15
*
Leto IX 2. številka 22. marec 2000 Brezplačno!

Foto: Mojca Urajnar
Na sliki (od leve proti desni): Tone Strmole, Bruno Čibej, Jože Pucihar, Jože Korbar, Marjan Starič, Peter Vidmar, Ludvik Vidmar in Janez Florjančič	Foto: Studio Markelj
DESET USPEŠNIH LET
ktet Lipa je v I 1 začetku leta 1990 ustanovila skupina mladih in zagnanih Trebanjcev, ljubiteljev lepega petja in žlahtne slovenske pesmi. Oktet, ki je pod vodstvom Toneta Strmoleta prehodil bogato umetniško pot, je ob 10-letnici delovanja izdal tudi CD zgoščenko. Na slavnostnem koncertu 15. januarja 2000 so fantje navdušili prenapolnjeno dvorano Kulturnega doma Trebnje, hkrati pa bili deležni številnih čestitk predstavnikov političnega in kulturnega življenja v občini.
Rojstvo okteta sega v januar 1990,11. maja istega leta pa so že nastopili na reviji
pevskih zborov občine Trebnje. Prvi pomembnejši nastop je bila udeležba na medobčinski reviji v Novem mestu 14. junija 1991 ter prvi celovečerni koncert 7. decembra 1991. Sledili so številni nastopi na raznih slovesnostih v občini pa tudi širom po Sloveniji, prepevali pa so tudi slovenskim zdomcem v Berlinu. Fantje so v tem času postali prava »klapa«, pa ne le oni, prijateljujejo cele družine, ki so si jih med tem ustvarili in jih spremljajo in vzpodbujajo pri njihovem delu.
Njihov repertoar je povezan z imenom LIPA, ki je zakoreninjena v zemlji kot njihovo petje v ljudski pesmi; krošnja pa je odprta za rast, tako tudi oni stremijo v zahtevnejše
umetniško poustvarjanje. Na koncertu, 15. januarja, s katerim so slovesno obeležili desetletnico obstoja in umetniške rasti, so izvajali del svojega repertuarja, ki obsega že nad dvesto pesmi iz svetovne in domače zakladnice. Program je povezoval Slavko Podboj, kot gost večera pa je nastopil Instrumentalni kvartet UNIKAT v zasedbi: Tomaž Zlobko klarinet, Niko Zlobko klarinet, Katarina Gale fagot in Uroš Košir bas.
Hkrati so na tem koncertu predstavili svojo zgoščenko Zori rumena rž, na kateri je ujetih nekaj zvočnih podob, ki predstavljajo kvaliteten prispevek slovenske glasbene ustvarjalnosti.
PUSTNE MAŠKARADE sredi Trebnjega, pustna mama in njeni številni otročiči.
8. MAMEČ - mednarodni dan žensk
^^rireditev je bila 9. marca 2000, ob 19.30 uri, v Kulturnem domu v Trebnjem.
Vse udeležence prireditve ob mednarodnem dnevu žensk je pozdravil predsednik sveta KS Trebnje Stane Sitar, ki je uvodoma podal svoja razmišljanja o osmem marcu -dnevu žena, v katerih navaja, da objektivno hladni do tega praznika ne moremo biti, čeprav se pri tem vprašanju lomijo kopja, saj se ta praznik enkrat
vzneseno slavi, drugič se ga spet sramežljivo odriva.
V	predstavitvi, kakšen je položaj žena danes, je poudaril, da nihče ne more spregledati, kakšno breme je naloženo ženskam, saj so le te dvojno obremenjene, čeprav se danes odnos zlasti mladih do tega problema spreminja na bolje.
V	pogojih tržnega liberalizma naj si le ta nadeva še tako demokratična očala, je potrebna budnost in organiziranost različnih sil, ne samo ženskih in
MAMICI
Brez mamice ne gre, to vsak lahko pove, vedno nam pomaga, nikoli ne omaga.
Kadar pa zbolim in se kar potim, takrat v postelji ležim, si ob sebi jo želim.
Ko ob meni sedi, na zlate strune govori, limono s čajem mi prinaša neutrudna mami naša.
Ko sem še majhna bila in sem še mlečka pila, mamica ponoči ni spala, ker pogosto sem jokala.
Mamica je ključ srca, čeprav kdaj godrnja, karkoli se v življenju mi zgodi, vedno ob strani mi stoji.
Petra Škarja, 5. r. OŠ, Mokronog
________________________________/nadaljevanje na č.strani/
VELIKO JE ŠE NAČRTOV
% # pogovoru je ing. Alojz Metelko, \i nekdanji župan, danes pa svetnik, w predsednik Odbora za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo, podpredsednik SLS ... predstavil svoje poglede in aktivnosti, ki ga trenutno najbolj
zaposlujejo.	/nadaljevanje na 5. strani/
IZ DRUŽINSKE SKRINJE
f" prireditev Iz družinske ^^skrinjo so č'ani Kultur-%#.nega društva Trebnje slovesno obeležili z dvema predstavama v Kulturnem domu Trebnje, hkrati pa še z en teden trajajočo razstavo v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje.
Tako se je 5. In 6. februarja zvrstilo 25 družin, ki so se predstavile s pesmijo, govorjeno besedo, z instrumentalno glasbo ali s predstavitvijo izdelkov v galeriji. Prireditev je tudi letos vodil Slavko Podboj, ki zna očarati in pritegniti tako nastopajoče kot publiko.
V petih letih se je tako zvrstilo že kar precej družin, ki so se predstavile trebanjski javnosti in tako pokazale, kaj znajo, hkrati pa lepe družinske trenutke prenesle tudi na
Na siiki: družina Čepon iz Horjula v razgovoru s Slavkom Podbojem ________________________ Foto: M. Kapus
obiskovalce. Prireditev, ki je vsako leto prvo nedeljo v februarju, se je letos razširila še na soboto, ker je bilo toliko prijavljenih, zelo obiskana pa je bila tudi spremljajoča razstava. Poleg domačih družin so povabili tudi nekaj znanih družin iz zamejstva in
iz drugih krajev Slovenije. Nekatere družine so nastopile že večkrat, posebej pa velja omeniti družini Kukenberger in Smolič, ki sodelujeta že vseh pet let, pa so njuni skupni nastopi vedno znova zelo prisrčni.
Skupinska stika nastopajočih v nedeljskem delu prireditve
Foto: M. Kapus
USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/ IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepelnak, Dušan Zakrajšek, ing Anton Zaletel in Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Peter Pavlin (predsednik), Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom Printel, Marko Bukovec s.p./Tisk: Utrip d.o.o., Brezice/Naklada: 5900 izvodov, ki se razdeli brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8 % stopnji.
IZ OBČINSKEGA SVETA
1. OBRAVNAVA PRORAČUNA OBČINE TREBNJE
VABILO
Ob materinskem dnevu želimo vsem materam in očetom prijetno praznovanje, hkrati pa Vas vabimo v Kulturni dom Trebnje na prireditev, ki bo 25. marca ob 19. uri.
Ob tej priložnosti se člani društva zahvaljujemo vsem, ki omogočate in podpirate delovanje našega društva in nam pri izvedbi prireditev tudi finančno pomagate.
Kulturno društvo Trebnje
KVALITETA ŽIVLJENJA
V OBČINI TREBNJE
/N seja OS je tokrat potekala v VI dveh delih, 7. februarja in 16. \J .februarja.
Svetnika g. Zupančič in g. Kovačič sta menila, da bi v sedmih dneh po seji morali dobiti zapisnik, dobili pa so magnetogramski zapis in sklepe.
Pri svetniških vprašanjih je g. Metelko ponovno opozoril, da bi na DARS naslovili pobudo v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine na odseku Bič-Ljubljana, ki bo letos odprt. Župan g. Pungartnik je povedal, da se je že pogovarjal z odgovornimi, pa verjetno tega ne bo možno rešiti. G. Ovnik je opozoril na neasfaltiranje ceste v Dolgi njivi pri Šentlovrencu, čeprav so teren pripravili, zbrali denar in ga poslali na Občino; g. Kovačič pa je opozoril, da je OS in Občina Trebnje premalo pozorna na ureditev kapele Petra Glavarja v Lanšprežu, saj se bliža svetovni čebelarski kongres, ki bo letos v Sloveniji in bo vključeval obisk tega kulturnega spomenika.
Svetniki so imenovali 5-člansko komisijo za pripravo predloga občinskega grba.
Svetniki so sprejeli spremembo
prostorskega plana v zvezi s postavitvijo bencinske črpalke v Mokronogu.
Sledila je prva obravnava Odloka o proračunu občine Trebnje za leto 2000. Uvodno pojasnilo je podal direktor Občine g. Slak. Dokončna višino proračuna bo mogoče oblikovati šele, ko bo Ministrstrvo za finance na podlagi sprejetega proračuna za leto 2000 in Zakona o izvrševanju proračuna v Državnem zboru izračunalo primerno porabo za vse občine. Najprej se je začela razprava o investiciji v izgradnjo nove šole v Velikem Gabru, ki je bila poškodovana v potresu in naj bi bila nevarna za učence in učitelje. Kljub temu pa se v tej šoli nadaljuje pouk. Ministrstvo za šolstvo in šport ne bo v letu 2000 in 2001 investiralo ničesar v šolske objekte v občini Trebnje, razen morda v šolske objekte, ki so bili poškodovani v potresih. Po izjavi župana se pričakuje iz Ljubljane za to šolo okoli 30 miljonov SIT. Občina Trebnje je naročila že drugo študijo o nujnih investicijah v osnovne šole v občini, ki so potrebne za optimalno izvedbo devetletke. Višina investicij je oce-
njena na 1 miljardo 400 miljonov, država pa naj bi dala 40% te vsote. Vendar izgleda, da ne bo nič iz tega. Vodstvo občine je premalo prodorno in nima jasnih prioritet in načrtov na tem področju. Prav tako nima pripravljene ustrezne tehnične dokumentacije za te investicije. To pa je pa predpogoj za kakršno koli pridobivanje
finančnih sredstev iz države. Opozorjeno je bilo tudi na druge potrebne investicije občini, tako v osnovno šolo Mirna (g. Kovačič); Trebnje, ki še vedno nima uporabnega dovoljenja zaradi neprimernega dostopa do šole (g. Zupančič) in Mokronog, ki nima pravega dostopa za šolske avtobuse (g. Gregorčič). Prav tako seje zastavilo vprašanje, ali naj bi v Velikem Gabru šolo samo adaptirali, kar bi bilo bistveno ceneje, tako da bi lahko del denarja vložili tudi v druge šole. Vsekakor se ne sme dogoditi, da bi učenci v občini Trebnje zaradi neizdelanih prioritet, nepripravljene tehnične dokumentacije in nesposobnosti pridobitve denarja iz države imeli slabše pogoje za učenje kot v drugih delih države. Prav tako je nerazumljivo, da je investicija v prostore, kjer bi domovala glasbena šola, galerija in pihalni orkester odložena ali sploh ukinjena. Ve pa se, da je za izgradnjo teh prostorov že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Med svetniki je bilo veliko kritik na premajhne vire prihodkov občine in na način financiranja občin. Te
imajo za svoje projekte premalo denarja. Opozorjeno je bilo, daje predlagatelj premalo sredstev predvidel s strani države, predvsem pri kmetijstvu in demografsko ogroženih predelih občine.
G. Pavlin je v imenu koalicije pomladnih strank predlagal, da se za drobno gospodarstvo nameni še dodatne 4 mil. denarja, za požarno varnost 3 mil. denarja, za nakup zemljišča za večnamenski dom Gasilnemu društvu Trebelno 1,5 mil., za mrliško vežico na Mirni dodatna 2 mil., za mrliško vežico v Dol. Nemški vasi dodatnih 5 mil., za obnovo mostu v Mokronogu dodatna 2 mil. in KS Šentrupert 2 mil. Na ta račun pa se oklestijo postavke nakup avtomobila, investicijsko vzdrževanje in investicije.
Ga. Brajer je med drugim postavila vprašanje obnove mirnskega bazena, za katerega je občinski svet že odobril denar. Iz predloga letošnjega proračuna pa je sofinanciranje obnove mirnskega bazena izpadlo. Župan je priznal napako, ki naj bi jo storile strokovne službe.
Predlagana so bila tudi večja sredstva za neprogramske stroške kulturnih društev in sponzorska pogodba za pihalni orkester.
Občina naj bi bila dolžna državi še 5 miljonov SIT za dom ostarelih. Na drugi strani pa' se postavlja vprašanje neizpolnjevanje obveznosti države do občine
Trebnje.
Zanimiva_ debata je tekla tudi o gradu Škrljevo in njegovem financiranju in lastništvu, ki kljub velikim načrtom počasi propada. G. Frelih je postavil tudi vprašanje razširitve zdravstvene mreže na Šentrupert, ki nima zdravstvenega doma in možnost pridobitev finančnih sredstev za
ta namen iz občinskega proračuna.
G. Hribar je obrazložil predlog povečanja sredstev za subvencije v drobno gospodarstvo, kljub temu, da so v letu 1999 bila sredstva porabljena šele po dveh razpisih. G. Hribarje tudi omenil, da je bilo krivo za to neobveš-čanje s strani strokovne službe Občine in odnos do potencialnih uporabnikov teh sredstev. Zanimivo je tudi, da mora KS Veliki Gaber odplačevati kredit za rekonstrukcijo vodovoda, ki je bila pomembna za nadaljevanje izgradnje vodovoda proti Trebnjem, ne pa za krajane Velikega Gabra. Župan in strokovne službe so temu ostro nasprotovale. Odlok o organizaciji in izvajanju javne službe pomoči na domu je bil sprejet z manjšimi pripombami.
Sprejetje bil sklep, da se financira že izdana številka Glasila občanov in še ena, ker še ni sprejet proračun občine Trebnje in ni bil še izbran tehnični sodelavec na javnem razpisu. Občinske strokovne službe in župan so iz nerazumljivih razlogov odklanjale financiranje občinskega glasila tudi v času do izbire tehničnega
K ja 10. seji Občinskega |\| sveta Občine Trebnje, ki je I N bila 15. marca, svetniki niso potrdili zapisnika 8. in 9. redne seje, ker predlagatelj ni pripravil zapisnika, ampak le magnetogram s sklepi. Zapisnik pa mora biti sestavljen po pravilih, ki veljajo za pisanje zapisnikov (uredba o pisarniškem poslovanju).
Dodana je bila točka Poslovanje Komunala Trebnje.
Zaradi neusklajenega statuta, nimajo nadzornega odbora in gospodarskega plana, ki ni bil usklajen s sprejetim proračunom za leto 1999, je bil sprejet sklep, da se javno podjetje Komunala Trebnje prijavi Računskemu sodišču RS.
V	okviru obravnave Odloka o proračunu za letošnje leto so svetniki sprejeli sklep, da se dodatno zagotovi 2 mil. za drobno gospodarstvo, za kulturo pa 1 mil. iz rebalansa. Proračun za leto 2000 je bil sprejet.
Za obnovo gradu na Mirni so predlagali zagotovitev sredstev iz rebalansa proračuna za leto 2000, predlagana pa je tudi prijava na razpis za področje kulture.
V	šolstvu ima prioriteto OŠ Veliki Gaber, ki ima največ možnosti za soudeležbo republiških sredstev. Nadaljnjemu izhajanju Glasila občanov sta nasprotovala župan g. Pungartnik in direktor občinske
sodelavca. Razloge so iskali predvsem y finančnem poslovanju. Časopis se lahko financira iz redne dejavnosti, kajti glasilo je redna dejavnost, čeprav je vezano na pogodbo in izbiro tehničnega sodelavca. Pozabili pa so, da je Glasilo občanov časopis, ki pride v vsako gospodinjstvo v občini in se-
znanja občane in pravne osebe z dogodki v občini in zadevami, ki jih morajo vedeti.
V Svet Osnovne šole Mirna se s strani ustanovitelja imenujejo Brajer Jožica, Strah Franc in Kastelic Alojz; v Svet Osnovne šole Veliki Gaber pa Bizjak Magdalena, Sever Marinka in Žefran Mojca; v občinsko volilno komisijo pa Sinur Silvester.
Iz zapisnikov nadzornega sveta so bili jasno razvidni sklepi, da se mora pregledati poslovanje javnega podjetja Komunala Trebnje s strani druge ustrezne nadzorne institucije. Predlog g. Pavlina s strani spomladanske koalicije, da zaradi očitnih kršitev v javnem podjetju Komunala Trebnje pregleda poslovanje računsko sodišče ni šel na glasovanje, ker je svet podprl predlog g. Smoliča, da mora nadzorni odbor najprej napisati poročilo o dogodkih v Komunali Trebnje. Župan in strokovne službe so nasprotovale kakršnem koli ugotavljanju stanja v javnem podjetju Komunala Trebnje, čeprav se tudi med občani že sliši mnenje, da je potrebno poslovanje Komunale Trebnje pregledati.
uprave g. Slak, čeprav je bila dana informacija, da se do izvedbe javnega razpisa in sprejetja novega tehničnega sodelavca glasilo lahko financira iz redne dejavnosti. Zaradi tega bodo mnogi občani prikrajšani za informacije iz naše občine. Sprejetih je bilo več odlokov o varovanju virov pitne vode v občini Trebnje, nadalje je bil sprejet Pravilnik o osnovah in merilih za financiranje krajevnih skupnosti v občini Trebnje. Občinski svet je tudi finančno podprl delovanje Televizije Novo mesto.
Brez pripomb je bil sprejet Projekt dializa 2000.
Potrjene so bile tudi kadrovske zadeve, kot jih je predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer:
-V Svet OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert so bili s strani ustanovitelja imenovani: Peter Pavlin, Alenka Bizjak in Marija Sitar.
-	V Svet OŠ Mokronog so bili s strani ustanovitelja imenovani: Branko Janežič, Alojz Gregorčič in Jelka Berce Žgajnar.
-V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil imenovan Vinko Ribič.
-	Za pripravo predloga občinskega grba je bila imenovana 5-članska komisija v sestavi: Ivan Pirnovar, Mitja Berce, Franc Kozlevčar, Marjan Pavlin in Franc Hribar.
^^elo na projektu Trebnje 1 zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov
16. februarja je bila v veliki predavalnici CIK Trebnje predstavljena študija »Kvaliteta življenja v občini Trebnje - profil in plan.« V raziskavi ste bili mnogi izmed vas, spoštovani soobčani, pozvani k sodelovanju. Izbrali smo vzorec 1% prebivalcev v vsaki krajevni skupnosti naše občine in odgovarjali ste na vprašalnik.
Dane so bile pobude županu, da bi pri vhodnih vratih v. občinsko upravo namestili poseben nabiralnik za oddajanje predlogov in pripomb ali pismeno na naslov Projekt Trebnje zdrava občina, Goliev trg 5,8210 Trebnje. Vse to s ciljem, da bi si naredili življenje v naši občini prijetnejše, kvalitetnejše. Projekt »Trebnje zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov« poteka že od 1992. leta dalje. V tem času je projektni svet delal predvsem na sestavljanju preventivnih programov za krepitev klenosti družin, iz katerih lahko izhajajo zdravi, kleni ljudje. Tako že več let tečejo naslednji programi:
-	Družinski dan - 8. leto za vse učence 8. r. osnovnih šol v občini Trebnje
-	Priprava na zakon in družino - 7 let vžupniji Šentrupert
-	Šola za starše - 5. leto v Zdravstvenem domu Trebnje
-	Vikend seminarji »100 domačih zdravil za lepše družinsko življenje«-3 leta
-	Tabori za nadarjene učence - 8 leto za 25 najboljših učencev 8.r. OŠ v občini Trebnje
-	Terapevtske skupine za boljše sožitje v družinah - 22 let v Zdravstvenem domu Trebnje za pomoč družinam, ki se učijo živeti v sožitju
-	Ustvarjalne delavnice za otroke, ki niso vključeni v vrtce - na Trebelnem in na Selih Šumberk -1 leto.
Ti programi so bili vsebinsko tudi predstavljeni na prvem dnevu predstavitve projekta.
Raziskavo »Kvaliteta življenja v občini Trebnje - profil in plan« je vsem navzočim predstavila mag. Erna Kraševec. Poudarila je, da zdravje prebivalcev občine Trebnje ni odvisno le od bioloških danosti posameznika. Zdravje v najširšem smislu, kije po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije »stanje celotnega fizičnega, duševnega in socialnega dobrega počutja, ki nastaja v
okolju, kjer živimo, delamo; je tudi dobro mnenje o sebi, soljudeh in o svoji občini«. Zato mora biti vse to, kar obsega »zdrava razvojna politika« tudi prva skrb vseh, ki to politiko vodijo in uresničujejo. Veliko pa s svojimi civilnimi pobudami naredimo z aktivnim povezovanjem in glasnimi zahtevami vsi mi, ki smo svoje politike volili.
Kdor bi se želel podrobneje seznaniti z ugotovitvami študije, lahko dobi informativni material pri članih projektnega sveta ali na telefonu: Sila Marinka 44-256 ali 44-889.
Kakšno občino Trebnje si želimo videti čez deset let?
Več kulturnega življenja v občini in v obnovljenih kulturnih objektih, izboljšanje medčloveških odnosov in sodelovanje med ljudmi, razumevanje in medsebojno pomoč, manj strankarskih prepirov in več skupnega delovanja, več delovnih mest, posebno za mlade, pomoč ljudem v stiski, skrb za razvoj podeželja, zagotovitev več športno rekreativnih objektov in dejavnosti tudi v ostalih krajih (ne le v večjih središčih), razvoj gospodarstva, ureditev cest in pločnikov ter prometa skozi mesto, dvig izobrazbene ravni prebivalcev.
To so strnjene želje vseh anketiranih, ki smo jih v prvem dnevu dopolnili še s podatki:
-	preobrazba podeželja, dr. Marko Koščak
-	kakšna je revščina v naši občini -CSD Trebnje, Marinka Sila
-	izobrazbena raven in možnosti za pridobivanje izobrazbe - CIK, Darinka Tomplak
-	o problemih brezposelnosti -Zavod za zaposlovanje Novo mesto, Franci Smerdu
-	o komunalnih in cestnih problemih - Štefan Velečič, Uprava občine Trebnje
-	najbolj izpostavljeni zdravstveni problemi - alkoholizem, samomori in bolezni srca in ožilja, dr. Bogomir Humar.
Prvi dan predstavitve študije so nas počastili s svojo udeležbo tudi dr. Igor Kranjač - slovenski koordinator mreže Zdravih mest in predstavnik za jugovzhodno Evropo v WHO in vodja projekta »Celje zdravo mesto«.
Posvet 17. februarja 2000 pa je bil namenjen sodelovanju z občani, ki so v razpravi oblikovali številne predloge na področju komunalne ureditve, sodelovanja med ljudmi in občino ter na področju kulture in športa.
OBVESTILO
Občina Trebnje se bo med 21. In 25. marcem predstavila na 39. mednarodnem sejmu Alpe-Adria 2000 na 21 kvadratnih m v hali D na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Vljudno vabljeni.
P. Jarc, I. Teršarin F. Kozlevčar
T. Kek, A. Gregorčič, J. Brajer in J. Smolič
O. Rahne, B. Veselič, S. Urek in M. Ivanov
PRORAČUN SPREJET
KRAJEVNE SKUPNOSTI
3J
V
ZBOR KRAJANOV KS DOL. NEMŠKA VAS
NOV VODNJAK V RADANJI VASI
vet krajevne skupnosti ^NDolenja Nemška je povabil vse krajane KS Dolenja Nemška vas na občni zbor, ki je bil 21. 1. 2000 v gasilnem domu Ponikve. Zbralo se je 200 krajanov in povabljeni gostje.
Krajane smo seznanili s predlaganimi variantami poteka izgradnje avtoceste po ozemlju KS Dolenja Nemška vas, t. i. pododsek Ponikve -Hrastje. Krajani so z vabili dobili tudi pisno gradivo, kjer sta bili opisani dve možni trasi poteka avtoceste. To sta varianta sv. Ana, ki bi potekala za vasmi Jezero in Dolenja Dobrava in druga, imenovana Igmanca, ki bi šla ob obstoječi avtocesti. Podani so bili predlogi krajanov in sprejeti naslednji sklepi:
-	Potek trase gre mimo Podboršta, južno od vasi, ker nižje ni mogoče, ker bi potem morali regulirati strugo reke Temenice. Tega pa krajani ne dovolijo zaradi možnosti poplavljanja reke.
-	Na sedanjo hitro cesto je potrebno zgraditi nivojske priključke za vasi Dolenja Dobrava, Jezero in Podboršt. Sedanjo obstoječo hitro cesto nameniti za regionalno cesto.
-	Vaščani Jezera zahtevajo izgradnjo podvoza pod avtocesto, ki ga bodo uporabljali za kmetijske namene.
-	Potrebno je urediti ovinek pod viaduktom Ponikve, da bo varnejši.
-	Regionalna cesta Trebnje-Sevnica se priključi po najkrajši poti na avtocesto.
Hkrati smo se pogovorili o poteku avtoceste skozi samo mesto Trebnje. Krajani podpiramo pobočne variante in ne
ob obstoječi avtocesti med železniško progo in reko Temenico. Z regulacijo reke Temenice obstaja nevarnost, da bi reka v spodnjem delu poplavljala, to je na našem območju, kjer je reka tudi naravovarstveno in kulturno zaščitena.
Na programu smo imeli tudi problematiko preskrbe krajanov s pitno vodo. Obravnavali smo dve načrtovani investiciji za letošnje leto. To je izgradnja vodovoda Rih-povec ter Rodine - Gradišče -Stara gora. Oba projekta zavzemata preko dvesto gospodinjstev in 500 zidanic in vikendov. Mnogi so še brez vodovoda, ostali brez neoporečne pitne vode.
Za izgradnjo vodovoda Rih-povec je v teku javni razpis za izvajalca gradbenih del. Za drugi projekt pa se pripravlja dokomentacija.
Na programu smo imeli tudi ureditev komunalne infrastrukture v vasi Dolenja Nemška vas. Samo naselje je predmestje Trebnjega, kjer se izražajo potrebe po ureditvi ulic, javne razsvetljave, kanalizacije. Možnost gradnje novih stanovanjskih objektov s strnejšo pozidavo v naselju. Potrebe po ureditvi kanalizacije se kažejo v vseh vaseh. V naši krajevni skupnosti imamo čistilno napravo, na katero so priključene štiri KS, v naši KS pa ni zgrajen niti m kanalizacijskega omrežja. Potrebe KS pa še niso s tem zaključene. V teku so priprave za izgradnjo mrliške vežice in ureditev cestnih povezav.
Preds.KS Dol. Nemška vas Marjan Uhan
■	z nove vrtine v Radanji
■	vasi, ki je globoka 200 I metrov, smo v začetku marca pričeli črpati pitno vodo.
Uporabnike pitne vode na vodovodnem sistemu Temenica smo v preteklem letu nekajkrat obveščali o težavah, ki se pojavljajo na tem sistemu. Voda iz vrtine je izredno visoke trdotne stopnje (21 N) in do težav prihaja v distribucijski mreži iz razloga, ker zaradi izhlapevanja CO iz vode prihaja do karbonatnega neravnotežja. Pomanjkanje CO v pitni vodi ima za posledico odlaganje kalcijevega karbonata na stene cevovodov in na ostale elemente v distribucijski mreži. Končna posledica je mašenje cevi.
Vrhunski strokovnjaki za področje hidrotehnike na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so pripravili študijo, iz katere je izhajalo, da je potrebno manjkajoči CO pitni vodi dodajati. Opremo za dodajanje je na Medvedjeku postavila družba Messer Slovenija iz Ruš. V rezervoar 6
m redno dovažajo CO , katerega dozirajo pitni vodi v količini 38,95 mg na liter. Uporabniki ne morejo dodanega CO v vodi zaznati. Vrednost investicije je znašala 8 milijonov tolarjev, stroški doda-
nega CO pitni vodi letno pa bodo znašali približno 1,8 milijona tolarjev.
V 150 metrov globokem vodnjaku v Radanji vasi nam je že v letu 1998 pričelo pitne vode primanjkovati. Dvakrat smo izvedli čiščenje vodnjaka oziroma vrtine, toda izdatnost vrtine se bistveno ni spremenila. Pore v perforiranih ceveh v vrtini so se namreč delno zamašile s peskom, zato se je dotok v vodnjak pričel postopno zmanjševati. V letu 1999 je upadla celo pod 30 litrov na sekundo, zato je bila na Občini sprejeta odločitev, da se na podlagi strokovne presoje hidrogeologov izvrta nov vodnjak v neposredni bližini starega v globino 200 metrov. Vanj smo montirali črpalko v globino 50 metrov. Poskusni zagon je bil izveden 21. februarja. Izdatnost nove vrtine je 40 litrov kvalitetne pitne vode na sekundo, kar zadošča za vse potrebe na vodovodnem sistemu Temenica. Stara vrtina nam bo v bodoče služila kot rezervni vodni vir.
Vrednost celotne investicije znaša 17 milijonov tolarjev. Od tega smo za hidrogeološka vrtanja in za izdelavo kompletne vrtine plačali družbi Vrbovšek, s. p. - Hidrogeološko vrtanje 4,800.000.00 sit. Ostala dela so izvajali delavci Komunale Trebnje.
KOMUNALA TREBNJE
VOLITVE V SVET KGZ SLOVENIJE
Marjan Uhan, Rodine pri Treb-ynjem 25, bom kot fs*	kmet kandidiral
I u> m na prvih volitvah v Svet Kmetijsko g N-ff gozdarske zborni niče Slovenije za | območje Dolenjske in Bele krajine. Predlagalo me je društvo Slovensko kmečko gibanje.
Na omenjeni listi bomo kandidirali:
1.	Ivan Bačar, Novo mesto
2.	Marjan Uhan, Trebnje
3.	Janez Hrovat, Žužemberk
4.	Samoel Malnarič, Semič Zavzemali se bomo:
-	za vse člane zbornice in za vse kmetijske panoge, ne glede na velikost kmetije
-	za boljši socialni in ekonomski položaj dolenjskega kmeta in delavca
-	za ohranitev slovenske identitete, obdelanost zemlje in za finančne podpore za razvoj podeželja
Vse člane KGZ vabimo na volitve 9.4.2000 in za podporo naši listi.
OBČNI ZBOR PGD TREBNJE
rebanjski gasilci so v soboto, 29.1.2000, imeli I letni občni zbor, kjer so opravili pregled letnega dela ter sprejeli nov program dela. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki: Gasilske zveze Trebnje, občine, Izpostave za obrambo Trebnje, predsednik KS Trebnje ter iz pobratenega gasilskega društva Velika Gorica iz Hrvaške. V preteklem letu je bilo društvo izredno aktivno, saj so sodelovali na vseh tekmovanjih, ki jih je organizirala Občinska gasilska zveza. Dosegli so dobre rezultate tako pri članih in članicah kot pri mladini, še najbolj pa_ so se »odrezali« veterani. Članice so bile tudi organizatorke vsakoletnega srečanja gasilk, kjer so na tekmovanju dosegle prvo mesto. Zelo aktivni so mladi gasilci, saj so poleg rednega usposabljanja organizirali tudi letno taborjenje. Posebnega priznanja je bila deležna tudi specialna enota za tehnično
reševanje, saj so njeni člani mnogo svojega časa posvetili izobraževanju in praktičnemu preverjanju znanja z novim tehničnim vozilom.
Zaradi odpovedi dosedanjega predsednika društva, je bil potrjen za novega predsednika Franc Slak, dolgoletni član društva.. Novi predsednik je pohvalil tehnično reševalno enoto, vendar pa je bil nezadovoljen z nekaterimi gasilci, ki se ne udeležujejo delovnih akcij in drugih dejavnosti društva. Uspešno delo trebanjskih gasilcev pa je pohvalil predsednik Gasilske zveze g. Tone Strah, ki je na koncu podelil priznanja za dolgoletno delo v gasilski organizaciji.Tako sta med drugimi prejela priznanje za 50 let dela Anton Rogelj ter za 60 let Darko Novak Gasilsko društvo pa se lahko pohvali tudi z Grmovšek Viktorjem, ki se kljub 91 letom starosti še vedno udeležuje sestankov društva.
A/a sliki: Predsednik društva Siak Franc izroča darilo predstavnikom Vatrogasnog društva Velika Gorica.
NJEGOVIH 90 LET
19. januarja 1910 leta se je v vasi Kukenberk rodil Janez GRMOVŠEK. Ker je zrasel v številni družini, sta imela z ženo Frančiško tudi šest otrok.

Zgradila sta si hišo v bližini Velike Loke in kljub revščini so se vsi otroci izobrazili in so uspešni v svojih službah. Janez je ponosen na njih, še posebno pa rad pohvali svojo ženo.
Janez je še vedno živahen, dobrega zdravja, le zaradi zloma kolkov si pomaga z berglami. Kljub slabšemu vidu pa še vedno spremlja vsakodnevne politične dogodke v Sloveniji. Njegov spomin seže daleč nazaj, besede so duhovite, zato je prijeten sogovornik.	D.M.
Zlata poroka Ludvika in Marije Bizjak iz Mrzle Luže 3 je ena
redkih v naši občini, še posebej razveseljivo je, da sta oba zakonca še čila in prijetna sogovornika. Praznovala sta skupaj s sorodniki in prijatelji 27. februarja. V pogovoru sta povedala, da so bila v njunem življenju posebno težka 50. leta.
^4 AKTUALNO
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
MEDNARODNI DAN CZ
Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 27. 03. do 21. 04. 2000 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po naslednjem razporedu in
pod naslednjimi pogoji:
Dan odvoza:	Datum odvoza:	Krajevna skupnost:
ponedeljek	27. 03. 2000	KS Trebnje
torek	28. 03. 2000	KS Mirna
sreda	29. 03. 2000	KS Mirna
četrtek	30. 03. 2000	KS Mokronog
_petek	31.03.2000	KS Mokronog
ponedeljek	03. 04. 2000	KS Šentrupert
torek	04.04.2000	KS Šentrupert
sreda	05.04.2000	KS Dol. Nemška vas
četrtek	06.04.2000	KS Dobrnič
petek	07.04.2000	KS Svetinje
ponedeljek	10.04.2000	KS Knežia vas
torek	11.04.2000	KS Sela Sumberk
sreda	12.04.2000	KS Veliki Gaber
četrtek	13.04.2000	KS Velika Loka
petek	14.04.2000	KS Šentlovrenc
ponedeljek	17.04.2000	KS Čatež
torek	18.04.2000	KS Račie selo
sreda	19.04.2000	KS Štefan
četrtek	20.04.2000	KS Trebelno
petek	21.04.2000	KS Trebelno
2 .Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti.
3.	Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter jih odložiti na določen dan odvoza do 6. ure zjutraj na zbirno mesto (pri posodi za odpadke).
4.	Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: iztrošeno pohištvo in gospodinjski aparati (hladilne skrinje, hladilniki), sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva.
5.	Tehnološki odpadki iz proizvodnje oziroma obrtne dejavnosti, odsluženi avtomobili, odsluženi kmetijski stroji in orodja in gradbeni odpadki niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in jih ne bomo odvažali. Na skupna zbirna mesta jih je prepovedano odlagati, saj jih Komunala ne bo odvažala!
6.	Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, iztrošeni kovinski predmeti, steklo, iztrošeni štedilniki, ipd. morajo biti pripravljeni na enak način kot ostali kosovni odpadki in ločeno od gospodinjskih kosovnih odpadkov.
7.	Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure in v času akcije ob sobotah od 7. do 10. ure.
Direktor, Pavel JARC, ing. str.
KAPLJICE KRVI REŠUJEJO
Območno združenje Rdečega križa Trebnje je na področju občine Trebnje dne 15.16. in 17. februarja organiziralo odvzem krvi. Odvzema seje udeležilo veliko število darovalcev, s tem so dokazali, da humanost in solidarnost še živi v zavesti naših krajanov. Pa naj številke povejo:
	Pomlad 1999	Jesen 1999	Pomlad 2000
Trebnje	229	193	307
Mirna	213	168	184
Mokronog	98		116
Skupaj:	540	361	607
etošnja osrednja proslava mednarodnega dneva l—civilne zaščite je bila za območje Dolenjske v Črnomlju. Na proslavi je prejel priznanje » bronasti znak civilne zaščite Republike Slovenije« Janez Markovič, poveljnik PGD Trebnje, ki s svojim znanjem in sposobnostjo že nekaj let izredno uspešno vodi gasilce tako v intervencijah v primeru nesreč, kot tudi na vajah in tekmovanjih.
Republiški sekretar na Ministrstvu za obrambo pa je izkoristil proslavljanje dneva civilne zaščite ter podelil državno priznanje »listino za sodelovanje Ministrstva za obrambo RS« Franciju Cvelbarju iz Trebnjega, ki jo je prejel za zasluge pri osamosvojitveni vojni Slovenije ter aktivni vlogi pri vajah v zadnjih desetih letih.
M.D.
Janez MARKOVIČ
Franci CVELBAR
"T" a ko mi je zaupala ga. terapij v Sloveniji: čakalnica, Mirjana Podboj, kije pred pisarna, telovadnica, prostor I dobrim letom fizio- za paciente, ki je razdeljen na terapevtsko dejavnost preselila tri bokse, garderoba in sani-v novo stavbo na Rimsko cesto tarije. Poleg sodobne tehno-10 v Trebnjem (ob cesti, ki vodi loške opremljenosti dajejo na trebanjsko pokopališče), prostori z zanimivo kombi-kjer se pacienti zelo dobro nacijo modre in rumene počutijo. Prihod v pritličje, prijeten občutek sprejetosti, normalen dostop tudi za hkrati pa so odraz prefi-invalide in že se obiskovalcu njenega okusa lastnikov, ki je razkrije ena najlepših fizio- odraz praktičnosti in estetike
(na sliki).
Velika nova zgradba je v celoti zasedena. V zgornjem nadstropju sta dve stanovanji, v 1. nadstropju imata svoje prostore Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in GEOHIT Trebnje; v pritličju opravlja fizioterapevtsko dejavnost ga. Mirjana Podboj; v kletnih prostorih je poleg dejavnosti finančnega svetovanja, ki jo opravlja Milan Krištof, tudi
LETNI OZ
bčinsko društvo častnikov in podčastnikov je imelo zadnji teden v januarju letni občni zbor, kjer so potrdili lansko realizacijo programa in finančnega plana, zatem pa sprejeli program dela za leto 2000.
Prisotni člani so bili z delom vodstva zadovoljni, niso pa zadovoljni z delom Republiške zveze, kar sta potrdila tudi gosta na občnem zboru, predsednik in tajnik Območne organizacije iz Novega mesta (na sliki desno). Predsednik društva Tomaž Ku-kenberger je poudaril, da članstvo v častniški organizaciji ni obvezno, si pa želi novih članov. Prepričan je, da je program za vse privlačen, saj je v njem predvideno tako zabava, pohodi, kot tudi izobraževanje, streljanje in druge učne dejavnosti.
Na sliki: tajnik Jože Zupan in predsednik Tomaž Kukenberger
Po številu odvzemov smo na našem območju nad povprečjem v državi, rezultati pa bi bili lahko še boljši, če b bilo poenoteno razumevanje zakonskih določil, ki urejajo krvodajalstvo.
Ob tej priložnosti se vsem darovalcem zahvaljujemo in jih vabimo na odvzem 11. septembra.
Komisija za krvodajalstvo
»DELO MI JE V UŽITEK«
sedež Trebanjskega okteta, kjer člani vsak teden dvakrat vadijo, hkrati pa ima tam sedež tudi Slavko Podboj s.p., ki je svojo dejavnost poimenoval »AVE« Trebnje in se ukvarja z animacijo, vodenjem prireditev, humorjem in organizacijo raznih zabavnih in drugih prireditev.
Kljub veliki stavbi in različnim dejavnostim v njej se na parkirišču najde vedno dovolj prostora, kar je ena redkih odlik v središču Trebnjega.
O
DEDIŠČINA NAŠIH KRAJEV
SUMASTROVA HIŠA V MARTINJI VASI
Martinja vas je manjša gručasta vas na severnem pobočju Medvedjeka nad Temeniško dolino, jugozahodno od Šentlovrenca. Podobo vasi poudarja podružnična cerkev sv. Marije Magdalene, ki stoji na njenem obrobju. Cerkev je v jedru še srednjeveška stavba. Prvič je bila omenjena 1.1526, kasneje je bila barokizirana in v 19. stoletju delno predelana.
V	jedru vasi, nasproti vaške kapelice stoji hiša Martinja vas 8, po domače pri Šumaštrovi Razi. Hiša je delno kamnito zidana, delno zgrajena "v brano" (lesena skeletna konstrukcija s pozidanimi vmesnimi deli). Je pritlična, delno podkletena stavba, pravokotnega tlorisa. Na zahodni strani ima manjši nadstrešek, ki služi kot drvarnica. Notranjščina bivalnega dela je dvopro-storna: veža s črno kuhinjo in soba. Pod bivalnim delom je manjša klet za spravilo poljščin. Hiša ima dvokapno streho na čop, ki je krita z betonskim zareznikom. Do okoli 1957. je bila streha krita še s slamo.
Hiša ima v celoti ohranjeno notranjo opremo. V veži s črno kuhinjo stoji premični štedilnik na drva, miza in lesen prazen zaboj. Na steni nad mizoje obešen sklednik.
V	sobi stoji krušna peč, miza s stoli, postelja, velika dvokrilna omara in dve skrinji za blago. Na steni nad posteljo sta obešeni dve sliki, barvni reprodukciji, in sicer Srce Jezusovo in Srce Marijino.
Iz zemljiške knjige je razvidno, da je hiša služila kot kajža večje polgruntarske domačije iz iste vasi. Kot njen lastnik sejeta 1879 omenja Janez Štepec, po domače Grenkotov, ki jo je 1900 prodal Antonu Zupančiču, po domače Šumaš-tru iz Mačkovca. Od tedaj naprej je bila v lasti Zupančičevih vse do 1997, ko je umrla njena zadnja lastnica Terezija Zupančič. Danes je hiša v lasti Občine Trebnje. Kdaj je bila hiša zgrajena, se ne ve natančno. Na podlagi analogije in ohranjenih pisnih virov lahko sklepamo, da je bila hiša zgrajena v 2. polovici 19. stoletja. Glede na način gradnje je bila hiša
kasneje nekoliko predelana. Danes je v sorazmerno dobrem fizičnem stanju. V slabšem stanju je dotrajana betonska strešna kritina, ki na posameznih mestih prepušča meteorno vodo v notranjščino. Delno poš kodovane so podnice v sobi. Notranja oprema je v dobrem stanju. Izjema je bila lesena skrinja za blago z letnico 1842, kije stala v veži s črno kuhinjo. Pred kratkim je bila s pomočjo občinskih denarnih sredstev in ob sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta obnovljena. Skrinja je bila po strokovnih restavratorskih načelih zaščitena proti insektom. Vsa potrebna mizarska popravila lesenih delov skrinje pa je opravilo Mizarstvo Janez Pirc iz Novega mesta. Obnovljena skrinja je dobila začasni prostor v občinski stavbi vTrebnjem. Šumaštrova hiša v Martinji vasi je kot stavbna dediščina z etnološkega stališča pomembna, da se jo ohrani in ustrezno predstavi z več vidikov. Hiša predstavlja na območju občine Trebnje redek ohranjen primer stavbe nižjega sloja prebivalstva - kajžarja in kasneje bajtarja s celotno notranjo opremo. Šumaštrova hiša v sedanji ohranjeni podobi je pomemben pričevalec o izgledu tega tipa hiš iz konca 19. ali začetka 20. stoletja. Njena notranja oprema priča o gospodarskih in bivalnih razmerah na širšem območju Temeniške doline od druge polovice 19. stoletja do danes. Hiša kot taka, je priča o življenju zadnje v hiši živeče lastnice, ki se je preživljala s tem, daje hodila "v tabrh" (opravljati dnino) pri vaških in okoliških kmetih. Šumaštrova hiša predstavlja nepogrešljivi člen v razumevanju kulture in načina življenja najnižjih socialnih skupin na Dolenjskem. Zaradi njenih spomeniško-varstvenih kvalitet je vredna pozornosti tako spomeniško-varstvene in muzejske službe kakor tudi lokalne skupnosti.
Konservator ZVNKD Novo mesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod.
AKTUALNO
KAMERA ODKRIVA
^^mirnskem bazenu je bilo I 1 zapisanega že marsikaj.
Da bi bili občani kolikor toliko na tekočem, naj povemo, da je predlani prišel s sklepom OS v občinsko last. Merodajni občinski možje so vrsto let obljubljali finančno pomoč pri dokončanju in posodobitvi kopališča, ki naj bi bil na voljio vsem občanom in še več. Krajevna skupnost Mirna je že davno ugotovila, da je dograditev bazena in ureditev okolice v turistično zanimiv kotiček Dolenjske prevelik zalogaj za njeno blagajno, zato je lahko le zasilno vzdrževala kopališče, ki pa je z leti vse bolj propadalo. Od 600 do 1000 kopalcev na dan v sezoni pred dvema desetletjima, jih je na primer v lanski poletni sezoni bazen koristilo le nekaj deset na dan, vštevši najštevilčnejšo organzirano skupino Romov, ki
jetno pa je ista "sila" že dvakrat prevrnila zapuščen avtomobil (lastnik je znan) v reko Mirno in nazadnje v bazen.
Na lanski razpis za izvedbo prve faze načrtovanih del -položitev cevi cca. 600 metrov cevovoda in zajetje reke Mirne je bilo izbrano Vodno gospodarsko podjetje iz Novega mesta za ceno cca. 28 milijonov tolarjev, vendar pogodba s strani Občine ni bila podposana. Zakaj?
Zanimivo je tudi to, da je občinski svet lani namenil za začetek del 5 mio SIT, krajevna skupnost pa iz svojih sredsev 2 mio SIT, ki zaradi nepodpisane pogodbe ni bila porabljena. Da bo mera nekorektnosti polna, letos v občinskem predlogu proračuna sploh ni bilo zaslediti sredstev, namenjenih za ureditev bazena.
Poletna sezona se bliža, ob-
so "na svojo odgovornost" v bazenu pridno umivali svoje porjavele teleščke. Ne najbolj čisto vodo so za plavanje izkoristili njihovi simpatični kužki.
Straniščne školjke, tuše in druge rekvizite za čiščenje ljudi po kopanju so že davno in večkrat zapovrstjo nenevarno in učin-kovito odstranile ali uničile "hrabre" roke neznancev, ver-

čani, ki se bodo želeli ohladiti v čisti vodi, pa bodo še naprej potovali na morje, v Čateške, Šmarješke ali Dolenjske Toplice. Skrb občinskih "forumov" za lepše, prijaznejše življenje občanov pač ni pretirana. Vse kaže, da smo bili tudi volilci speljani na tanek led. Da le ne bi še počil...
D. Zakrajšek
RAZSTAVA NASI UČITELJI - UMETNIKI
njižničarki na OŠ |A Trebnje, Jožica Vidmar I \in Mojca Bahun, sta ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili razstavo z naslovom Naši učitelji umetniki, ki so si jo ogledali učenci pa tudi nekateri zunanji obiskovalci. Namen razstave je bil opozoriti učence naše šole na ljudi, ki so po poklicu učitelji, hkrati pa se ukvarjajo z umetnostjo.
Bariča Bukovec je več pozornosti slikanju posvetila po upokojitvi. Slika z oljnimi
barvami, predvsem so ji ljubi motivi iz narave, še posebej sončnice. V zadnjem času se ukvarja tudi s slikanjem na svilo.
Ana Dražumerič poučuje
angleški jezik, poleg tega pa
MARJANU KASTELICU V SPOMIN
(1965 - 2000)
Rojstvo upa: boš - ne boš?
Čas - sodnik čez zemljo gre in določa: boš-ne boš... enim da in drugim ne.
(J. Menart)
Zima podaja roke pomladi. Sončni, pa vendar mrzli so dnevi.
Gledamo po ljudeh, z očmi se sprehajamo od človeka do človeka. Dolg je ta sprehod, veliko obrazov. Res veliko.
Aenega ni. Iščemo ga povsod. Kje je? Ni ga. Nikjer.
Iščemo tvoj obraz, Marjan. Kje si? Kam sj šel? Zakaj? Odgovora ne najdemo.
Pa se znova vprašamo. Ne razumemo. Čudno, prazno je.
Kje si Marjan, kaj si postal? Nemara zvezda na nebu ali pa morda veter, ki piha po trebanjski dolini. Kdo bi vedel? Da, Marjan, nisi počakal, da bi julija praznoval svojo 35. pomlad.
Odšel si srečen. Imel si lepo otroštvo in srečno družinsko življenje. Vsi otroci nimajo tako dobrih staršev, ljubeče žene in radoživih otrok. Dajali in prejemali smo ljubezen in toplino, radi smo se imeli. Vsak naš pogled okrog hiše, doma, po njivah in travnikih, opazi sled tvojih delovnih dlani. Menda si na tisti neskončni poti, ki ne pozna bolečin in trpljenja, in s katere se ti odpira pogled vsepovsod. Lahko vidiš prav vse in slišiš prav vse, kar se dogaja na tem našem planetu. Morda se nam igrivo smejiš, medtem ko se ukvarjamo z vsakdanjimi, zate sedaj nepomembnimi stvarmi. Ali pa se celo jeziš na nas, ker ti nenadoma posvečamo toliko pozornosti. Lahko ugibamo, toda ne uganemo. Ti sedaj uživaš Božji mirtam daleč, v onostranstvu; Boga pa prosimo, naj ti bo pravičen sodnik.
Vsako jutro se vprašamo, je bilo hudo, te je bolelo?
Namesto odgovora molk. Potem dan mine, pride večer, zopet pomislimo: kako si danes? Odgovor poznamo: tebe ne boli več, nas pa neprestano: ženo, hčerkico in sinka, mamo, očeta, sestro in brata. Pa še marsikoga, čeprav malo manj.
Res si odšel, a trdno verjamemo, daje delček tebe ostal. Ali pa se vrača k nam v drugi podobi.
Zato se nas vseh skupaj kdaj pa kdaj spomni in pošlji kak zvezdni utrinek iz skrivnostne dežele, blisk ali ptico, metulja, ne vemo... Prisluhnili bomo Marjan in prepoznali tvoje sporočilo; živeli pa v upanju, da se nekoč spet snidemo.
Skupaj smo gradili prihodnost in delili sanje.
Žalujoči: žena Mojca, hčerka Lara in sin Andraž, mama, oče, sestra, oba brata, ostali sorodniki, znanci in prijatelji.
najde čas za pisanje. Napisala je zbirko kratke proze Samo za otročaje z vrsto avtobiografskih pripovedi. Posebno pozornost je pritegnila s knjigo Plonkarija, kajti o učenčevih » p I o n k cegelcih« doslej ni še nihče pisal na tak način.
Lucijan Reščič je še vedno aktiven učitelj. Kot ilustrator se je pojavil v Režunovi pesniški zbirki Drobci sonca, z avtorjem te zbirke je tudi kasneje veliko sodeloval. Ilustriral je več kot dvajset knjig.. Tesneje je sodeloval s Svetlano Makarovič (Kokoška Emilija, Medena pravljica), Severinom Šali-jem in Tonetom Pavčkom.
France Režun je začel z literarnim ustvarjanjem precej pozno, šele po 40. letu. Na razstavi je bil predstavljen s pesniškimi zbirkami Drobci sonca, Občutja in videnja, Med
lučjo in temo ter prozo Na mejah z neznanim, V objemu letnih časov in še drugimi deli. Bariča Smole je postala znana širšemu krogu ljudi pred nekaj leti, ko je dokončala Jurčičevo povest Janez Gremčič. Kratko prozo je izdala v zbirki Katarina, objavlja pa jo tudi po raznih revijah (Rast, Primorska srečanja) in sodeluje na
literarnih natečajih. Ukvarja se tudi z oblikovanjem male plastike. A. Starič, OŠTrebnje
VELIKO JE SE NAČRTOV
/nadaljevanje s str. 1/
»Kot predsedujoči Odbora za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo nadaljujem dela, ki sem jih v prejšnem obdobju začel že kot župan.
Občina Trebnje ima 220 naselij, zato je komunalna infrastruktura zelo razvejana in draga. V proračunu za leto 2000, ki je v drugem branju, se zavzemam za to področje, da bi dobili čimveč sredstev za modernizacijo lokalnih cest in javnih poti, za izgradnjo pločnika v vasi Pristavica in v Mokronogu. S podporo Odbora predlagamo na cestnem področju povečanje v višini 19 mil., in to 11 mil. iz drugih virov, 8 mil. pa z prerazporeditvijo v okviru cestne dejavnosti.
Že kot župan sem si prizadeval, da bi se zgradilo počivališče na hitri cesti Trebnje - Novo mesto na območju vasi Grm in da bi se s tem omogočil dostop s ceste do parkirišča avtoprevozniku Kovačiču, s čimer se bomo izognili prometu številnih težkih tovornjakov, ki se sedaj od vasi Grm preko Dol. Nemške vasi in Trebnjega prebijajo do avtoceste. Zadeva je tik pred realizacijo. Problem trebanjske občine so tudi vodovodi, saj mnogi uporabljajo vodo iz vaških vodovodov, ki so marsikje oporečni. Želja je, da se postopno ti vodovodi priključijo na centralni vodovodni sistem, ki gaje potrebno še razširiti.V prvem planu je izgradnja vodovoda na relaciji Grm Rihpovec in 2. faza visoke cone v Velikem Gabru.
Letos je potrebno tudi dokončati izgradnjo deponije v Globokem, saj je deponija na Cvibljah že zapolnjena. Zaključiti je potrebno gradnjo mrliške vežice v Velikem Gabru in dokončno plačati že zgrajeni na Mirni in na Trebelnem.
Glede na to, da je naša stranka v vladi, poskušam kot podpredsednik SLS vplivati na dodelitev sredstev iz razpisov. Tako je bilo v 1. fazi veliko vlog naših kmetov za izgradnjo hlevov oz. posodobitev zavrnjenih, v 2. krogu pa je bilo z dogovori z Ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo in Skladom za demografsko ogroženo območje dobljenih cca 20 mil. nepovratnih
sredstev oz. kreditov za kmete.«
»Kaj pa menite o centru mesta Trebnje?«
»Načrt za ureditev centra mesta Trebnjega sem izdal še kot župan, saj je nujno, da se k temu pristopi premišljeno. Komunala ne sodi v sam center mesta, toda z dograditvijo deponije Globoko je nujno, da se na to področje preseli tudi Komunala. To je bil osnovni motiv za naročilo tega projekta. Ker izdelani načrt svetnikov ni zadovoljil, je bil zavrnjen. Potrebno bo še nadaljevati z iskanjem rešitev.« »Kaj menite o delu avtoceste Bič-Bregana, ki naj bi šel mimo Trebnjega?«
»Potrebno bo doseči sporazum, ki bo za samo mesto najbolj ugoden. Najslabše bo, če do dogovora ne bo prišlo in bo odsek avtoceste Pluska - Trebnje na celotni trasi Bič - Bregana najkasneje zgrajen.
V letošnjem letu bo odprt odsek avtoceste Bič - Višnja Gora in v vasi Dob bo cestninska postaja.. Trebanjcem bo s tem »povožena« obstoječa regionalna cesta in bilo bi prav, da bi dosegli neplačevanje cestnine, kot imajo ponekod v Sloveniji.«
»Kaj pa projekt 3G? Glasbena šola Trebnje, Občinski pihalni orkester in Galerija nujno rabijo nove prostore. Projekt je bil narejen, temeljni kamen postavljen, a tudi ob sprejemanju letošnjega proračuna o tem ni govora.«
»Potrebno je to čimprej realizirati, saj vemo, da Glasbena šola Trebnje deluje v zelo utesnjenih in neprimernih prostorih, enako velja tudi za Občinski pihalni orkester. Svoje prostore pa potrebuje tudi Galerija. Gradnja tega doma je nujna tudi zaradi bližajoče uvedbe devetletne osnovne šole.«
»Kot drugi človek v SLS se precej ukvarjate z združitvijo SLS in SKD. Kako na zadevo vi gledate?«
»Ta postopek je skoraj končan. Določena ovira je kljub podpisanim dogovorom ta, da SLS po podpisu izstopi iz vlade. Ministri SLS, ki so v vladi, se sedaj intenzivno ukvarjajo s proračunom in bi bilo škoda pustiti začeto delo.«
ODPRITE SRCE
% # petek, 17. marca, seje \t ob 19.30 v telovadnici W OŠ Trebnje začel jubilejni, deseti dobrodelni koncert "Odprite srce", ki ga ob sodelovanju številnih sodelavcev in sponzorjev vsako leto pripravi društvo Sožitje.
Društvo Sožitje združuje ljudi, ki imajo motnje v razvoju, njihove starše in prijatelje, zavzema pa se za vsestransko pomoč in za osveščanje in seznanjanje občanov z njihovimi potrebami.
Na prireditvi je 1500 obiskovalcev tri ure uživalo v raznolikem programu, ki ga je povezoval Slavko Podboj. Na
njem so sodelovali ansambli Pepel in kri, Štajerskih sedem, Tonija Verderberja, Občinski pihalni orkester ter pevci Alfi Nipič, Tereza Kesovija, Vesna in Vlasta, Ivan Hudnik in Ragle. Nastopil je tudi Danijel Barle - Krjavelj. Za sceno so poskrbeli varovanci Varstveno delovnega centra. Med posameznimi nastopi pa so se vrstili govori in zahvale prirediteljev in sponzorjev. Prireditev Odprite srce nam daje vsako leto lepo priložnost, da se odpremo tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Tudi zato že komaj čakamo naslednjo prireditev - prihodnje leto.
a.t.
ZBORČEK MATIJE TOMCA V POSTOJNSKI JAMI
V	nedeljo, 26. decembra smo se odpravili na celodnevni izlet. Po postanku v Kliničnem centru, kjer smo obiskali bolnega Tonija, smo si ogledali žive jaslice v Postojnski jami.
V	sklop te prireditve je bil
vključen tudi naš zborček. Zapeli smo nekaj božičnih pesmi. Mimoidoči so nas z zanimanjem poslušali. Doživeli smo nepozaben dan.
Matjaž Jevnikar, 6. b, OŠ Mokronog
JAVNI RAZPIS
UKREPI ZA IZENAČEVANJE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH NA TRGU DELA
Na podlagi 18. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS 75/94), 41. člena Statuta občine Trebnje (Uradni list RS št.50/95, 80/98) in 5. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih projektov in oblikovanje kulturnih programov, ki se financirajo in sofinancirajo iz javnih sredstev (Uradni list RS, št.109/99) v nadaljevanju pravilnik), Občina Trebnje objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE, SOFINANCIRANJE KULTURNIH PROJEKTOV IN KULTURNIH PROGRAMOV, KI JIH BO V LETU 2000 FINANCIRALA OBČINA TREBNJE IZ DELA OBČINSKEGA PRORAČUNA NAMENJENEGA ZA KULTURO.
1.	Naročnik:OBČINA TREBNJE, Goliev trg 5, 8210 Trebnje, tel. štev. 3481100, fax: 3481131
2.	Občina zbira predloge za financiranje in sofinanciranje iz naslednjih razpisnih področij kulturnih programov in projektov:
- za varstvo kulturne dediščine, -za izvajanje kulturnih programov,
-za ljubiteljsko kulturno dejavnost,
-za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture,
-za vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti.
3.	Predloge programov in projektov lahko pošlje predlagatelj, ki izpolnjuje naslednje pogoje in predloži ustrezna dokazila:
-da je pravna oseba registrirana za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti na območju občine Trebnje,
-da je samostojni ustvarjalec na področju kulture, registriran v občini Trebnje,
-kulturno - umetniška društva, -druga društva, ki imajo v svojih ustanovnih aktih določeno opravljanje kulturne dejavnosti in zveze kulturnih društev, registriranih v občini Trebnje,
-da je predlagatelj (so)lastnik kulturnega spomenika.
4.	Financiranje stalnih ne-programskih stroškov
Na podlagi 3. odst. 7. člena Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih projektov in oblikovanju kulturnih programov, ki se financirajo in sofinancirajo iz javnih sredstev (Uradni list RS št. 109/99) kritje neprogramskih stroškov ni predmet pravilnika; potrebno je pridobiti podatke, ki bodo osnova za določitev neprogramskih stroškov.
Zveza kulturnih društev občine Trebnje, Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in kulturna društva na obrazcu STALNI NEPROGRAMSKI STROŠKI kandidirajo za sredstva, ki jih občina Trebnje zagotavlja. Sredstev za te namene v letu 2000 je v višini 4.200.000 SIT in niso predmet razpisa.
5.	Okvirna vrednost sredstev
za programe in projekte javnega razpisa s kulturnih področij
občine Trebnje za leto 2000 znaša 26.570.000 SIT.
6.	Kriteriji in merila za izbor projektov in oblikovanje programov
Občina Trebnje zbira predloge iz naslednjih področij ljubiteljskih kulturnih dejavnosti: -glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video, ples, likovno ustvarjanje in fotografije, literatura ter multimedialni projekti, ki združujejo omenjena področja;
-založništvo;
-mednarodno sodelovanje; -raziskovalne naloge;
-druge naloge, ki smiselno izhajajo iz omenjenih področij; -kulturna dediščina;
-umetniška ustvarjalnost. Našteti programi in projekti, ki imajo širši občinski pomen, sodijo v eno od naslednjih skupin:
1.	priprava in izvedba prireditev z udeležbo skupin ali posameznikov iz določenega območja, ki so namenjene predstavitvi, primerjanju in strokovnemu vrednotenju programskih in izvajalskih dosežkov in organizacija lastnih izobraževalnih oblik, ki se jih bodo udeležili posamezniki ali skupine;
2.	priprava, izvedba prireditev in izobraževalnih oblik na občinski ravni;
3.	sodelovanje skupin in posameznikov na prireditvah na občinski, medobmočni in državni ravni, ki so namenjena predstavitvi, primerjanju in strokovnemu vrednotenju izbranih in izvajalskih dosežkov in udeležba na izobraževanju;
4.	soorganizacija prireditev na občinski ali državni ravni in sodelovanje izbranih skupin in posameznikov na prireditvah, ki promovirajo najboljše dosežke svoje zvrsti širši javnosti;
5.	soorganizacija mednarodnih prireditev, udeležba na mednarodnih festivalih in tekmovanjih v državi in tujini ter predstavljanje občine v državi in tujini;
6.	samostojni projekti društev, skupin in posameznikov, ki v programskem in izvajalskem pogledu znatno presegajo splošno kakovostno raven svojega okolja in kažejo inovativne pristope;
7.	založništvo;
8.	kulturna dediščina;
9.	umetniška ustvarjalnost.
1.	Temeljna merila za vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti in založništvo:
- kakovost (estetska vrednost, vzgojnost in primernost starostni stopnji, znanstvena veljavnost in temeljnost, inovativnost, aktualnost),
-skupni slovenski prostor (občine, regije),
-uveljavljanje slovenske narodne in kulturne identitete.
2.	Temeljna merila na področju investicij v javno infrastrukturo na področju kulture:
Prijaviteljem javnim zavodom, katerih ustanovitelj je občina Trebnje, se investicije financirajo v 100 % deležu iz občinskega proračuna. Ostalim prijaviteljem občina sofinancira investicije največ v deležu 40 %, ostalo razliko do vrednosti projekta zagotovi (jo) sofinancerji).
Upoštevani bodo prijavitelji, ki
izvajajo kulturno dejavnost občinskega pomena, katerih program se financira iz občinskega proračuna in nadaljujejo (zaključujejo) že pričeto investicijo. Prednostno bodo upoštevani javni zavodi in objekti, katerih je ustanovitelj oz. lastnik občina Trebnje.
3.	Temeljna merila za izvajanje kulturnih programov in projektov:
-da je program usklajen s programsko usmeritvijo in obveznostmi, ki izhajajo iz statuta predlagateljev in programskih ciljev.
-kakovost doslej realiziranega programa, dodatnih programov in projektov; visoko ocenjene predstave in prireditve s strani domače strokovne javnosti, nagrade in udeležbe na pomembnih mednarodnih in domačih festivalih, stanovske nagrade za umetniške dosežke, -delež lastnih prihodkov v skupni finančni konstrukciji (povprečna srednja vrednost: 30%)
-odmevnost doslej realiziranega programa: število gledalk in gledalcev, primerna zasedenost glede na velikost dvorane, odmevnost v medijih, strokovne kritike,
-da predlagatelj v prijavi programov in projektov obetajo kakovostno in zanimivo izvedbo.
Za projekte vizualne umetnosti (razstave in kulturno zgodovinske razstave) se uporabljajo še naslednja merila:
-da časovno ali tematsko zajema zaokroženo celoto avtorjevega opusa,
-da jo spremlja celoten katalog, ki predstavlja razstavljeni opus, -da predstavlja določeno temo ali tezo, ki pojasnjuje stilno ali časovno obdobje ali išče nove zorne kote pri vrednotenju določene umetniške problematike,
-da predstavlja tematiko kulturno zgodovinskega obdobja na področju občine oz. širšega območja občine Trebnje.
4.	Temeljna merila za glasbeno umetnost:
a)	na področju glasbenega založništva:
-da predlagatelji izkazujejo založništvo in samo založniško dejavnost,
-da predlagatelj zagotavlja ustrezno raven izvedbe,
-da se predlagatelj v prijavi izkaže s pisno izjavo založnika o ustvaritvi predlagane izdaje v založniški program;
b)	na področju glasbene ustvarjalnosti:
-da predlagatelj zagotavlja javno izvedbo novega ali njegovo medijsko predstavitev,
-da se predlagatelj v prijavi izkaže s pisno izjavo producenta javne izvedbe,
-da se predlagatelj izkaže z referencami na področju distribucije kulturnih dobrin.
5.	Temeljna merila za izvajanje kulturne ljubiteljske dejavnosti:
-kvalitetno in redno delo društva, ki ga potrjujejo nagrade in priznanja,
-množičnost članstva in število nastopov,
-udeležba na predstavah, število sekcij v društvu, -tradicionalnost kulturne prireditve.
6.	Temeljna merila za izva-
janje varstva kulturne dediščine:
-dokazilo o lastništvu spomenika,
-dokazilo o razglasitvi spomenika lokalnega pomena oz. pozitivno mnenje pristojnega zavoda ta varstvo kulturne dediščine,
-	predstavitev subjekta, ki se na razpis prijavlja,
-okvirno časovno trajanje projekta obnove, upravno dovoljenje,
-	finančno konstrukcijo projekta, ki mora obvezno vsebovati:
-prihodke,
-odhodke, predračun oz. ponudbe,
-zagotavljati najmanj 60 % lastnih sredstev od pogodbene vrednosti projekta.
7.	IZBIRA PREDLOGOV
Občina Trebnje bo izbrala predloge kulturnih programov in projektov po postopku, kot ga določa Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih projektov in oblikovanju kulturnih programov, ki se financirajo in sofinancirajo iz javnih sredstev (Uradni list RS št. 109/99), z dne 29.12.1999). Za razrešitev morebitnih nejasnosti v tem razpisu se bodo uporabljale določbe pravilnika iz prvega odstavka in določila zakonskih predpisov.
8.	NAČIN IN ROK PRIJAVE PROGRAMOV IN PROJEKTOV
Predlagatelji lahko dobijo razpisno dokumentacijo (obrazce za prijavo predlogov ter merila in kriterije) dvajset dni po objavi razpisa. Prevzamete jo lahko na vložišču Občine Trebnje, Goliev trg 5, sedežu Ol SLKD Trebnje in ZKD Trebnje, Trebnje, Kidričeva 2, v času uradnih ur.
Pripadniki romske skupnosti v občini Trebnje prijavijo svoje kulturne programe tako, da jim občina nudi sodelovanje in strokovno pomoč pri pripravi programov.
Rok za oddajo predlogov je en mesec po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Glasilu občanov.
Predlogi morajo biti podani na ustreznih prijavnih obrazcih (za področja, ki obstajajo) in poslani na naslov:
OBČINA TREBNJE, Oddelek za družbene dejavnosti, Goliev trg 5, 8210 Trebnje.
Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih morata biti oznaka »NE ODPIRAJ PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS - KULTURA 2000« ter oznaka področja npr.: varstvo kulturne dediščine. Na hrbtni strani mora biti naveden naziv (ime) predlagatelja in naslov pošiljatelja.
Da bi lahko Občina Trebnje zagotovila enakovredno obravnavo vseh v razpisnem roku oddanih prijav, bo za predloge, ki ne bodo oddani v skladu z razpisnimi pogoji, postopala v skladu z določili Pravilnika in drugih predpisov.
Občina Trebnje bo predlagatelje obvestila o izboru v petnajstih dneh po sprejetju sklepa na Občinskem svetu ObčineTrebnje.
9.	OSEBA pooblaščena za dajanje informacij:
Miro HRENK, tel. štev. 068/ 3481-133, fax :068/3481 -131;
Občina Trebnje
I a Uradu za žensko |\l politiko so pomladi I ^ 1998 odprli telefonsko linijo (0801213), na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile diskriminirane oz. obravnavane drugače zaradi svojega spola, zlasti na delovnem področju. Preko tisoč klicev v tem času je resno opozorilo, da imajo ženske težave zlasti zaradi nosečnosti ali materinstva. Številni so primeri žensk, zaposlenih v trgovinah, kjer morajo delati preko delavnega časa.
Na Uradu za žensko politiko ocenjujejo, da je za dosego enakih možnosti in enake obravnave žensk in moških na trgu dela poleg novega Zakona o delovnih razmerjih', ki bolj natančno opredeljuje enako obravnavo žensk in moških, in predloga Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki med drugim daje večjo vlogo očetom in poudarja pomen usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, potrebno sprejeti tudi dodatne t.i. pozitivne ukrepe:
f™ marca je Združenje šoferjev *^in avtomehanikov Trebnje Vz .svečano obeležilo 25 -letnico uspešnega delovanja v prostorih Trimo Trebnje. Združenje šteje danes 99 članov, volilnega občnega zbora pa se je udeležilo 68 članov. Med gosti so bili sekreetar ZZŠAM Slovenije g. Stane Inkert, g. Arnšek, predsednik dolenjske regije ZZSAM, g. Žerovnik kot člam predsedstva ZZŠAM in član komisije za delovne in življenjske pogoje voznikov, zbora pa seje udeležilo tudi precej predstavnikov sosednjih ZŠAM.
Predsednik združenja, g. Jože Trlep, je v svečanem govoru ob 25-letnici ustanovitve povedal, da je bilo združenje ustanovljeno daljnega 23. maja leta 1975 v Dani na Mirni. Pobudnik in idejni vodja ustanovitve združenja je bil g. Rudi Grošelj, tedanji vodja avtoparka v Dani. Stanovska pripadnost šoferjev in avtomehanikov je bila tedaj tako močna, da je združenje izredno naglo pridobivalo svoje člane in leta 1985 jih je bilo v združenju že 300.
Združenje je imelo v prvih letih svoje rasti težave, saj niso imeli lastnih prostorov. Na delovnih sestankih so se dobivali v najetih prostorih in celo po gostilnah. Enkrat letno so redno uspešno organizirali prijateljska srečanja za člane, kjer so si lahko izmenjali bogate izkušnje ter se kot stanovski prijatelji družili. Tudi občne zbore so redno organizirali in na njih analizirali prehojeno pot ter sprejemali plane dela za tekoče leto.
Delovanje združenje je bilo vseskozi usmerjeno:
-	v varovanje skupnih interesov članstva v cestnem prometu,
-	v širitev prometne, tehnične in varnostne kulture članstva,
-	v razvijanje in negovanje
1.	Delodajalcu in samozaposleni osebi naj bi se priznalo povračilo prispevkov (za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za porodniško varstvo, za obvezno zdravstveno zavarovanje in za zavarovanje za primer brezposelnosti), ko gre za nadomestno zaposlitev za čas nadomeščanja osebe, kije na porodniškem dopustu za nego in varstvo otroka.
2.	Delodajalce naj bi razbremenili plačila nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi ugotavljanja ter zdravljenja zmanjšane plodnosti in rizične nosečnosti. V teh primerih naj bi nadomestilo plače od prvega dne zadržanosti od dela šlo v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Vsi ti ukrepi, če bodo sprejeti, skupaj s tistimi, ki jih pripravljajo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, naj bi zmanjšali število problemov, s katerimi se ženske še vse prepogosto srečujejo, si želi Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko.
prijateljstva, solidarnosti in medsebojne pomoči med udeleženci v cestnem prometu,
- v razvijanje in nudenje pomoči ostarelim, bolnim in invalidnim članom združenja.
Posebno pozornost so posvečali prometni preventivi in izvajanju sprejetih priporočil Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Za tekoče leto so sprejeli program aktivnosti, kjer moramo izpostaviti predvsem trajno nalogo vseh članov po pridobivanju in širjenju članstva, nadaljnje sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,^aktivno sodelovanje z društvi ZŠAM dolenjske regije in zveze ter preko Zveze šoferjev in avtomehanikov Sovenije potrebno nudenje strokovne in pravne pomoči svojim članom. Svojim članom so za 10,15 in 20 let članstva v združenju podelili stažne značke, posebna priznanja pa so podelili članom za 25 let članstva v združenje: Ignac Breznikar, Jože Golob, Tone Hostnik, Martin Jevševar (ustanovni član), Stanislav Kolenc, Mirna (ustanovni član), Franc Lokar (ustanovni član), Janez Potokar, Jože Trlep (ustanovni član).
Za aktivno delovanje na področju Združenja šoferjev in avtomehanikov v občini Trebnje sta posebni priznaji prejela Franc Polanko za 35 let in Ivan Starič za 45 let dela.
Na družabnem srečanju po končanem uradnem delu volilnega občnega zbora so za udeležence delavci kuhinje Trimo Trebnje izredno dobro poskrbeli. Izrečenih pohval in vzpodbudnih besed je bilo kar precej in prisotni so ugotovili, da so prav pohvale in vzpodbude zagotovilo za nadaljnje uspešno delo združenja.
ZŠAM Trebnje
25 LET ZŠAM TREBNJE
KULTURA
V LETO 2000 S STARŠI
iztekajočem se letu I 11999 smo v vrtcu v Velikem Gabru pripravili nekoliko drugačen novoletni program kot običajno.
Do sedaj je bila navada, da so v programu nastopali otroci, starši pa so bili gledalci in poslušalci. Tokrat pa sta bili vlogi zamenjani. Starši otrok so se odločili, da jim bodo pripravili presenečenje, igrico Didel, didel daja, dedek Mraz prihaja.
Pogumne mamice Maja, Tadeja, Andreja, Stanka in Vesna niso prav nič razmišljale, ali bodo kos zahtevni nalogi.
Kljub obilici dela so si vzele čas in idejo uresničile. Pridno so vadile in 22.decembra 1999 presenetile in razveselile otroke in druge starše.
P\ada bi se jim zahvalila za trud in pogum ter voljo, da bi bila vez med starši, otroki in vzgojiteljicami čim bolj trdna. Take oblike dela prav gotovo vodijo k srečnejšemu otroštvu naših malčkov. Upam, da ta prvi nastop staršev ne bo zadnji, predvsem pa, da bi se v bodoče opogumil tudi kakšen očka.
Vodja VVE: Martina Mole
V PRIČAKOVANJU POMLADI
etos smo učenci OŠ izdelovanja plakatov ... do Trebnje počastili slo- učenja starih plesov in še L™ venski kulturni praznik na drugih zanimivih delavnic. Iz
Pust nas je navdušil za izdelavo mask.
precej nevsakdanji način. Ustvarjali smo v 18 različnih delavnicah, pod skupnim naslovom Prazniki v pričakovanju pomladi. Za izhodišče so nam bili prazniki Valentinovo, pust, gregorjevo in velika noč.
Delo v delavnicah je bilo zelo pestro. Od izdelovanja voščilnic, pustnih mask, cvetličnih aranžmajev, barvanja pirhov, poslikavanja glinastih lončkov, pripravljanja prazničnih dobrot,
raznih gradiv smo tudi izbrskali, kako so te praznike praznovali nekoč.
Seveda smo dogajanje na šoli posneli tudi z video kamero, popisali ter pripravili zaključno prireditev in razstavo izdelkov. Šolska knjižnica se je vključila v praznovanje slovenskega kulturnega praznika z razstavo Naši učitelji umetniki.
Člani dopisniškega krožka Na OŠ Trebnje
l/ kuharski delavnici je prijetno dišalo.
8. marec - mednarodni dan žensk
/nadaljevanje s 1. strani/
zato je smiseln tudi ta praznik. Drugače pa je tako, da so ženske v resnici močne; močne so zato, ker zaupajo v življenje, močne so zato, ker poiščejo pomoč, če jo potrebujejo, močne so zato, ker kljub trdemu delu na kmetiji, v uradu, v šoli, bolnici, tovarni ali še kje dajejo čas tudi drugim.
In zato je 8. marec dan za premisleki pa tudi dan za radost. Dan, ko moški ženskam lahko povemo, da so naše enakovredne družice. Dan, ko se ženske, ne da bi se zbale za svojo milino in krhkost, zavejo svoje moči. Vsak tak dan bi morali mi vsi skupaj in vsak po svojih močeh spreminjati lepe besede in dobre želje v dejanja, ki nas bodo ob medsebojnem
spoštovanju zbliževala, zadovoljevala, osrečevala in napajala z ljubeznijo.
Na koncu svojih razmišljanj je izrekel čestitke in zaželel vse dobro za njihov praznik ter vse dobro tudi moškim, s katerimi delijo ta svet in ga sestavljajo v življenjsko celoto.
Te kulturne prireditve se je udeležilo preko sto žensk ter samo nekaj deset moških. Moderatorka kulturnega programa je bila ga. Zvonka Falkner, ki je na umetniški način predstavila izbrane besede in verze že pokojne gledališke igralke Mile Kačič.
Za popestritev večera je poskrbel trio Bloški odmev s prijetno glasbo in izbranimi pesmimi.
Stane Sitar
KOLEDOVANJE V ŠENTRUPERTU
2Le tretje leto zapored smo / minule božično novoletne praznike popestrili z obiskom kolednikov v naši, šentruperski župniji. Čez 90 otrok in njihovih voditeljev je v dneh med božičem in novim letom prinašalo vonj kadila in Božjega blagoslova v sleherno hišo našega kraja. Vse to je spremljala tudi božična pesem in pripoved kolednice (pogovor treh kraljev s Herodom), ki smo mu vsi radi prisluhnili. Tudi najbolj oddaljeni zaselki niso bili prikrajšani za obisk treh kraljev.
Darovi, ki sojih ljudje namenili
ob koledovanju, bodo šli za misijone, in sicer: misijonarju Ernestu Saksidi v Brazilijo ter redovnici, naši rojakinji s. Zvonki Mikec v Angolo, ki gradi tudi šolo za tamkajšnje otroke. Bog daj, da bi obujanje starih slovenskih običajev naše ljudi utrjevalo v medsebojnem prijateljstvu ter v globoki narodnostni in krščanski zavesti. Le tako bomo imeli odprto srce in oči tudi za tiste, ki so naše pomoči potrebni, pa naj živijo blizu ali nekje daleč. Koledovanje nas v tem prepričanju samo potrjuje!
Sandi Osojnik
20 LET TREBANJSKEGA OKTETA
^P"rebanjski oktet vabi 24. marca v Kulturni dom Trebnje na slavnostni koncert ob svoji 20-letnici. Za rojstvo TREBANJSKEGA OKTETA štejemo leto 1980, ko je priložnostni kvartet 4F, kije deloval od leta 1977, prerasel v oktetovsko zasedbo in postal sestavni del kulturnega dogajanja v občini. V tem obdobju so
se zamenjali številni umetniški vodje: prof. Ivo Matoš, Tone Strmole, prof. Tatjana Mihelčič Gregorčič, zdaj pa vodi oktet Stanko Cvelbar.
V svojem repertoarju imajo kar 142 pesmi, preko 270 nastopov in lahko jim želimo še naprej veliko uspehov, hkrati pa napovedujemo izid njihove zgoščenke in kasete konec leta.
OBVESTILO
V februarju ni bilo Glasila občanov in ga tudi v prihodnje ne bo, dokler ne bo zaključen javni razpis, ki so ga pripravile strokovne službe Občine Trebnje (objavljen v Uradnem listu RS), in izbran novi tehnični sodelavec.
Občankam in občanom občine Trebnje se opravičujemo zaradi nastale prekinitve, do katere je prišlo, ker župan g. Pungartnik in direktor Občine g. Slak za občinsko glasilo ne želita zagotoviti sredstev iz rednih dejavnosti, kar bi bilo mogoče.
Uredniški odbor Glasila občanov
VSAK DRUGIČETRTEK V MESECU, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU TREBNJEOD 3. DO 10. LETA STAROSTI
ČETRTEK, 9. 3. 2000	DVA ZMERJAVCA - Lojze Kovačič (Lutkovno gledališče Kranj), 40 minut
ČETRTEK, 13.4.2000	SVINJSKI PASTIR-Andersen (Lutkovno oledališče FRU-FRU), 35 minut
ČETRTEK, 11.5. 2000	KRALJIČNA NA ZRNU GRAHA - Andersen (Lutkovno oledališče Kranj), 40 minut
ČETRTEK, 8. 6. 2000	KORENČKOVA SONATA - Matija Milčinski (Lutkovno gledališče Jesenice) 35 minut
VSTOPNICE ZA POSAMEZNO PREDSTAVO LAHKO KUPITE PRED PREDSTAVO. INFORMACIJE: Zveza kulturnih društev Trebnje, Kidričeva 2, Trebnje, tel. 068 348 12 50
SPORED FILMSKIH PREDSTAV
V KINU TREBNJE
za MAREC in APRIL 2000
PETEK	3/3 -2000	20.00	13. B O JE VN IK
N ED ELJA	5/3-2000	1 7.00	(akcijsko zgodovinski spektakel)
PETEK	1 0/3-2000	20.00	VOHUN, KI ME JE NATEG NIL
NED ELJA	1 2/3-2000	1 7.00	(odštekana kom e d ija)
PETEK	1 7/3-200 0	20.00	ZBIRALEC KO STI
NED ELJA	1 9/3-2000	1 7.00	(trile r)
PETEK	24/3-2000	20.00	NE IG R A !
NED ELJA	2 6/3-2000	1 7.00	NE IG R A !
PETEK	3 1 /3-2000	20.00	NEM IR NA SRCA
NED ELJA	2/4-2000	1 7.00	(ljubezenska d ra m a)
PETEK	7/4 -2000	20.00	VSE IN ŠE SVET
NEDELJA	9/4 -2000	1 7.00	(akcijski triler)
PETEK	1 4/4-2000	20.00	TISTA DRUGA SESTRA
NEDELJA	1 6/4-2000	1 7.00	(ro m antična kom e d ija)
PETEK	2 1 /4-2000	20.00	NE IG R A I
NED ELJA	2 3/4-2000	1 7.00	NE IG R A I
Dogodki kulturnih društev, Zveze kulturnih društev in Območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (OI) v mesecu marcu in aprilu
17. marec 2000 ob 19.30 uri	Društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje Trebnje prireja deseti, jubilejni koncert ODPRITE SRCE
17.-19. marec 2000	Republiški seminar za tolkala, baterijo in afro latino instrumente v domu Čebelica na Čatežu -organizator SLKD RS in OI Trebnje
17. marca 2000, ob 19. uri	Krstna predstava »Pasijonskih iger« v župnijski cerkvi na Mirni v izvedbi KUD Klas Mirna
18.-19. marca 2000	Gostovanje moškega pevskega zbora KUD Emil Adamič iz Mokronoga in ženskega pevskega zbora Svoboda Mirna v Slovenskem društvu Triglav v Splitu s spevoigro »Oče nebeški glej« po zasnovi Staneta Pečka iz Mokronoga
24. marca 2000, ob 19. uri	Jubilejni koncert Trebanjskega okteta ob 20 letnici delovanja
24. - 26. marca 2000	Medobmočni seminar za mažoretev domu Čebelica na Čatežu - organizira OI Trebnje
25. marca 2000, ob 19. uri	Prireditev ob materinskem dnevu - Kulturno društvo Trebnie
26. marca 2000, ob 19. uri	Prva ponovitev Pasijonskih iger v župnijski cerkvi na Mirni - KUD Klas
30. marca - 2. aprila 2000	Medobmočno srečanje gledaliških skupin Dolenjske, Bele krajine in Posavja -organizatorja OI Trebnje in KUD Ivan Cankar Velika Loka
6. aprila 2000	Občinska pevska revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov - OI Trebnje
7. aprila 2000,19.30 uri	Slovesna akademija ob spominskem dnevu Pavla Golie - ZKD Trebnie
8. aprila 2000	Občinska revija odraslih pevskih zborov - OI Trebnie
16. aprila 2000, ob 19. uri	Druga ponovitev Pasijonskih iger v župnijski cerkvi na Mirni - KUD Klas Mirna
28. in 29. aprila 2000	7. prireditev »Pesem nas druži« in Markov sejem v Velikem Gabru - KUD dr. Petra Držaja v sodelovanju z društvi
RAZPIS ROCKAJADA2000
Obveščamo vas, da bo Prosvetno društvo Vodice organiziralo tradicionalno ROCKAJADO (tradicionalni rock festival, peti po vrsti), ki bo potekala 29.4.2000 s pričetkom ob 19. uri v dvorani KD Vodice.
Razpisni pogoji:
-	na Rockajadi 2000 lahko nastopijo skupine, ki preigravajo vse, kar se lahko uvrsti pod zvrst glasbe, imenovane ROCK
-	skupina ne sme imeti posnete svoje lastne zgoščenke
-	skupina mora imeti vsaj dva lastna izdelka, katerih besedilo se odvija v slovenščini
-	skupina mora poslati svoje (demo) posnetke, v katerih v katerih morata biti vključena tudi lastna izdelka, na naslov: Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1,1217 Vodice
-	skupina mora posnetke poslati na zgoraj navedeni naslov do 31.3.2000
Komisija Prosvetnega društva Vodice bo med prijavami izbrala 6 skupin, ki se bodo lahko predstavile na ROCKAJADI 2000. Zmagovalna skupina pa bo za nagrado lahko preživela nekaj ur v snemalnem studiu.
KMETIJSTVO
POVRNITEV TROŠARINE
^^rvega julija 1999 je poleg F^zakona o davku na dodano vrednost začel veljati tudi zakon o trošarinah, ki med drugim omogoča vračanje trošarine za mineralna olja, porabljena za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Podrobneje pogoje in postopke vračanja ureja posebna odredba, kije pričela veljati 1. julija in je bila objavljena v 48. številki Uradnega lista RS.
Pravico do vračila trošarine imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo z odredbo predpisane kriterije. Vložijo lahko zahtevek za vse vrste mineralnih olj, porabljenih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, vendar se jim bodo vse količine upoštevale, kot da gre za plinsko olje in tudi trošarina se jim bo priznala le v višini trošarine za plinsko olje.
Vračilo se bo priznalo za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe, določene glede na število normativnih strojnih ur za posamezne skupine katastrskih kultur ter ob upoštevanju povprečne porabe -61 plinskehga olja na strojno uro. Način in postopek vračila Odredba omogoča vračanje trošarine za fizične osebe enkrat letno, za pravne pa mesečno. Fizične osebe lahko vračilo uveljavljajo na osnovi računov za porabljena mineralna olja, vendar največ za normirano porabo. Zahtevek se vloži pri krajevno pristojnem carinskemu organu na predpisanemu obrazcu
MAK d.o.o., Rodine pri Trebnjem 25,
tel. 45-492 , GSM 041 358 -218, odprto od 8-18 ure. Kupcem nudimo:
-	semenski krompir iz uvoza: kennebec 125 SIT /kg, desiree 95 SIT /kg, romano 120 SIT /kg, sante 130 SIT /kg, sirtema 95 SIT, primura 120 , jearla 120.
-	mineralna gnojila: NPK 15:15:15 je 1590,00 SIT/50 kg, NPK 7:20:30 je 1840;00 SIT, NPK 8:26:26je 1940 SIT,
najpozneje do 31. marca po preteku leta, za katerega se vračilo uveljavlja. Vlogi je potrebno predložiti potrdilo o površini zemljišč po katastrskih kulturah, ki jo izda davčni organ. Pri uveljavljenju vračila za zemljišča v zakupu je potrebno predložiti fotokopijo zakupne pogodbe, ki mora vsebovati površino, kulturo in parcelno številko. Podpisano mora biti tudi pooblastilo vseh polnoletnih članov gospodinjstva, da vlagatelja pooblaščajo, da v njihovem imenu vlaga zahtevek za celotno gospodinjstvo. Računov za porabljeno gorivo se ne prilaga, pač pa jih mora upravičenec hraniti 10 let. Pravna oseba vlaga zahtevke mesečno, priložiti pa mora poleg zgoraj navedenih zadev še fotokopijo vpisa v register in seznam računov za mineralna olja po mesecih.
Račune za kupljeno gorivo vzemete na bencinskem servisu.
Kakšni so normativi porabe ?
Za 1 ha njiv , travnikov, pašnikov, ekstenzivnih sadovnjakov se prizna 25 strojnih ur/ha oz. 150 I plinskega olja/ha.
Za sadovnjak, vinograd, hmeljišče se prizna 70 strojnih ur/ha oz. 4201 plinskega olja/ha.
Za gozd se prizna 10 strojnih ur oz. 601 plinskega olja/ha. Povračilo trošarine za goriva ni samodejno, je pravica, ki pa jo mora upravičenec uveljavljati. Vračilo bodo dobili le tisti, ki
vreča KANa je 1170 SIT in UREE1100,00 SIT
-	krmna žita in krmila: koruza po 23,50 za kg, tritikale, 29,00 SIT, sončnice 29,50 SIT, K19 je 39,50 SITza kg.
-	semenska koruza vseh semenarskih hiš:
-	elita, stira, clarica, danella je vreča 6.330,00 SITE;
-	DK 300, DK 493 je 6.030,00 SIT
-	gregor, gueen 6000,00 SIT
-	furio 5.500,00 SIT, occitan 6.000 SIT
bodo vložili vlogo in izpolnjevali pogoje v odredbi. Vračilo bo mogoče uveljavljati po katastrskih kulturah, vendar le tako, kot so zapisane v katastru. Davčni inšpektorji bodo občasno izvajali nadzor nad uveljavljanjem vračila. Vlagatelj pa se s svojim podpisom obveže, da bo vrnil vsa neupravičeno pridobljena sredstva.
Vračilo trošarine ni v nobeni povezavi z davkom na dodano vrednost, uveljavlja jo lahko vsak, ki izpolnjuje pogoje odredbe, ne glede na to, kakšen je njegov status v sistemu DDV. Tako tudi ni potrebno na bencinskih servisih zahtevati, da na račun izpisujejo Vaše ime in davčno številko. To potrebujejo le davčni zavezanci (če želijo DDV za gorivo obračunati kot vstopni davek), kar pa, kot rečeno, ni v povezavi z vračanjem trošarin.
Kmetijska svetovalna služba Trebnje
Ana Moder, univ.dipl.inž.kmet.
VOLITVE V KGZ
1 /olitve bodo 9. 4. 2000 \ / na 8 lokacijah v naši V občini, in sicer: v Trebnjem, na Veliki Loki, v Velikem Gabru, v Dobrniču, na Mirni, v Šentrupertu, v Mokronogu in na Trebelnem.
Volilnih upravičencev z območja trebanjske občine je preko 3000.
Z našega območja so zaenkrat znani kandidati:
1.	Ivan Huč, Primštal, Trebnje
2.	Anton Fortuna, Male Dole, Veliki Gaber
3.	Jože Marolt, Studenec, Trebnje
4.	Marjan Uhan, Rodine, Trebnje
Volilne upravičence vabimo, da se volitev 9. 4. zanesljivo udeležite in s tem pripo morete pri vzpostavitvi organiziranosti Kmetijsko gozdarske zbornice.
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
GUSTELJ ŽNIDARŠIČ
iz Dobrniča 19
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem ki ste darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala Kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebna zahvala dr. Žnidaršiču za večletno zdravljenje, gospodoma župnikoma za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, kolektivu Trima in Kmetijskega zavoda, pogrebni službi Novak ter kvartetu za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala!
OZ GOVEDOREJSKEGA
DRUŠTVA TREBNJE
Na sliki: Predsednik Državnega sveta Tone Hrovat izroča priznanje Ani in Franciju Pust
2!^ lani Govedorejskega druš-( tva Trebnje smo se zbrali V/8. januarja 2000 na rednem letnem zboru v Gostilni Ravnikar na Čatežu. Vse prisotne je uvodoma pozdravila in jim zaželela obilo uspehov v novem letu 2000 Ana Moder iz Kmetijske svetovalne službe Trebnje. Predsednik Govedorejskega društva Trebnje Darko Glivar je povedal, da je društvo skoraj v celoti realiziralo plan dela za leto 1999, razen nakupa mastitrona. Sprejet in potrjen je bil tudi plan dela za leto 2000.
Občnega zbora Govedorejskega društva Trebnje sta se udeležila tudi g. Tone Hrovat, predsednik državnega sveta, in g. Igor Hrovatič, državni podsekretar za kmetijstvo. Oba gosta sta prisotnim odgovarjala na zastavljena vprašanja, kijih ni manjkalo. Prisotne je v imenu Kmetijske zadruge Trebnje pozdravil g. Ludvik Jerman in prikazal stanje na področju
mleka.
Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja za najuspešnejše v prireji mleka in mesa v občini Trebnje. Pri mleku je bila najuspešnejša kmetija Pust s Hudej, sledi ji kmetija Žnidaršič iz Dobrniča in kmetija Majde z Luže. V prireji
mesa pa so bili najuspešnejši na kmetiji Trnovšek iz Pristavice, sledita pa ji kmetiji Berce iz Slepška in kmetija Pekolj iz Zagorice pri Dobrniču.
Po občnem zboru je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla Nika vse do jutranjih ur.
NOVOSTI V GOVEDOREJI
brezovanje parkljev v I ltrebanjski občini poteka organizirano že od leta 1997. Takrat je Govedorejsko društvo kupilo sodobno opremljeno mizo za obrezovanje parkljev. Mizo je vzel v najem Glavan Drago iz Dobrniča. Zaradi velikega interesa pri kmetih za obrezovanje parkljev se je sčasoma pojavila potreba še po dodatnih obrezovalcih. Tako je bila v začetku leta 2000 kupljena še novejša in dodatno izpopolnjena miza prirejena za avtomobilski prevoz. Omenjeno mizo je kupil Glavan Drago.
Usluge obrezovanja poleg njega v trebanjski občini nudita še Bregar Janez iz Stehanje vasi in Smole
Matjaž iz Migolice.
Kmetje v trebanjski občini se zavedajo pomena obrezovanja parkljev, zato se omenjenih storitev veliko
poslužujejo.
Zdrave noge so prvi pogoj za doseganje visoke mlečnosti z nizkim številom somatskih celic.
ZAHVALA
Zdaj, ko si odšla tja, kjer ni trpljenja in ne solza, si nas za vedno pustila same, ne da bi se ozrla nazaj, da bi videla,
kakšno bolečino si povzročila, ko si nas za vedno zapustila.
Tvoj domek praženje, a poln sledi tvojih pridnih rok; bila si nam v oporo v mnogih trenutkih bolečine.
A zdaj ni več obraza na oknu, ki bi nam poslal topel nasmeh, ni te na naših poteh ...
V 71. letu nas je zapustila naša draga mama in stara
mama
VERA HOSTNIK
iz Mrzle Luže 6
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreke sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste mamo še zadnjič pospremili na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Humarju, g. kaplanu za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Radu za zaigrano Tišino ter sodelavcem kolektivov TMT in TIT Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izgube naše drage mame stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi.
NASVETI
D
POLICIJA SVETUJE
K I a območju občine Trebnje |\|smo v januarju policisti I N obravnavali 14 (v enakem lanskem obdobju 34) prometnih nesreč. Pripetili sta se tudi dve nesreči s smrtnim izidom in sicer na hitri cesti H/1 (na Pluski in Medvedjeku) V naseljih se je pripetilo 8 nesreč, v katerih je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, v ostalih primerih pa je nastala le materialna škoda na vozilih. Vzroki nesreč so: nepravilna stran in smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja, nepravilen premik z vozilom in prevelika hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti itd.
Policisti so v januarju na območju občine Trebnje obravnavali 837 kršitev cestnoprometnih predpisov, devetnajst voznikov pa so policisti predlagali sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Zaradi velike stopnje alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč smo tudi v februarju organizirali poostrene kontrole po vprašanju psihofizičnega stanja voznikov motornih vozil na območju cele občine. Ravno tako bodo v tem mesecu organizirane poostrene kontrole po vprašanju kršitev cestno prometnih predpisov pešcev, voznikov dvokoles in ostalih udeležencev v cestnem prometu.
Dosledno bomo izvajali kontrolo
^^ravijo, da ima Valentin ključ od korenin, vendar pa I je pri nas v Sloveniji šele marec tisti, ki s sončnimi dnevi zares privabi vrtičkarje k pomladanskemu delu.
Vse okrasne rastline (balkonske in sobne) lahko v tem času presadimo, če tega nismo storili že pred zimo! Paziti moramo, da pri presajanju uporabimo le malo večji lonček od prejšnjega - tako se koreninski sistem hitreje obraste. Rastline moramo očistiti obolelih listov in jih poškropiti s fungicidom ter po potrebi tudi z insekticidom.
Ravno tako je potrebno poskrbeti za grmovnice na vrtu (vrtnice, rododendrone, lovorikovce, ciprese ...), kijih moramo pognojiti, zanje pa moramo uporabiti specialna gnojila, ki imajo ustrezno sestavo hranljivih snovi!
VRTNICE
so listopadni ali delno vedno-.zeleni grmi, ki jih gojimo zaradi množice včasih prijetno dišečih cvetov. Nekatere vrste imajo tudi barvite plodove. Na steblih so
nad vozniki enoslednih vozil (kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa) predvsem po vprašanju tehnične brezhibnosti, uporabe zaščitnih čelad, psihofizično stanje voznikov. Tistim kršiteljem, ki bodo kršitve vztrajno ponavljali, bomo v skladu z Zakonom o prekrških, sredstvo, s katerim kršijo predpise (OA, KZM ali MK) tudi začasno zasegli.
Obenem izkoriščamo priložnost za opozorilo, da lastniki koles z motorjem le-te natančno pregledate zaradi morebitnih predelav. ZVCP namreč določa, da se vsa predelana in nehomologirana motorna vozila (predvsem mislimo na kolesa z motorjem) začasno zasežejo, v pooblaščeni delavnici se predelava odpravi na stroške lastnika in če le-ta ne prevzame vozila nazaj, se vozilo proda, poravnajo stroški popravila in razlika vrne lastniku. Da do tega ne bo prihajalo, lahko največ pripomorete lastniki vozil oz. starši mladoletnikov, ki se vozijo s takšnimi predelanimi vozili, tako da predelave sami odpravite (nehomologirane izpušne cevi, pet prestav, večja prostornina valja, predelave vilic ipd).
Na področju kriminalitete smo v januarju in februarju obravnavali 30 kaznivih dejanj. Na območju celotne občine Treb-
običajno bodice, danes pa vzga-jajo tudi sorte brez njih. Pomembno je, da niso vse sorte odporne na mraz, kar mora biti na rastlinah posebej označeno. Za sajenje jim najbolj ustrezajo odprta in svetla ter rodovitna mesta.
Kadar sadimo vrtnice, moramo paziti na kolobarjenje, kar pomeni, da vrtnic na isto mesto ne sadimo večkrat zapovrstjo. Če tega ne moremo storiti, pa moramo zamenjati prst in dodati tisto, v kateri vrtnic še nismo gojili.
Spomladi vrtnice pričnemo dognojevati v rednih mesečnih presledkih. Pri bujno cvetočih sortah moramo sproti odstranjevati odcvetelo cvetje.
Celo rastno obdobje pa jih moramo varovati pred boleznimi in škodljivci - zlasti so občutljive na črno listno pega-vost, rje in pepelaste plesni, od škodljivcev pa so najnevarnejše listne uši, ki jih moramo zatirati takoj, ko se pojavijo!
Vrtnice blago obrežemo v začetku zime, v dobi mirovanja ali spomladi pa lahko dokončno oblikujemo končno obliko rastlin (število poganjkov). Odstraniti moramo vse odmrle, poškodovane ali šibke poganjke. Vrtnic vzpenjavk prvi dve leti ne obrezujemo, razen če niso pognale zelo dolgih in močnih poganjkov.
Ker se pričenja pomladansko obdobje sajenja vrtnic in ostalih grmovnic, vam želim, da izmed nešteto sort najdete ravno tisto, ki vam bo v največje veselje! Enako vsem, ki gojite katerekoli druge okrasne rastline!
Stane Cvelbar ml.
nje pa se pojavljajo velike tatvine vlomi v vozila, kjer si storilci prilaščajo predvsem tehnične predmete. V samem mestu Trebnje pa se v zadnjem času zopet pojavlja vandalizem (poškodovanje prometnih znakov in druge zasebne lastnine). Omeniti je potrebno, da so policisti uspešno raziskali nekaj kaznivih dejanj z znaki vandalizma (poškodovanja tujih stvari), za katere so osumljeni mlajši storilci in sicer gre za mladoletnike, ki se v gostinskih lokalih opijejo in nato iz objestnosti počno razne »neumnosti«, med drugimi tudi razbijanje stekel, trganje rož, razmetavanje posod za smeti in podobno.
Zaradi točenja alkohola mladoletnim osebam so policisti zoper natakarje v gostinskih lokalih podali predloge sodniku za prekrške.
Glede na prihod pomladi in s tem dela v vinogradih opozarjamo občane, ki se zadržujejo v vinorodnih področjih, na zaklepanje vozil; vrednejših predmetov, torbic, denarnic ipd. ne puščajte na vidnih mestih v vozilih.
Vsako sumljivo zadrževanje ali gibanje neznancev pa si zabeležite ali pokličite na tel. št. 113 ali 44-002.
Bojan MAJCEN, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE, inšpektor
VPISOVANJE ETAŽNE LASTNINE PO NOVEM - DRUGIČ
rNne 13.01.2000 je bilo v jUradnem listu 2/2000 1^/ objavljeno Navodilo za izdelavo in potrditev etažnega načrta (v nadaljevanju Navodilo), ki ga je na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) izdal minister za okolje in prostor. Navodilo je pričelo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu in ureja izdelavo etažnega načrta, vsebino in obliko obrazcev, način določitve identifikacijske številke stavbe in dela stavbe ter nastavitev in vodenje evidence o stavbah in delih stavb. Za etažne lastnike je pomemben del navodila, ki se nanaša na izdelavo etažnega načrta z vsebino in obliko obrazcev: Ostali deli navodila so pomembni za delo izpostav geodetskih uprav.
Etažni načrt se izdela na obrazcih EN 1 (»ovitek« v formatu A3 in prepognjen na format A4), EN 2, EN 3-i (skica dela stavbe - če izdela etažni načrt imetnik pravice sam) ali EN 3-g (načrt dela stavbe - če izdela etažni načrt geodet) in EN 4 (izpolni v celoti izpostava geodetske uprave), ki so sestavni del omenjenega navodila. V primeru, da etažni načrt izdeluje imetnik pravice na posameznem delu sam, obrazce pridobi pri izpostavi geodetske uprave. Prav tako pridobi primer izpolnjenih obrazcev EN 2 in EN 3-i. Vsem geodetskim podjetjem ter posameznikom, ki lahko izdelujejo etažne načrte, pa so bili obrazci že posredovani. Format etažnega načrta je A4 (priloge večjega formata morajo biti zložene na formatA4).
V etažnem načrtu se prikaže posamezni del stavbe (npr. stanovanje kot celota) z gradbeno ločenimi deli stavbe (npr.
VRTNAR SVETUJE
KLUB ŠTUDENTOV OBČINE TREBNJE
Gubčeva cesta 16a, 8210 TREBNJE uradne ure: pet: od 18. do 20. ure ter sob. od 10. do 12. ure Tel/fax.: (068) 41-224
KŠOT OBJAVLJA V GLASILU OBČANOV! e-mail: ksot@klub-ksot.si
IX lub Študentov Občine |A Trebnje, KŠOT, je eden I Vmlajših klubov v Sloveniji. Kljub temu je v približno treh letih k njegovemu delovanju veliko prispevalo že kar precej študentov. Ti so delovali na različnih področjih, vedno pa so s seboj prinašali nove ideje in poglede na delovanje kluba. To je bila vedno osnova za razvoj, za nove aktivnosti. Danes klub šteje okoli 320 članov, od katerih nas je nekaj več kot 10 aktivno vključenih v delovanje kluba. Ker pa v klubu želimo mladini ponuditi več aktivnosti in dokončno obuditi študente in dijake v naši občini, k sodelovanju, vabimo tudi tebe. K sodelovanju te vabimo na različnih področjih, več o tem pa lahko izveš iz klubskega informatorja, ki je izzšel v prvi polovici marca. V njem boš našel obvestila o dogajanju v klubu, predstavitev kluba, več pa si boš lahko prebral tudi o alkoholu. Pozivamo te torej, da si priskrbiš KŠOTKA na Študentskem servisu, če ga ne boš prejel po pošti. Uradne ure kluba so namreč ukinjene zaradi premajhne udeležbe.
V primeru, da tega še nisi storil, pa te tudi tokrat pozivamo, da se čimprej vpišeš v klub. Za prijavo potrebuješ potrdilo o šolanju, za vse ostalo (članarine torej ni) pa bomo poskrbeli mi. Vse ugodnosti ter popusti pri aktivnostih, ki jih organizira KŠOT so namreč namenjeni samo članom kluba.
KŠOT ŠTUDENTSKI SERVIS DNŠ ENOTA TREBNJE SPOROČA:
Društvo novomeških študentov obvešča vse dijake in študente o oddaji napovedi za
odmero dohodnine, ki so v letu 1999 imeli za začasno ali občasno delo prejemke prek študentskih servisov, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji.
Dodatne informacije lahko dobite na Študentskem servisu DNŠ NOVO MESTO (tel. št.: 068-374-600) oziroma na Študentskem servisu PE TREBNJE, Gubčeva c. 16a, Trebnje (tel.št.: 068/460-520).
Študentje in dijaki (v nadaljevanju besedila: študentje), ki vlagajo napoved, vpišejo prejeta plačila preko študentskega servisa, pod A) II. Drugi prejemki in dohodki, oznaka 20.
V kolono 8 vpišejo bruto znesek, v kolono 9 znesek normiranih stroškov - kar znaša 10% od zneska v koloni 8 (V NASPROTNEM PRIMERU SE ZMANJŠANJE OSNOVE ZA 10% NE BO PRIZNALO!) in v kolono 10a znesek morebitne plačane akontacije davka.
Vsi ti zneski so navedeni v obvestilu, ki ga je Študentski servis DNŠ pošiljal vsem članom servisa 31.01.2000.
Znižanje osnove, ki se prejemnikom teh dohodkov prizna le, če bodo v napovedi pod B) II. pri 3. točki (zadnja stran obrazca zgoraj) obkrožili "DA", je poleg 11% (208.651,00 SIT) še 40% (758.731,00 SIT), ali skupaj 967.382,00 SIT.
1) Če je študentov bruto prejemek znašal do 51% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1999, kar znese 1.060.259,00 SIT, in če med letom ni plačal nobene akontacije davka ter ni prejemal družinske pokojnine ali imel drugih obdavčljivih osebnih prejemkov (dohodki iz avtorskih pravic, dividende,...), potem mu NI POTREBNO ODDATI napo-
vedi za odmero dohodnine za leto 1999.
2)	Če je študentov bruto prejemek znašal do 51% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1999, kar znese 1.060.259,00 SIT, in če je med letom plačal akontacijo davka ter želi, da mu Davčna uprava to akontacijo vrne, potem MORA ODDATI napoved za odmero dohodnine za leto 1999.
3)	Če je študentov bruto prejemek znašal 1.060.260,00 SIT in več, je ZAVEZANEC ZA ODDAJO NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE ZA LETO 1999, ne glede na to, ali je akontacijo davka med letom 1999 že plačal ali ne.
Kljub napovedi pa ne bodo prejeli odločbe za plačilo dohodnine za leto 1999 SAMO TISTI ŠTUDENTJE, katerih bruto prejemek je znašal 1.178.066,00 SIT in manj, in bodo poleg obkroženega "DA" pod B) II. v S.točki vpisali tudi pod A) II. oznaka 20. v kolono 9 znesek nominiranih stroškov (10% zneska iz kolone 8), če niso imeli drugih prejemkov.
4)	Starši lahko uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževane družinske člane (za enega otroka 10% povprečne letne plače - 207.894,00 SIT, za dva 25%-519.735,00 SIT), tudi za otroke, ki so v letu 1999 imeli za začasno ali občasno delo prejemke prek študentskih servisov.
Tako zgoraj navedeni prejemki (prek SS), kot tudi družinska pokojnina, štipendija, plačilo za šoloobvezno prakso, otroški dodatek in denarna pomoč otroku NE ZNIŽUJEJO STARŠEM OLAJŠAVE.
Študentski servis DNŠ enota Trebnje
stanovanje v etaži in klet v kletni etaži), ki ležijo v isti ali pa v različnih etažah iste stavbe ter so med seboj fizično ločeni. Etažni načrt lahko izdela imetnik pravice na posameznem delu sam ali pa ga izdela geodet. Seznam geodetov (z naslovi ter telefonskimi številkami), ki lahko opravljajo omenjena dela, si lahko posameznik ogleda pri izpostavi geodetske uprave.
Če je iz kupoprodajne pogodbe razvidna površina gradbeno ločenih delov nekega stanovanja, lahko etažni načrt izdela imetnik pravice sam. V tem primeru je sestavni del etažnega načrta tudi listina (kupoprodajna pogodba), iz katere se bodo prevzeli podatki o površini gradbeno ločenih delov. Te površine bodo praviloma manjše od siceršnjih neto površin, saj so v pogodbah praviloma upoštevani korekcijski faktorji za izračun t.i. uporabne površine. V primeru, da načrt izdela geodet, kupoprodajna pogodba ni sestavni del etažnega načrta, podatki o površini pa se izračunajo iz merskih, podatkov v skladu z Navodilom in predstavljajo neto površine.
Izdelovalec etažnega načrta na obrazcu EN 1 navede podatke o parceli, na kateri stoji stavba (ime katastrske občine ter parcelna številka), podatke o naslovu stavbe (naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki) ter podatek o številu stanovanj in poslovnih prostorov v stavbi. Prav tako mora biti iz obrazca EN 1 razvidno, kdo je vlagatelj (imetnik pravice za
posamezni del stavbe), kdo in kdaj je izdelal etažni načrt ter vsebina etažnega načrta.
Lega delov stavbe v celotni stavbi se prikaže grafično na obrazcu EN 2 in sicer s stavbiščem, v vertikalnem prerezu stavbe in s tlorisom etaž.
Na stavbišču se označijo vhodi v stavbo z naslovom. V primeru, da je vhod v etaži, katere oblika se razlikuje od oblike stavbišča, se označi tudi spremembo s prekinjeno črto. Označi se smer severa.
Na vertikalnem prerezu stavbe se vrišejo etaže, ki se oštevilčijo od spodaj navzgor z zaporednimi številkami od 1 dalje. Označijo se vhodi v stavbo. Lega dela stavbe, za katerega je izdelan etažni načrt, se označi s senčenjem v ustreznih etažah. Za te etaže se vpiše tudi svetla višina t.j. višina od tal do stropa.
Tloris etaž se izdela za vse etaže, v katerih ležijo gradbeno ločeni deli stavbe, za katere je izdelan etažni načrt. V tlorisu posamezne etaže se prav tako s senčenjem označijo deli stavbe, vrišejo se skupni prostori ter s puščicami vhodi v dele stavbe. Na tlorisu etaž se označi smer sever.
V primeru, da iz vertikalnega prereza in tlorisa etaž ni razvidna lega dela stavbe v stavbi, je potrebno izdelati še tridimenzionalni prikaz lege delov stavbe v stavbi - obrazec ni predpisan, vsebovati pa mora osnovne podatke analogno obrazcu EN 2 - vertikalni prerez..
Imetnik pravice izdela skico delov stavbe v merilu 1:200 na obrazcu EN 3-i, ki vsebuje osnovno obliko delov stavbe z obliko prostorov ter mere posameznih prostorov v metrih, zaokrožene na dve decimalni mesti. Izdelovalec navede namembnost gradbeno ločenega dela stavbe kot celote (stanovanjski prostori, pomožni prostori, skupni prostori), površino teh delov ter navede listino, iz katere je površina prevzeta. Prav tako označi smer sever.
Imetnik pravice na posameznem delu stavbe pri izpostavi geodetske uprave vloži zahtevek za potrditev etažnega načrta, ki mu priloži etažni načrt v dveh identičnih izvodih. V postopku za rešitev zahtevka izpostava preveri, ali je etažni načrt v skladu z ZPPLPS in Navodilom ter določi identifikacijsko številko stavbe ter identifikacijske številke posameznih gradbeno ločenih delov stavbe. Izpostava potrdi etažni načrt na obrazcu EN 1, o določitvi identifikacijskih številk ter površinah posameznih delov stavb pa izda potrdilo. En izvod potrjenega etažnega načrta skupaj s potrdilom se vroči vlagatelju zahtevka za potrditev etažnega načrta. Omenjeno potrdilo imetnik potrebuje v postopku vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, izvod potrjenega etažnega načrta pa hrani v lastnem arhivu..
Območna geodetska uprava Novo mesto Izpostava Trebnje
MO ŠPORT&ZANIMIVOSTI
RAZGLEDNICA Z VELIKE PLANINE
^^ravijo, da ko se Ljubljančan zazre v I »gorenjsko skalnato stran«, vidi predvsem razdrapane Kamniške in Savinjske Alpe. Grintavci ob lepem vremenu "stojijo" že kar na pragu Ljubljane, ali pa na pragu Trebnjega - bi lahko rekli, saj so vidni tudi z avtoceste pri 4Pluski, iz Kamnega Potoka in še kakšnega drugega nižinskega predela v trebanjski občini.
Kot bel zobat zid od Ojstrice do Kočne pa se ta kulisa Kamniških Alp najlepše vidi prav pozimi z Velike planine, zato je bil to tudi cilj našega nedeljskega planinskega izleta, ki se ga je udeležilo 23 pohodnikov.
Po dveurnem napornem vzponu skozi smrekove in bukove gozdove smo se
dodobra napolnili s kisikom ter prispeli sprva na Gojško in nato na Malo planino. Tudi ti dve planini imata vse značilnosti planšarstva poleti, le da zimski smučarski turizem tu ni tako razvit kot na Veliki planini. Je pa tu odličen kraj za ljudi, ki si želijo samote in miru, če imajo seveda to srečo, da si lahko najamejo planšarsko kočo.
Že nekaj korakov od Domžalskega doma se odpre pogled na bela prostranstva Velike planine. Vse skupaj deluje kot velik avditorij s parterjem, odrom in kulisami. Snežne poljane z izpihanimi rebri, mogočni suhi viharniki, ki štrlijo iz nametenega snega in kljubujejo viharjem ter zeleni gozdovi delujejo resnično kot parter, ki mu svoj čar daje še avtohtona planšarska arhitektura, ki mnogim razburja
duha in domišljijo. Oder so odmaknjeni temnejši in porasli Rzenik, Dleskovška planota, Kamniški vrh in pobočja Krvavca ter Kamniško sedlo - ena najbolj znanih točk slovenskega planinstva.
Najlepša pa je bela nazobčana kulisa v ozadju, ki še tako zakrknjenega dolinca kot pravijo v »Zakladih Slovenije«, napolni s smislom za višinsko uživanje sveta. Zanimiv je bil tudi povratek čez planino Kisovec, kjer je lepa razgledna točka s prijaznim gostiščem in mimo cerkve Svetega Primoža do Stahovice. V cerkvi Svetega Primoža premorejo freske, ki so največji slikarski dosežek pred barokom na Slovenskem.
Janez Osolnik
ZMAGA IN REKORD
MILENE VEBER
srednji januarski I 1 medijski dogodek je bil vsekakor eden od največjih kegljaških turnirjev v Sloveniji: 17. odprto prvenstvo Trebnjega, ki je bilo končano 16. januarja na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu. Zmagala je Milena Veber, članica trebanjskega kluba s 877 podrtimi keglji, kar je najboljši izid dosedanjih prvenstev. Osvojila je svoj peti naslov (zmagala je leta 1983,1987, 1989, 1992 in 2000). V predtekmovanju je v šestih dneh nastopilo 81 tekmovalk iz vse Slovenije. Vebrova je imela četrti izid in je kot edina
predstavnica kluba nastopila v sklepnem delu. V finalu je Milena dosegla neverjetnih 448 podrtih kegljev in postavila nov rekord kegljišča.
Pokrovitelj prvenstva je bil župan občine Trebnje gospod Ciril Pungartnik. Finalistke so prejele bogate praktične nagrade, ki so jih prispevale številne delovne organizacije in trebanjske in novomeške občine. REZULTATI: 1. Milena Veber (Trebnje) 877 (429+448), 2. Milena Kunčič (Impol Slov. Bistrica) 871 (446+425), 3. Brigita Rozina 860 (425+435), na sliki.
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV
ruštvo vinogradnikov 1 Trebnje se v imenu vseh udeležencev 7. Valentinovega pohoda lepo zahvaljuje vinogradnikom za lep sprejem in pogostitev v svojih zidanicah. Ti so: Jarčevi uz Zabrdja, Mikličevi in Dimovi iz Stana, Kirmovi, Zoretovi, Prijatljevi, Jane-žičevi in Kneževičevi z De-benca, Redkovi, Gačnikovi, Metelkovi, Hribarjevi, Zu-pančičevi iz Škofljice, in Pintarjevi iz Arenberga, Kvasovi, Viščkovi, Oparovi, Bukovčevi in Zupanovi iz Stare Gore ter Štepčevi iz
Praprotnice in Mercator Dolenjska, Novo mesto. Vsi ste potrdili geslo, da smo Dolenjci odprtega srca! Hvala vam!
Odbor DVT
Preko 200 pohodnikov, ki so uživali v lepi naravi in gostoljubnosti vinogradnikov, se je udeležilo Valentinovega pohoda.
ROKOMET
ŽIVLJENJE V VASI GRM
■ivimo v času, ko skoraj vsi le kar nas je v vasi. Nekaj se jih ne bolj vesel.
/še hitimo, stremimo po pridruži zaradi bolezni, nekateri |n ie je tu eden najlepših praz-fc—blaginji. In zgodi se, da pa se resnično težko ločijo od nikov velika noč. Na velikonočno marsikdo čisto pozabi na družino, svojega prijaznega domačega nedeljo popoldan se zberemo pri na prijatelje. Le redek je še kotička. A prepričani smo, da so v vaški kapelici in tekmovanje v prijazen pozdrav soseda, pa srcih z nami.	sekanju pirhov se prične. Ker

Velike so skrivnostnega gradu (grad Snežnik), fotd: D. in F. Bartolj
nasmeh sodelavca ... Pa vendar smo ljudje. In srečni smo, ko poklonimo nekomu nasmeh in srečen je, kdor ga prejme.
V Grmu pa smo se odločno uprli raku sodobnega časa, hitenju drug mimo drugega, in poleg dela našli čas tudi za skupna srečanja. Da pa je to tako, je prav gotovo potrebna volja vsakega vaščana posebej. Seveda pa ne gre brez tistih, ki dajejo pobude za naša srečanja, ki le-te organizirajo ...
Letos mineva že 14 let, odkar smo se prvič odločili, da se zberemo na novoletnem plesu. Seveda pa ni ostalo le pri tem. V zadnjem času je takšnih srečanj, na katerih malo poklepetamo, zaplešemo, pa zapojemo in tudi zaigramo, kar nekaj.
Res je, da nismo vedno čisto vsi,
Torej leto vedno pričnemo z novoletnim plesom. V prijateljstvu in veri, da bo tako skozi vse leto, si močno stisnemo roke. Kulturna dediščina Slovencev je zelo bogata in lahko se pohvalim, da se trudimo tudi za ohranitev vsaj nekaterih običajev. Ni nas malo, ki si na pustni torek nadenemo maske, ki jih prej skrbno pripravimo. Trkamo na vrata od hiše do hiše in povsod so nas veseli. Dobri vaščani nam marsikaj nasujejo v naš koš, zato je na koncu potrebna pravična delitev.
Prav veseli smo tudi dneva žena, pa materinskega dne, seveda pa ne pozabimo tudi na naše mučenike. Res je, da iz treh dni naredimo enega, je pa ta toliko
vsakdo prinese s seboj košarico dobrot, tudi to popoldne nismo lačni.
V maju se podamo na izlet po naši širni Sloveniji. Najamemo avtobus, pobrskamo po literaturi o zanimivostih krajev, ki jih obiščemo. Verjemite, po dnevu ostanejo prekrasni spomini. Na izlet se podamo stari in mladi, torej kar cele družine, kar pa pomeni veliko obremenitev družinskega proračuna. Zato se obračamo s prošnjo na delovne organizacije in trgovine ter jih prosimo za sponzorstvo. Vsem, ki ste nam do sedaj na kakršenkoli način pomagali, HVALA. /NADALJEVANJE PRIHODNJIČ/
N. Gabrijel
SMUČANJE
\ /anja Brodnik (na sliki) je začela \ / smučati pred petimi leti. Ker je bila V uspešna, so jo starši vpisali v SD KRKA ROG Novo mesto. Z vztrajnim delom na treningih je iz te drobne deklice, danes petošolke, postala uspešna smučarka.
Letos je skupaj s svojo ekipo kar 90 dni preživela na snegu. Če preletimo njene letošnje rezultate, je bila v veleslalomu v centralni regiji petkrat prva, enkrat druga, v pokalu Radenske je na državni tekmi v veleslalomu bila enkrat tretja in enkrat sedma, v 6. pokalu Roka Petroviča je v veleslalomu dosegla 2. mesto, v šolskem občinskem prvenstvu pa je bila prva.
Ta sezona je bila zanjo enkratna. Želimo ji tudi v prihodnje vse lepo!
ladinska ekipa RK Trebnje tekmuje v prvi državni ligi za mladince in trenutno po 16 krogih zaseda 2. mesto z istim številom točk kot trenutno prvo uvrščena ekipa RK Ribnice. Do konca prvenstva je še šest avMl« krogov in
ni reprezentant v naš realen kadetski	doseg|jiv
cilj je zadržati drugo mesto. Za ekipo uspešno igrajo naslednji igiaici:
vratarji: Andrej Zupančič, Franci Tajner, Uroš Potočnik in Jure Jeraj;
inralri- Ira Marko Radelj - naj-lyldlU. I\d- boljši strelec v
petan Boš- mladinski ekipi
tjan Žitnik, Marko Mežnaršič, Marko Radelj (najuspešnejši strelec s 97 goli), Gregor Pekolj, Damjan Ostanek, Bojan Pivaševič, Žare Pogačnik, Robert Višček, Bojan Založnik in Mitja Piškur. Razveseljivo je, da nekateri že mučno trkajo na Vi cuci ciai iško ekipe.