u. átev. V Novem meatii 1. jnnija. 1886. Dolenjske Novice. Izhajajo L in 15. vsacega meeeca. Cena jim je za celo Kdor íeli kako ozuanilo v „Dolenjske Noyiee" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročniuo in dopise tianiti dati, plača na vsako TOto z navadnimi črkami Bprejenia l Krajoc v Novem mestu. 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Dolenjska revšCina in bremena, II. Dolgovi so največja bremena. Brez dolgov ni sicer nobena država, nobena dežela, nobena pokrajina. Tudi Dolenjska ima veliko vkiijiženih (intabuliranih) dolgov. G, dr. Vodnjak prinaša v zadnjič omenjenem spisit tudi o dolenjskih dolgovih zanimive podadke. Po vsem Kranjskem je bilo 1. 1882, vknjižeiiih dolgov 0ež 65 milijonov gold. Ta denar je bil vkujižen na 54.600 gruntnih posestnikov. Najboljše stojé gruntni posestniki T ljubljanski okolici, kjer je brez vkujiženih dolgov 738 celih gruntov, 1060 polgruntov, 1686 četrtin 666 tretjinogruutarjev, sploh pa 15 453 davkoplačevalcev, torej več, kakor na vsem ostalem Kranjskem, kajti tudi Gorenjska je precej zadolžena. Na Dolenjskem, t, j. pri sodnijah, ki spadajo pod okrožno sodišče novomeško, je vseh vkujiženih dolgov čex 20 milijonov, največ v Črnomaljskem sodnijskem okraji, namreč okoli 3,200.000 gold,, kjer je največa beda; najmanj pa v radeškem okraji, okoli 800.000 gold, menda radi tega, ker je mali ta okraj. Z najnižirai obresti so dolgovi vknjiženi T mokronoškem okraji, nikjer čez 5 procentov. Z najvišjimi odstotki so pa dolgovi vkujižeui pri krški sodniji, kjer se plačuje od svote 14,678 goldinarjev čez 12%. V letih 1880, 81, 82 se je bilo na Dolenjskem 661 zemljišč po javni dražbi za slabega pol milijona gld. prodalo ; cenjena so bila pa za kacih 100.000 gold, več in upniki so izgubili skoro 300.000 gold. Največ je bilo v Metliki prodanih zemljišč, 1, 1881 —114; pa tu so tudi upniki največ izgubili, namreč 57.090 gold. Najmanj so pa v istem letu upniki v Žužemberku zgubili, samo 769 goldinarjev. Celih gruntov brez vknjiženih dolgov je bilo i. 1884 največ v kočevskem sodnijskem okraji, namreč 333, najmanj pa v veliko-laškem, namreč samo 2. Nijednega čisto nič ne zadolženega celega grunta pa ni bilo v nekaterih okrajih. Morebiti so ti-Ie okraji : Krško, Kostanjevica, Metlika, Radeče, Ribnica, Žužemberk, ZatiČina, pri katerih VoŠnjakov izkaz nima nikakoršnih številk pri tistih rubrikah, ki kažejo nezadolžene ceie-gruntarje. Tri-četrtgruntaiji stojć najboljše v raokronoškem okraji, kjer je 141 brez vkujiženih dolgov, pa tudi pol-gruntarjev je ondi 258 brez dolgov Jnajveč na Dolenjskem). Vzmki dolgovom so razni. Črnomeljski okraj je v marsikaterem obziru na najslabšem. Zato pa pripoveduje knjiga o črnomaljskem okraji, da je ondi ljudstvo večkrat prav potratno v jedi Podlistek. Katoliški misijoui. (Dalje.) Povedali smo vam nekoliko, kako se trudijo katoliški misijonarji v vzhodnej in južnjej Aziji, da bi razširili Jezusovo vero in s tem pravo omiko med tamošnjimi prebivalci. Govorili bomo pač Še o teh pa tudi o druzih krajih, ktere rosi pot za izvehČanje vnetih mož katohSkih. Najprej vendar vas hočemo nekoliko seznaniti z onim delom sveta, ki je v tem oziru najbolj žalosten, z deželami, v kterih prebivajo nesrečni Črnci — zamorci : z vročo Afriko. Afrika je nekaj več kakor štirikrat tolika kakor naša Evropa, naših Avstrij pa bi iz nje lahko napravil 48. Leži južno od nas vsa v vročem podnebju : nad veliko veČino njenega površja žge solnce človeka naravnost navpik, zato se tudi Evropejec ondofcnemu podnebju ne privadi lahko ; večinoma zboli v kratkem Času ter umre. Prebivalcev ima nekako 206 milijonov, ki so največ zamorci, ali med vsemi temi je komaj 2 milijona in sedem sto tisoč katoličanov. Koliko dela tedaj Še za misijonarje, predenj bodo spreobrnili Se unih več kakor 200 milijonov ! Ali bralec, delo je doli težavniše kakor kje drugod. Prvič sem ti vže povedal, da je vročina za nas neznosna; zato naŠe misijonarje ie prehitro kosi smrt. Dokler ne bodemo imeli dovolj domačih, afrikanskih misijonarjev, se ne bode moglo doseči veliko. Drugič so pa črni zamorci, potomci hudobnega Kama, sina Noetovega, kakor bi bili pre- in pijači, đa pri pirovauji ob ženitvah pojé po 2 vola, po 20 puranov, po dvoje telet, mnogo rar in piááet, po 20 vaganov pšenice i« da popije po 30 veder vina in Še veÈ, Ljudstvo dela ondi torej tako, icakor da bi lirez davka in přiklad bilo. In vendar izvemo iz dr. Vosnjakove knjige, da v okrajih Črnomelj in Uateče so tako velike přiklade, da presezajo celo prvotni davek, ki itak že ni mailien. ZeinljiSki davek in přiklade so bile na Dolenjskem 1. 1883 tako razdeljene; Najvež zemljiškega davka brez přiklad je bilo v davřiiejn okraju novomeškem, namreč 35.616 gold., najmanj pa v veliko-laškem okraju, 9453 gold. Zato so pa bile tudi pviklade za z?mljiski, zemljiěko-razbremembni in šolski zaklad v novomeškem okraju največje, v Teliko-laškem najmanjše. Přiklade za okrajne ceste so znaiale največ v Krškem okraju, namreč (5868 gold., najmanj pa v radeškem okra-ju, 1766 gold. Přiklade za občinske potrebe so bile v črnomaljskem okraju največe in so znašale 10.919 gold., T žužemperškem okraju pa najmanjše, kjer so znašale samo 272 gold. Sploh se je pa I. 1883 vsega davka skupaj plačalo največ v novomeškem okraju, namreč 60.884 gold., najmanj pa v Žužem-perškem okraju, namreč 16.379. Kratko potovanje. tUalje.) V sedmem listu sem obljubil, da bodem morda popisal, kakošen prepir je bil v nečem kraju na Gorenjskem zarad pase pred nekako trideset leti. Janez, moj tovariš na popotovanju pravi J naj to storim ter povem tako, kakor se je govorilo tisti večer na domu mojega brata. Naj bode, posknail bom, ker sem prepričan, da bodete radi brali — iu vsaj nekteri se tudi ravnali po naukih, ktere bodete lahko posneli iz teh vrstic. Oče Grogé, je djal Janez, poprej ste trdili, da ste nekdaj pasli, pa imeli malo živine iu da je bila ta slaba in kuraerna ; sedaj pa, da ne pasete več, pa imate tako lepo kakor sem videl. Meni to ne gre v glavo. Da se 'i rezanico veliko stori, sem videl, ali da bi paše ue bilo treba, tega pa ne previdim, koliko vendar dobé iiaSa dolenjska goveđa po „gmajni in po gozdih!" „Kavno tako govoriš" odvrnejo Grogć, „kakor sem takrat govoril jaz; — kaj ne sosedje, ti mladi Rbežnik, mi boš pa vedel to najbolj povedati ! Pa sedaj mislim čisto drugače — in vi možje raviio tako." Oče to pa to," še sedaj dobro vem, kako ste me pred 29 ali 30 leti grozovito stresli za ušesa — in takrat ste bili še močni! — ker sem vam zapodil živino iz našega gojzda, ko oče nikakor niso pustili tamo pasti," djal je Rbežnik. „Pa pokojni Marin, oče ali še veste, kako sfa mene drvila" djal je drugi, „ko sem rekel, da vama bom kravo odgnal, če jo dobim v svojem deîu!" — „In kako grozno je klel, kako razbijal ranjki Urban, Bog mu daj dobro, ko ran je Jureiev Jakec res volje odgnal in v hlev zaprl," hiti tretji sosed, kako sta njegova sinova zato pretepla našega poštenega soseda. „Možje," reko na tó resno stari Grogé, „pustimo , kar je bilo je bilo. Neumni smo bili nekteri ali sedaj smo vsi enih misli, kaj ne da sosedje?" „Oče, res je tako!" — „Zato pravim pustimo! Kaj bi djal naš dolenjski prijatelj, ki nam je prinesel tako dobro vinsko kapljico. — Raje mu jaz nekoliko razložim ob kratkem, kako je prišlo do prepira in kako ae je polegel nam vsem v velik dobiček." — „Prav tako, oče vi ste najstareji, vi govorite" pravijo vsi z enim glasom. „Veste-li dolenjski prijatelj, od kod je prišlo, da smo se jeli prepirati zarad paŠe?" prašajo Grogé — kleti — bolj hudobni, bolj vdani rasliČnim pregreham, ki hranijo sprejeti krščanstvo, kakor kteri drugi ljudje na zemlji ; so res pravi sjirideni divjaki. A tudi tacih zaprek se ne ustraši katoliški misijonar : veliko število srčnih mož in tudi gorečih devic dela sedaj v teli pekočih krajih zlasti zadnjih 30, 40 let. Eden prvih je bil, preljubi JDolenjci, vaš rojak Ignacij Knoblehar iz Skocijana, kterega je le prezgodaj umorila Afrikanska vročina, Vendar poglejmo Afriko in njene misijone vsaj površno, pozneje bodemo morda od tega ali onega povedali še kaj več. Ako se popelješ iz Trsta z iadijo mimo Dalmacije in Italije naravnost proti jugu, prides do severne afrikanske obali (brega). Na desno in levo se razprostirajo pred teboj neizmerne dežele sega- joče daleč doli v jug; zovemo jih severna Alrika. Obrnimo se najprej na levo proti vzhodu. Tu je Egipt, spodnji in zgornji ob velikej reki Nil. Razdeljuje se vsa dežela v štiri posebne misijonske pokrajine, v kterih delajo jezuiti, frančiškani in pa francoski misijonarji iz Lijoiia. Ves Egipt ima nekako 82,000 katoličanov. — Od Egipta gremo ob morju nazaj proti zahodu Todi vidimo dežele Tripolis, Tunis, Algier in Maroko ob moiju — južno od teb pa se razteza globoko doli proti ravniku velikanska puščava Sahara z redkimi prebivalci. Vse te velikanske dežele imajo blizo 16 milijonov prebivalcev, med njimi samo 415 tisoč katoličanov ali med temi je velika večina Evropejcev, ki so se ondi naselili — največ jih je v Algieru, ki je francosko posestvo. Trudijo se todi po Algieru francoski misijonarji, drugod „Kako l)i vedel, povejte vendar" dé Janez. „V starih časih, ko sem bil jaz še mlad, fimo bili kmetje vsi teh misli, da je za živino najboljši — paSa. Ali naš sosed, ranjki Srakar, je imel na Gorenjskem brata tajmoštra. Ta mu je pošiljal „kmetijske Novice," ktere je zaiel v Ljubljani izdajati nekov Blajvajs Sosedje smo jih kaj radi poslušali ; zato smo hodili redoma ob nedeljah popoldne K njemu, da nam je iz njih bral kaj novega. Posebno veliko pa smo izvedeli iz teh „Novic" kmetijskih uovic in naukov. Marsikaj nam je bilo všeč, o drugem smo pa tudi djali nekferi da to ni nič." — „Janez," sem segel jaz v besedo, „ali ni sedaj ravno taka na Dolenjskem z „Dolenjskimi Novicami?" — tudi tu pravijo nekteri, da ni nič, kar Novice govore o kmetijstvu!" — „Veliko so pisale Novice takrar zoper paŠo po gozdili, zoper ^gmajne" itd. Meni in nekterira drugim to nikakor ni šlo v glavo — Sral^ar pa, naj v miru počiva pamettii mož ! in veliko soseš-ianov, so biji za to, da se paša odpravi, gmajna pa razdeli. Sli so k gosposki, ki jim je Sla precej na roko. Mi smo se ustavljali, najhujši pa smo biii jaz,.Marin pa Ui'ban; začeli smo pravdo, ali opravili nismo nič. Svet se je razdelil in priSla je ostra zaj oved, da nihče več ne sme pasti po tujem. Srakar in njegovi prijatelji so poskakovali od vsBL'lja, ter preccj dali oklicati, da ne puste nobenega repa vtč v svoje gozde. NiiŠ stari čednik je jokal, ker je bil sedaj nepotreben, mi ki smo pravdo zgubili smo pa kleli, trdili, da sedaj je vsega konec, da ue bomo mogli več živine rediti, ne davka jtlačevati. Se več, grozili sEio, da ae ne vdamo — in res smo šiloma gonili v tujo pašo. Od todi je priŠto do prepirov, pretepov, sovražtva — kakor ste prej slisali. Kako smo bili mîspametni ! Kajti spoznali smo kmalu, koliko nam je pasa škodovala, — ker živine smo imeli v kratkem več in lepfSe kakor prej. Sosedje ali mar ni tako?" — ^Da, tako je oftel" (Dalje »ledi.) Kaj je novega pD avstrijskem cesarstvu? Vsacih 14 dni hočete kaj novega zvedeti. Zn pisalcaje io sitna reč; včasih bi se najraje v prst ugriznil, ko mi je pisati „novice". Ali nekaj mora biti, torej poskusimo. — Iz domače dežele vam skoraj ne vemo povedati druzega, kakor da družba sv. Cirila in Metoda v mnozih krajih prav pridno dela — le mi Dolenjci menda dremljemo. Ljubljanski škof so zadnje dni biřmovali po Notranjskem ter bili po vseh krajih kaj slovesno sprejemani. To je pač očiten dokaz, da je slovensko ljudstvo res vdano katoliški cerkvi. Oržavni zbor je dovršil postavo, po kterej se bode kmetu davek odpisal, ako mu je sadeže pokončala kakova vremeuska nezgoda. Zadnje dneve i>a je obravnaval prekoristno postavo, po kterej bodo dobivati podporo delavci, ki se i)One-srečijo v fabrikfth. Plačevali bodo zato eden del delavci sami, devet delov pa íábrikantje. Ogri so grozno vroče krvi in sami v vse kar zaljubljeni. Leta 1849 so se uprli našemu cesarju. V tej vojski je pal med druzimi tudi naíí zvesti general lleuzi v Budimu. General Jauski jo z drugimi Častniki ita dan obletnice okinčal njegov grob — to je pa mažarje grozno razdražilo — strpSno so rogovilili in nespodobnosti počenjali })0 Budapešti. Toraj pri njili se ne smejo častiti možjé, ki so prdili kri za presvitlegacesarja! V Basni 80 roparji umorili in oropali uaŠega slovenskega misijonarja g. Valentina Lah-a. kapucini in frančiškani, da pridobi novih ovac za hlev Gospodov. Tako srno prišli ob morslíej obali nasproti Evrope do velikanskega atlantiskega morja, ki loži Evropo in Afriko od Amerike. Obrnimo se proti jugu ter idinio ob morju dalje. Tu imamo pred seboj nepregledno velike zaboduje afrikanske dežele : zgornja in dolenja (Juineja. Začeli so tu oznanovati Kristusa leta 1842 ter so bile vse dežele le en sam apostolski vikarijat. Dandanes pa so razdeljene vže v deset misijonskih pokrajin, kterili pa ne bodenio naštevali po imenu. Raztezajo se nad in pod ravnikom ob morskej obali, toraj v najbolj vročem kraju afrikanskem ; prostor kterega zavzemajo je veči, kakor vsa Evropa, katoličanov je menda nekaj čez eden milijon. Poté Se po teh vročih krajih frajicoski pa tudi španjski misijonarji ter poskušajo od morja vedno globeje v deželo prodirati^ da bi usmiljenja vredne črnce priučili dela in poštenega življenja. Pomagajo jim pri tem prav pridno tudi razhČne francoske nune, ki podučujejo v šolah. Južna Afrika. Ko smo prehodili prej imenovane grozno vehke dežele, smo hodili ravno pod solncem, ali glej, nekaj časa vže se čudimo: soluce nam sveti od severa, senca naSa pada proti jugu; tedaj ravno narobe kakor pri nas doma. PriSli smo tako do reke Oranje : še veduo je vročina grozno huda, a laglje se vendar prebije kakor je bilo to doslej. Tu se začenja oni del Afrike, kteremu pravimo : Južna Afrika. Ta južni kouec Afrike imajo Angleži v posesti, zove se kapska dežela. Razdeljena je v tri misijonske okrajine : vzhoduja, zahodnja in srednja kapska pokrajina. Kaj je novega po širokem svetu? Italija — Laško je res nesrečua dežela. Kolera je davila oudi uže prejšna leta — a tudi sedaj noie ponehati ; dan na dan jih vedno nekaj zboli in umre. Priklatila se je ta morilka uže prav do naših mejá — v Vidmu blizo Gorice Je nektere zgrabila. ~ V južnej Italiji na otoku Siciliji pa se je odprl ognjenik (gora) Etna, ki strašansko bljuje iz sebe ogenj, pepe) iu raztopljene, goreče rude. ïa vroča tekočina — pravi se jej lava — se grozno hitro razliva z gore v dolino ter vse pokončava, ljudje beže kamor morejo. ápanjska kraljica, vdova Kristina je vendar dobila sina (kralj je umrl pred maJo meseci). Dali so mu ime Alfonz XIII. ter so ga precej oklicali za kralja. Dokler ne dorase bode vladala mati vdova. Ruski car Aleksander m. je bival dalj časa v Livadiji na bregu Ornega morja, kamor so potovali od vseh strani možje, ki imajo v roki vajete, s kterimi se svet vlada. Sedaj je prišel v veliko mesto Moskvo. Sprejeli so ga kaj slovesno. Mestni načelnik ga je ogovoril ter djal med dru-zimi, da Rusi trdno upajo, da se bode zopet sta-svetil v Carigradu, poglavitnem turškem mestu krščanski križ ; to se pravi, da se bode Kus vojskoval s Turkom ter ga pognal v Azijo. Bog vedi, kaj nam prineao bližnja leta. Med Grki in Turkj vendar vsaj sedaj še ne bode boja. Oboji so začeli odlagati orožje ter vojsko pošiljati domov. K temu so jih pač prisilile velevlasti evropske s svojim brodovjem, ki je obkolilo grške dežele. V Bulgarijl so se nekteri hudobneži zarotili zoper kneza Aleksandra. Bilo je vseh skupaj 38 moîÈ. Hoteli so kuťza vjeti živega; ako bi to ne bilo mogoče, pa ga ubiti na potu med Altosom in Burgasom. Zaroto je nekdo izdal; tako je knez rešen, hudobneže pa ao zgrabili. — Južnja Bul- garija je imela volitve za državni zbor, v kterem pridejo sedaj prvič skupaj poslanci iz združene severne in južne Bulgarije. Izvršile so se volitve za kneza prav dobro — le v mestu Jeni-Zagri so se pri volitvah zgrabili volilci z vojaki. Eden častnik in nekaj meščanov je bilo ubitih. Sosedna Rumunija uoče z našo vlado ponoviti ťolne zveze t. j. odslej dalje bode na raeji poberala od našega blaga, ki tje doli pride, kolikor bode hotela, nasproti pa tudi naša država vzela, kolikor jej bo ljubo, nd njega, ako ga bode hotela Rumunija prodati v našem cesarstvu. Od todi se obrnemo vzhodno zopet proti severju in imamo veliko deželo Natal in Transvaal, ki ima do 2 milijona prebivalcev. Sedaj gremo zopet dalje in pridemo do kraja, kjer se razliva velikanska reka Sambesi v Indiško morje. Ob tej reki proti notraujej Alriki se razprostirate dve zamorski kraljestvi, ki se imenujete Matebelc hi pa Marutse-Mambnnda. Obedve ste le ena misijonska pokrajina, ki se imenuje Sambesi. Severno od teh dežela se raztega ob morju dežela Mosambik. Vse te velike pokrajine imenujemo „jtižna Afrika," Z velikim trudom delajo ondi jezuiti, oblati, drugi holaiidski in francoski misijonarji. Naselili so se pa tiiksj zadnji čas tudi trapisti. Ti imajo namen z lastnim zgledom zamorce učiti polje obdel(>vati, da jih tako pridobe za delavno življenje — in potem za pravo vero. Gospodarske stvari. Poduk našemu kmetu. Zboljšuj zemljo s pridnim globokim oranjem in kopanjem ter zadostim gnojenjem. Globoko orati in pridno rahljati je treba posebno ilovnato ali težko zemljo. Tako.^no je dobro že v jeseni preorati za bodočo spomladansko setev, da jo čez zimo sréž iu mraz razdrobita. Tako preorana zemlja se prerainja v rodovitno, taki ne škoduje mnogi deŽ, ni suša, ker je rahla, vodo popija na dud in tako dalje Časa vlažna ostane. Ako zemljo že v jeseni preorješ, spraviš na vrh mnogo mrČesov, ki po zimi poginejo. Da ti pa bode moči zemljo dobro rahljati, moraš imeti za to sposobne pluge ali drevesa. Ni pa vsaktere oralo (plug) rije v zemljo; dobro oralo ima zemljo rahljati, drobiti in lepo popolnem jo obračati. Vprašam te: ali tvoje domače staro oralo to stori? Ne! saj s težo za jedno péd globoko zemljo reže in a težo nekoliko obrača, le na stran jo pritiska. — Dober je Cugmajer, ki ima tudi plužna kólca, kakoršnih si privajen. Ni drag, hitro se ti bode prikupil. Še bolje dela Hohen-heimsko, tudi VidaČevo oralo, katero je posebno za težje zemlje prav dobro. Za kamenit svet pa je francosko oralo Grignovo izvrstno ter tudi jako čvrsto. Glej, da sej eš dobro seme o pravem Času! V semenu tiči bodoča rastlina in hrana Ziinjo. Čim boljše, lepše in težje je seme, tem večjo kal (cimo) in tem več moke (živeža) za novo rastlino ima v sebi. Zatorej si odberi za sntev najboljšega semena in ne delaj tako, kakor nekteri nevedni kmet, ki najboljši pridelek prodá, a najslabšega za seme pridrži. Seme ne sme biti prestaro, ker potem ne kali več; nad 2 leti staro žitno zrno se ne obnese posebno dobro, izjema je le pri lauenem semenu. Gleda naj ge na čisto seme, da se z njim vred ne zaseje še plevela, kateri je tako silno plodovit. Iz jednega zmea vzraste rastlina, katera dozorena ima na tisoče zrnic, ki se trosijo po zemlji in v njej poženó. Tako na primer ima jediia sama makova glavica nad 50 tisoč zrnic, kokolj 4000, i. t. d. Glej! iz jedne same rastline plevelne, katere ne izruješ pred zoritvijo, zaredi se potem toliko drugih mladih plevelnili rastlin Seme naj je tudi do fiobra zrelo in zdravo. — Zgodnje sejanje, hodi si ozimine ali jarega žita, je veduo boljše od poznega, ker žito potem gosteje raste. Pred mrazom obíutljive rastline, turšica, proso, fižol je pa boljše v top-lejem času sejati, n, pr, meseca maja. Piáe se nam: Iz Novega mesta. — Bil sem zadnje dni v Šmihelu kjer sena ogledava] prelepo novo poslopje za Šolske sestre, ki ae ravnokar izdeluje. Zgradba je skozi in skoîîi delo domaćih mojstrov. Mislim pa, da ne storim napačno, ako zlasti eno in sicer zidarsko stran omenim. DovrSil je visoko zidanje g. Jakob Hočevar po domaSe Blekar iz Zgorenje IlruŠice pri Jjjubljani tako, da se pač sme vsem priporočati za enaka dela — to pa áe posebno zato, ker dela vse z domačimi zidarji in v ceni ne pretirava. Pa kaj hočem več govoriti? — delo naj mojstra hrali; zato povem le da je g. Hočevar na Dolenjskem zidal Markvartovo hišo v Mokronogu, zvonik na Mirni popravil, predolal farovž pri S?. Križu, v Toplicah, v Boltovej vasi ; popravil aH predelal cerkve v Štangi, na Prežgauju, v Djber-niču, pri sv. Lovrencu in v Košani na Notranjskem; napravil prekrasni novi farovŽ v Bledu, novo ěolo pri Devici Mariji v Polju na Gorenjskem, mnogo zasebnih hiš itd. iz Trebnjega, 16. maja. — Neki pisavec iz Kranjske Gore na dolgo razklada svoje čudne misli. Pravi, da zakon ni samo za bogatina ampak tudi za reveže ; nadalje, da ne verjame, da bi bli pozakonjeni dninarji, hlapci in dekle kmetu v škodo. Jaz pa rečem, če človek le kolikaj pomisli, ta more verjeti, zakaj neoženjeni dninar ni zadovoljen samo s 25 ali 30 soldi, ampak moraš mu dati še toliko zraven ali pa se več; krompirja, fižola, stopnje ali moke in Bog vedi kaj šo; oženjeni hlapec zahteva ravno tako, kedar gre domu k ženi in kopici strada-jočih otrok. Ti ljudje so pa tudi večinoma slabi sa delo, ker so izstradani in zlečeni- Kakšni 80 pa otroci in žena! Raztrgam in slabo podučeni — najraje bi brez dela živeli, so postopači, lenuhi in tatinski, ker tudi drugači živeti no morejo. Vprašanje: ali je potrebno hlapcu oženiti se, ali potrebuje gospodinje? ali je potrebno deÚi omožiti se, ali potrebuje gospodinje? gotovo ne. Taki zakoni se sklepajo večidel zato, ker so že poprej dolgo zvajeni : eni si hočejo prvo sramoto zakriti, eni pa že imajo pred zakonom po eno ali dvoje otrok in potem se vzameta. No, ali je to lepi red ke^čanskega življenja? gotovo ne. Ne rečem, da bi bilo zmeraj tako, ali skušinja kaže, da je večidel taka. Skušinja pa tudi priča neovrgljivo, da je tem več revščine v deželi, čim več izrase tistih gob — goataških bajt ob cestah! Dol. kmet. Iz Sodraiice pri Ribnici. — Ako si kedaj bil v našem trgu in si hodil od tod črez Boncar v cirkniško dolino, gotovo si nisi več želel, šb kedaj priti v te kraje. Groza sprehaja človeka, če mu je treba voziti se po naši slabi cesti. Ako je slabo vreme, tedaj je toliko blata na cesti, kakor na Hrovaškem na najslabejih ilovnatih cestah, takrat se voz kar sem in ^e premetava; uboga upreŽena živina pa neusmiljeno trpi. Če se veako leto o veliki suši vendar le cesta osuši, tedaj jo pa kar groza. Za to cesto Žrtvuje dežela uže nekoliko let sem precejšnje svote; če sera prav podučen, dala je do sedaj uže nad 6000 gold, podpore, ribniški okrajni cestni odbor vsako leto večinoma vse svoje dohodke za njo potrosi, kar tudi okoli 2000 gold, na leto znese; mitnica, ki sicer ne nese dosti več, kakor kolikor mitničar plače dobiva, tudi nekoliko to podjetje podpira ; pa vendar ves ta denar nima božjega blagoslova To ceato hočejo na tak način v dober stan pripraviti, da jej dajejo za podlogo kameneni tlak. Pri tem delu m3rajo bližnje vasi zastonj tlako delati, pa se ipak nikjer ne vidi vspeh. Kedo je temu kriv? Iz Dolenjevasi pri Ribnici 9. maja. — Danes poslovili so se od naa Č6. gg. misijonarji, kateri so pri nas nad 8 dni av. mieijon imeli. Kako pobožno in krščansko naše ljudstvo živi, pokazalo se je te dni. Skoraj ne bode ga človeka v naši fari, kteri ne bi bil opravil sv. zakramenta pokore in sv. rešnjega telesa — tako se je vae vdeležilo. Iz vseh sosednih fará morali ao priti č. gg. duhovni, da so spovedo-vali. Da si je naše ljudstvo pobožno, mirno živi, ter je prav pridno, vendar jim je v dušni in telesni blagor, ako se včasih sv. misijona vde-leži. Zato pak gré našemu priljubljenemu in občečislanemu župniku gospođu J. Jakliču hvala vseh župljanov, da je povabil ČČ. gg Lazariste. S tem je imel tudi on velike stroške in skrbi, ko je skrbel za naš blagor. Bog mu povrni! Iz Okrona pri St. Rupertu. — Letošnja spomlad nam je bila veliko lepega pokazala; posebno v vinogradih se je tako lepo razvijalo, da smo se nadejali veliko vžitka za svoj trud. Ali velika škoda! Mraz nam je vničil vse v eni noči. Zvečer 7. t. m. je nekoliko dežja padlo, potem se ujasni, iz jasnega pritisne tak mraz, da je postalo vse ledeno in zmrzjeuo. Zatorej nam je pied dotrgiino, kakor so v&a vinogradna dela dovršeua. Bog nam daj v prihodnja leta dočakati kaj boljšega, Aht ne, se ne bodemo mogli z vinogradi dolgo peiati. Ker po nali okolici je àtîri leta tako toiia poklepala, da 80 toliko nismo dobili, kolikor vinogradna dela stanejo. Dragi bralci „Dol. Nov". Laliko BÍ mislite, da nam je mraz po gorah veliko škode naredil, ne eamo zaradi tega, ker je grozdje poxeblo, tudi zato, ker se bode veliko trt poauSilo, ostale bodo pa malo odrastle. Če pa grebenic ni, kaj bodemo pa grobali. Na lazu, Če trt ni, pa tudi v dobri letni nič ne izraste. Pri nas je pa e trtami v novič posajenimi pozno kaj. Med tem smo zvedeli nasvet, da naj oberemo od trt ozebljene mladike in ořke, da potem hitrejše in lepáe trte odganjati začno. Prosi HC od vredni^tva odgovor, ako je kaj skučeno o tem. — Odgovor vredniâtva: Berite na drugi strani zadnjih Dol. Nov. spis: Kako ravnati s pozebljenimi trtňmi. \z Vinice pri Sniarjeti. — Le žalostno Dovico imam poročati. V 9, Stev. „Dol. Nov." gem namreč rekel, da upamo, da bomo imeli letos dobro letino. Ali vsa ta naŠa nada, da bi letos kaj pridelali v vinogradili, nam je splavala po vodi. Bil je tak mra«, kakor bi bil sneg zapal. Kako žalostno je bilo, ko smo bU drugi dan gledat po vinogradih; bilo je kakor bi bil požgal ! le redka prikazen je bila zelena mladika! Samo kjer smo zjutraj zgodaj kurili in koder se je ta dim valil, samo tam je še malo ostalo. Zato bi to tudi drugim kmetovalcem toplo priporočal. Gospodu Ogulinu smo hvaležni za poduk, kako s pozeblimi trtami ravnati. Kako neumno je, kar tudi jaz slišim nekatere, da oe bodo letos vinogradov obdelovali. Bral sem enkrat, da je neki kralj bil v boju popolnoma premagan, da je komaj sam živ u§el iz boja. Potem se je skril v neko zidovje, in seje začel kesati da ee je v boj podal. Kar zagleda neko mravljo, ki je pšenično zrno nesla po zidu. Ko je prišla vrb zida, pa jej zrno doli pade. Ali mravlja se zopet povrne in gre ponj. Tako ponavlja devet in sedemdesetkrat, dokler ga ne prinese osemdesetič gori vrh zida. Iz te pravljice se učimo tudi mi! Ako nam je izpodletelo enkrat, moramo zato Se delati, nc pa obupati. Saj hvala Bogu, po polju in na sadju ni poznati nobene škode, in ako nam je ljubi Bog v enem kraju odvzel, nam bo pa na drugem naše pridelke bolj blagoslovil. Zato ne smemo dela opustiti in godrnati čez božjo previdnost, ampak reči, kakor je rekel Job v stari zavezi : Gospod je dal, gospod je vzel, posveSeno bodi njegovo aveto ime. — K koncu Ěe to omenim, da smo imeli pri nas v Šmarjeti od 16. do 23. maja sv. misijon, in so imeli čč. gg. misijonarji Jezuiti kaj goreče pridige, prav primerne za sedanji čas. To se vidi, da imamo res gorečega dušnega pastirja, katerega ljubimo iz celega srca, Bog nam jih ohrani Še mnogo let. bostavek vredništva. Po druzih deželah sploh zažigajo zgodaj zjutraj reči, ki dajo veliko dima, kadar se razgrne pokončujoža slana. Delajte, delajte Dolenjci tudi vi tako in marsikaki grozd si bodete obvarovali. Slana nainreČ ne škoduje, ako ne posveti eoloce precej, ko izide. To pa zabrani dira. Kostanjevica. — „Dolenjske Novice" so prav storile, da so Dolenjce opomnile, kako naj že naprej skrbé za vspeh dolenjske gospodarske šole. Če gospodarji ne bi hoteli v šolo poslati svojih sinov, posebno tistih, ki so za gospodarstvo odločeni, tudi šola ne bi mogla koristiti tako, kakor jo želeti. Mislim, da bi občine prav storile, ko bi iz občinskega zaklada podpirale kacega nadarjenega dečka, ki pa ne bi mogol na svoje stroške iti v šolo ; ker ni upati, da bi se za siromašne učence napravilo toliko ustanov, kolikor je želeti, da bi imela gospodarska šola učencev. (Dobro ! Ur.) Pred vsem pa bi ae morale občine zdramiti ter za ljudske šole malo bolj bkrbeti, kakcr tu in tam zdaj skrbijo, če hočejo, da bo gospodarska šola dobivala dobro pripravljene učence. Kako malo je pa mnogokrat ravno občinam mar za dobre šole, zraven tudi za zdravje otrok, ki morajo po tesnih in zaduhlih prostorih najlepši čas mladosti presedeti! Iz Kočevja meseca maja. — Gotovo bode bralce „Dol. Novic" zanimalo, da sejo tukajšnjo „premogovo skladišče" in „glažuta", posestvo gg. Rancingerjev, prodalo. Lansko leto se je sicer mnogo govorilo, da bode „Liinderbank" to kupila, vendar ni tako. „Trbovljska premo-gova družba" kupila je to za 450,000 gold. Kakor izvemo, se ne bode veČ „steklo" tukaj delalo, ampak ostala bode steklarna brez dela, dokler se tu sem železnica ne otvori. Trbovljska premogna družba kupila je menda zato to skladišče, ko jej bode drugje premog pošel, n. pr. v Trbovljah, da bode potem od tu svoje potrebe zajemala. Kako izvrstno kupčijo je sklenila, vé tisti, ki pozna krajevno razmere, ter koliko je tu premoga. Da bi pa družba še več zaslužila in si še več dobička v žep iitaknila, storila je to-le : Že mnogo let sem se govori, da je temu premogovemu skladišču jednaka zaloga premoga tudi v ribniški dolini pod Veliko goro. Tudi tam nahaja se najbržje veliko, če ne še večje skladišče premogovo. Vprašanje nastane le, je-li rabljivo, je-li premog tako dober, kakor koŽevski. Vse pravice, ko bi se kedaj i v ribniški dolini začel premog kopati, »i je ta družba kupila. Tedaj eno premogovo skladisíe kupila je za slepo csno, drugo dobi pa zastonj, (če ei je kupila, kako je zastonj? Vredu.) Iz Kamniškega okraja. — Velikonočno nedeljo zjutraj se je muogo fantov iz ve6 vaai íáre st. Godhard na Siiajereki meji pri cerkvi pred procesijo med aehoj sprlo, kedo bo pri procesiji bandero nosil. Iz zgolj sovražtva iu jeze 80 zmagaui drugi dan na praznik, ko so bili že pijani, napali nasprotnike pred neko krfimo blizo cerkve v St. Godhardu s kolmi in kameijjem. D^a laiita sta težko, trije fantje in ena žanska pa lehko telesno poškodovani, drufi Tdeležeuci pretepa je pa tudi vsaki veS ali manj pobit in opraskan. Za to djauje se bodo morali zdaj pred sodnijo odgovarjati, eden je že odveden v zapor. — Čudna gorefinost do božje službe je to ! 29. aprila t. 1. je v Dolu (Lustthal) Slétni otrok pri nečem mlinu v vodo pal in vtonil. Starši pazite na male otroke. (Premembe pri uradnikih.) G. E. De v, c. kr. okrajni sodnik v črnomlji, imenovan je C. kr. deželnega svetovalca pri okrožni soduiji T Rudolfovem. G. Martinči6, c. kr, davk. pristav v Kostanjevici, je sel v Ljubljano, na njegovo mesto je prišel g. Fr. Auman iz Krškega. G. J. Bevc pride od deželne sûdnije v Ljubljani ta. zemljiškega knjigovodja v Črnomelj. (Nova tovarna.) V Litiji bodo v kratkem prićeli graditi predilnico iu tkalnico. Podjetniki te tovarne so večinoma kapitalisti iz tujine. (Občinske volitve.) V Toplicah je izvoljen za občinskega predstojnika g. K u 1 a-vic, ondotni zdravnik in najemnik kopeli. V KrSkem se vrse te dni občinske volitve. Domače restL ^ (Premembe pri čast. duhovščini.) Župnik iu dekan v Leskovci je postal preč. g. t po 36 in 20 kr. Paerhoferjevo o. kr, prlv, krlčleteče krogljice. Hkat- Ijic-a 21 kr , Aent jlkatljio ] gtd. 5 kr. Rosov iivljenski balzam. Steklenica po 1 gl. in po 50 kr. Seigelnove krogljice. âkntljica SO kr. Želodčna sol. àkatijica 75 kr. ~ fiastrophan. 70 kr. Franzbrantweln, (iganje in sol) v steklonicah po BO in 25 kr. Carisbadov „Sprudelsalz". Steklenica 1 gld. 10 kr. Tamarinden ' pastlle. ákatijica 75 kr., kon 8 kr. Sctiaumanava sol za letodec, 75 kr. Kapljice proti zofaobolu, lo kr âmidov flajSter zoper kurja očesa. Skatljica 23 kr. Blbergeist, 20 kr — Kropfgelat, tO kr. ] Tbecr-Selfe in fiiycerin Theerselfe, po 36 kr. ^ J HoffmannsBeUt in Meiisengeist po 10 kr Stupu za svinje, 30 kr. — Stupa za krave, da «o jim iiileko 2but|Sa, 3Ô kr. = Dobiva se ie velika vrsta drugih zdravil, ktere niso tu naitete. Izvanredne zdravila naročujojo se nemudiio in najboljfie vrste. [89—2] Hiša T Kiiílolťovem štev. 177 se iz prosto roke proda. Natančneje se izve v hiši štev. 124. [4a-ij UM pđ falrišh un zsizaoo poBreduje pri naročilihnatoc^Doplaćnoalinaubroko „Zastop kmetijskih strojev za tilovenskc {)okrajiiio" 161] pri A. Debeven v Ljubljani. ■'IW HilR(irj(t\D ulice it. 3. Od vaakc kupćije za „Nár. dom" primeren donos. Ceniki na zahtev Lrezplaôno. V. H. ROHRMANN ? 1 naslednik JOS. STRZELBE v IJuMjnni kupuje v vsaki množini po najvišji ceni: češirinjevo lubje, norice (Belladonna), jeternik (Leberkraut), sladke koreninice, volovski jezik, ^marnice, kuhinjske kosti, [36-0] i. t. d. Na Dolenjskem prevzame blago iz prijaznosti gospa Marija Rohrmann v Kudolfovem (ííovein mestu), kjer se tudi razno milo (žajfa) in sveče pri enaki kvaliteti po ravno isti ceni dobć, kakor kje drugod, ako se resnična cena pove. looo korenov hrastovega lesa su Tale produ, iz proste roko in isto so poBTo pri g Matiju [48j Bukoticii v SomiÈu h, 9. Dobro posužene korenine od pravili noric (volťjili ja^od) ali bela-done plača gospa Marija liohvtnami v Kiidulfdvein jedno kilo po 40 kr. HT Večje partije primerno draiji. -v« Á in orodje zlatarja kakor tudi razli(ina zlatnina in srebrnlna prodaja se takoj iz proHte roke. [is-U Frančiška Rinki. Za Binkoàti, za prvo sv. obhajilo in za prazuik 8V. Rešnjefla Telesa prt|)oročamo naBo veliko zalogo v Hlovenakem. ueniskem i. t. d. jeziku. Vae priljubljene knjige imamo v velikih iabirkih iu razuoiTStnib vezeb v zalogi. Imenike pusljemo na. zahtevanje brezplačno. Katoliška Itukvarna v Izubijani, t4G-ll stolni trsr fi. WV" Dva konja H kočijo in različnimi druzimi gospodarskimi vozovi Hc tako) iz proste roke pruda pri gOBpcj [44~î] Rohrman-ovej v Novem mestu. OdgOTomi urednik, izdajatelj it) založnik J. Krajec. Novemesto, — Natisnil J. Krajeo.