnik je služil v Trstu svoj običajni vojaški rok. Ker je bil čedne zunanjosti in je lepo pisal, so ga vzeli kmalu v pisarno, saj je bil sposoben za vsakovrstno pisanje, kajti znal je nemško klepetati in pisati, kot bi prišel odkod izza Dunaja, ne pa iz okolice Konjic. Bil je sin srednjega kmeta in das: ni razpolagal z dosti denarja, ga je oče poslal v šolo v Gradec, kjer se je izučil v kratkem času za učitelja. Preden pa bi nastopil važno učiteljsko službo na katedru, je imel še odslužiti vojaščino za cesarja, kajti rekli smo, da je bil čeden fant in cesar rabi čednih vojakov, da se jih Lahi bolj bojijo. Pri vojakih so mu ponujali možnosti, da bi se povzdignil više, ker so tudi pri višjih čedni fantje bolj upoštevani. Andrej je sicer rad delal, se rad lotil tudi težavnejšega pisanja in računanja, a po dosti svetlih zvezdah ni hrepenel. Vedel je sicer, da nosi tudi on maralsko palico v tornistri, a kdo mu jo bo iz
tornistre poiskal in jo na beli dan privlekel? In mislil je vsaj v začetku tr-žačenja, počemu mu bo potem učiteljska šola, za katero je oče s težavo žrtvoval precej goldinarjev. V civilni obleki je vendar več prostosti kot v vojaški monduri. Mislil je že na ženitev in to gre v civilu hitreje od rok kot pri vojakih. Zdaj je bil v trindvajsetem letu; začeti bo treba čimprej resno življenje, če naj ga potem človek z dolgimi desetletji resnega dela pravilno spo-polni. še Bog, če smo vojaščino skoraj pretolkli!
Na koncu vojaščine pa so se pričela množiti vprašanja kot to: čemu zapustiti Trst, kjer človeka mika morje, da bi pojadral po njem v širni svet? Kaj bi hodil nazaj na Štajersko, kam v hribe? čemu bi se ukvarjal z malimi frkovci, ko se je privadil druščine fantov in celo oficirjev ,ko je že govoril s tolikimi dekleti, in to ne kar z vsakdanjimi? Dečki bi že morali ubogati, kot mora tudi on ubogati starejše in stati pred njimi kot ustvarjen habtaht. Prav majhno zadoščenje bi bilo ustvariti pri mladini red, kot ga tudi njegovi starejši nimajo dosti, če stojiš pred njimi kot fižolova preklja. Premlad je bil pač, ko je očetu zaupal, jla bi bil rad učitelj in premlad tudi še, ko se je hotel v vojaškem življenju postavljati. Kaj drugega bi bilo zanj. Trgovec, ki bi vozil svoje blago po morju, pa kdo mu bo dal denarja, da bo blago kupil in plačal? Oženil bi se, toda prej mora sam nekaj imeti, preden bi še že-
na primaknila denar za zakon. Drugače čvrst in vesel, je bil Antrej vendar v škripcih, ko se je imelo začeti novo razdobje v njegovem življenju.
„Andrej,“ ga je nagovoril knez Windischgraetz, pregledal sem tvoje izpiske in rečem ti, da si jih dobro napravil. Našel nisem niti ene pogreške in pred komando se bom z njimi vzorno postavil. Se ti pozna, da si moj konjiški rojak. Vstavil sem tu in tam kakšno pripombo, da bo izgledalo kot da je spis moje osebno delo, drugače je pa vse v redu. Zdaj ga kar prepiši na čisto in ga bomo takoj poslali genera-liteti na Dunaj. To bodo zijali!“'
Andrej je stal v pozoru pred knezom, vendar je moral glavo malo pripogniti, da je lahko bolj od duše odgovoril. „Svetlost,“ je dejal, ker je svetlost vedno več, kot oficirska šarža, naj je ovratnik še tako z zlatom obrobljen, „težko bom čakal .Koncem tega meseca mi namreč poteče vojaška doba in dotlej bi bilo delo težko dovršeno.“
„Nič preveč ne hiti! če te ne veseli, da bi si vojaški rok podaljšal, boš pa v moji predsobi v civilni obleki spis dokončal. Toliko bom že plačal, kot bi dobil za ta čas učiteljskih premejdu-nov. In če prideš nekaj dni pozneje domov v Konjice, pač ni bilo dobiti ugodne potne zveze, pa je volk sit in ovca cela.“
„Ponižno se klanjam njegovi knežji svetlosti in če mi bo njihova knežja svetlost dovolila, me prav nič ne veseli hoditi spet nazaj na Štajersko. Učitelj
na štajerskem nima pogleda ven na širno morje in v daljni svet.“
„Bi torej rad ostal v Trstu?“
„V Trstu že, njihova svetlost, pa ne pri vojakih.“
„No, Andrej, če mi obljubiš ,da boš vse lepo prepisal, ti tudi jaz obljubim,, da bom poskrbel zate, kot se konjiškemu knezu spodobi. Le dobro opravi, da bodo generali tembolj strmeli.“
Že drugi dan opoldne, ko je baš začel lepo prepisovati, je stopil v pisarno knez in je strumno poskočivšemu Farč-niku povedal, naj se opravi in gre v dvorec Miramar. Tam naj se zglasi v pisarni njegove visokosti, vpraša za barona tega in tega in mu pove, da je pisar kneza Windischgraetza. Potem bo že videl, če mu bo ugajalo, kar mu bo baron ta in ta povedal. Prepisal bo že pozneje.
Andrej, Farčnik se je strumno postavil, orokovičil in zajahal ordonanč-nega konja. Toda tržaške ceste so bile tisti dan obupno prašne; burja je brila z vso silo in jezdec je kmalu videl, da je ves siv od prahu. Takšen vendar ne more vstopiti v pisarno cesarske visokosti. -
V Barkovljah je -imel znanko, se reče, nekaj več kot znanko, mlado, lepo Valerijo, hčerko dobrega polirja in pri njej na vrtu je sklenil pustiti krotkega konja in se okrtačiti. Polir Martelanc je že večkrat kaj delal ali nadzoroval v miramarskem gradu in tako je Konjičan upal dobiti od Valerije še kakšen napotek, kam naj se v gradu obrne.