poštnina plačana t gotovini* Stev. 37. V Ljubljani, dne 15. septembra 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena ma J. 15K na leto. -Zs inozemstvo 25 K. Posamezne številk, s. prodajajo po 1 L Spisi in dopisi s* pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub« Ijana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacij. In inierati psi UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. _____________ Ljudski tabor vseh krščanskih organizacij krškega okraja v nedeljo, dne 28. septembra t. L T Leskovcu pri Krškem. Dopoldne ob 10. uri so vrši cerkveno opravilo pri sv. Ani. Po sv. maši tabor pred cerkvijo sv. Ane. Nastopijo razni govorniki kot zastopniki raznih organizacij. Popoldne po litanijah javna telovadba Orlov. Nastopile bodo tudi »mlade junakinje« iz Zagreba. Pri telovadbi igra salezijanska godba. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Vse mladeniške in telovadne organizacije, vse kmetske zveze in vse Marijine družbe, v nedeljo, 26. t. m. v Leskovec, z zastavami in društvenimi znaki I Vsaka hiša mora biti zastopana i Pripravljalni odbor. Pred volitvami. Volitve v ustavodajno zbornico (kon-štituanto) so razpisane. Volilni boj se pričenja. Slovenija bo v tom boju odločila, ali hoče že dalje gospodarsko, politično in kulturno živeti ali počasi hirati in izbirati. Za eno stvar bo zlasti hud boj v prihodnji državni zbornici. Prva naša življenska zahteva, o kateri se bo odločevalo in odločilo v prihodnji državni zbornici, je samouprava Slovenije. Bistvo tega vprašanja je, ali naj bodo Slovenci v okviru splošnih državnih zakonov svoji lastni gospodarji, ali naj Imajo svojo lastno vlado, svojo lastno politično in gospodarsko upravo, svoj pokrajinski deželni zbor, ki bo v okviru splošnih državnih postav sklepal o manjših postavah, ki so primerne in potrebne za slovenske razmero; ali pa naj Slovenci ostanejo brez lastne vlade, brez lastno politične in gospodarsko uprave, brez deželnega zbora, temveč vse naj bi se vladalo iz Belgrada, Belgrad naj bi nastavljal uradnike in učitelje, Belgrad naj bi sam odločeval o našem gospodarstvu, samo Belgrad naj bi sklepal o gospodarski usodi Slovenije. Dosedanji prežalostni zgledi nam ka-Kejo, kaj čaka slovenskega kmeta, če pro- dre v ustavodajni zbornici taka ustava, ki bo dajala Belgradu vso moč, posameznim pokrajinam pa prav nobene. Vsakdo, kdor ni s slepoto udarjen, mora priznati, da je bilo dosedaj vse, kar je prišlo iz Belgrada ali kar ni prišlo, pa bi moralo priti, samo izguba in škoda za nas. Spominjamo le na grozne carinske odredbe, ki so prineslo in še donašajo slovenskemu kmetu na milijone škode, spominjamo n, pr. na živino, katere je pri nas odveč, pa je ne pusti poljedelski minister izvažati samo zato, ker jo je v Srbiji premalo, dasl se prav nič ne stori zato, da bi Srbi nakupovali našo živino, spominjamo na neumne ukaze vojaških oblasti glede popisovanja in žigosanja konj, pri čemer vojaška oblast niti potrebe ni čutila, da bi povprašala za mnenje deželno vlado, spominjamo zlasti na novi proračun, kateri nalaga Sloveniji toliko davka, da se mora zgruditi pod njem. In tako bi naštel tisoč stvari, ki prihajajo iz Belgrada. Tisoč pa je takih, lci ne prihajajo iz Belgrada in ki bi morale priti. Koliko koristnih predlogov je šlo iz Ljubljane v Belgrad za izboljšanje naših gospodarskih razmer, toda Belgrad ostane dosledno gluh. Ali naj gre tako naprej, in ali naj se to še poslabša s tem, da se še ta samouprava, ki jo ima do sedaj Slovenija, ukine in uniči? Volilni boj so bo zato sukal zlasti okrog te točke: samouprava Slovenije ali njena popolna predaja belgrajskl gospodi (centralizem). V Sloveniji je edina stranka, ki odločno zahteva samoupravo Slovenije, Slovenka ljudska stranka. Odkrito, brez ozira na desno in levo, postavlja v volilni boj geslo: komur je še kaj za gospodarski in kulturni obstoj in napredek slovenskega ljudstva, z vsemi silami v boj za samoupravo Slovenije. Francoska Kmetska zveza. V eni zadnjih številk »Domoljuba« smo pisali o belgijski kmetski zvezi. Danes hočemo povedati par besed, kako so organizirani katoliški kmetje na Francoskem. Napačno je, če kdo misli, da je na Francoskem vse brezversko in da tam pr« vih katoličanov sploh ni. Nasprotno: kato> liki na Francoskem so tako dobro organizirani, da.nam služijo v marsičem lahko za vzgled. Na orlovskem taboru v Mariboru smo videli nastopiti francoske katoliška telovadce. Vse je presenetil njihov nastop in elegantno proizvajanje vaj. Kdor je ži samo to videl, si je moral misliti, da mora stati za tako vrsto solidna in velika organizacija. In res: organizacija katoliških francoskih telovadcev je najmočnejša francoska telovadna organizacija. Podobno j« z drugimi organizacijami: delavskimi, rokodelskimi, antialkoholnimi, dobrodelnimi itd. Francoski katoličani so lepo organizirani, manjka jim le politične organizacij«. Te še nimajo. Pripravljajo se pa tudi ž« nanjo. Že pri letošnjih volitvah so dosegi« poleg socialistov najlepše uspehe stranic« s katoliškim programom, dasi francoski katoličani kot taki sedaj še niso politično nastopili. Tudi francoski katoliški kmetje so tf« lepo organizirani. Njihova organizacija j« izmed vseh najmočnejša, najštevilnejša in najtrdnejša. Imenuje se: centralna unij« kmetskih sindikatov (Union central de« syndicats agricoles). V njej je združenih 28 pokrajinskih unij s 3500 kmetskih sindikatov. Ti sindikati skupaj imajo okrog enega milijona članov. To so številke, na katere so francoski katoliki upravičeno lahko ponosni! Organizacij, ki bi imele milijon članov, ni doiti na svetu. Kmetski sindikat — pri nas bi mu r«-kli okrajna kmetska zveza — je tista celica, iz katerih je sestavljena cela organizacija. Okrog le celice se pa zopet kakor ekrog matice zbirajo različni odseki: odsek za zavarovanje, za medsebojno podpiranje, odsek za kredit itd. Centralna zveza je bila ustanovljena že leta 1886. Takrat je štela le 74 kmetskih sindikatov. Z vstrajnim delom zveze je p« rastlo vsako leto število sindikatov in členov, tako, da ima letos impozantno število: milijon članov. Namen centralne zveze j« združevati posamezne sindikate in pokrajinske zveze, s tem zboljševati moralne in materijelne pogoje kmetskega življenja ter braniti pravice in interese kirfetskega sta* nu. Vsako leto pozimi ima centralna zv«. m svoj občni zbor. Zanimivo Jc to, da do-roliio francoske železnice delegatom, ki pridejo zastopat svoje sindikate na občni ibor, polovično vožnjo po vseh železnicah. Vsake dve leti priredi zveza velik napodili kongres n. pr. leta 1905. je bil v Pe-figueur-u, leta 1907 v Angers-u, 1. 1909 v Nancy-ju, leta 19J1, v Touloux-u. Zadnji congres se je vršil leta 1913 v Niči, ker 1, 1915., 1917. m 1919 kongres zaradi vojske si bil mogoč. Na teh kongresih se Študirajo in pretresavajo vsa pereča in zanimiva vprašanja, ki zadevajo kmetski stan. Tu iajejo pojasnila kmetje drug drugemu o lokalnih podjetjih, o dobljenih izkušnjah, o iežavah itd. Na podlagi razgovorov se skle-lejo resolucije, ki dajejo smer, v kateri naj te razvijajo kmetska podjetja kakor v moralnem kakor v gmotnem gospodarskem »er socialnem oziru. Kako vsestransko je delo zveze, se razvidi najbolj iz posameznih oddelkov, ki »bstojajo pri njej. Najvažnejši oddelek je vsekakor taj-lištvo. To oskrbuje dopisovanje med zve-(o in njenimi člani, skrbi za propagando, istanavlja nove sindikate in pokrajinske (veze, organizira občne zbore, narodne congrese in razstave ter daje pojasnila vsem, ki se obračajo nanj v kmetskih vpra-lanjih. Poleg tajništva je nadzorovalni in pravni oddelek. Prvi nadzira in pregleduje delo posameznih sindikatov, drugi pa daje svete v vseh pravnih zadevah. Poseben oddelek ureja in izdaja mesečno glasilo zveze. Drug oddelek ima nalogo stati vedno v stiku z večjimi dnevniki ta jih redno obveščati o delovanju zveze. Posamezni sindikati pa tudi pokrajinske unije zahtevajo večkrat od zveze govornika ali predavatelja itd. Zato se je osnoval v zvezi poseben oddelek za pre-dsvatelje, ki ima nalogo ustreči takim željam. Lepo se razvije tudi oddelek za zavarovanje. Koncem leta 1918. je imel 15 pokrajinskih blagajn in 2754 lokalnih blagajn. Zavarovana vsota znaša nad eno milijardo kron. Važno nalogo ima tudi trgovski oddelek zveze. Ta nakupuje za člane poljedelske stroje, daje pojasnila o nakupu in prodaji domače živine, se peča z nakupovanjem pol^delskih pridelkov itd. Vsak mesec priobčuje v zvezinem glasilu cene polj-•kih pridelkov, poroča o gibanju cen in posreduje, da lahko kmetje prodajajo svoje pridelke naravnost konnimentu. Na ta način si lahko kmet in konsument dobiček, ki bi ga imel trgovec, sama razdelita in vtakneta v žep. Zveza ima tudi lastno kemično delavnico. Ustanovila jo je že leta 1894. V tej dclavnici se analizira vino, sladkor, različne vode, jedila, zemlja, gnojila itd. Leta 1912. je naredila ta delavnica nad 21 tisoč analiz, leta 1913 pa skoro 23 tisoč. Navedli smo samo par oddelkov, da vidijo naši čitatelji, s čim se zveza peča. Poleg teh oddelkov je še ccla vrsta drugih: kreditni, izobraževalni, ženski, podporni Itd., ki niso nič manj važni. Naši čitatelji bodo gotovo primerjali našo jugoslovansko kmetsko zvezo z belgijsko in francosko. Po številu seveda mi 2' daleč zaostajamo. Tudi je naša jugoslovanska kmetska zveza še mlada in se še razvija. Francoska in belgijska zveza pa ji javno kažeta pot, po kateri naj hodi, da bo res najboljša kmetska organizacija in kmetova življenjska potreba._Kn. Kmetska zveza in orlovstvo. Mogočno so se razvile po vsei Sloveniji Kmetske zveze. Kmetje se vedno bolj zavedajo, da bodo kljub najvišjemu številu, ki ga predstavljajo v državi, igračka v rokah liberalnih kapitalistov in socialističnih kmetskih sovražnikov, če se ne strnejo v močno organizacijo. Toliko bolj je to potrebno, ker se je del kmetov dal preslepiti in se zapisal v službo liberalnih mogotcev pod imenom samostojne Kmetijske stranke. Na eni strani preži na kmeta in njegove koristi liberalna organizacija, na drugi strani hoče kmeta usužnjiti socialističnemu nasilju socialistična kmet-skodelavska zveza, zato se more kmet ubraniti tudi le z močno organizacijo, in to so Kmetske zveze. Organizacija pa je tista močnejša in vplivnejša, ki ima razborite še in izobra-ženejše ljudi v svojih vrstah. Številno še tako močna organizacija nima nikoli tiste moči kot po številu, sicer šibkejša, a po izobrazbi in duhu razboriterša in odločnejša. Brez dvoma je, da se ravno zavoljo tega delavske organizacij, dasi po številu mnogo slabotnejše kot kmetske — bolj srečne pri svojih uspehih kot kmet&ke. Vzrok je ta, ker ima delavec dovolj časa za izobrazbo, kmet pa ne, ker mora delati od zore do mraka. Zato bo treba kmetskim organizacijam tudi na izobrazbo velikansko važnost polagati. Naš kmet stoji pred temno bodočnostjo v gospodarskem in političnem oziru. N egova najboljša in največja organizacija Kmetska zveza stoji pred ogromno nalogo. Naše kmetovanje bo treba tako preurediti, da se bo spričo nevzdržne banatske in slavonske konkurence znašalo. Zemljo, katera se pri nas še oddaleč ne izrablja tako, kot bi se mogla in morala, bo treba izrabiti do zadnjega, da bo donašala, kar največ mogoče; in sicer bo morala donašati tisto, kar nam bo res neslo in se izplačalo. Poleg tega bo treba politično moč našemu kmetu kolikor mogoče tako zagotoviti, da bo lahko sebe vsaj gospodarsko branil. Zakaj danes nam kažejo žalostne izkušnje, da belgrajska vlada ne pozna naših razmer in strelja kozle, ki lahko kaj kmalu prevrnejo našega kmeta v brezno. Spominjamo samo na carino, prepoved izvoza živine itd., davke itd. Pri tem jim pomaga izdajalsko početje naših liberalcev, ki na vse kriplje delajo na to, da Slovenci izgubimo vso samostojnost in bo o vseh naših zadevah odločevala samo belgrajska kapitalistična gospoda in dr. Kukovec, načelnik liberalne stranke javno proglaša, da mora Slovenija izginiti. Kmetske zveze bodo morale imeti zato v svojih vrstah naraščaj, ki bo znal v kmetovanju in gospodarstvu napredovati do najvišje možne stopinje in ki bo ob- enem tudi v politiki znal braniti svoj ob. stoj in svoj napredek. Slovens! kmet brez razboritega in brihtnega naročaja je izgubljen. Zato je tako potrebno kot vsakdan« kruh, da naši fantje, naši bodoči kmetski gospodarji, vedno in vedno študirajo vsa današnja pereča vprašanja, da dobijo trajno veselje za kn;igo in pameten pome-nek, ne pa za gostilno, ponočevanjc jB ples. In ker je glavna rešitev kmetova v organizaciji, zato mora že mlad fant dobiti veselje do organizacije, veselje do po. žrtvovalnega dela v organizaciji. Kmetske zveze se žal danes še ne zavedajo povsod, kakšnega živl.enskega pomena za obstoj in napredek slovenske, ga kmeta je zato Orlovstvo, kateremu p0. glavitni namen ni samo telovadba, temveč predvsem dvigati mlade fante v izobrazbi, vcepljati vanje veselje do organizacij in dela v organizaciji, krepiti njihove zna-ča e ter njihovo mladostno željo po nabavi navajati na pravi tir, da ne iščejo svojega razvedrila samo v gostilni, vasovanju in plesu, kjer jim podivjata um in srce, Pri harmoniki in Štefanu vzgo.eni fantje ne bodo nikdar dobri gospodarji, še mani pa prvoboritelji za kmetske pravice. Kmetje, ali ni orlovstvo res naša lastna življenska zadeva, katero prezirati in zanemarjati bi se reklo svojemu lastnemu stanu presekati srčno žilo dovodnico: odreči se značajnemu in za izobrazbo vnetemu naraščaju. Kmetske zvezel Ali ste premišljevale že vse to? Ne samo o sedan.em težkem položaju kmetskega stanu, temveč tudi o rešitvi iz njega in srečni bodočnosti kmetovi? Ali bo lo šlo, če ne boste poctavile na fronto mož, značajnih, treznih, razbo-ritih, požrtvovalnih, vernih? Ali hočete vzgojiti takih pri plesih, veselicah, ki tra-jaio po celo noč in še drug dan? Ali so pri vas že ustanovljeni Orli? In kjer so ustanovlcni, ali se vršijo fantovski večeri s predavanji, pomenki, govori? Hitite I Sokolstvo, ki kvari in zastruplja vašo mladino s pijančevanjem in plesom ter sovraštvom do Cerkve, ki jc prvi in poglavitni vir vse značajnosti in požrtvovalnosti, to sokolstvo ne čaka. »Ko so ljudje spali, je prišel sovražnik in zasejal Ijuliko v pšenico!« Upor hrvatskih kmetov. Na Hrvatskem so začeli izvajati skrajno neumno odredbo žigosanja konj in voz, Da bi bila budalost še večja in škoda za kmeta znatnejša, je bilo ukazano, da morajo kmetje priti s konji na določen kraj ter prinesti hrane zase in za konje za več dni s seboj, kakor bi kmetje ne imeli drugega dela. Ker so se kmetje poleg tega šc bali, da jim konje odvzamejo — imeli so v tem oziru že žalostne izkušnje — so se uprli. Prišlo je do hudih rabuk z vojaštvom, obležalo je nekaj mrtvih in ranjenih, kmetje so razdrli železniško progo. Vojaštvo 1® sicer napravilo red, toda skrajni čas je< da se tudi v glavah vrtoglave belgrajske gospode, ki izdaja take budalosti, napravi red. Kmetje pa vedo, kako je v državi, kjer imajo prvo besedo liberalci Žigosanje konj se ne bo vršilo. Tudi za Slovenijo je prišel iz Belgra-da ukaz, da se žigosajo konji z velikanskimi, nelepimi znamenji in vozovi. Obenem bi morali kmetje par dni na kraju žigosanja čakati na to »dobroto«. Pover-jeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je najodločneje ugovarjalo na pristojnih mestih zoper to mučenje konj in ljudi, tudi Jugoslovanski klub se je v Belgradu odločno jprl tej nameri. Nato je vendar prišel ukaz, da se ta naredba ukinja. Uspeh ]ugosl. kmetske zveze. Že dve leti se bori Jugoslovanska kmetska zveza, da se poviša najmanjši dohodninskemu davku podvrženi znesek od 1600 kron na 10.000 kron. Finančni odbor se je sedaj toliko uklonil tej zahtevi, da se zviša na 7200 kron. Proračun pride pred državni zbor. Zlog'asni proračun, ki nalaga Sloveniji tako ogromno breme davkov, da bo pod njim izdihnila, je zbudil po celi Sloveniji veliko ogorčenje. Slovenska ljudska stranka je sklenila, da začne najostrejši boj proti krivični razdelitvi davkov, kakor so v načrtu v tem proračunu. Jugoslovanski klub je vložil takoj najostrejši ugovor proti proračunu posebno pa proti tem, da je bil sprejet brez državnega zbo. ra. Vsled pritiska naših poslancev je obljubil ministrski predsednik Vesnič, da pride proračun še v narodno predstavništvo, da sklepa o njem. Dr. Žerjavovo »Jutro« imenuje ta odpor Slov. ljudske stranke proti krivičnemu proračunu strankarsko hujskanje. Po liberalnem receptu je torej najbolje kmeta do nagega sleči in ga potem pognati v Ameriko. Veličastni ljudski tabor na fiomcu. Na Mali šmaren 8, t, m. se je vršil na prijaznem Homcu velik ljudski tabor, ki se ga je udeležilo okrog 3000 ljudi. Zborovanje je vodil poslanec Štrcin, govorili so posl. Brodar, kmet Stanovnik, stolni vikar Anžič, urednik Kremžar, učiteljica Oalasek in kaplan Primar, Vsi politični govorniki so zlasti poudarjali, da je novi proračun za Slovence nesprejemljiv, ker pride ogromni del davkov ravno na Slovence in da najodločneje zahtevamo samoupravo s svojim pokrajinskim zborom. Sprejete 6o bile tozadevne resolucije. ^ Vsaka hiša, v kateri je kak Član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo. »»Klerikalci, liberalci in mi". Pod tem naslovom jo priobčil zadnji »Kmetijski list« članek, v katerem se na vse načine trudi dokazati, da nima z liberalci nič opraviti. Posebno so opravičuje zato, ker napada samo klerikalce, ne pa tudi liberaleov. Za dokaz primerjn vso tri stranke — trem psom: liberalna kmetska stranka je velik, mogočen pes, ki prikoraka na dvorišče; na eni 6trani ga napade jezen in velik klerikalni pes, na dragi pa majhen in mršav liberalni psiček. In »Kmetijski list« vprašuje: ali nI sumo-obsebl umljivo, da so bori zoper nevarnega klerikalnega psa, ker liberalni je Itak pri koncu ln mu nič ne moro, Tako »Kmetijski list«. Mi pa primero pravično nadaljujmo. Liberalni pes ne le, da samostojno - liberalnemu psu nič ne more, temveč mu sploh nič noče in mu celo krepko pomaga v njegovem boju proti klerikalnemu psu; in to ni nič čudnega, zakaj liberalni pes je — oče samostojnega. Da sta meščanska liberalna in kmetska liberalna stranka v najožjem objemu, dokazuje zadnji samostojno - liberalni shod na Hlodu. Vsi liberalni listi — celo skrajno svobodomiselno dr. Žerjavovo glasilo »Jutro« je prineslo navdušeno vabilo in še bolj navdušeno poročilo, ln na blejskem »kmetskem« shodu jo bila zbrana vsa blejska liberalna gospoda, ki je bila oblečena v kmetske noše. Prave kmete so vabili z mašo, ki je bila ob 9. url na otoku, pri kateri je pa bilo navzočih le malo ljudi in Se ti so bili zvečina romarji, ki na ta dan pridejo na Jezero. Pač pa so je trlo ljudstva na plesišču, katero je bilo prenapolnjeno. Tako je liberalna kmetska stranka tudi v vzgoji svojih pristašev priromala srečno v liberalno vode: ples in pijančevanje. Orožni očitki liberalnemu voditelju. Voditelju liberalne stranke v Jugoslaviji in najstrupenejšemu sovražniku slovenske samouprave, velikemu prijatelju dr. Žerjava, ministru Pribičeviču, je napisal neki uradnik s polnim podpisom pismo, v katerem mu očita, da ga je svojčas zapodil patriarh Brankovič iz višjega kar-lovškega učiteljišča, ker je onečastil nekaj deklet-dijaklnj, da je spravil popa Joviča v grob, da je spravil v ječo mnogo Srbov radi njihove domoljubnosti. Na te grozne očitke molči vse libralno časopisje kot grob, Pribičevič si ne upa tožiti dopisnika, dasi je podpisan s polnim imenom, pač pa še vedno sedi na ministrskem stolcu in vodi jugoslovansko liberalno stranko. In liberalna kmetska stranka sklepa najožje vezi s to propalo stranko. Čedna zveza: liberalni kmet, Pribičevič, dr. Žerjav in slovenski Sokoli Tedenske novice. Politične. j Nov predsednik narodnega predstavništva je dr, Manojlo Vukčetič, j Volitve v ustavodajno zbornico m razpisane za 28, november. Do 23. t. m. morajo biti sestavljeni volilni imeniki. Slovenija bo imela 3 volilna okrožja in bo vo lila 40 poslancev, če bo volila tudi že Koroška pa 45 poslancev in če tudi ozemlje do Wi!sonove črte, pa 47 poslancev. V najslabšem slučaju bo volila cela država 405 poslancev, v najboljšem (če bodo mejna vprašanja ta čas že rešena) pa 421 poslancev. j Naš zunanji minister dr. Trumbič, ki je bil doslej vedno v Parizu, se je vrnil v Belgrad in prevzel svoje posle. j Reka samostojna država. Slepar DAnnunzio je proglasil Reko z okolico in otoki za samostojno državo. p Vernost liberalne kmetske stranke, Na blejskem shodu je znani voditelf liberalnih kmetov Mermolja izrekel besede, da se ne ukloni Rimu, to se pravi Cerkvi in katoliški veri. Ali bodo verni kmetje, kar jih je še v liberalni kmetski slranki spoznali, kam je že ^išla »samo* stojna« stranka? Homače novice. d Minister dr. Korošec leži v mariborski bolnici bolan na trebušnem tifusu. Stanje se obrača polagoma na bolje. d Samostojni noži Večkrat smo že povdarjali, da zbira liberalna kmetska stranka najslabše ljudi v svoje vrste, tako da človek ni varen življenja pred njimi. Zdaj se je zopet dogodil nov žalosten slučaj. To nedeljo je ognjegasno društvo na Dobrovi pri Ljubljani priredilo veselico s plesom, pilo in plesalo se je pozno v noč. Načelnik ognjcgascev Franc BricclJ, ki je tudi gostilničar, je bil razsrjen, ker se veselica ni vrSila pri njemu, marveč pri gostilničarju itemcu. Ob 11. uri ponoči Je gostilničar Bricclj prišel pred Remčevo go« stilno in od veselice dal poklicati podna> čelnika gasilcev Franceta Kupnika. Ko j« ta prišel, ga jo Bricelj sunil z nožem tako zelo, da je Kupnik takoj umrl. Briclja, ki je steber samostojnih llberaTsev na Dobro* vi, so orožniki odpeljali v Ljubljano. d Oni, ki žele potovati v Ameriko, morajo imeti prekomejni potni list, na katerem mora bili njih slika kakor tudi pečat njih občine, da jim jc dovoljeno potovanje v Ameriko. Na enem in istem potnem listu smejo biti izkazani oče in mati (mož in žena), moška deca do 16. leta in ženska deca do 21, leta. Vsi starejši otroci morajo priti osebno na ameriški konzulat, da se jim vi-dirajo potni listi, ki jih morajo imeti posebe zase. Razen tega morajo tisti, ki potujejo v Ameriko, imeti policijsko izpričevalo o vedenju. Moški morajo imeti poleg tega policijsko izpričevalo o vojaški službi ob vojni, to je, ali so služili v avstro-ogrski vojski. Vsi, ki prihajajo na ameriški konzulat zaradi vidiranja, morajo imeti še po eno sliko, ki jo konzulat pridrži v svojem arhivu. Taksa za vidiranje vsakega potnega lista znaša 2 dolarja, lahko pa se tudi plača v dinarjih po dnevnem kurzu. d Cene cigaram so se zopet podražilo in sicer stane sedaj ena kratka 1 K, virži-njoza 2 K, braziljka 2 K 40 v, poriorika 2 K 80 vin., kuba 3 K 20 vin. viržinka 3 K 60 vin. d Ženski vestnik je moral danes radi po-nanjkanja prostora izostati. Naj nam naše lltateljice blagohotno oproste. no in dekleta obiščite shod mnogoštevilno. Ob pol 12. uri po novem let-nom času bo za one iz oddaljenih krajev šc ena sv. maša, popoldne ob 3. url pa shod. d Ženske igre. Splošna tožba je, da ženskih iger za naše odre zelo manjka. Kar jih je, so 'vse že neštetokrat preigrane brez ozira na to, da niso dosti prida. Zato se je Krekova prosveta v Ljubljani odločila izdajati od časa ao časa dobre ženske igra. Čez par tednov izide 1. snopič. Obsegal bo tri lepe igre izpod peresa našega pesnika $ilvin Sardenka, pisatelja Dolorose, Matere svetega veselja in Skrivnostne zaroke. Knjižica bo stala najbrže 10 K, igrati bodo smeli igre iz te zbirke le tisti odri, ki bodo naročili vsaj 8 izvodov, ki bodo po znižani ceni. Poštnina se plača posebej. Naročila se sprejemajo takoj na naslov: Krekova presveta v Ljubljani. d Tretjeredniško zborovanje v Novem destn. V nedeljo, 3. oktobra ob 3. uri seja vseh odborov v dvorani dij. Mar. Kongr. Ob 6. uri govor s slovesnimi litaniiami. — V pon-deljek. 4. okt. ob 6. uri sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Ob 8. sl&vnstni govoro pre-vzvišenc^a go'p. škofa in sv. maša; ob 10. uri začetek zborovanja v cerkvi. 1. referat: Vera in III. red, II. referat: Cerkev in III. red, III. referat: Dolžnosti članov III. reda v Javnem življenju. Popoldne ob 2. uri zboro-vanje dubovnikov celega III. redntškega okro-Ija. Vsi člani III. reda ter prijatelji cele Dolenjske se vljudno, vabijo h kongresu, da se navdušimo za javno delovanje v korist vere, Cerkve in naroda. d Vendar ena pametna, čeprav prepozno. Ker poslanci niso dohajali k sejam, a vendar služili vsak dan po 80 dinarjev, so Krn odtrgali te zneske za vse dneve, ki so ph v zadnjem času zamudili. Tako prihrfc-hjena vsota znaša nad eno četrt miljona kron. d Paketni promet z Avstrijo. Od 1. leptembru dalje jc dovoljeno v Avstrijo pošiljati tudi pakete. d Naše imovine v Avstriji. One, ki .Imajo svoje interese v Avstriji, opozarja- Cio na sledeča določila iz mirovne pogod-e, ki je stopila 16. jul. t. 1. v veljavo: Av-itrija mora našim državljanom takoj po-rrniti vso njih imovino — premičnine in lepremičnine, — pravice in interese vseh rrst in to celo v naturi, če je bila premičnina med tem prodana. Z izterjavanjem laših terjatev v Avstriji se peča društvo »Rcpatrija« v Ljubljani, kamor naj se vsak jbrne d Razsvetljava železniških voz. Kakor poročajo, bo razsvetljava železniških *oz s petroleiskimi svetilkami do jeseni tplošno uvedena, d Društvo »Dobrodelnost« v Ljublja-d, Poljanski nasip 10, ima za oddati več »irot obojega spola, med temi tudi nekaj tdravih bosanskih dečkov, popolnih sirot, itarih od 7 do 10 let. Kdor bi hotel vzeti kako sirolo za svojo ali pa na vzgojo, naj te obrne nemudoma na omenjeno društvo. d Sv. Jošt nad Kranjem. Na glavni romarski shod v nedeljo 1$, t. m. ;e duh. Opravilo ob 7. in 10. uri (novi čas),' d Pozdrave lz Prekmnrfa pošiljajo vojaki P. Barbič, F. OStir, j. črtalič, J. Luzar, M. Pire, Fr. Colarič, J. Vovk, J. Jalovcc, J. Grame, vsi z Dolenjskega. d Mati in dva hčerki obenem na mrt-raškern odru. V Cirkniku pri Mirni na Dolenjskem jc umrla vsled griže dne 6. t. m, 4' žena Alojzija Gerden, mati devetih otrok. Istočasno sta ji umrli tudi na griži dve hčerki, tako da so vse tri obenem ležale na mrtvaškem odru. Pred štirimi meseci pa ji je tudi umrla ena hčerka. Žalostnemu očetu naše iskreno sožalje! d Veliko ponarejalnico bankovcev se je posrečilo razkriti ljubljanski policiji v neki vili na Rečici ob Blejskem jezeru. V vili so imeli ponarejalci lepo urejeno tiskarno, ki jo je gnal motor na elektriko. Tu so se fabricirali ne le 20 dinarski bankovci, temveč tudi, kakor se je moglo dognati, tisočaki avstrijskih kron, ki so svoj-čas krožili v tolikem številu ponarejeni. Ponarejalci so imeli že vse predpriprave izvršene, da začnejo tudi s ponarejanjem drugih vrst bankovcev. Krivci se zasledujejo. d Napad. Poroča se nam: Blagovški fantje, med katerimi sta se posebno odlikovala Ciril Kos in Janez Markovšek, sta na cesti od Blagovice do Podsmrečja ponoči napadli organista iz Blagovice, ko se je vračal s konjem domov. Organista io pretepli. 4 d Kdo ve kaj o Jožefu Lavriču. 'doma iz Retej, p. Loški potok; služil je v začetku vojne pri pp. 17 v Galiciji. Če kdo kai ve, naj proti povrnitvi stroškov sporoči Antonu Lav-riču, Gora, št. 45, p. Sodražica, Po svetu, s Zmede v Italiji in v zasedenem ozemlju. Stanje kmetskih in tovarniških delavcev v Italiji je postalo tako neznosno, da se je pričel očiten upor. Poleg tega državne oblasti zlasti v zasedenem ozemlju tako očitno podpirajo italijanske roparske in požigalne tolpe, ki se imenujejo »fašisti« in pred katerimi je v življenski nevarnosti vsakdo, kdor ne trobi v njihov italijanski rog, da bije v obraz vsaki pravičnosti in vsem državnim zakonom. To je podžgalo delavstvo, da je napovedalo splošno stavko. V Milanu in Turinu si je delavstvo prilastilo tovarne, ki jih samo vodi. Poljski delavci so si prilastili veleposestniško zemljo in tako samo izpeljuje agrarno reformo, ker je vlada neče, v zasedenem ozemlju, zlasti v Trstu štrajka vse, kar dela, delavstvo postavlja po ulicah barikade, vojaštvo strelja po cestah s topovi in strojnicami. Položaj je tako poostren, da lahko pride do najhujšega poloma. s Povodenj na Dunaju. Ker je Donava znatno narastla, je del Dunaja pod vodo in popolnoma odrezan od stalega mesta. s Velikanska povodenj je nastala na Solnograškem. Več vasi je pod vodo, mostovi so razrušeni, železniški in cestni promet počiva. Škoda je milijonska. s Boj Ircev za samostojnost postaja vedno hujši. Angleži se upirajo z vsemi močmi, vojaštvo pošiljajo na Irsko, dajejo ostre odredbe, toda upor se širi. Zaprli so župana iz Korka, češ da je veleizdajalec. Župan pa v zaporu že en mesec neče nič jesti. Irci se trudijo, da bi ga oprostili, toda angleška vlada neče o tem nič slišati. s Mesto se pooreza. Mesto Corinto v Nicavagui se je jelo pogrezati. Pristanišče se nahaja že pod vodo. Prebivalstvo beži na vse strani. Morska voda pri obrežju ima 48 stopinj toplote. Neprestano so sliši strašno podzemeljsko grmenje. Gospodarska obvestila. g Premovanja živine sa iuiemberskj •odnl okraj, Poverjeništvo za kmetijgtvo Je določilo, da ee bo premovanje goveja tlvine vršilo v Žužemberku, ne pa v z&. gradcu, kakor je bilo prvotno določeno Dan ostane isti. g Žigosanje vojnih in predvojnih po, sojil. Vsled nepričakovanih zaprek se j« moralo popisovanje, žigosanje vojnih in predvojnih posojil, ki bi se imelo pričeti dne 6. septembra 1920, odložiti ter se bo po naročilu ministra financ pričelo šele 16. septembra 1920 ter končalo namesto 20. šele 30. septembra odnosno 5. oktobra 1920. g Mast te je podražila v Ljubljani in sicer je po 46 kron, riba in sal pa po 48 kron. Vzrok temu je, ker je cena prašičev na Hrvatskem znatno poskočila. g Valuta. Dolar stane 109 K, avstrijska krcna 40 vin., češkoslovaška 1 K 02 vin., francoski frank 7 K 30 vin., nemška marka 2 K 10 vin., rumunski lej 2 K 30 vin. .italijanska lira 5 K 20 vin. g Začasne priznanice za 20 odstotni odtegljaj povodom markiranja kronskih bankovcev se pretvorijo v stalne državne obveznice, ki se bodo po 1 odstotek obrestovale, če se glase na vsote preko 1000 kron. Ostale se izplačajo v gotovini najpozneje ob zameni začasnih priznanic v stalne. g Orehova letina v Slavoniji je letos zelo bogata. Tudi drugod po Jugoslaviji so orehi obrodili dobro. g Kmetijska zadruga ▼ Kranja posreduje pri nakupu in prodali plemenske živine. To se vrši v zadružni pisarni pri »Jelenu« v Kranju. Člani zadruge naj so poslužujejo te ugodne prilike ter naj so zglašajo pri uradniku v pisarni, čo imajo kako živino za prodati ali če hočejo kaj kupiti. g Pobirajte jezice. Letos se vidi v hrastovih gozdovih izredno dosti ježic po tleh ležali. Jezice so zelo potrebne za iz-delavanje črnila in pa pri usnjarski industriji. Pri obojem vlada sedaj veliko pomanjkanje teh ježic, kar je tudi več ali manj vzrok draginji usnja in črnila. Stariši, pustite svoje otroke nabirati jezice, proda-ste jih potem prav dobro mestnim trgovcem. S tem pomagate pomalcm odpomo-či splošni bedi in otroci zlahka zaslužijo lepe denarce. g Trošurinski davek. Z dnem 20. sept. t. 1. stopi v veljavo novi trošarinski davek na sladkor, jedilno olje, sveče, fina vina, špirit, kisovo kislino in drugo. V najkrajšem času bo vpeljan drž. monopol za vžigalice, sol in petrolej. Monopolna pristojbina za vžigalice bo znašala od škalljice okrog 50 vin. Vse člane, kakor tudi trgovce opozarjamo, da si morejo gornje predmete pravočasno še brez trošarine in pred uvedbo monopola oskrbeti pri Gospodarski zvezi. g Nova banka. Trgovska družba »Im-pex« je ustanovila svojo banko z imenom »Slovenska banka«. Delniška glavnica znaša 20 milijonov lcro^, ki se sme povišati na 60 milijonov. g »Gospodarska banka« v Ljubljani je izpremeniia svoje ime v »Zadružno gospodarsko banko« in ji je dovoljeno dvigniti delniško glavnico od 8 milijonov kron na 24 milijonov oziroma z nadaljnjim sklepom občnega »bora na 48 milijonov kron brez posebnega državnega dovoljenja. g Tržne cene v Belgradu 16. t m.: Kilogram kruha 1.50—2.50 din., moka J—3 din., govedina 8 din., svinjetina 10 lin., par piščancev 25 din., par rac 30 din., par gosi 40 din., par puranov 45 din., kilo- {ram masti 9 din., slanine 8 din., masla 8 din., liter mleka 2 din., fižol 2 din., krompir 0.60 din., zelje 1.50 din. g Ceneživini v Srbiji so bile 7. t. m. sledeče: govedo živa teža 4.50 din. za kilogram, svinje 5 din., ovce 3 din., koze pa 2.50 din. g Cene živini v Novem Sadu: svinje »itane 20 — 22 K, teleta 18 —20 K. g Sušilnice v Bosni. »Kmetovalec« št. -4 letošnjega leta Je prinesel dopis kme-djkega svetnika v ministrstvu za kmetij-itvo Lj. Stjepanoviča o kulturi češplje. Ta sadež je za naše južne kraje največ-|ega pomena, saj je v Bosni s češpljo zasajenega 40.000 hektarov zemlje. Z bosansko češpljo mi v Sloveniji pač no bomo nikdar konkurirali, posebno, če ne bomo ta češpljcvo drevje bolje skrbeli kakor »edaj. V Bosni češpljcvo nasade okopavajo m gnojijo; pri nas pa se vsadi čcšpljcv kol n se pusti rasti v mahu in trnju, in so ia kvečjemu spomnimo, če slučajno kako lesen kaj obrodi. Nasproti temu se nam pač nekaj posebnega zdi poročilo, da ima v Bodažlštu pri Bački Draginja Itojdič češpljev sadovnjak, kl jo 70 oralov velik. Torej tukaj smo precej zadaj, ln bi nam nič nc škodovalo, če bi sc hoteli kaj učiti od svojih Južnih sobratov. Da pa opozarjamo »Domoljubove« bralce na oni dopis, Je predvsem vzrok to, kar nam Stjcpanovič oproča o bosenskih sušilnicah. »Kmetovalec« piše tako-le: »Za sušenje sc rabijo navadne domačo sušilnice, ki jih v Bosni imenujejo »pušnica« in jih kmetovalec sam zgradi. To so navadno spleteno sobice, ometane z ilovico; ali pa so stene izdelane iz presne, torej nežgane opeke, v Bosni zvane »čerpič«. Sušilnice se grade za 4, 8, 12, 16, pa tudi za ?2, 48 in še več let. Najnavadnejše so za 8 let. Pod berami so peči iz zemlje (ilovica, presna opeka) a kuri sc z drvmi. Late so dolge 2 m in široke J.15 m ter so lesene in pletene iz /rbinega ali leskovega šibovja. Cela taka sušilnica jo bila pred vojno vredna približno 220 kron. Kmet jo je pa sam zgradil, kupiti je moral samo nekoliko žebljev ln malenkost železja. Pred vojno je bilo v celi Bosni okroglo 29 tisoč sušilnic z 290,000 latami, Ce bi se vse te sušilnice stavile v četverolcot, zavzelo bi prostor 37 hektarjev, a na vso late bi se moglo naložiti surovih češpelj za 712 vagonov. Da se dobi 100 kg suhih češpelj, je treba 400 kg surovih, Predno devajo suhe češplje v zaboje ali vreče, jih etuvirajo, to je: da jih z vročo paro zaparijo, vsled česar so bolj trpežne in lepo svetlo-črne.« Ko smo to brali, smo se vprašali: Koliko sušilnic je sedaj v Sloveniji? Tega ne vemo, ker še nikdar jih nismo šteli. Toliko raznih gospodarskih predmet: / smo popi-savali, a na sušilnice se še nismo spomnili. Jako preprosto so narejene te bo- sanske sušilnice; kar jih jo pri nas, so gotovo boljše narejeno. Ali glavna napaka v Sloveniji Je, da sušilnic manjka. Letos je zopet marsikje mnogo sadja; izvoz bo težak, kupčije se ni posebno nadejati. Kako prav bi bilo, da se bolje zanimamo za sušenje sadja, zlasti v tej draginji. Ako so napravijo sušilnice z dimniki in oddušniki, da se more odvajati sadna so-parica sušečega se sadja, imamo takoj pripravo, ki more vseskozi zadostovati. Veliko teh stvari zamore kmet sam narediti, Manj ko bo železa, cenejša in trpež-nejša bo sušilnica. Koliko denarja so naši kmetje šteli za razne stroje; naj bi ne bilo nobeno gospodarstvo brez dobre, brezdim-nate sušilnice. g Gospodarsko življenje v Bulgariji se znatno obrača na bolje. Vlada je uvedla prisiljeno delo za moške in ženske, izvedla agrarno reformo in obdavčila kapital Vsled tega cene splošno padajo. Položaj kmetov je zelo dober. g Kako se dela draginja. Vinski trgovec Friderik Kress iz Švice je prodal Otonu Eeklu pošiljatev vina za 8400 mark, ta ga je prodal Seidenbergu za 8900 mark, ta nadalje Schoneichu za 9200 mark, ta Baderju za 10.500 mark, ta prvemu Kressu zopet za 16.000 mark. Kress je vino prekrstil na portugisca in ga prodal Schaffnerju za 11.500 mark, ta Ackermanu za 11,700 mark, ta Grafu za 11.800 mark, ta zopet Schoneichu za 12.500 mark. Tako poročajo švicarski listi. Po čim so pili pivci to vino v gostilni, ni povedano. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana" Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. Mn ore n iMfoMopie. Glej inserat! Dopisi. HORJUL. Plesna veselica bo. Priredi jo gasilno društvo. To je bilo pripravljanja (n agitacije! Prosili so že mesece poprej mlaje (smreke) in dobitke, da bodo dolg poplačali. Vse so delali brez barve, brez politike. Potem so pa vrgli iz društva vse člane katoliške organizacije, ki so jim bili trn v peti, in sprejeli vso drugo libcralno-komunisticno bažo. Zadnil teden se je delalo dan za dnevom, pa še ponoči. Napravili so tanepoden (plesalni oder) z izgovorom, da to mora biti, da plesalci poplačajo društvene dolgove. V nedeljo popoldne je bil pričetek veselice z dvema godbama z lokom in trompeto, vmes pa še harmonika. Začeli so sc vrteti in vrtele so se vrtavke ln veše ter se podili naokrog. Sosednja gasilna društva so pokazala več smisla za pravo razvedrilo. Ko so se okreočala ln tnalo oozabavala. so se od- peljala proti domu. Domačini pa so noreli i cimdalje večjo divjostfo. Ko se ie naredil mrak, že ni smel nobeden več po cesti, ker so se križale orožniške patrulje in napodile vsakega nazaj, češ da t a zraven ne sme nobeden, da ne bodo katerega pretepli ali ubili. Na vese-ličnem prostoru fc pa hreščaio; živio samostojna kmečka stranka) Kdor ni zakričal, je bil že v nevarnosti, da dobi kal brezplačno. Ta krik in vik, razbijanje in popivanje ie trajalo dalje do poltreh zjutraj. Tedai pa fe utihnila bripava harmonika in so začeli kolovratiti ven. Tedaj pa se v preveliki liubezni še ste-pejo In bijejo okrog sebe kot prava turška tolpa, — S težkimi glavami, razbitimi ušesi se razidejo v nočno tihoto. Sova iim v bližnjem gozdu zapoje svoi »kivi, kivl«. Zjutraj so se prebudili na gnojiščih iu jarkih, brez čepic in brez klobukov. So bili pač lepi spomini na polne kozarce, — Vsem darovalcem mlajev in dobitkov pa bodi v pomislek, ali je zares to naloga gasilnega društva, da iako vzgaja in vežba svoje člane. Ali taka vzgoia jamči, da bodo člani tudi v resnem delu vršili svojo nalogo in dolžnost? Ali bi ne bilo mogoče napraviti veselice brez plesa, ali nekateri ljudje niso več zmožni za resno delo? — Pa še to. Neko sosedno gasilno društvo ie imelo z enako prireditvijo 100.000 K dohodkov. Stroškov pa menda okrog 99.000, reci: devetindevetde-set tisoč kron. Lahko bo blagajnikovo plače- Dne 22. avgusta (e bila sokolska v "ica, s plesom seveda, ker drugače ni veselja; i£den imed govornikov (e govorili mladino daite nam v roke, ne pa tistim črnosuknježem, ki s priž-uice govore. Mi jo bomo izobrazili, poživili in okrepili. Sedaj pa poslušajte, kako? Nekateri so se razhajali šele drugi dan; tako sta se vračala tudi dva ianta v ponedeljek okoli 9. ure: od daleč sta zagledala žensko, ki ie šla mimo znamenja sv. križa ter se (e po lepi navadi prekrižala, ne meneč'se za dotična dva. Začela sta nanjo kričati, čemu da se križa, ter se norčevati in kazati na podobo Križanega, Ljudje, ki so bili na polju in so videli ta prizor, so se zgražali nad tem. Starši, ne puščajte mladine v t odruštvo, ko vidite, kako io izobrazujefo. Opazovalec. GORA PRI SODRAŽICL Naša Kmetska Zveza se živahno razvija. V avgustu smo imeli tri predavania: dne 8. avgusta je predaval naš rojak proiesor dr. J. Samsa »Jugoslavija in kmetski stan«, dne 15. avgusta pa »O političnem boiu v Sloveniji«, dne 22. avgusta pa je imel domačin proiesor Ivan Prijatelj predavanje »O političnih strankah v Sloveniji«. Ta tri predavania so mnogoštevilnim zbranim poslušalcem temeljito pojasnila sedanji položaj našega lfudstva vobče in kmetskega stanu posebej ter tudi zadnje omahljivce prepričala, da za našega kmeta ni nikjer drugje mesta nego v Kmetski zvezi v okviru Slovenske ljudske stranke. Strankarska in stanovska zavest se šeri tudi pri nas in ves petrolej sodraških liberalnih trgovcev ne bo zadoščal, da bi mogli ti kmetski »prijatelji« spečati kai svoje liberalne krame na Gori. Smrdljivo blago, ki ga ponuja »Domovina«, ohranite, g. Kovačlč in tovariši, za-se in ca tiste libralne Sodražane, ki tak »baguš« prenesejo. Naše glasilo in pravi kmetski prijatelj je naš pošteni »Domoljub«. — Dne 15, avgusta smo ustanovili prostovoljno gasilno društvo, h kateremu se le takof priglasilo lepo število mož in iantov. Tako fe prav. V slogi in edinosti si podajmo roke za skupno korist, od katere ima tudi posameznik dobiček. KRŠKO. Občni zbor »Kmetske zveze« za občino Krško se je vršil minulo nedeljo v Leskovcu. Poročala sta akademik Franc Žarn in domači dekan. Napravilo se je več važnih sklepov v varstvo kmetskega stanu. Udeležba fe bila mnogoštevilna. Pri volitvah se le potrdil soglasno stari odbor, le nekai novih odbornikov se je še privzelo. ŠMARTNO PRI LITIJI. Dne 29. avgusta smo imeli Izredni občni zbor kmetijske podružnice. Mlekarski ius..ak- (or g. Anton Pere nam {e ▼ poljndcem predavanju podal več važnih smeri, katerih se mora držati vsak živinorejec, če si hoče vzgojiti dobre plemenske krave in mlekarice. Opozoril nas je. naj se obrnemo boli na rejo dobrih krav in naj opustimo rejo loncev. Nato smo enoglasno izvolili 4 odposlance za občni zbor SI. kmetijske družbe v Ljubljani .Nasprotnikov ni bilo, ker jih je slrah pred nastopom Km. zv., ie prej pripravil, da so svoj odstop od podružnice javili v Ljubljano še pred 30. juni em, ir cd temi še 3 taki, ki niso bili nikdar člani Kmetijske družbe. Toda to nam ni žal. je vsaj kmetijska podružnica dobila p."Evo Ikre. Obžalujemo farno par pravih kmetov, med temi, ki s tem delajo razdor v kmetskih organizacijah, in sicer v času, ko je tako potrebna kmetska edinost in sloga. KAMNIK. Tudi pri ras gospodarsko napredujemo, to se e pokazalo na občnem zboru Kmetijske podružnice, pri katerem so bile na dnevnem redu volitve delegatov na občni zbor. »Slovenske Kmetijske družbe«. Iz gcle ljubezni napredka so liberalci (te mirne duše) tndi v to organizacio hoteli zanesti bratomorni boj. V to svrho so spravili v članstvo podružnice brez vednosti odbora vse. kar liberalno leze in gre, še celo hrvata Serdar*, kateri prsv pošteno izvTŠuje svoj kmetski poklic, kadar kmete brije Čudno je vendar, da se nekateri res časti vredni možje liberalne stranke, katere smo med to lepo družbo opazili, ne sramujejo se tako izpozablati, da se družijo s Cerer-je.r., kateri se vrli za lastno koristjo brez jasnih načel kakor pločevinasti petelin na strehi. Pa to nas ne moti. Odobravamo pa postopanje našega odbora podružnice, ki je vse clr.ne odbora podružnice, kateri se praktično ne pečalo s kmetijstvom za lastno prehrano, kot volivce odkloniL Liberalci in njih lakaji »samostojni« kmetic seveda se bodo pritožili proti groznim nepravilnostim pri volitvah delegatov. O tem nii pa končnovcliavno sklepa glavni odbor »Slovenske kmetijske družbe« v LiubllanL Ti kmelsko ljudstvo pa stopi na pozorišče ter čuvaj, dn sc ti tvoji najhujši nasprotniki ne tvdo usllili kot diktatorji tudi v tvoje stanovske organrzaci e. SV. GREGOR. Orlovski tabor pri Sv. Gregorju se Je vršil v nedeljo 5. sept. rad vse sijajno. Kljub temu, da nas je cel dan strašilo sumljivo za-irračeno nebo in smo vsak h!p pričakovali, da ho raf-elo deževati, se ie zbrala na našem giičn ve^kanska množica lindi. Naši Orli-ko-njeniki rdruženi s sedraškimi so z veliko tro-bo nico hiteli nasproti gostom iz Ljubljane in Višnic gore. Na velikolaškem kolodvoru (e bil sprc:em in v sprevodu je korakala ob zvokih višniegorskc godbe čez trg množica orlovskih orliških in naraščaiskih krojev s 16 konjeniki na čelu. Dolga vrsta lindi .med niirai nar. noše :c sp.-e-vod zaključila. Mnog srdit pogled je pričal, kako gotove Ijtsdi razburijo orlovske srajce. Prdrt slavolok je gostom glasno naznanjat da tndi Vel. Lašče osrečuje sokolska organizacija. Gregorski in ribniški odsek, domača dekleta ia fantje v narodni noši so spreieli goste ra gregorskih tleh. Med pokanjem topi-čev in godbo je dospel sprevod - vas, kola ie bila vsa v mlajih, slavolokih in zastavah. Bila je nalo sv. maša pod lipo z godbo. Sv. Gregor se je začel polniti z ljudmi. Ko je prikorakal sodraški Orel skupaj z odsekom iz Starega trga in Loškega potoka, pomnožen s številnim naraščajem, spremljan od dekliških nar. noš, je zavladalo silno navdušenje. Posebno smo sprejeli nevdnšeno brate in naraščal, ki je dosoel iz daljn ega Starega trga z •••"lavo čez 200 krojev smo našteli! Tabor se začel s slovesnimi litaniiaroi. Na taboru so govorili iz Lfubljane brat dr. Kržan, brat kaplan Hafner in sestra Župančičeva o pomenu orlovske organizacije. K besedi se le oglasil tudi domači g, svetnik Krumpeslar, jur. žužek in brat Skrabec iz Ribnice. Po taboru se je vršila javna telovadba, ki '-e krasno uspela. Ljudi se fe zbralo čez 2000. Ljudje so se čudili, kakšne fante je vzgojila orlovska or-3' ganizaciia. Po telovadbi se ie razvila prosta zabava. Vesela pesem sodraških in laških pevcev ia godcev se je razlegala z gregorskega griča. Vse je bilo veselo in navdušeno nad to krasno prireditvijo. Pogledali smo naše vrste, videli našo moč ia sklenili, da mora naš tabor podvo iti našo moč ia podvojiti naše delo. Ko se snidemo prihodnje leto na taboru v VeL Laščah ali Sodražici, tedaj bomo videli sadove pretekle nedelje. Bog živil PREDDVOR PRI KRANJU. Preteklo nedeljo |e priredil dramatski odsek kat. Izobr. društva v Preddvoru obče znano Finžgarjevo gledališko igro »Dlvll lovec«, ki Je kljub raznim ttžkočam ln oviram nadvse pričakovano krasno uspela. Igra fe bila dobro noHudlrana, igralci izredno razpoloženi, zato pa vsestranski uspeh nI izostaL Fantje in dekleta! Le tako naprej, zakaj to |« najboljši eduovor onim, ki si želijo, da bi bilo drugače. 1'udl petje pod vodstvom nadučitelja Jos. Miheliča pred ln po Igri fe splošno ugajalo. Ker se lfjra prihodnjo nedeljo ponovi, se tem potom vabite vsi, ki l)ubite pošteno razvedrilo in zabavo. Čisti dobiček Je namenjen za popravo oilra in gledališke oziroma društvene dvoran«. TRBOVLJE. Kmetska Zveza. V nedeljo 5. L m. se fo vršil sestanek naše Kmetske Zveze. Zborovanje, ki je trajalo skoro dve ari, fe Jasno pokaralo, kr>ko velike težave danes tarejo predvsem kmsta ln nova bremena, ki se mu obetajo, nc bodo uničilo Ramo kmetskega stanu, ampak tudi tiste, ki danes tako lahkomiselno vladajo Govor Je bil predvsem o novih davkih, že sedaj Jih jo preveč, pa bi jih naj ša štirikrat povlSatt. Osebno dohodnino zvišujejo in tlrjajo brez razumevanja za neizmerno povišanje kmetovih izdatkov in stroškov. Naši fantje so morali radi komunističnih neumnosti k vojrkora, ko bi Jih r.cdaj najbolj rabili doma in trpijo po sazpuščenlh mncedonskih mestih. Radi vsega tega in tndi radi žganje-kuhe smo poslali pritožbe poslancem In na druga pristojna mesta. Zadnji čas Je tudi, da pridejo enkrat vi litve in da bodo voljeni v državni zbor ljudje, ki Jim bodo bolj uiar ljudske koristil MOKRONOG. V nedeljo IS. nvgusta se fe vtšU občni zbor mokronošk« kmetijske podružnice. Od 570 članov fo prišlo 32.1 članov na obfnl zbor. Najvažnejša točka jo bila volitev li cclcjiatov za občni zbor slovenske kmetijske družbe. Vsled hude agitacije liberalne stranke in vsled kratkovidnosti in rsrazsodnosti mnogih in vsled tega ker so mnoge, dobre kmete ustrašili, češ, da se bodo pretepavali, da se niso udeležili občnega zbora, so bili izvoljeni sami liberalci. Nekateri naši so bili vsled nezaslišanega divjanja liberalcev prisiljenj, preden so oddali svoj glis, zapustiti volišča. Izmed Izvoljenih Jo sedem krčmarjev ln edca žganjekuhar. Razume se, da bodo vsi ti na občnem zboru v Ljubljani glasovali za bogataše, no pa za kmeta. Stranka krčmarjev tn bogatašev noj torej zastopa revnega, ubogega kmeta. Pred volitvijo, po volitvi in med volitvifo so nekateri liberalci nečuvano bujskali, napadali in kloli, kakor v kaki žganjarski bes-nicL Posebno so se odlikovali v surovosti gostilničar Bule Iz Mirno, gostilničar Komar iz Sv. Roka, gostilničar Majcen Sandi lz Mokronoga, Krnc U Cirvika, gostilničar Frellh lz &L Ruperto. Najbolj nezaslišano pa je, kaj so ti ljudje počeli z duhovniki, ki so se kot člani udeležili občnega zbora. Neprestano so silili vanje, Jih zmerfall, kleli, kričali nad njimi, Jih pehali z volišča. Vse križem so vpili: Dol s farji I Sami lažnivci so, prav nič jim ue verjemite! Itd. Pa nI bilo to dovolj, šla ja njihova surovost še dalje, celo suvali so Jih ln kamenje za njimi melalL Med tem pa natiskali na naše volile«, 8 pogovarjanjem, s sramotenjem ln zasramova-nJem, ženske so celo suvali. V pomoč so Jim prišli vsi znani divjaki, dnsl niso ln niso bili nikoli člani kmetijske podružnice. Človek M pričakoval, vendar v krajih, kjer Je toliko šol. vsaj nekoliko olike. 11 Kako Je veČina navzočih Članov pod pri tiskom liberalnih mogotcev, dokazujeta dv« predloga, ki sta bila sprejeta za občni zbor v LJubljani. — Prvi predlog se glasi: Spremeni naj se dotlčna točka družbenih pravil, ki B0. vorl o razpolaganju s premožen|em podrui. niče tako, da bo edino podružnica določevali kako naj se obrne njeno premoženje. Po seda| velavnih pravilih prevzame kmetijska družba podružnično premoženje, v kolikor podružnica z nJim v smislu pravil dotlej pravnoveljavno ne razpolaga. To Je edino pametno. Saj bi lahko l pri kaki podružnici liberalni mogotci z raz-1 nimi sredstvi, katerih se znajo posluževati, ! lahko dosegli, da podružnica preneha in p«. ■ tem bi leno njeno premoženja med seboj xaz> delili. Glavni odbor bi ne mogel proti temu prav nič oporekatL To bi vendar ne bilo prav. Drugi predlog sa glasi: Aktivno in pa. sivno volilno pravico imajo samo člani, ki so ' že tri leta pri družbi. Liberalnim mogotcem j nI prav, da je pililo na občal zbor precej fia-j nov, ki so letos prvikrat prtstopU k dražbi. Občinski volilni red zahteva samo eno lsio bivanja v občini, nnšl liberalci pa hočejo, ua siora biti kar 3 leta član, če hoče voliti. PaJ je to malo demokratično. Občni zbor slovenske kmetijsko družbe, upamo, bo taka strankarska predloge zavrgeL lunakinja iz Štajra. Povest. Prevaja*" (Da lic.) XI. proli večeru je v divjem diru ob Aniži jahal jezdec proti Lincu. Zjutraj je jezdil po istem polu, toda pot ga ic vodila v Staier. Ziu-traj so bile vse livade ob potu polne majniko-j vili lilij, in ptičje petje se ie razlegalo po zraku. !z daljave v globini je prihajal čudovUi j glas zvonov. Tedaj je v duhu pozdravbal svoj rojstni kraj in sladko dete, ki je jo ljubil. Sedaj pa je ista pot vsa posuta s trnjem in O'v tom in izumrle so vse ptice pevke Ko sc j« zedaj oglasil zvon, se je Henrik Hendel hitra obrnil v s«.dlu in je z drgeta;očimi nozdrvral ter z bledim čeloin prisluškoval, kaj pomeni zvonenje, nato je nanovo izpodbodel konja ter je na skok dirjal dalje proti severu: »Ala, satan naprej! Satan, samo štiri ure imava." Podkve firme, na levi in desni švigajo mimo gozdi, bajte in poljski križi, jezdecu jemle semo, mrzlica mu pali kri, toda vedno in vedno izpodhada konja k hitrejšemu diru. Rad bi utekel strahovom in pošastim, ki rastejo u tal in letijo s konjem vštric, toda vedno so mu za petami liki furije, ki v poganski pravljici s kaeiim bičem do smrti bičajo kraljevskega sina. Desetkrat i eiz gozdov sočil kmet iz kira-ha in je prisegal: 'Res, bila ie pridna pa i« ponoči prišla iz stolpa. Kakor gotovo mi Bog pomagaj —«. Desetkrat je ječala matu Pozno je prišla, okoli enaistih.« In v ta satanski koncert ie vedno in vedno sedaj žugajoče ,sedaj žalostno tožeče vmešaval očetov glas: »Vlačuga ie! Ti li nisem rekel: Bog t ibo odrekel pričevanje za n;eao nedolžnost?« In res, Bog ga je odrekeL Poteptana ljubezen komaj še brani svo| najvišji zaklad. Jezdil je dalje ob Aniži in zazdelo se mu je, da je nevidna roka prijela njegovega konja za uzdo. Oče je bil in ie klicali Vrni sel Li še nisi slišal govoriti Boga? — — Prepusti grcšnico pravici, ti pa imaš očetai k njemu se vrni nazaj, ona te zaničuje v tvoji boli, on pa te bo ljubil.« ,, . Toda ljubezen mu še ni umrla, četudi i« bila ranjena do smr-tL V obupu je zaklica' v temne gozde: »Nel ni vlačuga« — O, kako 1« danes zjutraj spala, tako nežno se je naslanja-; P! la na okno, ne. ne, tako mila, tako> sladka nežnost ne more lagati, preje bi lagali nebo, zemlja in devet korov angeljev, ki hvalijo Boga. In dalje je dirjal. Kar mu začne šepati konj. Močno se |e prestrašil, kajti solnce ie že Slo k zatonu. Sto-il je s konja boječ se, da se je konj ranil. . a se mu je samo razrahljala podkev. Ob tizdi |e peljal konja naprej proti vasi, ki leži ob potu. Tam ve za kovača. Ze čute iz daljave udarjati kladivo in leteti iskre. Prispel ie do kovačnice, poklical je ko-'ača ven in mu je naročil, naj urno pokuje konja. Kovač ie snel s kopita rahlo podkvo, pristavil je lesenega kozla ter je šel po žreblfe in novo podkev. Henrik je od divje ježe ves ipehan sedel na kamnato klop, ki je stala pred kovačnico. Iz sosednje gostilne je prišla gostilničar-ka in je imenitnemu jezdecu ponudila okrep-čilo, vino in ribo. Henrik, ki še od ranega jutra ni napravil nobenega grižljaja, je nekaj malega jedel in pil. Ko se je okrepčal, je skočil po konci ter ie hodil semtertie venomer zroč na velikansko uVo v stolpu. Kakor hitro bo konj podkovan, bo kakor veter jahal naprej. I Tink, tink, tink — zadnjikrat ie udarilo j kladivo, kovač je dovršil svoje delo, konj je ' podkovan. Hitro se Henrik vzpne na konja in oddirja kakor blisk. Kovač začudeno gleda za čudnim neznanim jezdecem in prisluškuje pe-ketanju kopit, ki se je liki podzemski grom izgubljal v daljavi. • * • Mnogo preie, še preden ie Henrik v Štajru zajahal konia, da hi odjedil iz Štaira, se je v Lincu pred kapucinskim samostanom ustavil Lucov voz. Hlapec ie dvignil plahto In je rekel: -Dekle, sedaj smo tu. Bog te spremi.-« Štefka ie urno zlezla iz pod plahte, dejala ie eno nogi na kolo in je skočila z voza; rožni venec, ki ga ;e celo pot molita, ie vtaknila v žep ter je hlapcu ponudila srebrnjak, toda hlapec je rekel, naj ga pri patrih daruie »v. Antonu ter sc je pelial naprej s svojim ijavcem, da v deželni niši opravi naročila svojega gospoda. Z lahkimi koraki je stopala Štefana po iribčku navzgor proti kapucinskemu samostanu. Še nikdar ni videla mesta Linca. ki je s ivoiimi stolpi, zakopi in z gradom ležalo na ,n'eni desni. Kar nič se ni ozirala okoli, saj ie bila edina želia niene duše, govoriti z možem božiim, da sliši od niega voljo božio, v težki zadevi, ki stiska njeno mlado srce. Vso pot je vedno bolj in bolj rastlo to hrepenenje, tako da se ii ie zdelo, da gre riavec naprej kakor polž; najrajši bi bila mnogokrat skočila iz vo-ra, da bi peš tekla naprej, da bi čim preje pri-tla do svojega cilja Sedaj ie na svojem cilju. Ko ie stopala po hribčki' navzgor, ii je na-krat postalo tesno in •• straou M ie začelo biti »rce. Sedai ji je namreč iri5'G na misel, da pravzaprav hudo ravna zoner povelje Alberta, da ga obišče, in zdelo se ji ie. da stoji za- I pisano nad sv. razpelom, ki visi na zidu, nad ! samostanskimi vratmi: Ne pridi, ne oridil Že I stoji pri porti in s svojo malo, mrzlo tresočo i *e roko seže po vrvi, da bi pozvonila .. . toda mahoma jo zopet odmakne... Toda, li-ni Zve-ličar sam rekel: Trkale in se vam bo odprlo, Štefka, zdai si tu, in sicer na izrecno božje no-velie, zdai velja vse prenesli, tudi če te go-drniaje spreime tvoj duhovni oče, spodil te ne bo, kakor hitro bo slišal, zakaj si prišla. Še enkrat je segla po vrvi in ie pozvonila. V hiši se je nekaj zagibalo, in vrata so se odprla. Star možiček s sivo brado v riavi obleki, z vrvjo prepasan, je ven pomolil svojo glavo in je vprašal, kdo je in kai hoče. Štefana si je nekoliko trdneje privezala (rak svojega štajerskega klobuka, popravila si ie ruto, s katero je bila ogrnjena in ie ponižno vprašala, če more govoriti z gospodom patrom Albertom. Samo nekaj malega, samo par besedic. Kapucin zamrmra: »S patrom Albertom iz Lambaha?« Štefana je prikimala, tako ji je močno tolklo srce, da ji je zastala beseda. Kapucin zamaje z bradato glavo in pravi: »Pater Albert nikogar ne sprejme, naimanje pa lenske. Tudi se bo danes odpeljal, dvomim, da I bi prišel doli. Če znaš pisati, zapiši na listič, če ne, pa kar meni povej, kai imaS, pa mu bora kar jaz izporočil.« ' # »Ne,« je rekla Štefana; kar zatrepetalo ji ie srce, ko je rekel atarec: Danes se odpelje. Samo za en dan je Slo, in bila b iga zamudila I »Ne morem zapisati. Lepo prosim, častiti gospod pater, povejte mu, samo par besedi prosim,« njen sladki glas ie z njenimi velikimi plašnimi očmi vred milo prosil, »naj bi bil tako prijazen, da bi prišel samo za trenutek do-lj, saj bom takoj gotova, saj tako nimam veliko povedati, gospod pater, lepo prosim.« »Jaz nisem pater. Samo brat sem,t je rekel sivobradec. »Je že prav. — Toda dvomim, da bi prišel. Toda, kdo naj rečem da ner", srednje velik, a sivo dolgo dlako,dolK rep,na kratki verigi, je ušel pred par dnevi iz našega skladišča. Kdor ga privede, Balkan d. d., Ljubljana, ■KS3T mlinska sita (pujtli) Ljublja. vseh vrst se dobe v trgovini A Čade', Ljubljana, Kolodv >isun ulica Itev 35, nasproti „Stare Tišlerjeve gostilno" hajstarejia hranilnica na Slovenskem Kranjska hranilnica v Ljubljani — ustanovljena I. 1820 obrestuje nraoilae vloge a 3%. Kranjska hranilnica je pupllarno varen zavod tn |o nadzoruie deželna vlada. Za plačila zavodu ae dajo du razpolago poštne položnice. Čisti doiiodek Kranjske hranilnice je — ne glede na to, Kar se odka/.e rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občeKonstmb naprav in podjetij na Kraniskem. — skupna svotu doslej v te svrhe odmonjeuib zneskov znaša K 8.761.11b37. - Kdor potrebuje - gg železo, različno orodje in okov-n je,cement, traverze, pločevine m J in sploh železiiino, naj se obrne na zaupno tvrdko trgovina na drobno in debelo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 10 (Mar. Ter. c.) Primešal krmi Mastln! t smislu odlok« deželne vlade ta Kranjsko v ujubljanl z dne 18. Julija 18t»„ tt. 10.6U6, ki ml ga je mestni magistrat ljubljanski Izporočil dne fe. julija 1899.,St. U5.255. smejo dletetično sredstvo Mastin, redilni praSek za prašiče in za vsako Sivino lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji • rosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. VLiubljnnl, dne 3. avgusta 1900. pag. opr.St. -tf.6t>l. Ako Mastina v lekarnah, in Irgovii ah i.e dobite, ga naročite po pošti. — »zavojev Mastiua stane K 30-50 in se jih pošlje poštnine prosto na dom. tfaziio zoper garje (nattol-mazilo) uniči prt ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in lzpuščaie; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti K 12 60. Lekarnar'Trnfeocl v Ljubljani (Sioven.ja) zraven rolovža. i snonn coino suhe ffol>e lo vse druge deželne uCHCIlU J lili C, pridelke kupuje vedno po naj-riJji ceni Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska :es>a St 36. Posnemainik „AIfa" ja parno moč Staluo mlečno vago M: 19C3. Ploščasti hladilnik za 1200 I. na uro okrogli iladilnik za 500 1. Viktorija pinjo 7. dvema ro-fajcma ju gnetilnik za surovo maslo vse orodja ivrdke Alfa Separator, Dunai za mlekarno z rečjim prometom, dobro ohranjeno, proda pod ugodnimi pogoji Mihael iskra, Hlebce pri Lescah. lCil-bIHE Trst- New-York—Bncnos-Ayres—Rio dl Janeiro—Sanios-Montevideo. Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov zb potnike z Slovenije edinole pri: SIMON KMETEC, LjuHlSana, Kolodvorska ulica 28. Sprejme se več ogliarj@¥. Kaslov se izve v upravi lista pod štev. 3673. stenice - ioirhi n vsa golazča mora poginiti oko porabljate moja '.ajbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: iroti poljskim mišim 11) K, za podgane in miši 10 K, a ščurke 10 K, posebne močne viste 20 K, poseb-•o močna tinktura zastcnice 10 K, uničevalec moljev 0 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo roti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uši pri ivini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu in 10 K, nktura proti mrčesu na sadiu in na ze-tnjadi lucič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, aazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J ON KER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1. leske, tr&me, kostanjev les, }ozdove in oglje iz mehkega n trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-<)EX v Ljubljani, Krekov trg 10. Razširjale »DOMOLJUBA"! fuUDSKd posojilnica! v v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta St I < obrestuje hranilne vloge po čistih 3 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. ■MHMa^BMBanaBMansBsasasi^BMaaBMMaaaaBHaMaaM Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. a^irAasaaai »i Šivalni stroji dospeli predvojno blago za obrtno ln rodbinsko rnbo. Istotam se dobi vse posamezne dele, igle. olje, potrebščine za šlvilie, čevljarje in krojače Josip Peteline, Ljnbljana Sv. Petra na»ip 7. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t ERJAVEC & TURK trgovina z železnino pri „ZLATI LOPATI" pre,e Hammerschmidt (MUhleisen) Ljubljana, Valvasorjev trg £L 7, — nasproti Križanske cerkve. — •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j Pozor, kmetovalci! Naznanjam, da vzamem v delo vsako tnno. žino pted va, ter izdelam iz njega vseb vrst vrvarsko biago po najnižji cent Anton Šinkovec, starejši Kranj it 11 = KDOR HOČE= biti postrežen z dobrim in cen'm manufakturnira blagom, naj se obrne na t< gevmo ,Pri vankC Liubljana, Sv. Petra cesta 29. Kupujem vedno in v \sakl množini po najvlfjlh cenah i Briojevo olje, suhe oohe, ližo) In druge deželne pridelke. Nudim najniZja« Kavo, olje, rit sveče, moko, vžigalice, pravo slivovko, rum ter razno drugo blago. H. RANT, Kranj. najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl Soan Jelačin, LčBbtiana Emonska cesta 2. 4792 Agitirajte za »Domoljuba' Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: V žlvljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh se-stavah, zavarovanja na otroško doto, rentna ln ljudska zavarovanja pod najugodnej filmi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih ln nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podrulnicat CEUE, Breg, 33. izdaj« konzorcij .Domoljuba.. V Odgovorni urednik Anton Sainik v Liubliani. Tiska Jugoslovanska tiskarn*