Listek. 443 prebitka za prihodnjo dobo, — Pri dopolnilni volitvi so bili izvoljeni v odbor gg. dr. vitez Bleimeis, M. Hnbad, dr. Tekavčic in Ivan Bele Izstopivšima odbornikoma (g. Fr. Dreniku, ki je bil odbornik od leta. 1867., in g. dr. V. Supanii) se je izrekla zahvala. — Na vprašanje g. A. Trstenjaka, ali namerja društvo z darili skrbeti za lepši razvoj slovenske dramatike, ukrenilo se je, da bodo pisatelji dobivali primerne tantijeme za igre, o katerih bi se občinstvo samo izreklo ugodno. — Na vprašanje notarja g. Gogole, ali je odbor kaj storil, da si pridobi slovensko opero „Grof Urh Celjski" (,,Teharski plemiči"1, katero je uglasbil g. V. Parma, in na dotično priporočilo g. Jos Nollija, kateri pravi, da mu je opera znana in da bode izvestno ugajala občinstvu, odgovori društveni tajnik, da se bode odbor vsekakor rad dogovarjal z g. Parmo zaradi tega najnovejšega opernega dela. — Potem se obči zbor sklene. Družba sv. Mohorja v Celovci šteje letos velikansko število nad 65000 udov, torej nad 9000 več nego lani. Družba si je zgradila na jednem najlepših prostorov v Celovci svoj posebni dom, ki se je dne 26. aprila t. 1. slovesno blagoslovil. f Frančišek Košar. Dne" 11. m. m. je umrl v Iki poleg Opatije infulirani stolni dekan labodskega kapitelja Frančišek Košar, papežev hišni prelat, kanonik in konzisto-rijalni svetovalec. Porojen je bil leta 1823. v Braslovčah, prišel leta 1859 s knezoškofom Slomškom v Maribor, bil pozneje (leta 1865.) imenovan za dekana v Kozjem, leta 1870. pa za kanonika v Mariboru. Devet let je bil potem profesor cerkvenega prava v mariborskem semenišči, od lani pa infuliran dekan. Košar je bil odličen sotrudnik pri Slomškovih ,,Drobtinicah" in je spisal tudi dokaj razširjeni molitvenik ,.Nebeško hrano". Znamenito delo mu je „Življenje in delovanje pokojnega knezoškofa Slomška". K etimologiji besede očitati. Gospod L. P. je na str. 52. — 55. letošnjega »Ljubljanskega Zvona« obširno razložil izvir besed očit in očitati, kateri izvaja obe* iz korena čit. Bolj kakor z enakimi prikaznimi v grščini je moči to popolnoma prepričevalno razlago podkrepiti z enakim pojavom v sorodni češčini, ki se v tem slučaju razlikuje od slovenščine samo po prefiksu. Čehom pomeni namreč vyčtu, vvčtsti in vyčit dm , v y č 1 tat i ne samo »aufzahlen, auszahlen, herzahlen, herrechneu«, ampak tudi »vorvverfen, Vorwiirfe machen« ; vyčitek jim je »Vorwurf, Riige«. — V novejšem času se je lepa slovenska beseda očitati nekaterim »izobraženim« Slovencem priskutila in začeli so namesto nje rabiti hrvaško izposojenko predbacivati, kar pa je kakor marisikaj drugega, kar dobivamo iz Zagreba, prav tako hud germanizem kakor gorenje-srbski pfedmjetac in wymjetowač\ Dr. K. S. Cerkvena pesmarica , iz leta 1784. Gašper Rupnik je izdal poleg knjige »Ta Chriftufovimu terpleinu pofvezheni post« i. t. d. (Safafik Gesch. I. 124.) še »Peifme od Kershanskiga vuka» i. t. d. (Safafik Gesch. I. 80) izdane v Ljubljani leta 1784., 8°, 58. V knjižnici remšniške župnije na Štajerskem je shranjena pesmarica, katero mi je posodil gosp. župnik Zmavec, naslovljena : PEISME K' SVETI MESHI INU PRED PREDIGO. Vinjeta (božje oko) V GRAZI PRI WIDMANSIVETTENSKIH ERBIH 1784. 444 Listek. Knjižica je tiskana v 12° in ima 48 stranij. Na prvi ima napisano: Gehort der Pfarrkirche Gams bei Marburg an. Aus diesem Buchel werden die sonntaglichen nachmitt. Lit. Gebether genommen; potem je pisana na treh straneh: »Molitva prutje Cholera Bolesni« iz leta 1831. Od 1. —14 tiskane strani so pesmi pri maši, 14. —15. pesem pred predigo, do 18. dies irae, od 19.— 27. litanije vseh svetnikov; tem se pridružuje psalm 69. (O bog, ahtei na mojo molitvo) ; od str. 30.—38. je splošna molitev, molitev za deželnega kneza, za obče potrebe vsega krščanstva, str. 38.—44. so lavretanske litanije, do 48. tri čednosti. — Pesmi so zložene v štajerskem narečji; bohoričica ni povsod dosledna, ker ne razločuje dosledno med j in 2; za i rabi z in y n. pr. »edyno-rejeni syn.« Omenijo naj se oblike »vierjem«, »nei = niti«, »stvaram« nam. stvarem, »reso-deti« nam. razodeti, »režaliti« nam razžaliti, »deite« nam. dete. Na zadnji strani je lepo napisana ta-le Molitva Krala Asa vseta is svete Pisme. Kadera se moli u zhasu Turskiga Shoda 1788. O Gospod! Kaderemu je vse eno pomagati svelkimi ali smalimi, pomagai nam O Gospod nash Bog! sakai mi se na te sauefsemo ino zavuipamo inu v tojem Imeni smo se mi zhrefs nashe Souraschnike sdignali! Gospod! ti si nasch Bog! tebi nei obeden zhlovek premozhen. V. O Gospod Svelizhai tvoiga Sluschavnika uaschega Cefsarja Jo-sepha. R. Inu oslischi njega v tem zhafsi kader on tebe na Pomozh klizhe. V. Ta Gospod vari jega v Dnevi te shalosti. R. Inu to ime Bog Patriarcha Jacoba nai brani jega. V. Poshli jemo Pomozh od Svetosti. R. Inu od Sijon jega obari. V. Sponi se vsech jegovich Daro. R. Inu jega Offer se nai tebi dopade. V. Stori jemo po Schelach jegovega Serza. R. Inu doponi uso jegovo napreijemanie. V. Slischi ga O Gospod! s tich Svetich Nebefs. R. Inu smozhjoi te Pravize jemo pomagai. V. Sponi O Gospod! use jegove Schele. R. Sakai on sdai sposna, da ti sam tvoie svolene oblastnike obderschisch. V. Oni savuipajo na svojo Mozh inu Blago. R. Mi pak zhemo to Ime tega Gospoda na Pomozh klizati V. Oni so schaloscni, inu strascheni. R. Mi pak smo obstali inu she rauno stojmo. V. Tako se mi sdai zhemo zhrefs tvoje . . (dveh zadnjih besed ni moči citati). Iz te knjižice se vidi, da se je tistega leta natisnila pesmarica tudi za štajerske Slovence, kakor v Ljubljani Rupnikova za kranjske. V molitvi iz leta 1788. so zanim-ljive oblike »obeden« in »močjoj« ; oblika »močjoj« kaže na štajersko narečje ob hrvaški meji. Dr. K. Glaser. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je izdala 26. zvezek zgodovinskih spomenikov (»Monumenta spectantia historiam Slavorum meridionalium«), v katerem je pri-občena dr. Račkega izdaja Tome arcidjakona »Historia salonitana«. Knjiga ima 225 stranij in velja' 2 gld. — Izšla sta tudi 117. in 118. zvezek »Rada« z doneski raznih pisateljev. V U8. zvezku završuje prof. M, Valjavec svoje ogromno delo »Prinos k naglasu u novoj slovenštini i hrvatskoj kajkavštini«. Cena 117. zvezku 75 kr., 118. pa I gld. 50 kr.