\r
t i^A
PUCANA V GOTOVO«
258
VECERNIK
I TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 OPRAVE? 25—67 Id 2&-61 I POSLOVALNICA CEL.1E Prešernova 3. tel. 280 1 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 17. oktobra 1959	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena 1 | din 1*— |
prvi večji spopad na zahodu
12,
v veliko nemško ofenzivo se je že pričel — Hitler se Je obrnil pred odločitvijo na a — Ponesrečen prvi večji nemški letalski napad na Anglijo — Težkoče pri rusko-turških pogajanjih — Litvanske čete bodo Jutri vkorakale v Vilno
Prvi nemški ofenzivni sunek
n,„ .fo okt. Sinočnje francosko sVft?rav^> da so nemške čete v za-L*°l*nk artl,eriie napadi® francoske ‘n zavzele višine nad vasjo f^ce 5 so Francozi imeli iz-% we®c' 50 zavzeli tudi neko fran-
Jfil p^’,Ki leži tik ob luksemburški
r x 0d davi pa pravi’ da so v? Cete vržene iz francoske va-
V ki' ^mci so naleteli na francoske
eksplodirale ter ubile veliko
17
okt. Pri napadu na h 8 so Nemci izgubili 500
vas
do
1000 vojakov ter 20 tankov. Računa se, da je bil včerajšnji napad Nemcev, ki je bil prva večja bitka na zahodnem bojišču, šele začetek velike nemške ofenzive. V zavezniškem generalnem štabu mislijo, da je to nemški obupni poizkus, ki bo stal ogromno življenj in ogromno materiala.
RIM, 17. okt. Stefani. Vsi jutrnji listi naglašajo, da se je na zahodni fronti začela nemška ofenziva vzhodno od Mo-zele. Velike letalske edinice bodo pričele odločilne akcije proti Veliki Britaniji.
°drobnosti o nemškem sunku
••S*,r
-Nti,
°kt. Havas. Kakor je bilo ^t>r\rj’ so.Nemci včeraj zjutraj na-
J*
u veliki napad. Ne gre več za ^Pa<3e s s'a^TTI* močmi, ampak Ji operacijo na kakih šest kilo-Si fronti z znatnimi oddelki ,7% J^Pništva. To področje je na \u\l. °dn° od Mozele, tik ob nje-že od začetka sovražnosti • r staStav^a'a najobčutljivejšo toč-Se nasprotnika v teku manj-(svNr0^Operacii spopadala. Prav na ql%L,u se je Nemcem zaradi ugod-l(A j,. Osrečilo predreti na franco-'vdo *er pa so kM s francoskim V sn »alt0* Pregnani. V tem pro-•'rancozi na nemških tleh Vii n"*	na cesti proti Borgu.
(|Jž|s apadom pred 15 dnevi so i	topništva	zavzeli	tu-
^ ^ Hi j	Nemški napad na tem
^t!5	francoske	komande,
k ,/^čno 1 ,y. zadnjih dneh tod razvi-u aktivnost. Že koncem prve-Hio?a meseca' je nemška težka 'V*1 isto ^n^ardirala francosko *
Šiških
so koncem prejšnjega tem sektorju napravili sunkov. V pričakovanju
neizogibnega večjega napada je francosko poveljstvo storilo primerne protiukrepe in dalo izprazniti naprej pomaknjene postojanke. Poudariti je treba, da fronta tu nikakor ni podobna, verigi strelskih jarkov v svetovni vO'jni, ampak predstavlja diapozitiv v globino, postojanke, ki so zelo pogosto osamljene druga od druge in se medsebojno podpirajo z ognjem avtomatskega orožja. To področje v širini šestih kilometrov ob Mo-zeii, označeno kot poprišče nemškega napada, predstavlja valovito planoto z vrhom Schneebergom kot najvišjo točko. Vas Apach, kjer je sovražnik po včerajšnjem poročilu francoske komande za trenutek uspel, leži na sami meji. Napadalci so se morali pod francoskim ognjem tu spet umakniti na nemško ozemlje. Francosko ozemlje, ki je bilo za moment ogroženo, je tako ostalo nedotaknjeno. Manjkajo še podrobnosti o značaju te nemške ofenzive, zflasti o efektih, postavljenih tu v boj. Najbrže so v te^ operaciji sodelovali tudi težki tanki. Tudi se ne more še povedati, ali gre tu za večjo lokalno operacijo ali pa za uvod v vrsto sunkov večjega obsega, ki naj bi se začeli na vsej fronti.
700.000mož na enem odseku
PARIZ, 17. okt. Poročevalec »Petit Parisaena« poroča s fronte, da je treba z vso gotovostjo pričakovati vsak trenutek velik nemški ofenzivni napad proti Maginotovi črti. Računa se, da so Nemci zbrali za napad na enem samem sektorju 700.000 mož, opremljenih z ustrezajočim številom topov, tankov in drugega modernega orožja. Ker je za enkratni naskok ta frontni odsek preozek, se splo-
šno pričakuje, da nameravajo izvršiti zaporedne napade v obliki valov, ki bodo butali drug za drugim proti zavezniškim postojankam. Ofenzivo bo pričel strahovit topniški ogenj, kateremu se bo pridružil ogen; iz strojnic, nato bo pa sledil napad pehote ob zaščiti tankov. Zavezniška vojska je na ta napad poolnoraa pripravljena in niti najmanj ne dvomi, da ga bo odbila in zlomila.
Hitlerjevo pismo Stalinu
BERLIN, 17. okt. Hitler je imel včeraj ves dan konference s svojimi zaupniki. Z letalom je poslal posebnega kurirja v Moskvo, ki je odnesel Stalinu Hitlerjevo pismo. V Berlinu računajo, da bo Stalinov odgovor odločilne važnosti za bodo-
či razvoj dogodkov.
LONDON, 17. okt. »Sunday Express« piše, da pripravlja Hitler nov mirovni predlog, ki bo izrečen zaveznikom v obliki note, istočasno bo pa pričela Nemčija veliko ofenzivo na zahodnem bojišču.
Potopljenih 22nemšk!h podmornic
^Opravljenih je 8000 letal
3 17. nlr, n  c ,	,	m
PovJill °kt. Reuter. Francoska mikaj** so prepričana, da je
lQvati
°tenzi
vsak trenutek razširile na zahodnem boji-
X>ih,	Letalski	opazovalci
\ na .j™irajo Nemci vedno več
^ fronti
v zaledju, zlasti alda’ Kolna, Bonna, Kob-
leii^a, Mainza in Mamiheinia. Med temi četami je tudi 13 motoriziranih divizij, ki so bile poslane tja iz Poljske. Pa tudi tukajšnji listi poročajo o enakem priča-, kovanju nemškega napada in pravijo, da bodo Nemci poslali v prvi črti v boj 3000, v drugi pa celo 5000 letal.
PARIZ, 17. okt. Francozi so potopili eno izmed dveh nemških podmornic, ki sta napadli in potopili tri francoske trgovske parnike. Mornariško ministrstvo misli, da je doslej potopljenih 22 nemških podmornic.
LONDON, 17. okt. Stefani. V zvezi s
torpediranjem angleških ladij v zadnjih dneh sodijo v angleških mornariških krogih, da je Nemčija tu odposlala v napad svojo drugo podmorniško eskadro. Podmornice te eskadre lahko plovejo dvanajst tisoč kilometrov, ne da bi se morale preskrbeti z novimi zalogami.
Finci so optimisti
HELSINKI, 17. okt. DNB. Po uradnem poročilu je finski odposlanec Paasikivi včeraj dopoldne, torej po svoji vrnitvi iz Moskve, konferiral z zunanjim ministrom Erkkom, zatem pa s predsednikom vlade in z drugimi ministri. Popoldne je imela vlada sejo, na kateri je Paasikivi podal poročilo o pogajanjih v Moskvi.
HELSINKI, 17. okt. Finska vlada računa, da se bo spor z Rusijo dal urediti na miren način. Finski delegat je imel kon-
ference s svojo vlado. Otok Hogland, ki leži na sredi morja med Helsinki in Leningradom in za katerega so govorili, da ga hočejo Rusi zasesti, je bil evakuiran.
HELSINKI, 17. okt. Havas. V zvezi s sovjetsko-finskimi pogajanji izjavljajo na merodajnem mestu, da ni nobenega razloga za zavlačevanje teh pogajanj in se bo Paasikivi člmprej mogoče spet podal v Moskvo.
Poljski protest v Kaunasu
KAUNAS, 17. okt. Včeraj so sovjetske | tekom včerajšnjega dneva zasedle. Pri-
čete začele postopoma izpraznjevati vilensko ozemlje, ki je po sporazumu med sovjetsko Rusijo in Estonsko prisojeno poslednji. Istočasno so vkorakale na to ozemlje estonske čete in ga večinoma že
finski Nemci bode morali v Nemčijo
nemške narodnosti iz estonske vojske — Preseljevanje Nlemcev iz glavnega ot°nske — Pred pričetkom pogajanj za preselitev Nemcev z jugovzhoda
Posi°kt' Nemška vlada je KvlŽ*li> da lanika °bvestila finsko
jtAlVfe finskih® wr,čne čimprei tudI »ov '7. J? Ne»"cev v Nemčijo.
w> ie e^°tiskn ' *-*evetnajst višjih Vojske- ki so po rodu iu11 se bočilo za pre-
'iSClan ‘emi viš5im1 čast'
>a<,1nirai v03aSkega sve-m Alexander okrožja pol
S.
barolaikeRa .............-
«r ^rišf Kncrring, poveljnik
Vai^azil ! r°bel Oeneral
esto.n /zs*0Pai°čim častni-‘ e vojske za pridob-
ljene zasluge.
RIGA, 17. okt. Iz Rige se preseli v Nemčijo 35.000 Nemcev. Njihove premičnine so že vkrcali na 10 tovornih parnikov. Pričakuje se, da bo priplulo v Rigo še 20 nemških parnikov, da prevzamejo ostalo blago. Prvi izseljenci so tudi že odšli. Pred odhodom mora vsak podpisati svečano izjavo, da se ne bo nikoli več vrnil. Izseljenci bodo poslani v Gdi-njo in nato naseljeni na zahodnem Poljskem. Zn premoženje, ki ga zapuščajo, dobe v Nemčiji odškodnino.
GDANSK, 17. okt. Stefani. Nemci, ki se iz baltskih držav vračajo v rajh, bodo 1
začasno nastanjeni v Gdansku in Gdinji. Predvideva se prihod nad 40.000 izseljencev. Sinoči je pristalo v luki šest parnikov z Nemci iz Litve. Oblasti so sprejele prvih 349 Nemcev, ki so se sinoči izkrcali.
RIM, 17. okt. Po poročilih italijanskih listov iz Berlina izjavljajo na nemškem uradnem mestu, da bo nemška vlada pričela že v kratkem formalna uradna pogajanja za preselitev pripadnikov nemških narodnih manjšin v južnovzhodni Evropi v Nemčijo. Preseljevanje se bo pričelo takoj, čim bo končano na Baltu.
I
čakuje se, da bo okupacija danes že popolnoma končala. V zvezi s tem je estonska vlada sklenila, da .dobe estonsko državljanstvo samo tisti prebivalci tega ozemlja, ki so bili tam že leta 1918. in njihovi potomci. Vsi pozneje priseljeni estonskega državljanstva ne bodo dobili. Poljski poslanik v Kaunasu je včeraj obiskal estonskega zunanjega ministra in protestiral proti zasedbi Vilne in ozemlja ter izjavil v imenu poljske vlade, da Poljska te zasedbe ne priznava.
KAUNAS, 17. okt. Havas. V zvezi z vrnitvijo Litve v okvir litvanske države se postavlja vc- raznih problemov. Naj-prej se bo treba lotiti agrarne reforme, razdelitve veleposestev. Z židovsko in poljsko manjšino se bo postopalo obzirno. Gotovo je tudi, da bo Vilna v bodoče glavno mesto Litve, ker je bil Kaunas vedno samo začasno glavno mesto. Slovesno vkorakanje litvanskih čet v mesto je določeno za jutri.
ZAPLENJENO BLAGO
'PARIZ, 17. okt. V prvem tednu oktobra so Francozi zajeli 25.000 ton nemškega blaga.
Sfran 2,
> V e č e r n I k<
Mariboru dne 17- X*iSj
Jje
Prvi napad na Anglijo odbit
Včeraj je 12 nemških letal napadlo angleško pristanišče Firth of Forth — Na angleški strani ni bila potopljena nobena vojna ladja in zbito ni bilo nobeno letalo — Nemci so izgubili
štiri letala
BERLIN, 17. okt. DNB. Včeraj med 14.30 in 15.30 uro so nemški bombniki izvršili napad na angleške vojne ladje, zasidrane v Firth of Forthu. Dve angleški križarki sta bili zadeti z bombami velikega kalibra. Napad je bil izvršen kljub izredno živahnemu ognju angleške protiletalske obrambe. Angleška lovska letala so se dvignila in napadla nemške bombnike, katerim se je posrečilo sestreliti dve angleški letali. Dva nemška bombnika se nista vrnila tia svoje oporišče.
BERLIN, 17. okt. DNB. Nemške letalske eskadrilje, ki so v ponedeljek odletele z nemškega aerodroma, so naletele pri Firth of Forthu na vzhodni obali Škotske na sovražne križarke in jih v strmoglavem spuščanju bombardirale. Napad je iznenadil Angleže, tako da so šele zadnji nemški bombniki zašli v protiletalski ogenj. Nemški bombniki, ki so prirejeni nalašč za strmovito ■ spuščanje, so izvedli napad pod zaščito megle. V najkrajšem času so ta izredno hitra letala premerila Severno morje, in čeprav so bila obtežena s težkim tovorom bomb, so v rekordnem času presenetila Angleže. Angleške križarke so bile usidrane blizu velikega mostu. Pri napadu druge skupine bombnikov se je dvignil iz neke angleške križarke steber dima. Nemcem je uspelo fotografirati prizor. Bombniki so leteli potem ob obali proti Edinburghu tako nizko, da so jim ponekod ljudje na polju mahali, misleč, da so angleška letala. Protiletalske baterije so na več krajih otvorile ogenj. Dva angleška lovca, ki sta se dvignila, sta bila sestreljena. Nemški bombniki so se zvečer vrnili, dva pogrešajo.
LONDON, 17. okt. Reuter. Pod zaščito megle se je nemškim bombnikom posrečilo presenetiti vojne ladje v Firth of Forthu in Edinburghu. Ker prihod nemških letal ni bil opažen, niso sirene nikjer dajale znamenja za alarm. Tako je bilo mogoče, da so potniki v vlakih, ki so vozili čez veliki most pri Firth of Forthu, lahko videli nemške bombnike kakor tudi v vodo padajoče bombe.
LONDON, 17. okt. Reuter. Ministrstva mornarice, letalstva in deželne obrambe so objavila tole skupno poročilo o včerajšnjem poletu nemških letal nad škotsko obalo: Nemški napad je bil naperjen proti angleškim ladjam v Firth of Forthu. Sodelovalo je 12 nemških letal. Ne ena ladja ni občutneje poškodovana. Ena bomba je oplazila križarko »Southampton« in napravila neznatno škodo na njenem kljunu. Pri tej priliki pa sta se potopita admiralski čoln in neka pomožna ladjica. Drobec bombe je ranil tri ljudi na tej križarki in 7 na križarki »Edinburgh«. Druga bomba ie padla blizu rušika »Mohawk«, pri čemer je bilo ranjenih 25 mož. Od 12 ali 14 bombnikov, kolikor jih je sodelovalo pri tem napadu, so bili najmanj štirje sestreljeni, in sicer trije v boju v angleškimi letali. To je bil v stvari prvi spopad med angleškimi in sovražnimi letali, ki se je odigral nad otokom May pred Firth of Forthom. Dve sovražni letali sta bili prisiljeni iz višine 4000 metrov spustiti se na nekaj metrov nad morsko gladino, kjer so ju angleška letala preganjala. Neko drugo letalo jc vse v plamenih deset minut pozneje padlo v morje, četrt ure za tem je v boju nad morjem še eno nemško letalo padlo v vodo. Tretje nemško letalo je bilo uničeno od angleških letal, ki so ga preganjala. Angleški rušilci so rešili dva nemška letalca, od katerih je eden kmalu podlegel ranam. Od angleških letalcev ni bil nihče ne ranjen ne ubit. Tudi med angleškim civilnim prebivalstvom ni bilo od sovražnikovih bomb nobenih žrtev.
LONDON, 17. okt. Pri včerajšnjem napadu nemških letal na angleške bojne ladje v zalivu Firth of' Forth sta bila od drobcev bomb ubita dva mornariška častnika in 13 mornarjev, 30 pa jih je ranjenih. Jzmed 14 nemških letal so bila 4 sestreljena. Ob pol treh popoldne so se iznenada pojavila nad zalivom nemška letala. Angleške obrambne baterije ur odprle, ogenj, iz vseh. topov. Istočasno
Poljaki se še vedno
. PARIZ, 17. oktobra, mštvo je izdalo poročilo, da	t
redne poljske vojske nf.	(^
vedno borijo proti sovražnikom* p Poljakov se borijo proti Nemcefll ^ patih in ob litvanski meji, Pr0 pa v pinskem močvirju.
vojn®1*
T#!
so se tudi dvignila angleška lovska letala, ki so začela zasledovati težke nemške bombnike. Nemška bomba je padla v morje nekaj metrov od krme bojne ladje »Southampton«. Ubiti so bili trije mornarji, ladja je pa poškodovana le po drobcih bombe. V bližini druge ladje, »Edinburgh«, je padla druga nemška bomba, ki pa ni naredila nikake škode. Tretja bomba je le lahko poškodovala ladjo »Millford« — bomba je padla v morje. Neki nemški bombnik so zasledovali trije angleški lovci in ga spravili na morje, kjer je najprej zadel z enim krilom morsko površino, nato pa treščil vanj. Tri težko ranjene pilote so rešili ribiči, eden je umrl. S tem poročilom angleška admiraliteta zanikuje nemške vesti, po katerih naj bi bile dve angleški ladji potopljeni, dve angleški letali se-
streljeni ter dve nemški zasilno pristali. To nemško poročilo je treba popraviti takole: nobena angleška ladja potopljena, nobeno angleško letalo sestreljeno, 4 nemška letala sestreljena.
LONDON, 17. okt. Admiraliteta objavlja: Nemci so že večkrat poročali, da so potopili angleško križarko »Ark Royal« ter križarko »Repulse«. Teh napačnih vesti admiraliteta odslej naprej ne bo več vsak dan demantirala. Prav tako so iz trte zvite vesti, da so Nemci potopili največjo križarko na svetu »Hood«. Tudi teh vesti admiraliteta ne bo več demantirala.
LONDON, 17. okt. Havas.' Po uradnem sporočilu mornariškega ministrstva j‘e bilo ob priliki nemškega napada na Firth of Forth ubitih 12 mornarjev*, med njimi 2 častnika, 12 pa je bilo težko ranjenih.
Spopad tudi ob norveški obali
OSLO, 17. okt. Na zahodni norveški obali se je vnela dve uri trajajoča pomor ska bitka med tremi bojnimi ladjami, ki so jim pomagala tri letala — norveški' ribiči sodijo, da so bila angleška — in med osamljeno bojno ladjo, ki je najbrž bila nemška. Ladja se jc težko poškodovana začela umikati proti obali, verjetno je, da je ni dosegla.
OSLO, 17. okt. Norveški parnik s-Gres-holm« je zadel na mino ter se potopil. — Na danski obali je zadel nemški pamik-
pilot na mino ter se potopil. Petnajst kilometrov zahodno od norveške obale se je slišala strahovita eksplozija. Mislijo, da je bila eksplozija na nemški bojni ladji, ki so jo napadle tri angleške ladje in 3 letala.
OSLO, 17. okt. Reuter. V daljavi deset milj od svetilnika tukajšnjega pristanišča je bil videti ponoči velik ogenj na morju in zaslišala se je močna eksplozija. OČi-vidno gre za kako cisternsko laSjo, ki se jc vnela in eksplodirala.
Pl
Italija okrepi svojo
RIM, 17. okt. »Exchange
imel
poroča: Kakor se izve, je nik italijanske vlade Mussolini rajšnjim daljšo ^"ferenco z
konferenco
generali, na kateri je bilo s!
Še vojaška sila Italije še P0^ ‘ jj f konferenci so bili navz«čni
pri ‘
tajnik v vojnem ministrstvu ^
riani, glavni nadzornik topj^^fl
Seraccino in general Bassi. 0 do podrobnosti sedanji pol°za!
Y
T<:
151:
ske vojske.
Aretacije madžarskih
Pred veliko odločitvijo Skandinavcev
OSLO, 17. okt. Konferenca poglavarjev skandinavskih držav se bo pričela tu jutri v sredo. Na tej konferenci se bo po splošnem pričakovanju odločilo, ali bo Skandinaviji prihranjen mir ali pa bo tudi ona pahnjena v vojno. Na vsak način se pa pričakuje popolna solidarnost vseh
štirih držav, t. j. Danske, Norveške, Švedske in Finske. Obenem se tu širijo vesti, da bo na tej konferenci sprejet sklep, da se prezident Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt in predsednik italijanske vlade Mussolini zaprosita za posredovalca za sklenitev miru.
Tudi Nemčija lahko vodi dolgo vojno
NEW YORK, 17. oktobra. S parnikom »Rex« je prispel sem general Terauči načelnik japonske vojaške delegacije, ki se je, kakor znano, mudila pred izbruhom vojne v Nemčiji in nato v Italiji. Na vpra šanje časnikarjev je general dejal, da si v vseh vojskujočih državah v Evropi žele sklenitve miru, iščejo pa kompromisno
podlago za sporazum. Kar tiče Nemčije, je Terauči izjavil, da je mnenje zaveznikov in nekaterih nevtralcev, da ni sposobna za dolgo vojno, popolnoma napa--čno. Po njegovem prepričanju vodi Nem-čiija lahko prav tako dolgo vojno, kakor Anglija in Francija.
Silovito angleško oboroževanje
LONDON, 17. okt. Zastopnik Reuterja je obiskal angleške tovarne jekla in ladjedelnice ter se je prepričal, da je Velika Britanija organizirala zelo intenziven postopek za pojačanje oborožitve tako kopne vojske kakor mornarice. V jeklarnah izdelujejo vse vrste najmodernejšega jekla, oklope za letala in vojne ladje ter orjaške topovske cevi, kakršnih svet še ni videl. Angleške vojne ladje in obalne baterije bodo dobile topniški material, ki bo nasprotnika presenetil. V tovarnah delajo neprestano noč in dan, brez počitka. Morala delavcev je odlična. V ladjedelnicah grade z vso naglico potniške parnike, ki bodo služili obenem kot križarke. Cela vrsta podmornic iti drugih mornariških cdinic bo kmalu zapustila ladjedelnice.
Nemčija proti reparacijam
BERLIN, 17. oktobra. DNB. »Vdlki-scher Beobachter« polemizira proti načinu reparacij, ki ga širi tisk zahodnih demokracij in nevtralnih držav. Nemčija sama ima pravico na reparacije, ker je 15 let zaman čakala, da sc ji popravijo krivice, ki jih je utrpela. Vodja rajha se je zato odločil, da z vsemi silami nemškega naroda popravi večne krivice, ki se nalagajo neprestano Nemčiji od strani zahodnih demokracij. Doslej jc bilo mogoče brez večjega prelivanja krvi popraviti krivice versajskega diktata. Tudi s Poljsko bi sc stvar rešila brez krvi, če bi se ne vmešala Anglija, ki ima najmanj pravic, govoriti o reparacijah v trenutku, ko je ona sama spravila Evropo v katastrofo.
Sklicanje francoskega parlamenta
PARIZ, 17. okt. Vlada je sklenila sklicati francoski parlament na zasedanje dne 30. t. m. Glavni predmet razprave bo podaljšanje sedanjih pooblastil vladi za nadaljnjih šest mesecev.
BUDIMPEŠTA, 17. oktobra. J je aretirala 140 članov madžars a nosocialistične stranke. V pf0S ^ ke so našli veliko granat jf orožja. Večje število nacistov J nilo na Dunai.
letaV
LONDON, 17. oktobra. letalstvo sporoča, da so angl® J preteklo noč izvršila izvidni ^
k
k
ZOPET ANGLEŠKI
nad nemškim ozemljem in atdk\t\i^
An|leš!!3
da s°
tej priliki metala propagandne 'LONDON, 17. oktobra. ‘ " la so letela v izvidniškem P°‘e verno in srednjo Nemčijo. _ ^ se nemške vesti, da je bilo nC , jlo letalo sestreljeno med Darm Frankfurtom.
BALT#
$
RUSKE LADJE V
TALLIN, 17. okt. Ruske čfte	if
Baltisk, e"0
ie.
loj
le
56]
1
to.
Si’
čele prihajati v luko
pomorskih oporišč, odstopijo”'*’ { ‘i podlagi rusko-esfonske P0®*’’ 0/v
bodo nastanjene v mestu in P ] soboto je priplula v luko ms j, ladja za podmornice, danes P j šest podmornic.	JI
AMERIŠKI BOMBNIKI ZA A J
NavSW
LOS ANGELES, 17. okt.
skih letališčih je pripravljeno ^ v vilo bombnikov, ki bodo o ^ g Jersey in od tam v Anghj° odpravijen ncvtralnostni zaK
ZAČUDENI UJETN'	S
PARIZ, 17. oktobra. Zasllj ti ftjj škili ujetnikov na zahodn^	jii^
kazalo, da vojaki sploh	j/
MAJSKI PRI HALIFAXU
LONDON, 17. okt. Sovjetski veleposlanik Majski je bil pri lordu Halifaxu. Govo rila sta o gospodarskih vprašanjih.
ŠVEDI GRADE BOJNE'LADJE
STOCKHOLM, 17. okt. Švedi so sklenili zgraditi 4 rušilce in 21 minopolagačev.
o svetovnem položaju. I^e jedili še ni bilo rečeno, da je na z ^ $ m vojna, ker so bili prepričani, p ^ priti do vojne med NemciJ ^ Začudeni so bili tudi zara ko-nemškem paktu.  _________________________
eteŽfl0.
Mariborska napoved* y£efajJj in malo vetrovno vreme. ^„10 najvišja toplota 24.2, darre opoldne 15.8.	pt'1 J
Borza. C u r i h. 17.	^	Af^
Pariš 10.10, London }lf' & ‘ 4457/», Bruselj 74.50, Mda" & sterdani 236.75, Berlin	.^
106.20, Oslo 101.25, KoPen
Buenos Aires 105.	#
Saradžoglu ostane dalje v &£
MOSKVA, 17. okt. DNB poroča:	V
dobro obveščenih krogih se je včeraj v Moskvi izjavilo, da bo tufški zunanji minister Saradžoglu ostal najbržo še nekaj dni v Moskvi. Saradžoglu čaka baje na prihod turškega trgovinskega ministra Erkmana, ki jc že na potu v Moskvo. Sodi se, da prinaša nova navodila in da se bodo pogajanja šele nato nadaljevala.
LONDON, 17. okt. Turški zunanji minister Saradžoglu je imel včeraj po dalj
šeni času zopet razgovor z Molotovom,
ki jc trajal dve uri. Glavna težkoča pogajanj je baje v teni, da Turčija noče sprejeti nobenih obveznosti, ki bi nasprotovale njenim pogodbam s Francijo in Anglijo, ki so bile svoječasno sklenjeno s pristankom sovjetske Rusije.
MOSKVA, 17. okt. Saradžoglu je imel včeraj, ponoven sestanek z Molotovom
Sedaj zopet čaka na nJ'%t*l t ve5'
Ankare. Računajo, štiri dni v Moskvi. ho pakt med Rusijo m
1. nenapadalno	*9	^
žavama; 2. Turčija vse tuje vojne ladje, veže, da ne bo stavila	pt	„
Romunije.	f	laV^nc	S
ANKARA. 17	V&lA
mnsčina .in imela	0
skupščina ,.ie imela
. 1/» v ■
na kateri se jo
ditih. O turško-ruskih P"
i)i
okt*
O lurško-nobcnc razprave.
MOSKVA, 17.	.
kmetijska delegacija pri-^n "j!o/
Moskve, kamor * J”flVe.
razstavnima nobenega vpiiva
turških pogajanj-
obisk kmetijske
pa"
F
$
i*ar!6ortt dne 17. X. 1939.
»Ve 5 er n If«
Stran &
^zadolženost kmetske posesti v Sloveniji
“ naših dolžnikov je bilo obremenjenih za 1,290.000 din ali šestino vseh dolgov v državi
zadnji številki revije »Tehnika in Jstvo«, ki j0	Socialuo-
lfl| institut v Ljubljani, je načel ■"Vratko zanimivo poglavje o dolgovih. V prvem delu med
v*2a tou?-tavlja’ da ie kmetska od-mj** P° osvoboditvi 1. 1850. pah-ij	kmeta v dolgove. Od 1. 1850.
itjft n°a svetovne vojne se slovenski %0 1 Več iznebil dolgov. Obresti za Jalov u** dde eden izmed glavnih kareto,,1 80 1)0 niem odtekali plodovi K0	dela v druge roke.
ifl^-lSoo bo prvi agrarni krizi v 1. '% ^ Pojavila na evropskih tržili, je ena ameriška pšenica m ruska Milna St d|°,mača proizvodnja neren-llci VOrniki. žebljarji in domači
|^> nrngli vzdržati konkurence L ^eia' - inske in tekstilne industri-lfi L ^ kmeta s kamitalizmom ie hi-
že kmeta s kapitalizmom je bi-
•DCčjn^^ka skrajno neprijazno. V ob-
111 °krož; samo v
16 bilo - ega sodišča v Novem mestu
fil	v	1.	1880,—1882. prodanih
SsTes‘ev. V
Avstriji je šlo v 1. 1870. boben 62.119 kmetij, v nadalj-i I4rl,,letih 78.093 kmetij, v 16 letih \ j. kmetskih posestev.
%t,-b^dajali običajno za 20
Posede 30
Žara^ ^)e’ kakor so bila ocenjena.
S, gr , akšnega stanja je začel beg z !°V()inic v Amreiko. V inflacijski dobi ,H 19^.se kmetje rešili dolgov. Toda naše poljedelsko ministrstvo fe ■( milijarde dolgov. Do 1. 1932. ptl is t'/S°ta dvignila na 7 milijard. ivlisnjsi !Cal do vratu v dolgovih, njegov ! siandard se je tako zožil, da Plačati obresti, kaj šele Oratorij je trajal vse do 1936.
V Vsebina poljedelskega kredita s^4 ^dn° na privatnem kapitalu, jj %ij^‘užništva je majhen celo v w	so	zadružne	organizacije
D®v, p , °,maj tretjino vsote kmetskih J: bipo^lv ile 2 i r a n a agrarna banka in ^carna banka sta v državnem v §■ kreditirali 10 odst. vseh po-C^ih	samo 0.8 odst.! 70.638
Henje bdlžnikov Slovenije je bilo ^ nih ža 1.200,000.000 din. Zadol-
f P0LJAK UMRL v PTUJU
Zfopo pi^ se ic te dni peljal s svojo 'kivL> lerahii ravnatelj socialnega
Za Vso Poljsko in predseduj 1 Diii.p.^^ko-poljske lige dr. Ta-W11 v p Ugledni Poljak je bil ?«] ?a jt< Uulciio. Na ptujskem kolo-fjh .rdžitia Zadela kap, kateri je podle-% ' Je sama nadaljevala pot v
S
n%.
Pn^1ŠKE TOLPF. »AL CA-trh ^litu j V SPLITU
osi®paril
Kmalu
W>r
,ar^a Alija O uči ja za 32 an-se je izkazalo, da
4» i« bji -,1 . ^-“letnemu Nikoli Sin-
ihbr.^Sstersu j č!?n zloglasne ame-m 1 j a So‘ e..družbe »Al Caponc«. 0^N)tova+Priieb v trenutku, ko je "Vat» v Zagreb.
SUSf i *c<*in^navHeSk?!ta kra,i'a A,e-J«/»nemojm.1?, podpiranj? osi-
w , 1- Zhni'.,- b,Plh pripadnikov
J^hiiv.Za ubooe ’lCa * v Ljubljani nnran.i. bivše svoje
in o ve po vložijo pri
K ^1*1^
I-Mku 2;t uhT. nica Tor jLJOO ji(‘ in npfe onemogle m\
dl« T vdovi' usb
(S z J v Ljuhf0sli uai vl
%
izvrševal samostojno
a.je sedaj zaradi onemo-ne more več izvrši
Pilona , na P „“v.,,1uyie vce izvr.še-V;ls ■ Pr *°Va biv«I u onem°gla ali
moi«1!, zb°rni&ie8a P‘i-
5no'gaPj
J n0
..	JUSU IL-
^akega obrta ali Irgo-
1? M;
'gro
m.
Mla-
>ah
vprizori! v Sok. v 4 dej. „Mamico
%
IvHl 1He1rib<>»>ala?oraltt- sa' 'b’la Lev_ A(!ye cin 115 Jc v režiji gdč. štV' hS k s vil v U.° uspela. Zelo je a h reg a j« uvežbala
! 'Oy.,u
AvtoFTci/ki je pred: t,0kloujebhe^prirej|,|H' prisrč-
ženih je bilo okrog 90 odst. kmetskih družin. Za primerjavo med posameznimi pokrajinami je značilna naslednja razpredelnica obremenjenosti na 1 ha in dolžnika (prve številke pomenijo obremenjenost na 1 dolžnika, druge na 1 ha površine, tretje na 1 ha obdelane zemlje):
savska	7.444	1.826	2.741
donavska	19.014	2.723	5.467
dravska	18.273	2.315	2852
Na Slovenijo odpade od 7 milijard 1.290 milijonov ali dobra šestina vseh dolgov. Hektar obdelovane zemlje je v Sloveniji neprimerno bolj obremenjen kakor v Srbiji, Vojvodini ali na Hrvat-skem. S tem seveda še ni rečeno, da je slovenska vas neprimerno bolj zadolžena kakor one na jugu, kajti prva je bila dokaj bolj vključena v denarno gospodarstvo in z njim tudi v kreditni sistem kot pa Srbija ali Hrvatska.
Težnje naših šolskih nadzornikov
Ni še dolgo, odkar se je ustanovilo Društvo šolskih nadzornikov, ko se že kažejo lepi uspehi vztrajnega dela. Te dni je bil v Beogradu prvi občni zbor tega društva. Razpravljali so o važnih vprašanjih narodne prosvete, šolstva in stanovskih zadevah. Na zborovanju so šolski nadzorniki sprejeli obširno resolucijo, v kateri zahtevajo, da se na to mesto postavljajo samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje zakona o narodnih šolah. Na postavitev naj vpliva moralna in ne politična kvalifikacija. Šolskim nadzornikom naj se zagotovi popolna neodvisnost in naj se. njihovo poslovanje loči od
upravnih oblasti. Pri premeščanju učiteljev in šolskih upraviteljev naj se prvenstveno upoštevajo predlogi šolskih nadzornikov, ki pač najbolje poznajo prosvetne prilike v svojih okrajih. Šolski nadzorniki s fakultetno izobrazbo in višjo pedagoško šolo naj napredujejo kakor srednješolski profesorji. Izrekla se je tudi zahteva po zvišanju nadzomiškega pavšala pri nadzorovanju šol, ki naj bi upošteval vse razmere. Izpremeniti je treba tudi pravilnik o disciplinski odgovornosti in uredbo o izvrševanju nadzor-niške službe.
Nove dinarske kovance dobimo
Finančni minister je izdal odlok, s katerim bo dala Narodna banka 20. oktobra v promet nove dinarske kovance. Novi kovanci po 1 din bodo iz aluminijevega brona kot kovanci po 2 din in 50 p., ki so že v prometu. Na sprednji strani bo vtisnjena krona Jugoslavije in napis »Kraljevina Jugoslavija«, na hrbtni strani pa ve-
lika številka 1 in napis »dinar« ter letnica 1938. Napisi so v latinici. Novi dinarski kovanec je manjši od starega in meri v premeru 21 mm, tehta pa le 3.5 gr. Stari dinarski kovanci se umaknejo postopoma iz prometa v 6-meseč-nem roku, počenši od 20. oktobra t. L
Bencin se je znova podražil
Šele pred enim tednom je odbor za kontrolo in določanje prodajnih cen bencinski mešanici podražil bencin za 25 par pri litru. Te dni se je bencin ponovno podražil na zahtevo bencinskega kartela za nadaljnjih 20 par pri litru. V Beogradu in sedežih banovin bo odslej bencin
po 5.90 din, v krajih, ki so do 50 km oddaljeni od teh mest, po 6.15 din, v ostalih krajih oa po 6.25 din liter. Odkar so bile lani uvedene enotne prodajne cene bencina, je to letos že četrto povišanje cen. Od lani se je povišala cena benoinski mešanici za 12 odst.
| Celje
c Kramarski sejem bo vCelju to soboto. Zaradi slinavke in parkljevke v celjskem laškem in šmarskem okraju na ta dan v Celju ne bo živinskega in svinjskega sejma.
c Neznanega moškega utopljenca je v nedeljo zjutraj nesla Savinja mimo Celja. Truplo je izginilo nekje v bližini kopališča „Diane“ na Bregu in ga še niso n ali.
c Umrli so v javni bolnišnici 52 letni posestnik Jurij Bezgovšek od Sv. Petra nad Laškim, 26 letni tovarniški delavec Danilo Turčinovič iz Stor pri Teharju, 25 letna žena rudarja Neža Lemeševa iz Mi-gojnic pri Grižah, 68 letni preddelavec Tomaž Sommeregger, stanujoč Lastni dom 17, po rodu iz Wernberga pri Beljaku in 42 letna žena posestnika Marija Ribezlova iz Podlešja pri Kalobju.
c Kapucinski most, ki je bil leta 1933, ko je takratna velika povodenj odnesla stari most, kot zasilni most postavljen, je bil že v zelo slabem stanju. Te dni so ga za silo popravili in nadomestili trhle dele.
c Napad. 32 letnega žagarja Ivana Klinca od Sv. Petra v Sav.' dolini je v neki go-stini v Ločici pri Polzeli v prepiru napadel in z nožem zabodel v levo stran prsi ter ga poškodoval po glavi, čevljar Hra-po t iz Rečice. Nevarno poškodovanega Klinca so prepeljali v celjsko bolnišnico,.
c Avtobus jo je povozil. 29 letna zasebnica Ivana Gaberškova iz Malega vrha pri Braslovčah je stala poleg krave na cesti v Šmartnem ob Paki. Privozil je poštni avtobus, ki jo je podrl na tla in ji zlomi! levo nogo.
c Z motorjem se je zaletel vanj. V noči od nedelje na ponedeljek sc je Adolf Gorenjak iz Nove vasi na oesti v Komenskega ulici z motorjem zaletel v 40 letnega škrobilnega mojstra v tovarni „Metki“ Kovača Martina iz Ostrožnega. Podrl ga je na tla. Kovač je dobil na glavi smrtno nevarne poškodbe in je ves v krvi obležal v nezavesti. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno in je še vedno v nezavesti.
c Smrtna kosa. V Trubarjevi ulici 1 je
včeraj umrl vlakovodja v pok. in hišni posestnik Konrad Himmer v 81 letu starosti.
c V prepiru je v ponedeljek zjutraj napadel neki moški na Krekovi cesti 32 letnega hlapca Jakoba Goleža iz Celja. Z ostrim predmetom ga je udaril po glavi in rokah.
Ptul
p Repriza. Danes je v Mestnem gledališču repriza „Kralja Epida“. Čeprav je ta drama stara 2500 let, je nudila premiera visok umetniški užitek.
p Vsa se Je opekla. Na 2 letno viničarjevo hčerko "
o Sokolsko gledališče Ruše pripravlja v režiji Fričeka Janka Cezara Arxa igro: „Izdaja pri Novari“.
o Sokolska tombola v Laporju. Agilna
sokolska četa v Laporju pri Slov. Bistrici je priredila v nedeljo veliko tombolo z zelo lepimi dobitki. Tombolo je posetilo šc precej ljudi iz domače in okoliških vasi, tako da je društvo imelo še dokaj lep dobiček. Po tomboli se je razvila prosta zabava v gostilni Šifrer.
o Gostovanje Fantovskega odseka na Zg.
Polskavi. Fantovski odsek Sp. Polskava— Pragersko je gostoval v nedeljo na Zgornji Polskavi z znano igro „Crni križ pri Hra-stovcu“. Igro jc režiral Zorn Alojz iz Pragerskega.
o V Črnomlju
o tvor j en
dom, ki jc bil zgrajen na pobudo ravna-Lclja ljubljanskega Higienskega zavoda g.
dr. Pirca.
o Nov občinski dom v Trbovljah so te dni dogradili. Nova stavba je eden najlepših občinskih domov v Sloveniji.
o Nesreča na ljubljanskem kolodvoru.
Med vagonska odbijača je na ljubljanskem bolodvoru prišel 52 letni železničar Jernej Šterk, ki je dobil zelo nevarne poškodbe.
je bil v nedeljo slovesno drugi belokranjski zdravstveni
o Poročila sta se v nedeljo, 15. t. m. v farni cerkvi v Cirkovcih na Dravskem polju g. Janko Jug in gdč. Marica Bračko iz Ruš. Mlademu sokolskemu paru iskreno čestitamo.
Zamudo Ano pri Sv. Marjeti niže Ptuju se se je polil krop. Vso opečeno so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
p Napad Ožbalta Petka, kovača iz Dornave, je ponoči napadel na dpmu Milan Belšak in ga zabodel v roko.
p Požar. Ogenj je izbruhnil pri pos. Francu Medvedu v Zg. Pleterjah, obč. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pričelo goreti v kolarnici. Iskre so zanetile trn sosedno kolamico pos. Planinška. Obema je zgorelo 50 voz sena.
Socialna akcija za zimsko pomoč
Kmalu bo spet zrna tu. Pravijo, da bo huda. Delavske in bajtarske družine po mestih in na deželi jo s strahom pričakujejo. Posebno hudo 'bodo v mrazu prizadete družine s številnimi otroki, katerih oče in mati morata skrbeti s skromnim zaslužkom za življenjske potrebe, živež, obleko, stanovanje in šolanje.
V nič boljšem položaju niso kmetsko-delavske družine na deželi. Beda neusmiljeno stiska našega viničarja. Vse leto je delal naporno v vinogradu, pri kmetu na polju ob košnji, žetvi, okopavanju krompirja, pese, korenja in koruze, grabil listje, pospravljal sadje in mlatil, a pred zimo nima skoraj ničesar za pod zob in hodi raztrgan in izčrpan okrog. Poleg viničarja ie prizadet tudi
ikmet in bajtar. Mnoge viničarske rodbine ne bodo imele živeža niti do konca decembra. Kje pa je obleka, obutev, posebno za šoloobvezno deoo, kje naj vzame viničar denar za te potrebščine, ko ni zaslužka? V našem narodnem in socialnem interesu je, da te družine materialno podpremo, da bodo vzdržale skozi zimo, da jim olajšamo gorje stradanja in pre-zebovanja. Naj naša socialna zakonodaja že sedaj izdela načrt za zimsko pomoč revnim podeželskim viničarskim in tovarniškim delavskim družinam. Zato so predvsem poklicane država, občine in šo-le, kakor tudi druge socialne, prosvetne in narodno-obrambne ustanove, da s skupnimi močmi pospešijo akcijo za zimsko pomoč revnim.	-jh.
cvcijc.
Odpravite strini klanec na vurberški cesti!
Banovinska cesta Ptuj—Maribor ob levem bregu Drave teče preko Viirberga in Sv. Martina. Ta zveza postaja v zadnjih letih iz gospodarskih in turističnih ozirov vedno pomembnejša. Ima pa težko ovirp, to so klanci tako imenovanega »farovška«, kjer se je pripetilo že več smrtnih nesreč. Kljub temu se na tej strani oživlja promet. Ker je državna cesta po Dravskem poliu preobremenjena in je zato neprestano v kritičnem stanju, so se je začeli avtomobilisti očitno izogibati in se raje poslužujejo vurberške ceste, čeprav je ta zveza nekoliko daljša.
Vurberška zveza Ptuj—Maribor je važna tudi iz krajevnih razlogov. Ob tej cesti leže bogati sadonosni kraji, kjer se dobro razvija sadna trgovina. Vedno bolj
važna točka ob levem bregu Drave med Ptujem in Mariborom postaja zdravilišče in letovišče Vurberg. Najbolj pereč problem pa je »farovšek« za vurberško prebivalstvo. Okoli 300 vurberških kočarjev in kmetov ima pod temi klanci v ravnici »Logu« svoje njivice in travnike. Sprav-Ijaaije pridelkov po strmem klancu jih stane mnogo naipora in denarja. Zato so odločujoči že večkrat nameravali regulirati klanec. Bila sta že izdelana dva načrta. Po enem bi potekala cesta mimo posestnikov Berlingerja in Kokola, dalje mimo graščinske kleti, po drugem pa od Sv. Martina preko Vumpaha. Tako bi bili odpravljeni nevarni klanci. Vzpon ceste bi bil malenkosten.
Regulacija pa se do sedaš še ni uresni-
čila, ker se je pričelo močno misliti na novo banovinsko cesto preko Vičave, Orešja m Krčevine, s čimer bi »farovšek« odpadel in imel le krajevni značaj in glavna točka Vurberg bi bil odrezan od prometa. Gradnja nove ceste bi stala okoli 3 milijone din, regulacija »farovška« pa le okoli pol milijona. Občina Grajena, pod katero spada »farovšek«, nima sama dovolj sredstev za regulacijo teh klancev, ki bi pripadali odslej pod občinsko cesto, zato bi se naj raje Čhn-prej pristopilo k uresničitvi prvotnega načrta, ki je cenejši. Zdravilišče Vurberg bo tesneje povezano s prometno žilo in obenem bo rešen pereč problem vurberškega prebivalstva.
Stran '4.
»Večer rifk«
V	Mariboru dne 17. X-^®.
Maribor
Marttar potrebuje urejen otroška igrišča
Predvideni igrišči naj se čimprej uredita — Studencam so že poskrbeti za svojo deco
Eno zmed najbolj perečih vprašanj,. o katerem se je v Mariboru posebno v pedagoških krogih že mnogo razpravljalo, je vsekakor urejeno otroško igrišče. V Mariboru šivi na tisoče in tisoče otrok, ki nimajo pravega kraja, kjer bi sprostili svoje mlade sile, kjer bi se lahko razživeli in kjer bi se lahko po mili volji razgibali. Ne velja pa to samo za središče mesta, nego prav tako za ožji mariborski okoliš in za okoliške mariborske občine, ki so prav tako že močno zazidane, da otrok ne najde med njimi več tiste sproščenosti, kakor na vasi.
V	mestnem parku je sicer urejeno zasilno otroško igrišče, vendar je to zda-leka premajhno za tisoče mariborskih otrok. Za mesto sta predvideni dve otroški igrališči; eno na levem bregu Drave v kamniškem predmestju, drugo pa. na desnem bregu, na prostoru SK Železničarja pri kadetnici. V proračunu mariborske občine za leto 1939.-40. je vnesenih 5000 din za vzdrževanje otroškega igrišča, mesečno 500 d. pa za nadzor-1 Kac.
stvo. Pri Pedagoški centrali v Mariboru se je pod predsedstvom prof. G. Šiliha in prav tako pri društvu Šola in dom pod predsedstvom inšpektorja v p. dr. Leopolda Poljanca že mnogokrat sklepalo o nujnosti mariborskega otroškega igrišča ter je bila pri županu tudi deputacija obeh omenjenih društev, ki je poročala o tem.
Prvo urejeno otroško igrišče v mariborskem okolišu pa bo dobila studenška občina. Igrišče bo otvorjeno že ta mesec. Zemljišče za igrišče je v Studencih v bližini Vodnikove in Makarjeve ulice, niti 10 minut od šole. Prostor 2440 kv. metrov je daroval studenškemu krajevnemu šolskemu odboru pod predsedstvom g. Ka-loha veleposestnik g. Scherbaum kot kompenzacijo, ker mu je občina pripomogla k parcelaciji zemljišča v zaščitnem pasu. Mnogo pa sta- pripomagla k čim prejšnji otvoritvi igrišča tudi studenški blagajnik Franc Pušnik in odbornik Franc
To jesen bo okrog igrišča potegnjena žična ograja,- pomladi ali pa še to jesen pa bo igrišče zasajeno z drevjem. Sčasoma bodo igrišče opremili tudi z vrtiljakom, zibelkami, uto, vodovodom in straniščem.
V	Studencih je brez srednjih in meščanskih šol okrog 600 ljudskošolskih otrok, ki so v igralni dobi. Vseh otrok v igralni dobi je v Studencih okrog tisoč. Vsi ti bodo lahko uporabljali otroško igrišče. Do sedaj mladina v igralni dobi ni imela nikjer pravega prostora. Posestniki niso videli radi tujih otrok na svoji zemlji, prav tako pa so jih naganjali iz gozda, tako da je bila marsikje res docela odvisna, kar se igranja tiče, od ulice.
Novo igrišče bo uporabljala tudi studenška šola. Studenška šolska mladina se pod upraviteljem g. Julijem Kontler-jem pridno pripravlja na slavnost otvoritve novega, mladini posvečenega igrišča.
Okoliške občine v II. draginjskem razredu
Maribor ima na obrobju svojega jedra močne okoliške občine. So to tako rekoč predmestja, v katerih je naseljen velik odstotek uradništva, obrtnikov in delavstva, ki ima svoj zaslužek v Mariboru. Tudi na zunaj imajo okoliške občine, ta-
ko Studenci, Krčevina, pa Tezno mestni značaj. Umevno je tedaj, da so se državni nameščenci, ki bivajo izven mesta, že dolgo potegovali za priznanje II. draginjskega razreda v okoliških občinah. Društvo mariborskih upokojencev
nam zdaj javlja, da je po najnovejših vesteh finančno ministrstvo odločilo, da spadajo mariborske okoliške občine v II. draginjski razred in se bo doklada po tern razredu nakazovala, kakor tudi razlika za prejšnjo dobo.
KEMIČNA VOJNA
Odbor za obrambo Maribora proti napadom iz zraka bo priredil v četrtek ob 30. v prostorih »Ljudske univerze« predavanje o »Kemični vojni«. Predavanje g .prof. Stanka Modica, oddelnega vodje Prostovoljne gasilske čete Maribor-me-sto bo vsebovalo vojne strupe in njih fiziološke učinke, disciplino pod masko, uporabo plina med svetovno vojno na za-padni fronti, možnosti nove kemične vojne, detekcijo vojnih strupov in predvajanje termitne bombe. Predavanje bo važno in zanimivo za vse prebivalstvo, obenem pa poučno v zadevi obrambe vsakega posameznika. Obrambni odbor vabi prebivalstvo, da se predavanja v čini večjem številu udeleži. Vstop prost.
Če se smrtno
a niste v redu poravnali naročnine za „Večernik“ vsaj do 14 dni pred nezgodo,
izgube Vaši svojci 10.000 din
ZADRUGA »POHORSKA
IN PLANINSKA POSTOJANK
K včerajšnji notici »Planinska janko k Sv. Duhu« smo prejeli se nje drugih planincev:	jL
Zadruga »Pohorska železnica* ^ staja, še ni v likvidaciji, še iu t svojega odloka, njeni člani še v- .L ločajo o njenem premoženju, za, pravila tudi imajo še svoja prezgodaj je vadljati s tujinr kar tako razpolagati s tujimi d® ^ celo že predlagati, kje naj koča sW\ kor se zagovarja Sv. Duh na Ostr ^ hu, tako se lahko tudi zagovarja bv. kracij pa še z večjo prednostjo, »e ^ krac nima domačih gostiln, kakor P Sv. Duh in Pankrac ne bi delal renče domačim gostilničarjem. ,}.
Ugotavljamo dalje, da	(J
ninsko postojanko pri Sv. Ostrem vrhu ni izšla od SPD, Maribor, temveč od drugod. Man ^ SPD podružnica je ta načrt zavr?!y line kaže ustanavljati postojanke- ® 2 la v konkurenco domačim narodne nim gostilničarjem.	m
Naše mnenje je, da ne zidamp v oblake, tudi z. narodno kozjaško ,< mo ne, marveč da na tihem de!a podlagi stvarnosti v posvetovanj :? klicanimi in da počakamo, ko čas dozorel.	 ^
Kino
* Grajski kino. Samo še do
v Alpah in pri zadnji predstavi ko Svengali. Od srede dalje Suez. £
* Esplanade kino. Velefilm ->DV°W
»o delu F. Dostojevskega»
s ti .
Lida Baarova, A. Schonhals.	■	jr
. , prtS*'
Marlene	.
* Union kino. Do petka bavni film ,,Maroko"
Gary Cooper.
Radio
Sreda, 18. oktobra.
M
Ljubljana: 7. Jutranja oddaja; "j-tC-cert lahke glasbe (plošče); koncert (plošče); 13.20 Zabavn ^ (plošče); 18. Mladinska oddaja; ura; 20. Prenos opere iz £ v Zagreb: 13.10 Plošče. - BejMgjtt Koncert na violončelu; 18-20 k . M 19.40 Vokalni koncert. — Sofij*• pularni koncert; 12.50 in 19-Berliozova opera ,.Prekletstvo r -ju Firenca: 21.40 Operna glasba (P .r|. f Sottens:	20.30 Simfonični »f' t A
Stockholm: 21. Simfonični konc _ ^ju dimpešta I.: 12.10 Vokalni k°n^ ,
ipesta I.: 12.10 Vokalni k«"-' Koncert ciganskega orkesuj^
PREDAVANJE O SADJARSTVU NA POBREŽJU
Agilno Sokolsko društvo na Pobrežju je organiziralo za to sezono poučna predavanja, ki so določena ob sobotah. Preteklo soboto se je udeležilo okoli. 100 poslušalcev zdravstvenega predavanja. Predaval je dr. Pavlič o nalezljivih boleznih. Prihodnje predavanje bo v. soboto, 28. t. in., o sadjarstvu. Predavanje bo gotovo kot tako zanimalo pobreške gospodarje; saj manjka našim sadjerej-cem še veliko pouka, da bodo znali izrabiti bogato sadno letino ter da bodo dvignili .našo sadjerejo na stopnjo, da bi naše sadje dobilo še večje priznanje na svetovnih tržiščih. Predaval bo upokojeni nadučitelj Klemenčič. Vstop prost.
ZA ZAŠČITO PRED ZRAČNIMI NAPADI
Da bi se prebivalstvo čimbolj seznanilo o potrebni zaščiti pred zračnimi napadi, je knjižna založba tiskarne Merkur v Ljubljani izdala v prečiščenem besedilu po »Službenem listu« dva nova zvezka zbirke »Zakoni uredbe«, v katerih objavlja »Predpise o zaščiti pred zračnimi napadi«, v drugem zvezku pa prinaša »Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi«. V »Predpisih« je objavljena uredba o zaščiti pred zračnimi napadi, navodilo za izvrševanje uredbe ter uredba o organizaciji in pristojnosti organov. V prvem delu »Pravilnika«, ki je izšel, pa so poglavja o bojnih strupih, o prvi pomoči, o evakuaciji ter o zakloniščih in o zaščiti otrok v mestih in na podeželju. Založnica bo izdala tudi še ostale tri dele »Pravilnika« takoj po objavi v »Službenem listu«. »Predpisi« stanejo 8 din, I. del »Pravilnika« pa 4 din. Dobe se v vseh knjigarnah
m Odbor za podpiranje rodbin vojaških vpoklicanccv je pričel danes poslovati, v prostorih mestnega socialno političnega urada. Predsednik tega odbora je predsednik okrajnega sodišča v Mariboru dr. Lavrenčič, njegov namestnik je sodnik dr. Juhart. V odboru so še zastopnik davčne uprave šef Sever, njegov namestnik Fajt, zastopnik mestnega sveta Geratič in njegov namestnik Kotnik.
m Dijaški kuhinji v Mariboru so poslali učenci 8 c real. gimnazije-namesto venca na krsto rajnega drž. tož. dr. Ivana Hojnika 100"25, občina Loka pri Zidanem mostu 200, neimenovani 100, DRK v priznanje marljivega sodelovanja dijašlva real. gimnazije pri nabiralni akciji v tednu RK 500, mariborski odvetniki iz presežka zbirke za venec na krsto rajnega sod. sv. dr. Emila Kramerja 250 din. Vsem prijateljem revnega dijaštva se odbor najlepse zahvaljuje.
m. Proslava Jadranskega dne. Odbor Jadranske straže v Mariboru bo priredil 29. oktobra v Sokolski dvorani proslavo Jadranskega dne, v spomin na dan, ko so prvič zaplapolale, naše narodne zastave na našem morju. Prireditev bo v dopoldanskih urah.
m Dvovprežni \oz jc v Preradovičevi ulici včeraj popoldne povozil 11 letnega železničarjevega sina dijaka Janka Pajma-na. Voz je peljal Čez dečka in ga hudo poškodoval.
m Tatvine se v zadnjem času neprestano ponavljajo. Največ kradejo obleke in perilo. Vidi se, da se približuje zima. Trgovska pomočnica Marija Marko je prijavila, da ji je v Kopališki ulici 17 nekdo ukradel'volneno jopico, šoferju Rataju pa je tat odnesel zimsko suknjo in dokumente.
m Nočna lekarniška služba (od 14. do
vključno 20. t. m.): lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1, tel. 21-79.
Jerrih
Mariborsko gledallH0 ^
Torek, 17., ob 20.: Hlapec gova pravica. C.
Sreda, 18. Zaprto.
Cetrtel
»Navihanka __________
Predlanskim tako priljubljena ^ reta „Pod to -—
»Navihanki*- — skladatelja v glasi dejanju jo še nadkrilju.
Dejanje namreč je v „Naviha^
a, 18. Zaprlo.	a	uri-.
:ek, 19., ob 20.: Neopravtf^ 0* ihanka" — letošnji nskim tako priljubljena^ jel* Pod to goro zeleno	.	<
'-SSSF&tBfa
zapleteno iz zabavno ifl s6 vito zaključuje. Beneševag priznano melodiozna in božaj
Cirilmetodarji za našo severno
dneh se bodo oglasile P"* v^e ods%3 in članice podružnice CMD- 5pf« v
iih nrarnih mir! Darove V."	...	S®	i»•
Bliža se Božič, CMD dan, ki . prinaša žarek veselja tudi v bedne domove naše obmejne dece. Dan za dnem nestrpno čakajo ti malčki, kaj jim bo prinesel Božiček, ki ga pošilja CMD od šole do šole vzdolž severne meje in jim bo skušala s čim izdatnejšimi darili olajšati gorje. Njena skromna sredstva pa ji zdaleka ne zadostujejo za izvedbo celotne božične akcije. Zato je primorana, se tudi letos obrniti na dobrotnike in prijatelje mladine s prošnjo za pomoč. V prihodnjih
jih praznih rok! Darove v ^_%ne	p
tudi upraviteljstvo drž. P° .	gi#
Razlagovi ulici v dopoldan	v p«3
narne pošiljke pa Pos^'i”j^|ici
nem domu po priloženi P° 0 f!F Podprite naše človekolj poh10 po' noobrambno delo. Prosimo ^	11
mejni deci, prepričani smo.
ste zavrnili!	•	■ -
Junija 1940 bo sokolski župni zlet v Studen
cih
V nedeljo so zborovali v Mariboru načelniki in načelnice društev mariborske sokolske župe. Zbora se je udeležilo 26 društev in čet in je bil na njeni sprejet delovni načrt, ki obsega tečaje, tekme in nastope. Vršili se bodo naslednji župni tečaji: 7-dnevni tečaj za vodnike naraščaja v decembru v Mariboru; 14 dnevni tečaj za vodnike članstva v Mariboru; 7 dnevni tečaj za smučarske vodnike od 2—9. januarja na Pohorju; 3 dnevni tečaj za obrambno vzgojo od 29. 6.—1. 7. v Mariboru; 14 dnevni tečaj za plavanje v juliju v Bohinju. V načrtu so nadalje velike obče tekme članstva in naraščaja o •priliki župnega zleta 8. in 9. junija v Ma-
riboru, ki se jih morejo udeležiti vse edi-nice z določenim številom članstva. Istočasno se bodo izvedle tekme v odbojki in košarki. Razen tega so predvidene posebne tekme članov in moškega naraščaja za prehodna darila 5. maja 1940 v Mariboru in smučarske tekme z izletom januarja na Pohorju.
Župni zlet bo 9. junija 1940 v Studencih, okrožja pa priredijo v maju kolesarske izlete v določene kraje ob meji. Večje prireditve v župi bodo še otvoritve sokolskih domov v Prevaljah, Gornji Radgoni, Maribor II — Pobrežje in v Poljčanah. Župno taborjenje — deseto v župi — bo konec julija in začetek avgusta v Bo-
hinju. Močnejša društva štveha taborjenja.
naj Pri:
ar"'
vena taoorjenju- noro^T^iin IL Župno načelništvo J ^
preteklem letu in T.l2osl°v „0je
v
čelnikov v kolstvo bo enotno
n jo tu —	Tii205*
Beograd«.
, po enotno naQj\i;a se JT, jo T po vsej državi, pPPrv	^
kolski zlet leta 194	ob^io	jr
posvetilo vso pozorn ^	r
Žensko načelništvo J $<>	(0v0
vsesokolski zlet. & b°jL sprejet delovni kr°i^n, akb ^ tro razširil med ^»ftih stvom. Vodniki ob	pod
razšli s krepko voljo
•JŽferiKoru 'dne 17. X. 1939.
»Večernih
„ Stran 5.
SiSiSUvosti
vrata Rusije na Balkan
Kako so prišli Romuni do posesti te zemlje — Važna vloga plodne žitnice ob Dnjestru
to%jCase »mo ponovno slišali zagozda bo Rusija spoštovala sedanje j^toiunije in ne bo posegla po ^era^'> ^i ie bila prej dolga ;<®» de* carske države. Kljub ^■(ia h'	^alno na oprezu. Boje
1 ^kega dne to obmejno pokra-
JOAN bratianu
«i državnik, ki je po Brusi-lv’ !• 1916. povedel Romunijo oin. V madžarskem komuni-Bele Kuna je dal zasesti °‘ Bil je odločen zagovornik e Besarabije k Romuniji.
SN. kakor
revolucije tako tesno spojila z Rusijo, da ni ob zlomu carizma
nihče mislil na odcepitev od nje.
V maju 1917 se je sicer sestavil nekak odbor, ki je prav kakor druge ruske pokrajine terjal od osrednje moskovske vlade avtonomijo in uvedbo romunskega jezika v šole. V pozni jeseni istega leta je deželni zbor, v katerem je bilo med 120 člani 84 Romunov, proglasil moldavsko republiko v Besarabiji, toda s pripombo, da se bo dežela tesno povezala z ostalimi republikami nove Rusije.
Vdor boljševiških čet, ki so ropali po deželi, je pa prisilil besarabsko vlado, da je
poklicala romunske čete na pomoč.
V posebni pogodbi, podpisani marca 1918 v Jassyju, so se romunski poveljniki zavezali, da bodo po dveh mesecih zapustili deželo. Toda obveza se ni izpolnila, romunske čete so ostale v Besarabiji in prisilile deželni zbor, da je v apri-
lu 1918 proglasil priključitev Besarabije k Romuniji.
Sovjeti so neprestano terjali ljudsko glasovanje, aneksije Besarabije doslej niso priznali. Vrhovni svet v Parizu je prav kakor angleška vlada glede ukrajinskega in beloruskega dela Poljske okleval s priznanjem in pristal na aneksijo šele 1. 1920. Angleška vlada je priznala priključitev Besarabije k Romuniji 1. 1923., francoska leto pozneje.
Roniuni so se slej ko prej . sklicevali na jezikovno in rasno pripadnost dežele. Zelo dober poznavalec besarabskih prilik, prof. E. Uhlig, je napisal, da je
polovica Besarabeev romunskega izvora,
da pa to še ni pravo merilo ljudskih teženj. Precejšen odstotek romunsko govorečih prebivalcev pripada ukrajinskemu pokolenju. Carska Rusija je neprestano pošiljala na besarabska tla Ukra-
jince, posebno še kozake, in mnoga plemena so povzela romunski jezik ter se zlila z latinskim narodom. Po romunskem štetju 1. 1919. je bilo v Besarabiji 64 odst. Romunov in le 34 odst. pripadnikov ostale narodnosti. Poleg Ukrajincev in Belorusov je v Besarabiji tudi precej Židov in nemških kolonistov. Zanimivo je, da tvorijo Romuni med inteligenco, meščanskim prebivalstvom, komaj četrtino ljudi.
Besarabija meri blizu 45.000 kvadratnih kilometrov in šteje nekaj nad tri milijone ljudi. Je vseskozi rodovitna zemlja, ki jo preprezajo vinogradi.
V dobi carizma je bila žitnica Rusije
in Židje so našli v njej pravi Eldorado za obogatitev. Besarabski kmet j.e živel dobro in ljudje, ki so večkrat potovali po deželi, pravijo, kako bi tajni plebiscit izpadel, če bi ga Romunija morala izvesti. Moldavska socialistična republika tik ob meji Besarabije je vaba, ki proži rojakom tostran meje iste- možnosti skupnega življenja, kakor so ga imeli prej. Politično pa ostaja Besarabija tudi dalje važen most za prodiranje iz velikega ruskega zaledja na Balkan, kamor so se spuščale nekdaj ruske čete na svojih osvobodilnih pohodih.
Tudi v Švici — vojna mornarica
Vojno brodOvje je bilo že v srednjem veku zelo važnega pomena za pomorske narode. Oblika grških in rimskih galej se je obdržala do 17. stoletja. Italijansko-špansko ladjevje iz takšnih enot je premagalo Turke v bitki pri Lepantu 1571. Počasi so galeje izpodrinile jadrnice, ki so slavile v pomorski bitki pri Navarinu popolno zmago nad Turki. Iznajdba kompasov in ladijskega vijaka in motorjev je prožila ladjevju tudi široko morje za vo-
jevanje. Jadrnice so postale odveč, nova tehnika je dala bojem vse resnejšo obliko.
Zanimivo je, da so imeli od 13. do kraja 18. stoletja tudi Švicarji močno mornarico na Ženevskem jezeru. Močno oborožene jadrnice so branile obale, bile so last kantona Waadt. Švicarska mornarica se je večkrat izkazala v bojih s savojskim vojvodo, ki je imel svojo posest na drugi strani jezera.
lis-
so jo z lahkoto pri-
M;
■aj več kakor sto leti so za-
Uji^ Besarabijo zase. V bukare-h- ■ l>o petem ruskem osvobodil-
proti Turčiji, je pripadla
rom, Prutom in izlivom
k tipična prehodna zemlja,
narode,
»k*«	iiaroae,
«Aavie\Carigradu’
tij, ovoje irtip. if
ki so se tod na Balkan in
yi*dhf. Svoje ime je dobila po ple-1 T%niv®esarab, ki je vladala tod
_e?ela je bila že od tedaj me ^oH°'mniunsk° *'°’ 300'letoo °dstvo ni na tem nič izpre-
Vl’%1 <
Ni’t r4kV°r V,3a{ia'i v Besarabijo kolih* 17qj a 0rakoni so se Turki umiti	rusko-turška me-
tj Pa ^mt- Po krimski voj " h’ Be,s^u,s.^a odstopiti del južno-
^ so j»raj^e donavskim kneževini,0, ToHa ? užile 1859 v romunsko * W,	so	morali	Romuni
J^.&e je	Rusiji. V nadaljnjih
esarabija- do boljševiške
Kako je .železni kancelar' zavohal .tigra'
Ko je pokojni francoski državnik Clemenceau 1. 1876. kandidiral, je bil izvoljen za poslanca v parlament. Njegov prvi parlamentarni govor v obrambo po-milosčenja je zbudil splošno pozornost. Postal je ljubljenec naroda. Proti koncu parlamentarne dobe je imel Clemenceau že svetovni sloves. Londonske »Times« so pisale, da pripada temu možu bodoč-
nost Francije. Po nekem prepričevalnem govoru Clemenceauja je vprašal Bismarck svojega tajnika:
— Kdo pa je ta Clemenceau? Tega moža je treba obdržati v evidenci!
Železni nemški kancelar je pač čutil, da tiči v Clemenceauju bodoči »tiger« Francije.
Neprilike s psi in mačkami v Londonu
V Londonu so izdali najprej odredbo, da je treba zaradi vojne in nevarnosti plinskih napadov iz zraka odstraniti iz mesta vse pse in mačke, ali jih pa pobiti. Bogataši so poslali svoje živali v posebna taborišča na
— Ilalo, jc tam zastavljalnica?,.. Da, prosim vas, poglejte na mojo uro, ki sem jo včeraj zastavil, če še gre. Kadar potečejo tri minute, mi povejte, kuham si namreč jajca...
deželi, srednji in revnejši ljubitelji psov in mačk pa tega niso mogli storiti in so jih oddajali oblastvom, da jih pokončajo. Več tisoč so jih že ugonobili s plinom. Društvo za varstvo živali je pa končno le izposlovalo, da smejo preostale živali ostati doma. V ljudem namenjena skrivališča jih sicer nihče ne sme voditi, lahko pa si nabavi zanje posebne zaboje, v katere jih zapre v primeru nevarnosti in v katerih so dovolj varne.
MORSKI PRAŠIČKI - POSODE ZA SERUM
Zdravstvene oblasti v Santiagu v Či-leju so nedavno naročile v Rio de Ja-nero serum proti golšavosti. Prenos seruma je kočljiva zadeva, ker se lutro pokvari. Zato so zdravniki v institutu »Osvvaldo Cruz« v Rio de Janeiru vbrizgali serum morskim prašičkom, jih naložili na letalo, ki je z njimi odletelo preko Buenos Airesa in Andov v čile. Ži-valice so srečno prispele na cilj, serum :e ostal tako v žilah prašičkov nepokvarjen in letalska služba je dokazala znova svojo veliko sposobnost in korist v primerih, kjer odpovedo vsa druga prometna sredstva.
Od moža ne zahtevam drugega, kakor da ima trdna prepričanja in da po njih živi.	(Edison.)
— Kako mi pristaja moj novi plašč?
— Res, človek bi ne verjel, da je bil že dvakrat ukraden.
Rešitev nedeljske križanke:
Vodoravno: Kalahari, ara, Aral, Razor, ni, ga, saraj, konak, ona, od, risar, la, uta. Hi, Navpično:	Karakorum,	aragonit,	da, laz,
nasad, osa, oda, harakiri, ve, ar. lava, rana, olivin, Ilijada, Ana.
-poole
Ml HOBNARIA ERICSSONA
. V k . "> Ojl jft 1	   “v*1*	O Of VJUU
mL5°dil pa pel Tekel je
rt*1, S?10 niene’ ne da bi rae
\ j' Ali se SC m' cel°’ da me sP'°b •te bil tj? m°SOČe prepiral s V n L k° iz «>be?«
;e Pravi Magnus.
KLv^ti bn .ni°r.al° zgoditi,« pravi
*V£r da h} VldGti Čist0 spreme* n »n
1
aesom. Bil
sem s svojim
ROMAN	42
srečal v doli- in švala v nevarnosti, toda v srcu je čutil skrito zadoščenje pri misli, da sta se ljubimca že »pričkala.
Bil jc ravno na tem, da bi si naslikal, za kaj je neki šlo pri tem prepiru, ko je zazvenelo za vrati rahlo trkanje in se je na njegov »naprej!« prikazal med vrati Švalin ljubi obraz.
Skočil je kvišku, da jo pozdravi.
Naglo je pogledala po sobi in zardela; pričakovala je, da bo našla svojega dragega, in zdaj ji je bilo nerodno, vprašati po njem. Toda Magnus sam ji je pomagal iz zadrege.
»Ni ga tu,« pravi, »Tudi pri obedu ga ni bilo. Davi je odšel in se še ni vrnil.«
»Samo mimogrede sem hotela voščiti dober dan,« je pojasnjevala Švala, ki je zopet našla svojo trdnost; Magnusu pa sc je zdelo čisto naravno, Če je hotela obiskati Ericssona. »Hotela sem vprašati, kako je z zadevo z novim čolnom. Za Bjarnssona in Briema je vendar velikega pomena, da dobita zopet delo —
111 se
_ k zaroki..
k' k^ziLm s.otovo sprla,« meni J*1 le iz hiše čisto besen.
\ f senr lleLladoma P«taral. ftiu *„_,.dar še včeraj govoril zar tovc
^ ^vfaf potem se bo
^aft!.cdatc tako na stvar,« i ^>vit nrestrasn rfc.i moram, da sem S? le In m en je bil.« novi^ f^nus jc
M tu, ^L..3e začel ozirati
Jima je gospodinjila.
nadaljeval je bil že toli-po
ce bi bila Ericsson 1 in za Skarsstod tudi.-'
»Kaj danes Erika'sploh nisi videla?« je vprašal Magnus.
»Ne,« odgovori Švala. »Toda mogoče pride zvečer malo k nam. Ti seveda tudi,« je dodala, ko se jc odpravljala. »Ti veš, da nas zmerom veseli, videti te Magnus.«
Odšla je, in Magnus je zopet sedel, ne da bi nadaljeval z delom. Nenadoma ga je popadel strah in skrb.
Ericsson se očitno ni sprl s Švalo. Zakaj je torej tako nenadoma odšel na tako čuden način? Obšel ga je hladen občutek — kakor da bi zaslutil nevarnost za vrati, nevidno, neslišno, a vendar tako skrivnostno.
Čez nekaj časa začne Magnus zopet delati, toda raztresti se ni mogel. In njegov praznoverni duh je zopet uzrl pred seboj megleno morje, zaslišal klic, Erics-sonov odgovor, žgoč posmeh in medel, v daljavi zamirajoč glas; »Skulc - Skule -Skule!«
»Francozi! Kakšni Francozi!« jc mrmral predse. >To ni bil nikak francoski klic!«
Odložil je delo in šel na obalo, kjer je bil Sursson zaposlen, da ja* pregledoval lovske priprave. Ob petih sta nameravala odpluti, in Magnus je zdaj sporočil Sursson u, da ne more z njimi.
»V dolino grem,« je dejal, »da poiščem Ericssona in vidim, kaj se je z njim zgodilo.«
»Kako? Kaj pa je?« je vprašaj Sursson.
Magnus je trenutek molčal, potem pa je tesnobno dejal:
»Tudi jaz' ne vem. Od davi ga ni, in pastor ga je srečal daleč gori v dolini. — Stvar mi ni prav nič všeč. Ne vprašat me, zakaj. Ne vem. Samo po eni poti je lahko šel. Če grem naravnost, ga moram srečati.«
»Potem grem lovit sam,« pravi Surs*-son. »Pomoči imam dovolj, odkar delajfl tudi drugi z nami. Upam, da se Eriki« Ericssonu ni pripetilo nič hudega.«
»Kaj se to pravi?« je ostro vprašal Ma* gnus.
»Kar tako. Mislim na Gudmundssona, Več kakor en sam mož je že propade? zaradi Gudmundssona, jaz sam sem tft videl. Mnogi ljudje mislijo, da je Erics*-son preveč vzel nase. človek sam ni nič. sreča, ki je z njim, vse.«
Ta hip jc pristopil k njima Briem; slišal je Surssonove zadnje besede.
»Kaj si dejal o sreči?« je vprašal.
»Pravim samo, da je sreča človeka vel vredna kakor človek sam.«
(DaJje jutri.)
m,
9bw &
»▼•čer nlS«
V MariibO'ru dne
17. X.%
Kultura
Ob Hamsunovi osemdesetletnici
V času, ko se je pripravljal izbruh nove evropske vojne vihre, je dočakal gori na skrajnem evropskem severu 80-letnico življenja najizrazitejši predstavnik norveške literature, pisatelj Knut H a m s u n, avtor tudi v slovenščino prevedenih romanov »Glad«, »Pan«, »Potepuhi«, »Blagoslov zemlje« in mnogih drugih. V svoji mladosti je iskal daleč po svetu strehe nad glavo, kruha, duše v ljudeh in lepote v božjih delih. Bil je čevljar, delavec, potujoči učitelj, ribič in trgovec, toda obenem pisatelj leposlovnih del in potopisov, pesnik in psiholog, izreden stilist, oster polemik (zlasti proti Ibsenu), romanopisec, dramatik in nazadnje nagrajenec z Nobelovo nagrado. Njegova dela prikazujejo močne drame človeških duš in
njihovih usod. Iz skrivnostnih dušnih globin je dvignil Knut Hamsun zlasti trpljenje in življenjske neprilike na zgrešenih stezah človeka v ozračju, iz katerega ve je ena sama nova moč boja, odpora in dela v izpovedi resnice življenja. Hamsun je zaslovel posebno po romanih »Viktorija«, »Blagoslov zemlje« in »Pan«, v katerih je izpovedal hrepenenje človeštva po preprostem življenju, ki ga moramo ljubiti, kakor tudi vso težo usode in skriv nostnost ustvarjanja. S svojim delom je zaslovel po vsem svetu in ga menda ni kulturnega jezika, v katerega še ne bi bili prevedeni zlasti njegovi najboljši romani. Po svoji izpovedi in iskanju resnice je v marsičem soroden velikemu Rusu Dostojevskemu. D. V u k m a n i č.
RAZPIS KNJIŽEVNE NAGRADE MLADINSKE MATICE
Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije nagrado v višini 3000 din za mladinsko povest, ki bi bila primerna za otroke od 10. do 14. leta. Snov je lahko poljubna, mora biti pa delo umet nina z zdravim jedrom. Obseg povesti naj ne presega 6 tiskovnih pol male osmerke, t. j. 96 strani formata rednih izdaj Mladinske matice. Za nagrado pridejo v poštev samo izvirna, še neobjavljena dela. Nagrajeno delo prejme tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte z imenom in naslovom ni treba predložiti, šele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bi izdali na kateri koli način svoja imena članom literarnega odseka, ali odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami izločijo iz konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra 1940. leta. Rokopisi naj se pošiljajo tajništvu Mladinske matice v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
k Bratko Kreft: Gledališče in francoska revolucija. Kot ponatis je izdal režiser Nar. gledališča v Ljubljani dr. Bratko Kreft svojo razpravo o gledališču in fran coski revoluciji, v kateri prikazuje vpliv gledališča na revolucijo in vpliv revolucije na gledališče.
k Rejec malih živali, oktobrska številka glasila Zveze društev rejcev malih žival v Ljubljani je pravkar Izšla z bogato
vsebino. List, ki ga prejemajo vsi združeni slovenski rejci malih živali, stane samo 30 din na leto in se naroča v Ljubljani, Korunova ul. 10.
k Zoran Mušič na razstavi v Ljubljani.
V Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je te dni razstava Kluba neodovisnih, na kateri razstavlja nekaj svojih olj in gva-šev tudi mariborski akad. slikar Zoran Mušič. Svoje plastike in slike so razstavili dalje kiparji K. Putrih, Zdenko Kalin, Boris Kalin in Niko Pirnat (le risbe) ter slikarji S. Kregar, E. Sajevic, Z. Di-dek, N. Omerza, M. Pregelj, M. Sedej in France Mihelič iz Ptuja. Razstava vzbuja izredno zanimanje in spada po splošni sodbi med najboljše, kar jih je bilo zadnje čaise v Ljubljani.
k Bratski Bolgariji in njenim problemom je posvečena letošnja skupna 8. in 9. številka ljubljanskega časopisa »Misel in delo«. V uvodniku govori dr. B. Vrčon o vprašanju realne slovanske politike, dr. S. Ilešič referira o današnji Dobrudži, N. Stanev iz Sofije pa piše o problemu Bolgarije in Dobrudže. B. Borko je prispeval članek o bolgarskih kulturnih stikih, B. Haberle o socialni zakonodaji v Bolgariji, v Obzorniku so pa še drobna poročila o bolgarskih zadevah in aktualni zapiski o vojni itd.
k Mobilizirani filmski igralci. V Franciji so bili mobilizirani tudi mnogi znani filmski igralci.
k češke umetniške nagrade. Prosvetno ministrstvo v Pragi je razpisalo nove nagrade za leposlovje, dramo, glasbo in likovno umetnost. Letošnje nagrade so povečane.
HRVATSKA PLAVALNA ZVEZA
V Zagrebu je bil ustanovni občni zbor HPZ. Izvoljen je bil odbor za sestavo pravil. Po vzoru nogometašev bodo ustanovljene tri zveze z vrhovno zvezo, pri čije ustanovitvi bodo imeliglasovalno pravico 4 hrvatski ter po eden slovenski in srbski delegat. Takšno je namreč razmerje klubov in podzvez. Po istem ključu sc bodo delili tudi dohodki.
s SK Gradjanski v Čakovcu je v nedeljo izgubil na lastnih tleh prijateljsko nogometno tekmo z VŠK iz Varaždina z rezultatom 3:8 (2:2). Sodnik g. Mayer-esak.
s Upravni odbor JAZ je podal ostavko
na poziv 20 klubov s teritorija zagrebške in splitske podzveze, da naj se skliče
m sicer
izredni občni zbor v cilju pravil. Izredni občni zbor bo &■ Ljubljani.	vrbot
s Častna odlikovanja neniš!keg» “jS nega športnega vodstva je izroči* ^ p nemškega drž. športnega vodje • a
’----' i voditeljem v našem
dr. Andrejevieu, predsedni ■lami Simonoviču, v
S N Z in dr. K*«"-
poreel
s VXZ je podarila ilalijaasken^, ^ Barlassini v spomin šahovnico * ki so izdelane v narodnem slog s Vedno pogostejše so vcs* hi stf o fuziji CSK in Gradjanskega, a . ta način dobil močan n0S°mtaiivS-zenlant Čakovca, ki namerava os
vrhovnim voditeljem
iču, Prcu.i*i'“''pl
zvczincmu kapelami SimonovicUi.l* niku HNZ in SNZ m	....
sodniku LNP-a. VNZ je dotm*
umetniško izdelan porcelanast j
Hudičeva trava" v ameriški kaznih1^
II
V kaznilnicah, posebno ameriških, se dogajajo včasih prav zanimive stvari, o katerih niso bili napisani le mnogi članki, ampak so bile izdane tudi debele knjige. Znano je tudi, da dovoljujejo Američani tistim kaznjencem, ki se »posebno dobro obnašajo«, da smejo gojiti v svojih celicah ptice pevke. V neki taki kaznilnici so letos spomladi zaprosili taki srečni lastniki ptic, da bi jim dovolili še to, da bi smeli na kaznilniškem vrtu sejati proso in druge rastline, katerih seme je potrebno za prehrano njihovih ptic. Ravnateljstvo je tudi tej prošnji ugodilo, toda pred meseci so pričeli opažati, da so kaznjenci često omamljeni, kakor da bi bili pijani. Dolgo niso mogli najti vzroka tega pojava, nedavno so pa odkrili, da so kaznjenci gojili med rastlinami za krmljenje ptic ameriško zelišče majurano, iz katere izdelujejo kokainu in heroinu podobno. mamilo. Z uživanjem te rastline, ki ji pravijo »hudičeva trava«, so se nekateri kaznjenci omamili do nezavesti in
nastopili so pri njih tudi znaKi 0. ljenja. Sedaj jih morajo le P003^^ jati od tega strupa, ker bi j tegnitev utegnila povzročiti ne morda celo smrtne nasledke.
Madžari in a
Ikohol
V madžarskem parlamentu je 11 jjVj Aslanec Alfoldy, v privatne®.^ zdravnik ,nastopil v daljšem alkoholizmu in opozarjal na s. dice alkohola. Zahteval je oDMRj*!, točev, naletel je pa kaj slabo., čina poslancev, tako vladni n zicijsldh ,se je složno oglasila:
— Mi nočemo piti limonade ^ hodili z recepti v lekarne	f* vina! Pogosti medklici so P1'1 i gj nika, da je večkrat prekinil s
Ko je pa Alfoldy omenil) °a ‘ radi1 zmanjšuje število prebivalstva z	§
še plodnosti, so se oglasih P° pilT
— Ne vino, pač pa trianons pogodba nas je zmanjšala«.-	.
Daruite za azilni	“
MALI OGLASI
V jesenskem prvenstvenem tekmovanju prvega razreda mariborskega okrožja bo-
Sgorf
Zadnji termin v jesenskem prvenstvu
stvu odvisna torej v veliki meri od re-,t€kme Kapid—Gradjanski u1 s? ^sta Pričeli ob 15. uri. V * •	1 Predtekma, v kateri se
iSF Maribo™ in R"Pid*
i* im nogometaši do gonila-’ dl počivali, v kolikor se ne bo vršilo po-tekmovanje za Maverjev pokal. Ni ru»,	*,omo imeli priliko, vi-
tem Lhl viK)IjSih Prijateljskih tekem, zlasti ako bo to vreme dopuščalo.
sta v nedeljo na sporedu zaključni tekmi Kapid- Gradjansld v Mariboru ter CSK— Železničar v Čakovcu. Odločilna bo zlasti
tekma v Čakovcu, na kateri se bo rešilo vprašanje jesenskega prvaka, ker je CSK le eno točko za Železničarjem. Rapid je trenutno na 4. mestu z istim številom točk, kakor Maribor, ki je z boljšim količnikom pred njim. V slučaju zmage bo zasedel Rapid tretje mesto, na 5. je Mura, ki jo lahko z zmago prehiti še Gradjanski* Maribor in Mura sta svoje tekme že odigrala ter bo njuna usoda v jesenskem prven-
———----------------------------------------------- rl
malih oelasih *tane vsaka beseda 50 par. nairoanjs wje4l. tllci. dooisovanla In iealtovanlskl oglasi din	S*'
0.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno. 0tlVrp
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglase le din S   Dražbe, orekllci
znesek za te oglase le din 10— Debelo tiskane besede se racnnaio u>“"'r.jnn. »a enkratno obiavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačule takol pri nar	Jt
vposlati v Dismu skopa) z naročilom ali pi po poštni položnici na čekovni pismene odgovore *lede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 ain.
Razno
Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6. kjer sl lahko ogledate veliko zalogo.
9013—1
NOGAVICE
(lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (polee tržnice). 9879-1
Se ena tekma z Nemčijo
Nemška nogometna reprezentanca bo na-j, 18. t. m , naši reprezentanci v teki
stopila v sreefo, 18. t. m., v Beogradu proti naši reprezentanci v tekmi, ki pri FIFA ne bo registrirana. Kakšna bo naša postava, še trenutno ni znano. Kapetan HNZ Jakopič je predlagal, da naj bi nastopil isti teain z izjemo Hitreca, pričakovati pa jc, da bo postavljeno popolnoma drugo moštvo, ki ga bo določil kapetan VNZ Simonovič v glavnem iz beograjskih igralcev. Iz Beograda bo nemška reprezentanca bržkone odpotovala v Sofijo.
JUGOSLAVIJA—MADŽARSKA \ BEOGRADU
Reprezentančna nogometna tekma z Madžarsko bo 12. novembra v Beogradu. To bo 7. letošnja tekma naše reprezentance. Bilanca je letos dokaj neugodna. .,Beli orli“ so zmagali le enkrat in to proti ne-lužbenemu prvaku sveta Angliji v Beogradu z 2:1, dočim so ostale tekme izgubili s sledečimi rezultati: proti Nemčiji v Berlinu z 2 :3 ,proti Romuniji v Bukarešti z
i' Beogradu z 1 :2, proti Zagrebu z‘1^5	ln	Proti Nemčiji v
NEDELJSKE TEKME V OBEH LIGAH
V nedeljo se bo odigralo v obeh ligah popolno kolo prvenstvenih tekem. V slo-vensko-hmtski ligi so na sporedu Split— Ljubljana, Gradjanski-Hajduk, Slavila (O) —Slavija (V), Sašk—Coneordia in Bačka— Hašk.
V srbski Ugi bodo igrali Jugoslavija—Je-dinstvo, BSK—Bask, Vojvodina— 2ak, Gra-djanski (S)—Zemun, Slavija (S)-Bata.
s V gorskem kolesarskem državnem
prvenstvu na progi Samobor—Rude—Plje-livica (10 km) je zmagal Rudolt Fiket (Olimp, Zagreb) v času 26 : 02. Četrti je bil Ivan Peternel (Hermes, Ljubljana). Favorita Grgac in Prosenik radi pomanjkanja treninga nista startala.
s Teniško senzacijo predstavlja Tildetio-va zmaga nad Donaldom Budgeom v treh setih s 6:3, 7:5, 6:4.
50 DIN NAGRADE
damo tistemu, ki nam pove. kje se nahaia okrogla rdeča mizica, ki je zmanjkala v soboto iz vrta. Aljaževa 26.
10082-1________
SEMENSKO PŠENICO ječmen in rž oddaja Kmetijska družba, Meljska c. 12. 10084-1
Stanovanie
STANOVANJE
lepo 2-sobno s kopalnico in pritiklinami oddam s 15. novembrom mirni stranki brez otrok. Frankopanova 61. 10080-5
STANOVANJE
lepo. sončno, eno- ali dvosobno oddam. Lešnik, Nova vas 26.	10086-5
MANSARDNO STANOVANJE
2 sobi kuhinja, pritikline. 325 din. in sobo s štedilnikom takoj oddam. Betnavska c. 39. 10093-5
LOVSKI PES
ptičar, rjave barve z znamko it. 90 mariborske občine ae je v nedeljo zatekel t lovišču Fram. Kdor ve za pia, naj javi na naslov: Kreiner in drug Maribor, Crtomirova ulica 6
DOLOGOROCNA POSOJILA
vsem slojem, državnim usluž bencem itd. daje »Moj dom«. Pojasnila daje zastopnik, Mal strova 5, Ptuj. Za odgovor pri ložiti znamko.	10089-1
POSOJILO
2000—3000 din iščem. Dam 1 leto brezplačno celo oskrbo. Odplačilo mesečno. Obrtnica. Naslov v upravi »Večernlka« 10090-1
Posest
NOVO HIŠO
z velikim vrtom v Račah pri
kolodvoru ali 2 stanovanji ter brivski lokal takoj oddam. — Vprašati Maribor, Aleksandrova c. 10. pisarna. 9955-2
DVOSOBNO STANOVANJE
s predsobo oddam 15. novem bra. Din 600. Zelenka, Ulica 10. oktobra.	10094-5
Sobo odda
—atnaa' a.———
LEPO SOBO
s štedilnikom oddam za dve osebi. Studenci, Pušnikova ul. 14.	10087-7
Službo dobi
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
ali pomočnico sprejmem. Ver donik. Tyršova 12.	10083-9
DElSu s*
k 1 kletnemu otr £elC, dnevne sprehode staviti se FrankoP j ca. salon Baizei^^
MESTO
oddam 1 do 2	^
rečima osebama- ^ bo dam leP° s. ,V^ Naslov v upr1aw9l'9li/#
  »V
STEKLARSKI^ ^ popolnoma san^s>%p#
delih, išče zapogo & me tudi kako > .,^t
meščanske
išče službo kler^M^t na upravo »
»Vestna^
vfcS ^
s šestimi ®^joaitii vsemi PirUJe#’ dam v nali vi ’V£	>
Naslov v U^15^^
Catopitni paPJ,
 ■ _  fl3
kupujte
»e
Izdaja ln urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku ^ ne vračajo. — Ucedaistvo in uprava; Maribor, Kopališka ulica 6. — Teleion uredništva štev. 25-67, in uprava štev. 28r6ŽL   Poštni čekovni rui^o