d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
Po mestni občini
Ptuj • Le najboljše med najboljšimi
O Stran 5
Po naših občinah Ptuj • Kmalu na beraški palici?
O Stran 6
Po naših občinah Ormož • Kje je skrb za invalide?
O Stran 10
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • V pričakovanju skorajšnje pomladi
Dela na prostem že kličejo
Nekaterim sicer prehitra vremenska otoplitev ni najbolj všeč, saj lahko koledarska zima pred prihodom pomladi še vedno zamahne z repom in pokaže svoje ledene zobe. A dokler je tako lepo, sončno, že skoraj pomladno vreme, človek enostavno ne more sedeti doma za zapečkom, saj dela v naravi že kličejo. In če je zemlja morda še malce prehladna za obdelavo, morda tudi preveč vlažna, je dovolj drugih možnosti, saj je treba pred prihodom novega očistiti in oklestiti vse, kar je starega, suhega in trhlega. Tudi ob haloškem potoku Belca so se jelše že nekoliko preveč razbohotile, poleg tega pa puščajo na bližnji njivi preveč sence in s tem ovirajo rast pridelkov. Treba jih je malce oklestiti, požagati in očistiti, skratka narediti prostor novemu življenju.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Videm • Seja občinskega sveta M Kidričevo • Nadzorni svet tudi o prodaji Taluma
Prepir okoli "telefo-nijskega" denarja
Kar 19 točk dnevnega reda so si videmski svetniki zadali obdelati na prvi letošnji seji občinskega sveta in, verjeli ali ne, v dobrih petih urah so obdelali prav vse. Da se je vmes v sejni sobi kar nekajkrat zaiskri-lo, je tudi res, čeprav velikih eksplozij tokrat ni bilo.
Morebitni kupci zmeraj pogosteje v tovarni
V kidričevskem Talumu se je v torek, 25. februarja, na prvi letošnji seji sestal nadzorni svet družbe. Poleg pregleda in potrditve zapisnika konstitutivne seje z dne 24. januarja 2008 so se seznanili s preliminarnimi rezultati poslovanja v minulem letu 2007 ter z načrti za leto 2008, pa tudi s pravnim mnenjem sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju ter glede razlogov za odpoklic članov Uprave.
Ptuj, petek, o 29. februarja 2008
° letnik LXI • št. 17 odgovorni urednik:
5 cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: n- 12.000 izvodov ^ ISSN 7704-01993
oddajamo že
45 let
Nogomet • V nedeljo prihaja Interblock
O Stran 15
Prvi, ki je poskrbel za nekoliko bolj napeto ozračje, je bil Boris Novak z razmišljanjem, da se je okoli izbire oziroma samega postopka nakupa računalnikov za svetnike dogajal "mišmaš", čeprav je bil tudi sam član komisije. Čeprav ni očital konkretnih nepravilnosti, se mu je zdelo spornih kar nekaj zadev, na koncu pa je svoje dvome strnil v vprašanju, kako so pravzaprav potekali vsi ostali javni razpisi v občini, posebej ko je šlo za velike naložbe: "Zato predlagam, da naj NO preveri vse javne razpise in izbrane ponudnike za štiri leta nazaj, hkrati pa tudi vsa opravljena dodatna dela in preseganja podpisanih vrednosti pogodb. Res me namreč zanima, ali se dogajajo
kakšne nepravilnosti. Veliko se govori o tem, da se dela precej po svoje; recimo postavka za ureditev pokopališča v Leskovcu je menda hudo presežena, v Vukov klanec se je asfaltiralo 750 namesto 150 metrov ceste, podobno velja za cesto v Skorišnjaku. Kdo in kako oziroma od kod se potem vse to plačuje?!"
O Stran 7
Po 44 letih in 6 mesecih delovanja so v Talumu 21. decembra lani za vedno ugasnili peči elektrolize B, s katerimi so do zadnjega izklopa v Talumu proizvedli kar 1.249.335 ton aluminija. Elektroliza B je do pred kratkim zaposlovala 129 delavcev, skupaj v vseh teh letih pa kar 600 ljudi. Od leta 1991, ko je bila na podoben način ustavljena elektroliza A, so peči elektrolize B predstavljale srce družbe. V naslednjih obdobjih, ki bodo ekološko bolj sprejemljiva, bo proizvodnja aluminija v Talumu potekala v elektrolizi C, vedno večji del pa bo zasedel pretaljeni, sekundarni aluminij. S tem se bo vrednost povprečne porabe izmenične električne ener-
gije na tono proizvedenega aluminija bistveno zmanjšala. Delavci elektrolize B so v največji meri ohranili zaposlitev, se prekvalificirali ali upokojili. A razvojne priložnosti se z ukinitvijo elektrolize B gotovo ne zapirajo.
V kidričevskem Talumu, ki je eno največjih slovenskih izvoznih podjetij, so v minulem letu dosegli vse načrtovane cilje, hkrati pa uspešno nadaljevali proces prestrukturiranja proizvodnje; pridobili so okoljevarstveno dovoljenje in kljub decembrski ustavitvi pomembnega dela proizvodnje v elektrolizi B ohranili v delovnem razmerju večino tam zaposlenih delavcev. Kot so zatrdili v upravi Taluma, bodo v poslovnem letu 2007
ustvarili predvidoma 349 milijonov evrov skupnih čistih prihodkov od prodaje in dosegli čisti poslovni izid v višini 9,2 milijona evrov.
O Stran 3
Žetale • Iz občinske dvorane
Mirno sprejemanje osnutka proračuna
Žetalska sejna soba je bila v začetku tedna polna skoraj do zadnjega sedeža, kar se sicer dogaja le ob zlatih porokah. Razlog za veliko število udeležencev zadnje redne seje občinskega sveta je bil v predstavitvi osnutka letošnjega proračuna, na katero žetalski župan Anton Butolen vsako leto povabi ne le svetnike, ampak tudi predstavnike vseh vaških odborov.
Sicer se na seji ni zgodilo prav nič posebnega. Svetniki so najprej potrdili zapisnik prejšnje redne seje, nato pa je župan podrobno predstavil vse postavke letošnjega proračuna tako na odhodkovni kot prihodkovni strani. Občina bo letos razpolagala z 1.514,645,00 evri prihodkov, predvideno stanje na odhodkovni strani proračuna pa je za dobrih 30.000,00 evrov višje, torej 1.544,848,00 evrov. Razlog za negativno razliko so poplačila dolgov ob hkratnih predvidenih letošnjih naložbah. Občina se namreč daje kar s krepko visokimi krediti, saj bo samo za odplačilo glavnic in obresti kratkoročnih in dolgoročnih najetih kreditov letos namenila dobrih 100.000 evrov, kar je pri tako "nizkem" proračunu veliko.
Ne glede na to bodo v Žeta-lah letos vseeno izvedli nekaj novih naložb, vsaj po predvidenih postavkah in zagotovilih župana. Tako naj bi se lotili celovite ureditve domačega pokopališča, v okviru katerega naj bi se uredilo tudi posebno spominsko obeležje. Zaenkrat je ta projekt v fazi priprave idejne zasnove. Konkretne začetke del pa je pričakovati pri
obnovi cest ter izgradnji pločnikov in novega mostu. Za modernizacijo občinskih cest v Kočicah in Nadolah je občina uspela na razpisu RRP s projektom, vrednim skupno 750.000 evrov, ki pa ga bodo uresničili v dveh letih; letos in naslednje leto. Sofinancerski delež občine v obeh letih bo znašal približno 232.000 evrov, za letos pa so ureditvi omenjenih dveh cestnih odsekov namenili 375.000 evrov. Kot kaže, pa se bo letos vendarle, po nekaj letih dogovarjanja, začela tudi izgradnja pločnika v centru Že-tal, za kar je v proračunu predvidenih 140.000 evrov. Tretja pričakovana naložba, ki naj bi se začela letos, je sanacija mostu preko Jesenice v Marinji vasi. Za ta dela je v proračunu rezerviranih dobrih 46.000 evrov, kar se županu Butolenu še vedno zdi precej denarja, vsekakor pa, kot je pojasnil, precej manj, kot če bi šlo za državni projekt. Skupno bo torej za infrastrukturne naložbe namenjenih dobrih 561.000 evrov. Sicer pa bo ena večjih naložb letos še sofinanciranje nakupa gasilskega avtomobila, za kar bo iz občinskega proračuna šlo 44.000 evrov.
Drugih večjih naložb v Žeta-
Uvodnik
Prestopno in volilno leto
Danes je prestopni dan in letos prestopno leto. Tako imenujemo leto s 366dnevi, ki premore tudi 29. februar. Prestopna leta so v koledar uvedli zato, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi. Letni časi se na Zemlji ponavljajo vsako tropsko leto; to je čas, ki ga Zemlja potrebuje, da zaključi tirnico po orbiti okoli Sonca. Obhodni čas Zemlje je približno 365,2422 dni, torej bi se letni časi počasi zamikali, če bi uporabljali le preprost koledar s 365 dnevi.
Julijanski koledar upošteva kot dolžino leta 365,25 dneva. Skozi stoletja, ko so uporabljali julijanski koledar, so drobci dni povzročili opazni odklon: v 16. stoletju je koledar zaostajal za 10 dni. Leta 1582je zato papež Gregor XIII. odredil reformo julijanskega koledarja in uvedbo novega, ki se po njem imenuje gregorijanski koledar. Da so odpravili napako, so iz koledarja odstranili deset dni med 4. in 15. oktobrom 1582, zato na primer sploh ne obstaja datum 10. oktober 1582. Nekoliko so tudi spremenili pravila o prestopnih letih. Vsa leta, katerih letnica je deljiva s 4, so prestopna, prestopni dan pa odpade v vseh letih, katerih letnica je deljiva s 100. Vsa leta katerih letnica je deljiva s 400, ostanejo prestopna, zato je bilo tudi leto 2000 prestopno.
Z občasnim dodajanjem dneva februarju dobimo v gre-gorijanskem koledarju v povprečju 365,2425 dni na leto, kar pomeni, da ta koledar v 4000 letih zamuja pol dneva.
Pol dneva v 4000 letih! Verjetno pa ni strokovnjaka, ki bi izračunal, koliko smo Slovenci zamudili v 15 letih samo-stojnepoti. Tudi ga ni strokovnjaka, ki bi izračunal, koliko smo Slovenci zamudili v zadnjih letih pri črpanju evropskih sredstev.
Letos so državnozborske volitve. Če pogledamo v zgodovino samostojne poti, vedno volimo poslance in s tem posredno novo vlado v prestopnem letu. Če smo malce vraževerni, bi bilo treba razmisliti, ali res ne bilo pametno volitev prestaviti za kakšno leto in bi jih izvedli v navadnem letu. Obstaja možnost, da so Slovencem v navadnem letu zvezde bolj naklonjene kot v prestopnih letih. Kako se vam zdi? Dobra ideja za še en nepotreben posvetovalni referendum.
Zmago Šalamun
Številnim poslušajočim, tako svetnikom kot predstavnikom vseh žetalskih vaških odborov, je župan Anton Butolen podrobno predstavil osnutek letošnjega občinskega proračuna.
lah zaenkrat ne načrtujejo, je pa župan Butolen vse prisotne opozoril, da bo potrebno letos začeti pripravljati gradbeno dokumentacijo za novi vrtec, če se bodo seveda prijavili na nadaljevanje razpisa. Kot je znano, se je namreč ministrstvo odločilo vsako leto sofinancirati po osem projektov in glede na to, da so Žetale uvrščene na 24. mesto, naj bi bile na vrsti za sofinanciranje izgradnje v naslednjem letu, ob pogoju, da bo občina predložila vse potrebne dokumente z gradbenim dovoljenjem vred.
Po natančni predstavitvi osnutka proračuna s strani župana razprave v sejni dvorani ni bilo, pač pa je sledila razprava po skupinah posameznih vaških odborov. Predlog proračuna z morebitnimi popravki oz. amandmaji bo žetalski občinski svet tako obravnaval na naslednji seji.
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
Drnovškov čas
Šele ob smrti dr. Janeza Drnovška se pravzaprav zavedamo, da smo dvajset let živeli v času, ki ga je odločilno zaznamoval prav on. To je bil Drnovškov čas.
Dr. Drnovšek je bil človek presenečenj. Za veliko presenečenje je poskrbel, ko se je leta 1989 nepričakovano (tako rekoč sam) odločil, da bo kandidiral za člana tedanjega jugoslovanskega predsedstva iz Slovenije in zmagal. Leta 1992 je presenetil, ko se je v že samostojni Sloveniji med različnimi političnimi ponudbami odločil za vodenje slovenske liberalne demokracije, ki je pod njegovim vodstvom postala najmočnejša in zmagovita slovenska parlamentarna stranka. Presenečenje je bila njegova izvolitev za predsednika slovenske vlade aprila 1992, potem ko sta kar dva prejšnja premierska kandidata (Igor Bavčar in Marko Voljč) v parlamentu propadla. Sredi devetdesetih let se je presenetljivo (in v bistvu nepričakovano) v dramatičnih okoliščinah (pred državnim zborom so potekale bučne demonstracije v podporo Janezu Janši) odrekel svojega obrambnega ministra in koalicijskega partnerja Janeza Janše. Dr. Drnovšek je ocenil, da so se nenormalni odnosi med vojsko in policijo, vojaško vpletanje v civilno sfero razrasli do te mere, da so ogrozili normalen demokratični razvoj Slovenije. Leta 1999 je dr. Janez Drnovšek presenetil slovensko in drugo javnost s podrobnim razkritjem svoje bolezni in z jasnim sporočilom sebi in drugim rakastim bolnikom, da je treba ohraniti upa-
nje in se proti bolezni bojevati. Leta 2000 je hladnokrvno presenetil padec svoje vlade in se že nekaj mesecev (po rednih parlamentarnih volitvah) zmagovito vrnil na premier-sko pozicijo. Dve leti pozneje je na veliko presenečal s svojim dolgotrajnim tehtanjem, ali naj se odloči za predsedniško kandidaturo ali ne. Po izvolitvi za predsednika države se je (presenetljivo) kar za nekaj mesecev nekako umaknil, potem pa je presenetil z velikopoteznimi razpravami o prihodnosti Slovenije. Pred dvema letoma je presenetil z različnimi spori in nesporazumi z vlado, ki so bili očitno posledica njegovih (presenetljivih) resnih javnih kritičnih opozoril vladi zaradi nekaterih njenih kadrovskih in drugih potez v gospodarstvu in javnem življenju. V drugem delu svojega petletnega predsedniškega mandata se je začel dr. Drnovšek (na presenečenje mnogih) izraziteje ukvarjati z globalnimi svetovnimi temami, brez kakšnih posebnih zadržkov je kritiziral velike sile in "upravljavce sveta" zaradi njihovih sebičnih potez in kratkovidnega ravnanja, ki naj bi povzročalo vedno nova neskladja in krivice po svetu. Nekdaj "pragmatik" Drnovšek se je začel ukvarjati s številnimi filozofskimi vprašanji, iz sfere "realne politike" se je vse bolj umikal v duhovni svet in svet vrednot, ki naj bi šele postale sestavni del življenja slehernika in vseh držav.
Zagotovo imajo prav tisti, ki pravijo, da je moč z dr. Janezom Drnovškom in njegovim časom čisto določeno označiti številne spremembe, ki so se zgodile v Sloveniji in okoli nje. Bil je motor mnogih sprememb, tranzicije, v kriznih razmerah je zagotavljal stabilnost. Dr. Drnovšek
je bil že leta 1998 kot "pojav in kot dejstvo" znanilec nečesa novega. Za člana jugoslovanskega predsedstva je bil izvoljen na neposrednih volitvah v Sloveniji, premagal je protikandidata, ki je imel razvidno podporo tedanje socialistične nomenklature, predvsem Zveze komunistov, čeprav je tudi Drnovšek izhajal iz "socialistične kadrovske baze" in še zdaleč ni veljal za kakšnega nasprotnika. Vsekakor pa Drnovšek, ki je bil zvezni poslanec, ni nikoli zasedal kakšne vidnejše pozicije v Zvezi komunistov ali drugih organih oblasti, ki je bila tedaj nekakšen pogoj za kandidiranje na takšno pozicijo, kot je bilo mesto člana Predsedstva SFRJ - kolektivnega predsednika države. Za tisti čas je bilo nenavadno (in presenetljivo), da je tako rekoč "neznani človek" čez noč postal eden izmed najpomembnejših voditeljev in (po ustaljenem vrstnem redu) celo predsedujoči v Predsedstvu SFRJ. Dr. Drnovšek se je lahko z manj predsodki in strahovi lotil odpravljanja ostankov partijske države. Eno izmed potrdil za to je bila tudi njegova odločitev, da se kot predsednik Predsedstva SFRJ ne bo več udeleževal sestankov zveznega partijskega predsedstva (se pravi najožjega vodstva partije), kar je bilo takrat za mnoge nekaj nepojmljivega.
Dr. Janez Drnovšek je imel tako v Predsedstvu SFRJ kot tudi pozneje svoj slog delovanja in vladanja. To, kar je počel, vsekakor ne bi mogli označiti z nekaj medlega, čeprav je to kdaj celo tako izgledalo. Dr. Drnovšek je očitno vedel, kaj hoče, zato so bile nekatere njegove poteze marsikdaj videti nekakšno "solira-nje", čeprav se je znal tudi pogovarjati in posvetovati. Vsekakor pa se je v glavnem prav odločal, tudi takrat, ko je morda (v njegovi najbolj rani politični dobi) izgledalo, da se premalo odločno zavzema za slovenske interese, ali ko so ga v poznejših
časih kritizirali, da je premalo "lev", oziroma "desen". Za Slovenijo je bil Drnovšek kot premier zagotovo zelo posrečena izbira. S svojim izrazitim "pragmatizmom", ki je zaznamoval dolga leta njegove kariere, je bil nekakšna protiutež, blažilec napetosti, ki so se vedno znova, zelo pogosto v najbolj skrajnostnih oblikah, sprožile med slovenskim levim in desnim političnim polom. Dr. Drnovšek se (v glavnem) ni spuščal v ideološke spopade in jih je tako tudi po svoje relativiziral. Brez predsodkov je sestavljal koalicijske vladne partnerske odnose z vsemi političnimi strankami, razen s Slovensko nacionalno stranko. Tako je dokazoval, da (tudi) v Sloveniji - kljub različnim pretresom in problemom - lahko medsebojno sodelujejo različne politične opcije. Morda je to eno izmed najpomembnejših sporočil njegovega dolgoletnega delovanja na vodilnih pozicijah. Z dr. Janezom Drnovškom smo stopili v Evropo, v evro-atlantsko vojaško povezavo, dobili smo evro, prav po njegovi zaslugi smo postali prepoznavni marsikje po svetu. Dr. Drnovšek je bil v marsičem svetovni politik, včasih se je celo zdelo, da se na tujih diplomatskih parketih znajde bolje kot kakšni v slovenski vasi. Toda tudi ta občutek je ob koncu življenja temelj popravil, ko je nenadoma odkril svoj nov izziv v neposrednih kontaktih z ljudmi po Sloveniji, pa z lastno peko kruha, s samotarskim življenjem na njegovi Zaplani, z božičnim obiskom preganjane romske družine na Dolenjskem.
Dr. Drnovšek je neprestano presenečal. In v tem je bilo tudi mnogo lastnega spreminjanja, če hočete - tudi popravljanja. Za mnoge je bil posebnež in egocentrik z mnogimi dobrimi lastnostmi, ki postajajo zdaj, ko ga ni več, v našem spominu prevladujoče.
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Nadzorni svet tudi o prodaji Taluma
Morebitni kupci zmeraj pogosteje v tovarni
V kidričevskem Talumu se je v torek, 25. februarja, na prvi letošnji seji sestal nadzorni svet družbe. Poleg pregleda in potrditve zapisnika konstitutivne seje z dne 24. januarja 2008 so se seznanili s preliminarnimi rezultati poslovanja v minulem letu 2007 ter z načrti za leto 2008, pa tudi s pravnim mnenjem sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju ter glede razlogov za odpoklic članov Uprave.
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: "Z interesenti za nakup deleža Taluma zaenkrat ne kontaktiramo, saj želimo postopek izpeljati korektno."
i I
i i i i
Foto: M. Ozmec
S prestrukturiranjem proizvodnje, ki temelji na pridelavi aluminija v elektrolizi C, in pretaljevanjem odpadnega aluminija nameravajo v Talumu do leta 2010 povečati blagovno proizvodnjo s 152.000 ton na 165.000 ton letno.
V kidričevskem Talumu, ki je eno največjih slovenskih izvoznih podjetij, so v minulem letu dosegli vse načrtovane cilje, hkrati pa uspešno nadaljevali proces prestrukturiranja proizvodnje; pridobili so okoljevarstveno dovoljenje in kljub decembrski ustavitvi pomembnega dela proizvodnje v elektrolizi B ohranili v delovnem razmerju večino tam zaposlenih delavcev. Kot so zatrdili v upravi Taluma, bodo v poslovnem letu 2007 ustvarili predvidoma 349 milijonov ev-rov skupnih čistih prihodkov od prodaje in dosegli čisti poslovni izid v višini 9,2 milijona evrov.
Kot smo poročali tudi v Štajerskem tedniku, so v Talumu 21. decembra lani prenehali proizvajati aluminij v elektrolizi B, s čimer se je letna proizvodna kapaciteta aluminija znižala za 35.000 ton. To bo seveda močno vplivalo na proizvodnjo v letu 2008, vendar v upravi hkrati s prestrukturiranjem proizvodnje že povečujejo delež izdelkov na osnovi sekundarnega oziroma pretop-ljenega odpadnega aluminija. Ta bo mogoča ob obratovanju obstoječe elektrolize C s kapaciteto 85.000 ton aluminija letno.
Sicer Talum že nekaj let sodi
med največja slovenska izvozna podjetja, lani so denimo izvozili kar 87 odstotkov svoje proizvodnje, kar znaša dobrih 295 milijonov evrov. Njihova proizvodnja aluminija zajema vrsto proizvodov, katerih osnova je sicer aluminij, se pa zaradi zlitinskih dodatkov in različnih oblik med sabo razlikujejo. Gre za naročniško proizvodnjo, kjer je proizvod namenjen vnaprej znanemu kupcu, z vnaprej znanimi specifičnimi kakovostnimi zahtevami.
Načrti poslovanja družbe za leto 2008 so pod močnim vplivom zmanjšanja in sprememb v Talumovih proizvodnih ka-
pacitetah, vplivom pričakova nega gibanja cene aluminija na svetovnih tržiščih in pod vplivom tečaja ameriškega do larja. Za leto 2008 je planirana blagovna proizvodnja Taluma v obsegu 143.000 ton (lani sc dosegli 157.300 ton), skupna vrednost prihodkov iz prodaje naj bi bila 305 milijonov evrov, čisti poslovni izid pa na nivoju 3,9 milijona evrov.
O takih načrtih je predsednik uprave mag. Danilo Toplek poudaril: "Načrti so sicer zaradi vseh omenjenih dejavnikov morda manj ambiciozni, vendar dovolj smeli glede na razmere na trgu. Rezultati, ki
smo jih dosegli v letu 2007, kažejo na odgovornost poslovanja in - upam si trditi - vizio-narskost našega podjetja. Zato smo prepričani, da bo doseganje načrtovanih ciljev za leto 2008 velik uspeh uprave in vseh zaposlenih v Talumu."
Talumovi nadzorniki so se seznanili tudi s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju v zadevi ugotavljanja ničnosti skupščinskega sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta, ki jo je v letu 2006 zahteval eden od manjšinskih delničarjev družbe Talum. Sodišče je tožbeni zahtevek delničarja zavrnilo, nadzorni svet pa je zadolžil upravo Taluma za pridobitev dodatnega pravnega mnenja neodvisne institucije. Tako do predloga za odpoklic uprave Taluma ni prišlo.
Za nakup veliko zanimanje
Glede prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja Taluma, ki je še vedno v večinski lasti države, oziroma Elesa, pa je uprava sporočila, da ni dovolj seznanjena s po-
stopkom prodaje, da bi lahko pomagala pri izbiri strateškega partnerja za nakup Taluma. O tem mag. Danilo Toplek: "Talum je že več kot leto dni tudi na seznamu premoženja, ki naj bi ga država skladno z Odlokom o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja prodala. V maju 2007 je bila imenovana komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje 80 odstotkov delnic družbe Talum. Uprava Taluma s potekom dela na komisiji ni seznanjena, opažamo pa dobro poznavanje situacije in povečano željo po obiskih v Talumu s strani vrste zastopnikov interesov potencialnih kupcev. Z interesenti za nakup deleža Taluma zaenkrat ne kon-taktiramo, saj želimo postopek izpeljati korektno."
Vsekakor so z ustavitvijo proizvodnje v elektrolizi B vstopili v novo prihodnost Taluma, ob čemer mag. Danilo Toplek dodaja: "S prestrukturiranjem proizvodnje, ki po novem temelji na pridelavi aluminija v elektrolizi C, in pretaljevanjem odpadnega aluminija nameravamo v Talumu do leta 2010 povečati blagovno proizvodnjo
s 152.000 ton na 165.000 ton letno, dodatno zaposliti do 200 ljudi ter še povečati uspešnost poslovanja družbe, saj se zavedamo, da stara junaštva niso dovolj za nove zmage."
V teh dneh pa v Talumu poteka še ena, za nekoga morda bolj obrobna, pa vendar za čistejše okolje pomembna investicija. Ker imajo na celotnem območju tovarne še vedno mešani sistem odvodnjavanja, tako da se ob izteku srečujejo padavinske, tehnološke in komunalne vode, so v skladu z zakonodajo pričeli projekt, po katerem bodo odvodnjavanje uredili tako, da bodo posamezne vode zbirali ločeno in jih pred izpustom v vodotok ustrezno obdelali. V teh dneh gradijo komunalno kanalizacijo v skupni dolžini 5600 m. V pogodbeni vrednosti 1,3 milijona evrov pa je zajeta izgradnja dveh glavnih kanalov, ki potekata ob glavni tovarniški cesti ter ob cesti v Silkem. Na ta dva glavna kanala bodo priključeni vsi uporabniki z območja Taluma, traso pa bodo zaključili z lastno čistilno napravo, ki jo bodo zgradili na območju nekdanjega usedalnika.
M. Ozmec
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje.
omv
Ptuj • Pogovor s prvim predsednikom IS SO Ptuj Janezom Lahom
Ptujska evropska univerza Dravske doline, edinstven projekt integracije in razvoja
Janez Lah, širši javnosti najbolj poznan kot prvi predsednik IS SO Ptuj v samostojni Sloveniji, ima danes status samostojnega raziskovalca. Zadnjih 12 let se intenzivno ukvarja s tvornim razgrajevanjem menedžmenta.
Ukvarja se z uvedbo dinamičnega menedžmenta v organizacijske sisteme, kar si je mogoče predstavljati kot tipično me-nedžersko in poslovno svetovanje, vendar z razliko, pravi, da uporabnik neverjetno hitro izboljša svoje poslovne rezultate, tudi do dvajsetkrat. Ob tem ustvarja tudi strokovno literaturo. Če bi vlada RS začela vpeljevati ta sistem v svoje delo in bi poskrbela, da bi se začelo tudi intenzivno izobraževanje menedžerjev po sistemu Profit-Man (Lahova blagovna znamka za sistem), bi v Sloveniji dosegli 40-odstotno gospodarsko rast, je prepričan. V razmislek sedaj ponuja novi projekt, s pomočjo katerega bi oživili tudi gradove, projekt Ptujska evropska univerza Dravske doline, ki naj bi bil edinstven projekt integracije in razvoja Ptuja in njegove okolice.
Veliko razmišljate o tem, ali res razumemo, kaj je človek. Postavljate novo definicijo, da je človek moški + ženska, združena v edinost. Lahko to razložite?
"Ne gre za novo definicijo človeka, gre le za drugačno, preprostejšo, morda nazornejšo in razumljivejšo interpretacijo znanega 'človek moški v edinosti z žensko je'. Tako versko kakor biološko je ta definicija znana vsaj že 2000 let. Povsem jasno namreč je, da dozorelo jajčece v ženski ob množici lastnih celic, brez moške, odmre in da je enako je z moškimi semenčicami brez ženske celice. To pojasnjuje, da življenje nastane le v popolnosti človeka, kar se zgodi le v združitvi (spoju) dveh prvinskih delov, moškega in ženske v popolno ali eno, kar imenujemo spočetje. Popolnoma jasno je, da se rast dogaja z delitvijo prve celice na dve in delitev dveh v štiri po principu celote, torej da je v vsaki novi celici tako duh (beri um) kot materija, o čemer govorita tako krščanstvo kakor biologija. Tako se dogaja vse do človeškega rojstva. To seveda v celoti in neovrgljivo govori o smislu življenja, ki se odvija v združevanju v enost in celoto ter dokazuje, kaj je večni človek. Dokazuje tudi, da človeški um ni le v možganih, ampak da je v vsaki celici človeškega telesa. Pove tudi, da je ločevanje in življenje po principu ločenosti nesmiselno, revno ter kratkoročno."
Prepričani ste tudi, da je mogoče drugače zaživeti, brez konfilktov in v dobro vsega človeštva. Kako?
"Prav zavedanje, da smo le vsi ena in edina celota, bo močno spremenilo medčloveške odnose. Eden sam ali svet brez enega ne more nikoli uspeti in se dokopati do največjih vrednot življenja, svobode in osvoboje-nosti, vsemogočnosti in večnosti. Zaradi različnih vrednosti elementov celote deleži niso več pomembni, pomembna je celota in iz tega je mogoče dobiti vse nauke o vedenju večnosti in vsemogočnosti. Nasprotno razumevanje življenja, torej na-
sprotovanje in razdruževanje, povzroča vojne, potrebo po emancipaciji spolov, zablode v gejevstvu in lezbijštvu, medsebojno nespoštovanje, s čimer človeštvo zavira svoj prehod k svobodi.
Danes človeštvo, od najmanjše do največje organizacijske celice, v praksi živi po načelu: 'Pomembno je, kdo kaj pove', kar prinaša konflikte, razsloje-vanje, nevoščljivost, nestrpnost, zaničevanje, omalovaževanje in seveda največkrat slabe rešitve težav, s katerimi se srečujemo. Potreben je prehod na novo duhovno življenjsko raven, kjer bomo zaživeli po načelu: 'Ni pomembno, kdo kaj pove, pomembno je, kaj kdo pove!' Slednje jasno ponuja prizadevanje za pravilne rešitve, ki bodo dobre za vse. To pa resnično omogoča življenje brez prej naštetih negativnosti. Poizkusite tako v svoji družini. Če vam bo uspelo, boste kmalu zaznali povsem drugačne medsebojne odnose in povsem drugo uspešnost v družini. Enako se bo dogajalo v vsaki bolj razširjeni organizacijski skupini, ki jo boste ustanovili."
Kakšno pa je vaše pojmovanje svobode?
"Svobodni ljudje so ponosni, močni, priznajo svoje napake in jih popravljajo, ne živijo v strahu, poznajo svoj življenjski smisel in cilj. Svobodni ljudje za svoj uspeh ne izkoriščajo drugih, nočejo imetja drugega, ampak drugim le dajejo in se z njimi dopolnjujejo. Človek s skrivnostmi, lažmi in drugimi negativnimi držami, četudi je denarno in v imetju bogat, ni svoboden. Takšen človek je suženj samega sebe in lastne nesvobode in svoje podobe."
Razvili ste popolnoma nov menedžment, v tem kontekstu tudi drugačno pojmovanje profita. Lahko razložite tudi to?
"Danes je profit v večji meri deležen negativnega pojmovanja, ker se praktično in večinsko resnično tako dogaja. Ima pa seveda ves čas tudi svoje pozitivno dogajanje, saj je človeštvu samo v zadnjih 60 letih omogočil povsem drugačno življenje. Negativno, politično gledano, ima izrazito negativno konotacijo in je bil velikokrat grobo izrabljen za politične potrebe revolucionarjev, plačanih sindikalistov (v Sloveniji), ki so ga prikazali kot vzrok za človeške težave. Govorijo o izkoriščanju človeka po človeku, zaradi česar je prihajalo in prihaja do stavk, revolucij in celo vojn. Vzrok za to so mnogi dejavniki. Krivda je na vseh straneh. Temeljna, že teoretično, ki jo je potrebno popraviti, pa je vsekakor v ločenih in različnih interesih lastnikov, menedžer-jev in ostalih zaposlenih, torej treh glavnih interesnih skupin, delujočih v gospodarski družbi. Žal le malo kje želijo poenotiti interese. Krivda je pri vseh, saj nočejo, največkrat pa ne znajo, ustvariti niti teoretičnih pogojev za poenotenje. Nagrajevanje zaposlenih zaradi neobvlado-
Janez Lah: "Danes bi bilo še kako koristno revitalizirati Ptuj ..."
vanja procesov, poslovnih dogodkov in neposredne dodane vrednosti največkrat ustreza položaju in opravljenem času na delovnem mestu. Še vedno je le neposredna proizvodnja plačana po učinku. Tako v na-grajevalnih sistemih vsepovsod najdemo prisotno pavšalno oceno in osebne ocene delovne uspešnosti. V tem je skrita nepravičnost. Nepravičnosti ni v profitu, nepravičnost je v ljudeh, ker niso pošteni in pravični, ker ne ustvarijo objektivnih možnosti za pravično delitev nagrade, ki ustreza vloženemu deležu. Žal pa prevladuje tudi miselnost lastnikov in mened-žerjev, da jim ostane več, če slabo plačajo ostale zaposlene. To je seveda zmotno, zato sami dobijo manj, kot bi dobili sicer. Da bi lahko oblikovali sistem, ki bi vsem dajal več, morajo po-
enotiti cilje omenjenih glavnih skupin. To pa bo mogoče le, če bodo poenotili cilje in delali za isti interes. Zato pa je potrebno drugače oblikovati podjetniški sistem, v katerem prevladajo pravičnost, transparentnost, poštenost in nadkultura (etika, morala, kultura). To pa narekuje spremembo v načinu mened-žerstva, ki mora iz statičnega postati dinamično. Tako sem tvorno razgrajeval in gradil zadnjih 12 let. Tako je nastal Dnevni sistemski dinamični procesno-dogodkovni menedžment, ki je znan kot blagovna znamka Pro-fitMan in izjemno hitro in učinkovito uredi ločevalno misleče v poenoteno misleče sisteme in praktično realizira nagrajevanje vezano na dnevni delovni rezultat posameznika. Ta sistem povečuje dobičke tudi do osemkrat, merjeno na obdobje enega
"Kar se regije tiče, sem imel prav, ne glede na posmehljivo označitev, da se grem vizionarja."
poslovnega leta, pri čemer vsi delajo manj in naredijo več. Tako profit dokončno dobiva temelje z združevalno noto, ki omogoča novi duhovni in materialni nivo življenja prihodnjih človeških generacij."
Manjka državotvornosti, zato trpijo ljudje ...
Kako živi danes prvi predsednik IS SO Ptuj v samostojni Sloveniji? Bili ste eden prvih, ki je razlagal, da Ptuj potrebuje regijo in da je prihodnost v projektih. Takrat vas niso razumeli, danes že.
"Kako živim? Kako pa so živeli ljudje, ki so iskali drugačnost? V sebi bogato, sicer normalno. Žal je država še vedno neprijazna do ljudi, čeprav se v zadnjih štirih letih dogajajo spremembe, ki jih morda veliko ljudi še ne opazi. V preteklosti je bilo vodenje države izjemno slabo, klientelistično, če ne že mafijsko. Prejšnje elite so vzdrževale monopol, kar se danes lepo vidi v podražitvah, ki so v ozadju politično organizirane, da bi to pripisali trenutni oblasti. Grdo, razdiralno, proti interesom večine v Sloveniji. Desetletja so vzgajali ločevanje! Morda se v zadnjih letih prvič dogaja drugače. To je v štiriletnem obdobju težko hitro spremeniti. Toda dogaja se, upam, da se bo nadaljevalo. Ta politična smer bi se morala ohraniti. Sicer pa vsi veliko govorijo, v resnici pa so neopera-tivni in nepraktični ter še vedno premalo učinkoviti. Manjka jim državotvornosti, trpi pa večina ljudstva. Trenutno je prisotno hujskaštvo k zdraham, za kar so izrabljene prestrašene množice v rokah Semoličevih in drugih prosocialistično usmerjenih ljudi. Praktično so do leta 2004 okradli vse male delničarje! Za male delničarje je prepozno, kar je nevarno. Še dobro, da ne vemo, kako bi bilo, če bi bili na oblasti prejšnji. Sam mislim, da bi bilo veliko slabše, kot je. Prava škoda bi bila, če bi zopet slavili prejšnji.
Kar se regije tiče, sem imel prav, ne glede na posmehljivo označitev, da se grem vizionarja. Bilo je spisanih veliko za Ptuj ko-
ristnih projektov. Le malo so jih izpeljali. Danes bi še kako koristno revitalizirali Ptuj. Predvsem pa bi preprečili razpad občine na toliko majhnih. Problem je bil v nepravični delitvi denarja, kar sem hotel takoj spremeniti. Žal sem prej odšel in je vse teklo po starem. Predlagal sem še nekatere druge projekte, kot na primer ureditev Panorame in cestne infrastrukture. Očitno so interesi drugje.
In ker brez razmišljanja o Ptuju in njegovem napredku ne morem, sem pred kratkim predlagal za Ptuj smel, perspektiven ter obsežen projekt 'Ptujska Evropska univerza Dravske doline'. Gre za univerzo z edinstveno vsebino, ki bi imela prepoznavnost v naprednih študijskih programih, primernih za sedanje in prihodnje generacije. Ponujene vsebine bi privabljale študente vsega sveta. Fakultete kot strukturne elemente univerze bi namestili po sedaj propadajočih gradovih doline, s čimer bi univerzi zagotovili načelno eminentnost, ki je še britanska kraljica ne premore. Usposobili bi 50 let propadajoče gradove in jim dali edinstveno večno vsebino. Gradove Ptuj, Borl, Dornava, Tur-nišče bi obnovili, na novo pa bi po spomeniških standardih, seveda s sodobnimi materiali, zgradili Ravno polje in Vurberk. Vsebino bi univerza našla v izvirnih študijskih programih, vezanih na tvorno razgradnjo, ki jih potrebuje Ptuj, Slovenija, Evropa in ostali svet! Ptuj bi letno izobraževal študente iz vsega sveta, postal bi nosilec in središče znanja in uma. To bi generiralo močno demografsko in gospodarsko rast mesta, ki bi postalo tudi evropsko mesto kulture v pravem smislu. Celo staro mestno jedro bi oblikovali v mesto muzej in zgradili najmodernejše mesto stolpnic. Tako bi Ptuj postal najstarejše in hkrati najmodernejše mesto Slovenije in Evrope.
Projekt bi imel vse indikate integracije vseh, od občin, kjer se nahajajo gradovi. Požel bi interes vlade Republike Slovenije, edinstvenost, naprednost in komparativnost pa bi pritegnile Evropske unijo, ki kot Slovenija potrebuje novo vsebino, da bi resnično razvojno dohitela Ameriko. Brez tega si ne znam predstavljati rastoče in svetle prihodnosti Ptuja. Manjka nam le združitev ptujske energije, odločnost in samozaupanje ter temeljito sodelovanje. Ptuj bi dobil, česar ni imel še nikoli, niti ko je bil peto največje mesto med Rimom in Petersburgom.
Projekt je preko zavoda Bistra posredovan županu. Z njim sem že seznanil nekatere ptujske menedžerje, z njim bom seznanil tudi predsednike ptujskih političnih strank. Podpora ptujske N.Si je že pridobljena. Načeloma je v projektu pripravljenih sodelovati kar nekaj znanih Ptujčanov, med njimi tudi nekdanji rektor Univerze v Mariboru dr. prof. Ludvik Toplak."
MG
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Petnajsta seja mestnega sveta
V bodoče bodo izbirali le najboljše med najboljšimi
Najmanj pet točk dnevnega reda 15. seje mestnega sveta, ki je bila 25. februarja, začela se je z vpisom v žalno knjigo ob smrti nekdanjega predsednika vlade in predsednika države dr. Janeza Drnovška, je spodbudilo polemično razpravo.
V bistvu pa se je začelo že pri svetniških pobudah in vprašanjih, ker naj bi MO Ptuj imela bolj papeški predpis od državnega glede kurjenja komunalnih odpadkov v naravi, zato naj bi že posredovan odgovor naredili še bolj jasen in razumljiv, ker popolna prepoved kurjenja v naravi ne velja. O tem sta še posebej prepričana svetnik SDS Milan Petek in svetnica LDS Lidija Majnik, ker če bi bilo tako, je prepričana slednja, naj ne bi bilo takšnih in drugačnih javnih opozoril o prepovedi kurjenja v naravi. Konrada Rižnerja (LDS) je tudi na 15. seji zanimalo nekaj v zvezi z uresničevanjem pogodbe za CERO Gajke, zakaj se ne izpolnjuje določilo, da imajo prednost pri izbiri izvajalcev pod primerljivimi pogoji izvajalci z območja ČS Spuhlja. Konkretno je opozoril na prevoznika, ki je odrinjen iz del pri investicijah na območju ČS, je pa lastnik zemljišča, ki ga bo MO Ptuj potrebovala za tretje odlagalno polje. V tem primeru ni pričakovati, da bo ta prišla do parcele lahko, če se bo takšna praksa nadaljevala. Janez Rožmarin (N.Si) je nezadovoljen, ker je do podražitve naročnine za KTV Ptuj prišlo nenapovedano, prav tako je sporna njena višina, ki sedaj že presega višino RTV naročnine. Miroslav Letonja (SNS) je bil zelo oster, ko je v svoji pobudi s pozivom za premislek o kadrovski politiki v MO Ptuj navedel, da so v SNS prišli do spoznanja, da je sedanja vladajoča koalicija presegla vse meje demokratičnega okusa in politične korektnosti demokratičnega sistema. V SNS ne morejo razumeti oblastnikov, da kljub dejstvu, da imajo oblast in večino, v MS tako pohlepno nastavljajo svoje ljudi v svete javnih zavodov. Vprašuje jih, ali se res ne zavedajo posledic take politike, ki ne omogoča kontrolnega mehanizma v svetih javnih zavodov. Ker želijo verjeti v demokratično širino ptujskega župana, ga pozivajo, da omogoči tudi opoziciji, da izvaja svojo vlogo, da se ne bodo dogajale zgodbe tipa LTO, OŠ Breg, Zavod za šport.
Končno so z dnevnega reda spravili tudi pravilnik o sofinanciranju programa športa v MO Ptuj s štirimi amandmaji, zdaj si bodo klubi vendarle znali izračunati, koliko jim pripada, potrdili pa so tudi letni program športa v MO Ptuj za letos. Ker pa razpis za sredstva ni bil pravočasno izveden, bi nekateri radi prehitevali, ker še vsaj do konca marca denarja ne bo v klube. Nekateri bi sredstva delili po starem pravilniku, za katerega je Računsko sodišče podalo mnenja, da ni skladen z zakonodajo, drugi so želeli vsaj dvanajstine glede na lan-
sko porabo. Na koncu iz vsega tega ni bilo nič, ker je potrebno spoštovati zakonitost, zato bo potrebno počakati na razpis.
Pri odloku o občinskem prostorskem načrtu za Sovre-tovo pot (ČS Panorama) so se kresala mnenja glede stališča, da strehe prve skupine objektov ostajajo oblikovane enako in so objekti z dvokapno streho, strehe druge skupine objektov pa so izvedene kot ravne strehe, meja med obema skupinama objektov pa je poudarjena avtohtona zasaditev. Glede na polemične razprave okrog urbanizma v ptujskem okolju bi kazalo, da bi se ptujski svetniki kdaj lotili tudi te problematike, Milana Čučka (LDS) je še posebej zanimalo, kdo je dal soglasje za »spake«, ki so jih zgradili na območju Rabelčje vasi. Takih spak je na Ptuju in v njegovi okolici veliko, tudi zato, ker investitorjev oziroma graditeljev nihče ne nadzira. Osnovni dokument si pridobijo, zatem pa gradijo, kot se jim zahoče.
Investicijski projekt za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Ljudski vrt - II. faza je prav tako buril duhove. Za telovadnico oziroma športni objekt so vsi, rezali pa bi kuhinjo, ker bi lahko za vse šolarje kuhali na eni centralni lokaciji in potem hrano vozili v posamezne šole. Po vsej verjetnosti pa projekta ne bo mogoče oklestiti, če so pri OŠ Olge Meglič pač bili dobrega srca in tega niso počeli. Sicer pa se kopja zopet lomijo na nepravem mestu, podžiga jih še podatek, da imajo ptujske ravnateljice za skoraj deset milijonov evrov apetitov, tega denarja pa ni, kot da ne bi šlo za otroke. Iluzorno je pričakovati, da bo tudi nova športna dvorana pri OŠ Ljudski vrt reševala ptujski šport, ko bo šlo za velike mednarodne športne tekme. Lahko pa bo koristila za treninge, na pravo, veliko športno dvora-
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Glazer je mestni svet pozval, da skupaj s pravno službo preverijo razpisne pogoje za imenovanje direktorjev javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj.
no pa bo Ptuj še moral počakati. Ministrstvo za šolstvo in šport ima v svojem programu sofinanciranja za leta 2008, 2009 in 2010 zajeto sofinanciranje II. faze OŠ Ljudski vrt v višini 625.939 evrov, preostala sredstva, skoraj 2,947 milijona evrov, pa bo morala zagotoviti lokalna skupnost.
OŠ dr. Ljudevita Pivka bodo zgradili v obliki prizidka k Dijaškemu domu Ptuj, gradnjo naj bi sofinanciralo vseh 16 občin. Polovica potrebnega denarja naj bi bila zagotovljena iz prodaje nekdanje počitniške kolonije v Biogradu na morju, saj naj bi zanjo iztržili po navedbah ptujskega župana dr. Štefana Čelana okrog 1,2 milijona evrov. Na MO Ptuj bo tudi odpadel največji sofinancerski delež, blizu 747 tisoč evrov, celotna investicija, za katero naj bi država prispevala blizu 49 odstotkov vrednosti, je nekaj čez tri milijone evrov. Letos naj bi pripravili gradbeno dokumentacijo, graditi pa naj bi začeli leta 2009, da bi bila gradnja končana do sre-
dine leta 2010. Najglasnejši pri tej načrtovani investiciji je bil svetnik SNS Miroslav Letonja, ne zaradi šole same, temveč zaradi lokacije, ker jo bodo umestili v prostor, ki je že tako obremenjen oziroma degradiran, začenši z Volk-merjevo ulico, ki skorajda ne omogoča več normalnega prehoda po pločnikih, ki so zasedeni z dijaki zaradi kajenja. Ptujski župan dr. Štefan Čelan se tega problema zaveda, o tem bo mestni svet razpravljal v eni od točk naslednjih sej mestnega sveta.
Pregrobi razpisni pogoji, preskromni vrednostni elementi
Točko imenovanje novega direktorja Mestnega gledališča Ptuj so na dnevni red uvrstili na sami seji. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je postopke izbire kandidata za direktorja Mestnega gledališča Ptuj, sedanjemu Reneju Mauri-nu mandat poteče s prvim aprilom letos, sklenila 22. fe-
Foto: Črtomir Goznik
Milan Petek (SDS) z obrazložitvijo o popolni prepovedi kurjenja komunalnih odpadkov v naravi ni zadovoljen, pričakuje razlago, ki jo bodo ljudje razumeli ...
bruarja, ko je tudi oblikovala sklep za mestni svet o tem, da se za direktorja MG Ptuj ne izbere nobenega od na razpis prijavljenih kandidatov. S to odločitvijo so seznanili tudi vsa pristojna telesa mestnega sveta. V primeru direktorja MG Ptuj gre za enega do redkih primerov, v katerem o direktorju odloča oziroma ga imenuje mestni svet. V odprtem razpisnem roku so prijavo na razpis za direktorja oddali štirje kandidati: Tadej Toš, univ. dipl. igralec iz Ptuja, Samo M. Strelec, univ. gledališki in radijski režiser iz Ptuja, Stanislava Vauda Benčevič, univ. dipl. inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, ter Miha Golob, univ. dipl. režiser iz Seče. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na seji konec januarja letos ugotovila, da so bile prijave vseh štirih kandidatov pravočasne, k prijavi so vsi tudi priložili dokazila v razpisu navedenih pogojev za imenovanje direktorja. Na pogovoru s kandidati so bili navzoči tudi člani sveta zavoda MG Ptuj, ki naj bi oblikovali mnenje pred izbiro kandidata za direktorja.
Na seji sveta zavoda, ki je bila 15. februarja, so soglasno odločili, da ne dajejo podpore nobenemu od prijavljenih kandidatov. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki se je ponovno sestala 22. februarja in obravnavala prijave kandidatov ter mnenje sveta zavoda, je po razpravi z večino glasov navzočih, štiri proti ena, sprejela sklep, da mestnemu svetu ne predlaga v imenovanje za direktorja nobenega od prijavljenih štirih kandidatov. Glede na ustanovitveni akt bo svet JZ MG imenoval v. d. direktorja zavoda za pol leta oziroma za največ eno leto. Podpredsednik komisije Peter Pribožič je bil mnenja, da bi izbor morali opraviti glede na to, da so kandidirali
resni ljudje, ki so predstavili konkretne in dobre programe. Odločitev, ki jo je v ponedeljek sprejel mestni svet, ni najboljša za mestni svet, niti za komisijo. Podvomil je v to, da bo čez pol leta ali leto dni odlok takšen, da bo omogočal izbiro najboljšega kandidata. Ker, kot je pojasnil ptujski župan dr. Štefan Čelan, bo potrebno dopolniti obstoječi ustanovitveni akt, da bo na podlagi bolj materialnih in ekzaktnih meril možno izbrati najboljšega kandidata. Razpisni pogoji naj bi bili pregrobo določeni, preskromno pa naj bi bili določeni vrednostni elementi, ki imajo vpliv na oceno prednosti posameznega kandidata pred drugimi, zato tudi naj bi bilo težko opraviti izbor brez pomislekov. Prav tako je nevzdržno, da direktorja imenuje mestni svet, v. d. direktorja pa svet zavoda. Milan Čuček (LDS) je govoril o tem, da mora vsako kadrovanje zajeti čim širšo paleto kandidatov, v nobenem primeru pa ni mogoče pristati na to, da bi z izbiro enega od kandidatov pristali tudi na zamenjavo celega kolektiva, kot naj bi bilo zapisano v njegovem programu. Glede na to, da nobeden od kandidatov ni ustrezal kriterijem za zasedbo direktorskega mesta, med njimi tudi niso mogli izbrati v. d. direktorja, kar pa je tako in tako pristojnost sveta zavoda. Na tem šolskem primeru bodo sedaj izpeljali celoten postopek prevetritve ustanovitvenih aktov (s temeljito prenovo določb) MG Ptuj oziroma vseh javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj, da bodo poslej imeli na voljo takšna merila, da bodo med enakovrednimi kandidati imeli možnost izbrati najprimernejšega kandidata za imenovanje, da se jim v bodoče več ne bi dogajali različni vatli. »Uzakoniti« pa želijo tudi »nefix«, ko so soglašali z novim direktorjem CID Ptuj, jih evidentno še ni bilo, da se bodo za delovne izkušnje upoštevale tudi delovne izkušnje v vodenju projektov, ki niso bili sestavni del nalog sklenjenega delovnega razmerja. Pri izbiri izmed enakovrednih kandidatov mora imeti odločujoči vpliv predložen program dela kandidata, vizija razvoja zavoda, posamezni elementi za vrednotenje morajo biti merljivi, določeni s posebnim pravilnikom ali sklepom. Rajko Fajt (SDS) je dejal, da se ni kaj opravičevati, četudi so vsi izpolnjevali pogoje, a niso nobenega izbrali. Sledilo je glasovanje, 23 od 27 na seji navzočih svetnikov je bilo za to, da se novi direktor JZ MG Ptuj ne imenuje, dva sta glasovala nasprotno.
MG
Ptuj • Rastko Plohl: Sindikati imamo svoje oči!
Nas na beraško palico spravlja lastna vlada?
Ugotovitve, da je za nastalo ekonomsko krizo, draginjo hrane, višanje življenjskih stroškov in visoko inflacijo kriva predvsem podražitev nafte in hrane na svetovnem trgu, so po trditvah predsednika Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastka Plohla le na pol resnične, saj so bolj škodljive kot dobronamerne, služijo pa zgolj za zavajanje javnosti in prikrivanje resničnih dejstev izza ozadja.
Enako velja za njihove interpretacije, saj po mnenju Rastka Plohla govorijo o tem, da se bodo z umiritvijo teh cen zadeve same po sebi uredile, kar pa ni res, saj bi naj nas politika lastne vlade spravljala na beraško palico.
Rastko Plohl: "Resnica je ta, da je prva odgovorna ekonomska politika te države, saj je s svojim ravnanjem navedeno situacijo načrtovala. Sindikati imamo svoje oči in razlogi za to so po naši oceni sledeči. Vemo, da obstajajo tihi dogovori politike s tujimi korporacijami o odprodaji slovenskega državnega dobičkonosnega gospodarstva tujcem, in to na ta način, da mora država sanirati obstoječe državno gospodarstvo in ga nato prodati. Vendar je to le premalo, zato se morajo na osnovi nekdanjih bratskih vezi z vzhodom slovenska podjetja dokopati do teh trgov, zatem pa jih država
proda za drobiž tujim kor-poracijam. Njih slovenski trg ne zanima kot trg, ampak kot trojanski konj -odskočna deska za vzhodna gospodarstva, ki zanje niso bila drugače dosegljiva."
Ste lahko nekoliko konkretnejši?
"Lahko, vzemimo primer: trgovske hiše preko visokih marž in nizkih plač z lahkoto ustvarijo dobičke, ki jih potem investirajo na vzhodnih trgih Evrope, ko je posel speljan, država ceneno proda svoj delež tujcem. Ti so na tak način skoraj brez posebnega truda dobili trge in vzpostavljene poslovne sisteme."
Torej gre za neke vrste prevaro?
"Tako je in povsem jasno je, kdo je tu okraden in kar trikrat prevaran. To je občan! Prvič je prevaran kot lastnik državnega premoženja, ki se mu je pred nosom prodal - to je izguba lastnine; drugič
Foto: M: Ozmec
Rastko Plohl: »Ostal nam bo grenak priokus, da smo igrali vlogo janičarjev, da smo iz Slovenije naredili Velike Butale ter da nas je lastna politična elita spravili na beraško palico."
je prevaran kot zaposlen delavec, saj je moral prejemati nižjo plačo, kot bi jo sicer lahko imel. Tretjič pa je prevaran, ko mora zaradi visokih marž izdelke v trgovini predrago plačevati, saj gresta razlika zaradi nizkih plač in plačilo visokih marž kot dobiček za investicije, ki jih sedaj za mali denar ali ceneno
lastninijo tujci.
Namesto, da bi mi pobirali dobičke na osnovi vloženega denarja in dela. Slovencem - nam - bo ostal grenak priokus, da smo igrali vlogo ja-ničarjev, da smo iz Slovenije naredili Velike Butale ter da nas je lastna politična elita spravila na beraško palico."
Vzroki za to pa verjetno
niso od danes?
"Ne, že devetdeseta leta so se peljala nekako tako, da je država zanemarjala lastno ekonomijo in tako ustvarila lažno potrebo po uvozu, čeprav bi večino tega lahko proizvedli sami doma. Tako smo na račun katastrofalne brezposelnosti in propada lastnega gospodarstva sanirali tuje zahodno gospodarstvo. Slovenija je imela po milijardo tedanjih nemških mark trgovinskega primanjkljaja letno, kar je zneslo skupaj več kot 10 milijard nemških mark, kar je enako takrat najeti višini kreditov iz tujine. Ker je ta količina denarja zmanjkala v obtoku in da ne bi prehitro izbruhnili nemiri, je politika prikrivala dejstva z zadolževanjem."
In kje, v čem je bila po vaši oceni možna drugačna, ugodnejša rešitev?
"Slovenija bi morala in bi z lahkoto pokrila vseh 100 %
svojih prehrambenih potreb iz samooskrbe, pa tega domača politika ni dovolila. S prodajo svoje hrane na svetovnem trgu in nakupom hrane po nižjih cenah bi lahko celo služili. Podobno smo veliko denarja izgubili z napačno gradnjo avtocest v severovzhodnem delu Slovenije, ki so zgrajene tako, da so uporabne za tuj tranzit za vzhodne trge, ne pa za domače gospodarstvo. Verjemite mi, na stotine milijonov evrov se je vrglo vstran.
To so resnični vzroki sedanje krize, ki ji ni videti konca, vse dokler se bo vodila takšna protislovenska politika iz najvišjih državnih vrhov. Izravnava plač z draginjo je samo majhen kratkoročni obliž na globoko rano, ki jo ustvarja državna politika - politične elite in nihče drug. Se še spomnim vznesenih besed in priseg politikov v suvereni Sloveniji ..."
M. Ozmec
Videm • Kabelski televizijski sistem na prelomnici?
Posodobitev odvisna od prodaje lastniških deležev
Videmska kabelska TV že precej časa bolj vegetira kot dejansko deluje. Kritik čez program in tudi čez slab signal je bilo slišati v preteklosti že veliko, stanje pa se ni popravilo. Razlog za vse to leži v lastništvu sistema, ki ga bo očitno potrebno najprej spremeniti, da se bodo lahko pričakovale pozitivne spremembe.
Pred nedavnim so tako občani Vidma, pogodbeni naročniki, prejeli ponudbo, da podjetju Telemach prodajo svoje lastniške deleže, ki so ocenjeni na 105 evrov. Za kaj pravzaprav gre, je pojasnil predsednik komisije za kabelsko TV Videm Janez Merc: "Sedanji kabelski TV sistem je bil uradno ocenjen in na tej osnovi je bila podana tudi ta ponudba naročnikom oz. sedanjim solastnikom sistema. S prodajo svojega deleža se lastništvo prenaša na Telemach. Sedanja struktura lastništva kaže, da ima Tele-mach v lasti 41 % sistema, občani pa 59 %. Odkup sistema v določenem deležu je pogoj za posodobitev sistema. Če se solastniki v zadostni meri ne odločijo za prodajo svojega deleža, te posodobitve ne more biti. Posodobitev pomeni do polletja izvedbo optične povezave do Vidma, v drugi polovici leta pa posodobitev mreže do uporabnikov."
Dejstvo je, da občani, ki niso (več) naročniki, so pa prav tako solastniki sistema, ponudbe Telemacha za odkup svojega deleža niso dobili. Merc v zvezi s tem pravi: "Ponudba velja samo za naročnike. Tisti, ki to niso, se
mi
i/: J	
v id	em
	
Podjetje Telemach UPC pogojuje posodobitev kabelskega sistema z odkupom lastniških deležev občanov.
sicer kot zainteresirani lahko javijo na UPC Telemach in s svojo pogodbo preverijo možnosti za uveljavitev svoje pravice, če je niso že prenesli na koga drugega."
Rok za oddajo odkupne ponudbe se zdaj izteka in obča-ni-solastniki sistema se morajo odločiti, kaj bodo naredili: ali svoj delež prodali za ponujenih 105 evrov ali ne. Vendar pa - če Telemach s svojo ponudbo ne bo uspešen, torej če se večina občanov ne bo odločila za prodajo deležev, potem posodobitev sedanjega (umirajočega) analognega kabelskega sistema ne bo. Podjetje Telemach namreč predvidene posodobitve lahko izvaja le z investicijami v lastna osnovna sredstva. Kot je na enem izmed sestankov povedal predstavnik podjetja Slavko Korenič, omrežje v Vidmu sicer ustreza vzpostavitvi digitalne tehnike ob nujni povezavi v medomrež-je, kar je podjetje tudi pripravljeno narediti pod pogojem večinskega lastništva. V nasprotnem primeru bo sistem ostal na sedanji analogni tehniki ter najverjetneje sčasoma prenehal delovati. Popolno digitalizacijo je po mnenju podjetja Telemach možno opraviti v naslednjih
dveh letih, naročnikom pa bi se potem omogočilo več vrst ponudbe: analogno televizijo in več paketov digitalne televizije, kabelski internet in kabelsko telefonijo v več paketih. Izbira bo odločitev vsakega posameznika. Vložek v medomrežno povezavo je ocenjen na 70.000 do 80.000 evrov, k temu pa je potrebno dodati tudi sredstva za investicijo v posodobitev lokalnega nivoja.
Sistem kabelske TV je bil uradno ocenjen že lani, skupna vrednost, ki zajema antenski sistem, glavno sprejemno postajo ter kabelski razvod, pa po uradni cenitvi znaša dobrih 113,8 milijona evrov.
Kar zadeva novo programsko zasnovo, torej po morebitnem oz. pričakovanem večinskem Telemachovem lastništvu sistema, bo slednja takšna, kot je objavljena na spletni strani UPC Telemach in je za vso Slovenijo enaka. Kakšna pa bo vrednost naročnine (sedaj znaša 10 evrov mesečno), je trenutno nemogoče določiti, saj bo, kot pravi Merc, odvisna od novih ponudb, vsekakor pa bo enaka po vsej državi, kjer sistem upravlja omenjeno podjetje.
SM
Foto: SM
Videm • Z zadnje seje občinskega sveta
Prepir okoli "telefonijskega" denarja
Kar 19 točk dnevnega reda so si videmski svetniki zadali obdelati na prvi letošnji seji občinskega sveta in, verjeli ali ne, v dobrih petih urah so obdelali prav vse. Da se je vmes v sejni sobi kar nekajkrat zaiskrilo, je tudi res, čeprav velikih eksplozij tokrat ni bilo.
Prvi, ki je poskrbel za nekoliko bolj napeto ozračje, je bil Boris Novak z razmišljanjem, da se je okoli izbire oziroma samega postopka nakupa računalnikov za svetnike dogajal "mišmaš", čeprav je bil tudi sam član komisije. Čeprav ni očital konkretnih nepravilnosti, se mu je zdelo spornih kar nekaj zadev, na koncu pa je svoje dvome strnil v vprašanju, kako so pravzaprav potekali vsi ostali javni razpisi v občini, posebej ko je šlo za velike naložbe: "Zato predlagam, da naj NO preveri vse javne razpise in izbrane ponudnike za štiri leta nazaj, hkrati pa tudi vsa opravljena dodatna dela in preseganja podpisanih vrednosti pogodb. Res me namreč zanima, ali se dogajajo kakšne nepravilnosti. Veliko se govori o tem, da se dela precej po svoje; recimo postavka za ureditev pokopališča v Leskovcu je menda hudo presežena, v Vukov klanec se je asfaltiralo 750 namesto 150 metrov ceste, podobno velja za cesto v Skorišnjaku. Kdo in kako oziroma od kod se potem vse to plačuje?!"
Župan Friderik Bračič se
je odzval najprej dokaj ostro, češ da se lahko prav vse pregleda, saj se ne dela nič narobe in občina nima kaj skrivati. Zahteval pa je tudi pisna vprašanja, na katera bodo svetniki dobili pisne odgovore: "Sicer pa, ogromno nam je že ves čas očitano, kar pa se mi ne zdi največja težava. Huje je, da se kar naprej pogrevajo neke stare zgodbe in da temu ni videti konca. Sprašujem se, ali se že začenja predvolilna kampanja?!"
Drugič je vihar besedovanja sprožil Franc Stopajnik, ki ga je zanimalo, kako to, da KS Leskovec ni dobila niti evra iz naslova telekomunikacijskih vračil oz. poravnave: "Vsi tukaj veste, da smo vlagali v izgradnjo centrale, zdaj pa nismo upravičeni niti do enega evra?! Po drugi strani pa dobi denar KS Soviče-Dravci?!" Župana je dvignilo drugič: "Nehajte širiti nepreverjene informacije! KS ni razpisala samoprispevka za ta namen, občani pa so svoje deleže dobili individualno po pogodbah. Za KS Soviče pa velja, da je takrat spadala pod KS Videm, kjer obstajajo dokumenti za vlaganje v iz-
gradnjo!"
Stopajnik se pa ni dal kar tako: "Tudi v Leskovcu smo imeli samoprispevek, dobro veste. Morda res ni bil razpisan direktno in namensko za telekomunikacije, vendar je bil denar namenjen oz. preusmerjen za izgradnjo centrale!" Županu je tokrat pomagal Stanko Simonič, pa tudi direktorica občinske uprave Darinka Ratajc. Oba sta hitela pojasnjevati, da če ne obstaja dokument z dokazilom, da je šel zbrani denar za centralo, potem ni pravne osnove za izplačilo povračila, in da s tem občina nima prav nič, saj tega denarja ne deli sama.
Stopajnika tudi to ni ustavilo; trdil je, da morajo obstajati dokumenti, iz katerih bo razvidno, kam je bil vložen denar, in da naj se poiščejo. V bran mu je stopil tudi Srečko Svenšek, češ da je občina imela tri leta čas poiskati vso možno dokumentacijo in na njeni podlagi iztržiti čim višjo poravnavo, ampak se očitno ni potrudila dovolj, na kar je župan odgovarjal, da če dokumentov ni nikjer, potem jih niso mogli pričarati. Kontriranje z dokazovanjem,
Na tokratni seji je največ kritike priletelo z leve strani omizja; Franc Stopajnik (prvi z leve) je zahteval nekaj vračila "telefonijskega" denarja tudi za KS Leskovec, Boris Novak (drugi z leve) pa je zahteval pregled javnih razpisov in izbranih ponudnikov za štiri leta nazaj.
kdo je in kdo ni kriv za to, da KS Leskovec ni upravičena niti do evra povračila, se je vleklo še nekaj časa, potem pa je Stopajnik navrgel: "KS Leskovec ima pravico do vsaj minimalnega vračila denarja, ne pa da se nas tretira, kot da nismo vložili niti tolarja v telekomunikacijsko infrastrukturo. Dokumentacija o vlaganju nekje je, četudi jo ima v rokah Pošta! Poleg tega
Ptuj • Obnova turniškega parka
Za celovito ureditev potreben konzervatorski program
Turniški park urejajo, dela pa izvaja podjetje Moga, d. o. o., Maribor. Obnavljajo pa tudi streho gradu in urejajo kanalizacijo objekta.
Doslej so obrezali in očistili 22 dreves, 16 pa so jih podrli. Sanirali so tudi veliko platano, ki je s svojimi vejami že ogrožala okolico, zaradi omele je bila tudi sama ogrožena.
Urejanje parka so začeli z najnujnejšimi deli. V kratkem pa naj bi se lotili vzhodnega dela kompleksa, temu je pritrdil tudi ogled, ki so ga v parku opravili predstavniki oddelka za negospodarske
javne službe in upravne postopke MO Ptuj skupaj z Iztokom Vidmarjem iz podjetja Moga in višjim konzer-vatorjem Miranom Krivcem z Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE Maribor.
Foto: Črtomir Goznik
Turniški park in sam grad že dolgo čakata na boljše čase. Turniški park je biser, ki bi ga kazalo hor-tikulturno urediti tako, da bo ponovno postal vabljiv za obiskovalce od blizu in daleč.
Kot je po ogledu povedal Ivan Vidovič, vodja oddelka, sta Miran Krivec in Iztok Vidmar predlagala, da se izdela konzervatorski program, ki bo osnova za sanacijo in vzdrževanje parka, kar je nujno za njegov nadaljnji obstoj in razvoj.
Zaradi nezaključenega de-nacionalizacijskega postopka turniški grad tudi še nima končnega lastnika in upravljavca. Glede na novo zakonodajo je grad last države. Ivan Vidovič je tudi povedal, da se na gradu in v njegovi okolici trenutno izvajajo obnovitvena dela na strehi gradu in kanalizaciji objekta. Gre za dela v višini 79 tisoč evrov, za kar je denar zagotovilo Ministrstvo za kulturo RS. Za sprotno vzdrževanje gradu in njegove okolice bo po obnovi odgovoren hišnik Slavko Pihler. Za samo vzdrževanje turniškega parka pa se že dolgo zanimajo tudi turniški gasilci. Kot smo izvedeli od predsednika ČS Breg - Turnišče Vladimirja Koritnika, odgovora na svojo ponudbo še niso prejeli.
MG
ste razčistili samo z dokumenti po letu 1995, delalo in plačevalo pa se je že od leta 1973 naprej!"
Jeza in razočaranje Stopaj-nika, zakaj se Leskovcu ne dodeli vsaj nekaj evrov povračila (četudi ni pravih dokumentov), je bila sprva videti kar nekam neupravičena, ob koncu seje pa se je pokazalo, da je imel po svoje čisto prav. Namreč, kot se je pokazalo pri sprejemanju finančnih sklepov, je občini ostalo iz naslova telefonije 40.000 evrov, ki jih je prerazporedila med pet KS za sofinanciranje asfaltnih cest. Ključ razdelitve je bil čisto aritmetični; vsaki KS po 8000 evrov! S tem se ni strinjal Novak, ki je menil, da bi bilo potrebno ta denar razdeliti po ključu glavari-ne, se pravi, glede na število prebivalcev posamezne KS, Stopajnika pa je pogrelo prav dejstvo, da je bila KS Lesko-vec (ob njej pa še KS Sela in Dolena) iz te delitve izključena: "Vidite, to sem hotel prej povedati, ko sem rekel, da bi naša KS morala dobiti vsaj nekaj denarja iz tega naslova povračila. Zdaj pa smo izključeni tudi iz te delitve, kot da nismo dali niti evra za izgradnjo centrale!"
Preveč pobud za stavbne parcele
Z rednimi točkami dnevnega reda so svetniki poskušali opraviti dokaj hitro, čeprav jim povsod ni ravno uspelo. Z dolgim nosom je moral sejno dvorano zapustiti predstavnik Čistega mesta Franc Merc, ki je predstavil nujnost povišanja cen odvoza odpadkov, a so se svetniki odločili podpreti sklep odbora za okolje in prostor, ki je predlagal povišanje cen le za višino proračunske inflacije (3 % namesto zahtevanih 12,66 %). Kot je pričakovati, pa to ne bo končna odločitev, saj bo prejkoslej moral tudi videm-ski občinski svet kloniti pod zahtevanim dvigom cene in bo o tej točki razpravljal še enkrat v prihodnjih dneh.
To je jasno povedal Franc Kirbiš st. ob naslednji točki sprejemanja povišanja cene vode, kar so svetniki potrdili. Sledilo je še sprejetje začasnega predloga o komunalnem prispevku za občane, ki sicer finančno zaenkrat še ne pomeni nobene spremembe za imetnike nepremičnin, je pa v prihodnosti pričakovati, da bodo novograditelji morali plačevati vse prispevke hkrati, kot to že velja v ptujski mestni občini.
Sledila je ponovna razprava okoli strategije prostorskega razvoja občine Videm, ki jo je vodil Stanislav Napast. Kaj posebno novega ni bilo slišati; Napast je povedal, da je bilo prejetih ogromno pobud za stavbna zemljišča kot še nikoli doslej in da vse gotovo ne bodo potrjene: "V nižinskem delu je več realnih možnosti, da bodo pobude za zazidalne parcele sprejete, vendar pa je težko pričakovati, da čisto vse. Največja frekvenca se nanaša na Sela, Videm, Tržec in Pobrežje. Potrebno se bo odločiti, kje se bo oblikovalo strnjeno naselje, zlasti med Pobrežjem in Tržcem. Gre namreč za to, da je danih pobud za kar 30 hektarjev zemljišč, kar pomeni okoli 300 novogradenj. Toliko se gotovo ne bo gradilo, upoštevati pa je treba še dejstvo, da je že doslej v Pobrežju okrog 100 stavbnih parcel, ki so še nepozidane!" Sicer pa, kot je še povedal Napast, je v nižinskem delu občine vseeno pričakovati manj težav kot v haloškem, kjer bo potrditev novih stavbnih zemljišč veliko težavnejša. Prednost bodo imeli vlagatelji s parcelami, ki so v ožjem pasu strnjenih naselij z urejenimi cestami, nerealno pa je pričakovati potrjevanje gradbenih parcel, ki so "razmetane" po hribovju. To je seveda spet razburilo haloški del svetnikov, ki so se spraševali, zakaj potem asfaltirajo ceste in vlagajo ogromno denarja v izgradnjo vodovoda po celih Halozah, če ljudje tam ne bodo smeli graditi ...
SM
Foto: SM
Ptuj • Maturantski plesi
En večer glamurja vreden celo minimalno plačo?
Eden najlepših in najbolj svečanih dogodkov, ki spremlja srednješolsko izobraževanje, je nedvomno maturantski ples. Velik in pomemben dogodek, ki na izredno prijeten način predstavlja konec srednješolskih skrbi. Druženje s sošolci, prijatelji, sorodniki in učitelji pa spremlja tudi ples in temu primerne večerne toalete, ki z leti postajajo vse pomembnejši sestavni del popolnosti maturantskih večerov. Ob precej visokih cenah plesnih tečajev, fotografiranj, frizerskih storitev in podobnih spremljajočih stroškov pa starše maturantov po žepu najbolj udarijo maturantska oblačila in vstopnice.
Maturantski ples predstavlja za slehernega srednješolca neprecenljivo izkušnjo, saj na simboličen in glamurozen način zaključi eno najlepših obdobij našega življenja. Ker gre za izjemno pomemben dogodek, so temu primerne tudi priprave nanj, ki pa velikokrat presegajo meje potrebnega in logičnega. Ob kopici pomembnih in dobrodošlih priprav, s katerimi se zagotovi gladek potek dogajanj na maturantskih plesih, te velikokrat spremlja tudi kup nesmiselnih opravkov, ki so v veliki meri povezani z dodatnimi stroški. Maturantski plesi so ob osnovni komponenti, ki jo imajo, postali tudi enkratna priložnost za precejšnje zaslužkarstvo. Organizatorji, ki večinoma ponujajo celotno organizacijo, postavijo precej visoke cene, starši pa, čeprav nemalokrat s težavo, ne želijo svojih otrok postaviti ob stran in so za njihovo "zadovoljstvo" pripravljeni dati tudi zadnji evro.
Vstopnice največji strošek
Na področju organiziranja maturantskih plesov je na našem področju izredno majhna ponudba, kar pomeni, da cene postavljajo redki ponudniki, ki svoje storitve velikokrat precenijo. Če upoštevamo dejstvo, da je cena ene vstopnice približno 35 evrov in da ima maturant v povpre-
čju pet povabljencev, predstavlja že sama vstopnina velik strošek. Tem 210 evrom za vstopnino maturanta in gostov pa je treba prišteti še 35 evrov za strošek plesnih vaj in najmanj toliko za urejanje pričeske maturantk. Večerne toalete maturantk in maturantov se cenovno precej razlikujejo, v povprečju pa zanje odštejejo sto evrov. Skupaj torej samo vstopnice, pričeska, plesne vaje in obleka nanesejo v povprečju na 380 evrov. Temu je treba prišteti še dodatne stroške pijače, saj ta v ceno vstopnice ni vključena, obenem pa upoštevati, da nekateri za obleko in pričeske zapravijo še veliko več kot sto evrov in povabijo precej več ljudi. Za tiste z visokimi dohodki 380 evrov niti ne predstavlja velikega denarja, za druge, ki pa se preživljajo z minimalno plačo, pa je to še kako velik zalogaj.
Kdo kroji cene vstopnic dijakom ptujskih srednjih šol?
Na nekaterih ptujskih srednjih šolah so maturantske plese imeli že konec januarja, drugi jih imajo te dni, nekateri pa konec marca. S tem, da so cene vstopnic previsoke, se strinja tudi večina ravnateljev ptujskih srednjih šol. Nekateri, med drugim tudi na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, se odločajo za ukre-
pe v tej smeri. "Zaradi izredno visokih cen kart - najnižja cena karte je 32 evrov - so se starši skupaj z nami odločili, da nekatere organizacijske aktivnosti izvedejo učitelji naše šole. Na ta račun smo uspeli znižati ceno karte za 20 odstotkov. Uspelo nam je dobiti objekt v dvorani olimpijskega strelišča v Gaju pri Pragerskem, kjer bo 28. marca maturantski ples naših maturantov. Objekt je zelo lep in primeren za tovrstne prireditve, predvsem pa so tudi starši želeli to lokacijo. Na področju izvedbe in organizacije maturantskih plesov je tudi sicer zelo malo konkurence na našem koncu, zato tudi cene diktirajo redki ponudniki. Cene glede na storitev letijo v nebo, starši pa tovrstnih stroškov ne zmorejo več oz. jih niso pripravljeni plačevati. Zato smo se vsako leto srečevali z manjšo udeležbo na plesu in letos smo skupaj s starši želeli nekaj storiti. Letos bo na prireditvi igral ansambel Modrijani, za hrano in jedačo je poskrbljeno, plesni del večera vodi plesna šola Pingi, tudi plesne vaje so bile v njihovi organizaciji," je pojasnil ravnatelj tehniške in poklicne srednje šole Bojan Lampret.
Tudi ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih se strinja, da so cene vstopnic precej visoke. Njihov maturantski ples, ki je bil konec januarja, je organizirala plesna šola Pingi. Kot je pojasni-
la Centrihova, ima šola zelo malo vpliva pri določanju cene vstopnice, saj to določi organizator. Maturantskega plesa ptujskih gimnazijcev se je udeležila velika večina maturantov, okrog 200, ki so v povprečju imeli pet povabljencev, za vstopnico za enega pa so odšteli 35 evrov.
Maturantski plesi Poklicne in tehniške elektro šole je potekal konec januarja v Kidričevem v restavraciji Pan, kjer bodo svoj jutrišnji maturantski večer kot že vrsto let preživeli tudi maturantje Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj. Ti bodo za ceno ene vstopnice odšteli 29 evrov. Za precej nižjo ceno vstopnice, kot jo ponujajo nekateri organizatorji, pa imajo največjo zaslugo dijaki in razredniki, ki so organizacijo prevzeli nase in tako znižali stroške.
Danes in jutri pa bodo v dvorani Leona Štuklja v Mariboru zablesteli maturantke in maturantje Ekonomske šole Ptuj. Na petkovem maturantskem plesu bodo plesali ekonomski tehniki, in sicer 100 maturantov, povabljenih staršev in gostov pa bo okrog 480. Na sobotnem plesu se bodo zavrteli maturanti ekonomske gimnazije, in sicer 60 maturantov, ki imajo povabljenih še 370 gostov. Cena vstopnice tudi pri njih znaša 35 evrov na osebo, enaka pa je tudi cena plesnih vaj.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
letale • Zlatoporočenca Bele
Foto: S M
Ivana in Jože Bele iz Žetal 45 sta v soboto opoldne v sejni sobi žetalske občinske stavbe po petdesetih letih skupnega življenja rekla še svoj drugi da. Drug drugemu sta se zaobljubila točno 15. februarja 1958. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sinova in hči, danes pa sta ponosna še na sedem vnukov in eno pravnukinjo. Zakonca sta se, da bi svoji družini zagotovila čim boljše življenje, najprej oba zaposlila; Ivana za dobrih deset let v takrat znani pletarni, nato pa se je posvetila družini in kmetovanju. Jože pa je prva delovna leta nabiral na gozdnem gospodarstvu, potem pa je vse do upokojitve delal v Cinkarni Celje. Beletova zlatoporočenca sta na slavnosti žarela od zdravja in sreče. Obred civilne poroke je opravil župan Anton Butolen, ki jima je ob tej priložnosti izročil darilo in spominsko plaketo občine.
SM
Ptuj • Na Ormoški gradijo Hofer
Foto: Črtomir Goznik
Na Ormoški cesti na Ptuju, na območju, kjer je imel nekoč sedež Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj, se po vseh zapletih pričenja gradnja prvega ptujskega Hoferja. Kot je znano, naj bi ta na Ptuju zgradil dve trgovini z živili in neživili, druga bo na Zagrebški cesti. Upravna enota Ptuj je investitorju, Hoferju, Nepremičnine, d. o. o., 13. februarja letos izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovnega objekta, trgovino z živili in neživili. Kot so povedali v MO Ptuj, so ob koncu prejšnjega leta z investitorjem sklenili pogodbo, da v dveh letih od podpisa na Ormoški zgradi rondo oziroma petkrako krožišče. Rok je tako dolg zato, ker je območje, ki so ga kupili, preveliko za sam trgovski center in intenzivno iščejo kupca še za preostali prostor, tako da bodo krožišče zgradili skupaj z njim.
MG
Ormož • Vse za dom in obrt
Pred kratkim je svoja vrata v Ormožu na Ptujski cesti 17 b odprla tehnična trgovina Vse za dom in obrt.
Kot je povedal lastnik Miro Hanželič, je v Ormožu zares veliko trgovin, primanjkuje pa specializiranih prodajaln, kjer bi obrtniki in vsi tisti, ki doma kaj ustvarjajo ali popravljajo, lahko dobili vse od A do Ž na enem mestu. Večina trgovin je na periferiji, zato so želeli biti prisotni v centru mesta. V ta namen so kupili poslopje na Ptujski cesti 17 b, kjer je bil nekoč MCK, ga pošteno obnovili in izolirali. Prodajalna se razprostira na 85 kvadratnih metrih, dodali pa so ji tudi novo nadstrešnico za različne materiale, ki so razstavljeni na prostem. Večino materiala pa skladiščijo na Hardeku, kjer razpolagajo z velikimi skladiščnimi prostori. V trgovini so zaposlili dva prodajalca. V prodajalni je mogoče kupiti ves inštalacijski material, celotno opremo za centralno kurjavo, vodovod, kopalniško opremo, keramiko. Skratka vse, kar se potrebuje v domu in za obrtnike.
vki
Foto: DB
Foto: vki
Ptuj • Občni zbor Društva upokojencev Ptuj
Čim prej ponovno do lastnih prostorov
Ptujsko društvo upokojencev je s svojimi aktivnostmi in projekti zagotovo eno najaktivnejših v Sloveniji, kar pa zahteva tudi več denarja. Dokler ne bodo pridobili dodatnega donatorskega denarja, bodo skušali načrtovane aktivnosti pokriti s tekočimi prilivi, v sredstva od prodaje nepremičnine pa v bodoče naj ne bi več (bistveno) posegali, je bil eden od sklepov občnega zbora, ki je bil 25. februarja.
V evidenci Društva upokojencev Ptuj je 830 članov, a jih več kot 330 ne plačuje članarine, zato bi kazalo narediti revizijo tudi pri članih vsaj tako podrobno, kot so jo naredili pri poslovanju društva za leto 20O7, kjer ugotavljajo, da jim je za pokrivanje vseh stroškov društva zmanjkalo 2881 evrov. Ti stroški pa bi bili lahko še mnogo višji, če večina ne bi delala volonter-sko in z zavestjo, da s svojim delom opravljajo koristno delo za svoje člane, za katere pa bi morala več narediti družba, je prepričana tudi Silva Gorjup. Prihodkov je bilo 15.963 evrov, odhodkov pa 18.845 evrov. Zagotovo pa bi bilo celoletno aktivno delovanje društva pokrito, če bi se izpolnile obljube nekaterih donatorjev, dana je bila obljuba za pokrivanje stroškov zbornika ob 10-letnici delovanja likovne sekcije v višini 1124 evrov, pa tudi podpora MO Ptuj do društva ni takšna, kot jo imajo okoliške občine do društev upokojencev. Na primer videmska občina, iz katere izhaja predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Koderman, za vsakega člana društva namenja letno pet evrov. V bodoče tudi naj ne bi za redno delovanje uporabljali sredstev od prodaje svoje nekdanje stavbe,
ker naj ne bi šlo za namensko porabo, je v svojem poročilu med drugim dejala članica NO društva Dragica Verbega. Dokler pa ne bo donatorskih sredstev, bodo vsaj še nekaj časa plačevali zborovodjo iz teh sredstev, je bil eden izmed sklepov ponedeljkovega občnega zbora, ki se ga je udeležilo le 53 članov od 830. Predsednik društva Vojo Veličkovič se je obvezal, da bodo v letošnjem letu pokrili izpad sredstev za izdajo zbornika, prav tako pa tudi stroške prevoza za izlet v Beograd v višini 1127 evrov. Sicer pa so naredili tudi že sanacijski program za izboljšanje materialnega stanja društva in delovanja v letu 2008. Na minimum želijo zmanjšati stroške bančnega poslovanja, kar naj bi prineslo prihranek v višini 300 evrov, znižali bodo nagrade vsem, ki vodijo poslovanje društva, 20-odstotni prihranek znaša 760 evrov, tudi za vzdrževanje osnovnih sredstev bodo izrabili znanje svojih članov, letošnje prireditve in tekmovanja bodo v celoti pokrili z donacijskimi sredstvi oziroma z lastnimi sredstvi članov sekcij. Društvo upokojencev Ptuj si prizadeva, da bi prišlo tudi do evropskih sredstev za uresničitev projekta Združimo znanje, hotenja in moči ter organiziranja dnevnega centra v
Foto: Črtomir Goznik
Na ponedeljkovem občnem zboru DU Ptuj so podrobno razpravljali o finančnem stanju društva in o sanaciji ter o nujnosti čimprejšnjega nakupa novih prostorov, v katerih bi uredili tudi delovanje dnevnega centra. Za te namene bodo skušali pridobiti tudi evropska sredstva.
okviru programa Da Vinci. Tudi s pomočjo teh sredstev naj bi končno ponovno prišli do lastnih prostorov. Ena od možnih lokacij je Lackova 3, kjer je bil do nedavnega Mer-catorjev računski center. Na občnem zboru, ki je bil 25. februarja v Narodnem domu na Ptuju, so se zavzeli za to, da bi prostore pridobili čim prej, tudi s tem bodo lahko znižali stroške delovanja. Trenutno ima društvo prostore v
najemu v Jadranski ulici 6.
Sredstva od prodaje zgradbe so ohranjena v višini 61.300 evrov, za redno poslovanje društva je bilo iz naslova prodaje v dveh letih porabljenih 4700 evrov. Že ob prodaji, nekdanjo stavbo v Aškerčevi ulici na Ptuju so prodali v letu 2005 za 73.109 evrov, so iz teh sredstev plačali tudi odpravnino za nekdanjo delavko v bifeju, kar tudi naj ne bi bila namenska
poraba. Nesporno dejstvo pa je, da bi se sredstva od prodaje nepremičnine še občutneje znižala, če bi vsi, ki sodelujejo v projektih Društva upokojencev Ptuj, obračunali vsaj minimalne stroške. Zelo aktivne so štiri sekcije, likovna, kolesarska, mešani pevski zbor in plesno-zabav-na, ki skupaj združujejo več kot 130 članov društva. V vseh aktivnostih društva je bilo lani vključenih vsaj 1100
članov, s svojo dejavnostjo pa so zagotovo prispevali k večji prepoznavnosti Ptuja. V projektu Starejši za starejše sodeluje več kot 20 prostovoljcev, ki letno opravijo več kot 500 obiskov starejših od 69 let na domu. V projektu Združimo znanje, hotenja in moči je lani aktivno sodelovalo kar 793 udeležencev v starosti od dveh do 84 let. Decembra lani so začeli z odmevnim projektom Četrtki na Ptuju, s katerim želijo izboljšati življenjski in kulturni utrip Ptuja. Na sedmih dosedanjih večerih so imeli skupaj 213 obiskovalcev. Sicer pa so v poročilo o delu zapisali, da je društvo lani delovalo v okvirih načrta dela in aktivnosti, doseženi rezultati pa kažejo na visoko stopnjo realizacije vsega tistega, kar so si začrtali na področju socialno-varstve-ne skrbi za člane, aktivne udeležbe v družbeno-političnem življenju in razvoju Ptuja, pomoči in samopomoči med člani društva ter na področju interesnih dejavnosti.
Z občnega zbora DU Ptuj je šel tudi poziv MO Ptuj, da v bodoče nameni več pozornosti in pomoči delovanju DU Ptuj kot tudi vsem drugim društvom upokojencev na ravni MO Ptuj, kjer jih trenutno deluje sedem.
MG
Ptuj • Svet vse bolj odkriva Ptuj in okolico
Obisk visokih predstavnikov iz držav nekdanje Sovjetske zveze
Ptujčani so prejšnji četrtek zvečer lahko občudovali izredno lep ognjemet. Ker ga niso znali povezati z nobenim od dogodkov v tistem času na Ptuju, je bil na delu ponovno ljudski glas, še posebej zato, ker tudi vprašanje na Policijsko postajo Ptuj ni dalo odgovora. Po krajšem poizvedovanju pa smo uspeli izvedeti, da so svoj zaključni večer na Ptuju, v gostilni Ribič, imeli visoki gostje, parlamentarci in poslovneži iz vseh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so zaključevali svoj poslovno-rekreativni teden bivanja v Sloveniji.
Na Ptuj jih je pripeljala agencija Tri te, d. o. o., podružnica Bled, ki se ukvarja s sprejemom in servisiranjem turistov, ki prihajajo v Slovenijo. Nudijo jim vse storitve, od sprejema na letališču, prevozov, namestitve, izletov, organizacije seminarjev in poslovnih konferenc ter izpolnitev vseh njihovih zahtev in želja. Glavnina gostov na Bledu je iz Velike Britanije, predvsem zaradi poceni letalskih vozovnic iz Londona. Kot je povedal Brane Verhunc iz agencije Tri te, d. o. o., so se v zadnjih dveh letih specializirali za rusko govoreče goste. V ta namen
Foto: arhiv
Okrog 60 gostov iz vseh držav nekdanje Sovjetske zveze je prejšnji četrtek na Ptuju svečano zaključilo svoj poslovno-rekreativni teden bivanja v Sloveniji. Ob tem obisku so ugotovili, da v Sloveniji obstaja še kaj več kot samo Bled in Lipica.
so pridobili ustrezne akredi-tacije gospodarskega in zunanjega ministrstva za izdelavo turističnih viz za goste iz Ruske federacije in Ukrajine. Skupini visokih gostov iz vseh držav bivše Sovjetske zveze so z obširnim programom predstavili lepote Maribora in Ptuja. Z gala večerjo v gostilni Ribič na Ptuju pa so kronali uspešno predstavitev regije, obisk Pohorja, vinskih kleti, zgodovinskih znamenitosti in restavracij. "Izredno kvaliteto kulinaričnih speci-alitet gostilne Ribič smo še dodatno popestrili z nastopom kurentov iz Hajdine ter ljudskih pevk in kopjašev z
godci iz FD Markovci. Pred odhodom pa smo jih presenetili še z ognjemetom. Gostje so bili nad kvaliteto hrane in vina, gostoljubnostjo ljudi in dobro organizacijo navdušeni. Obljubili so, da bodo Ptuj in Slovenijo zagotovo še obiskali. Predvsem pa bodo informacije o naših lepotah posredovali znancem in organizacijam v svojih državah. Zato pričakujemo, da bodo v naslednjih letih še velikokrat gostovali na Ptuj in še kdaj presenetili s kakšnim ognjemetom," je še obisku visokih ruskih gostov na Ptuju povedal Brane Verhunc.
MG
Podravje • Zbrali že 2000 podpisov za podporo peticije
Kje je skrb države za invalidne?
V Sloveniji poteka zbiranje podpisov v podporo pobude, ki zahteva izboljšanje kakovosti življenja invalidnih oseb in ljudi, ki za njih skrbijo 24 ur dnevno. Z njo se želi doseči upoštevanje in izboljšanje 24-urnega dela, ki ga tako imenovani družinski pomočnik nudi invalidni osebi. Pobuda bo vložena v državni zbor in naj bi bila spodbuda spremembe zakonodaje s tega področja. Pobudniki so si zagotovili tudi podporo ene izmed strank. Doslej je bilo zbranih okrog 2000 podpisov, na našem območju pa jih zbira Silvo Zlatnik iz Pušencev pri Ormožu, ki poziva vse, ki bi se akciji želeli pridružiti in podpisati peticijo, da ga pokličejo na telefonsko številko (02) 740 21 61. Še posebej poziva k podpisu vse družinske pomočnike, saj gre za ureditev njihovega statusa.
Pobudniki peticije so si pridobili tudi pravno mnenje o zadevi. V mnenju odvetniške družbe Čeferin med drugim piše: "Če zakonodajalec meni, da je sedaj veljavna ureditev glede financiranja družinskega pomočnika v prevladujočem interesu, potem ni dvoma, da je v prevladujočem interesu tudi to, da država položaj družinskih pomočnikov izenači z redno zaposlenimi delavci na podobnih delovnih mestih, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo. Kajti izenačevanje ne more in ne sme potekati samo na področjih, na katerih država prihrani, temveč mora država za enakovreden trud, skrb, pomoč in delo ljudi enako nagraditi.
Družinski pomočnik je človek, ki posveti tudi do 24 ur dnevno osebi, za katero skrbi. Enako počno zaposleni v institucionalnem varstvu. Zaradi navedenega je zakonodajalec dolžan izenačiti njihov položaj tudi iz delovnopravnega vidika."
Foto: vki
Te stopnice so edina pot iz hiše in pogosto nepremagljiva ovira za Terezijo in Marto Zlatnik. Za ureditev invalidom primernih razmer ni mogoče pridobiti nobenih sredstev.
V letu 2004 je bil sprejet zakon, ki je prinesel novo možnost, da je invalidna oseba doma in zanjo skrbi oseba, ki živi na istem naslovu. Status družinskega pomočnika se pridobi po Zakonu o socialnem varstvu težje in težko prizadetih oseb za osebe, ki potrebujejo pomoč pri vseh življenjskih opravilih in so odvisne od tretje osebe. To so osebe na invalidskih vozičkih, nepokretne osebe, invalidni otroci, ki so status invalida pridobili z dopolnjenim 18. letom. Družinski pomočnik je oseba, ki 24 ur na dan skrbi za invalidno težko prizadeto osebo in za to prejme nadomestilo za izgubljen dohodek v znesku minimalne plače in ima plačane prispevke na ZPIZU. Kot vsi zaposleni je tudi davkoplačevalec. O svojem delu pa mora enkrat letno napisati tudi poročilo Centru za socialno delo, podpisati pa ga mora tudi oseba, ki ga nadzira pri njegovem delu. Da lahko opravlja to delo, se mora tudi primerno izobraziti oziroma udeležiti potrebnih usposabljanj. Po drugi strani pa družinski pomočnik nima pravic, kot so bolniška, dopust, regres, njegov status na tem področju ni urejen. Prav tako gre invalidni osebi, ki jo neguje družinski pomočnik, dodatek za tujo nego in pomoč oziroma dodatek za nego in postrežbo v mirovanje. Invalidnim otrokom ostane le nadomestilo za invalidnost, ki trenutno znaša 257 evrov. Ostane jim tudi pokojnina in ostali prihodki, ki so si jih pridobili po drugih zakonih. Na začetku je bila ta možnost zelo pozitivno sprejeta in precejšnje število, predvsem brezposelnih, je na ta način rešilo svoj status in hkrati poskrbelo za pomoči potrebne družinske člane.
Plačilo iz žepa invalidov
Leta 2006 pa je prišlo do spremembe zakonodaje, saj so šle občine kot delodajalci oziroma izplačevalci nadomestila za izgubljen dohodek družinskim pomočnikom v ustavni spor. Ustavno sodišče je razsodilo v njihov prid, zato se je zakon spremenil. Izvajanje novele zakona iz leta 2007 pa posega v že pridobljene pravice za nedoločen čas vsem, ki so status pridobili v letu 2004 in je že tako težko situacijo še poslabšal, so prepričani družinski pomočniki. Po novem zakonu morajo invalidne osebe bruto znesek minimalne plače, ki jo prejme družinski pomočnik, plačati občini.
Občina znesek minimalne plače izplača družinskemu pomočniku, razlika do bruto plače pa gre za pokojninsko-invalidsko zavarovanje. Če invalidna oseba nima dovolj sredstev, so razliko dolžni kriti njeni zavezanci - partner, otroci, razen v primeru invalidnih oseb po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki nimajo zavezancev, ker so invalidni od rojstva oziroma izpred polnoletnosti. V primeru, da invalidna oseba nima zavezancev, se občina usede na njeno nepremičnino - zemljo, stanovanje ... - če jo invalidna oseba ima.
Silvo Zlatnik je ogorčen: "Invalidnim osebam nadomestilo za invalidnost, ki znaša 257 evrov, ne zadošča za cel mesec niti za hrano, kje pa so plenice, razni pripomočki, vozički, hojice, držala v kopalnici, obleka, pa tudi storitve, kot so fizioterapij a, zobozdravstvo. Invalidne osebe potrebujejo vedno kakšen pripomoček, zlasti z leti, ko se stanje začne slabšati. Vse je potrebno v celoti ali delno kriti iz lastnih dohodkov. Tudi ni nobene možnosti pridobiti kredit." Najbolj ironično pa je to, da v zakonu piše, da družinski pomočnik ni dolžan financirati življenja
invalida.
Pobudniki peticije, pri kateri je prvopodpisana Maja Lombardo iz Ljubljane, so prepričani, da je zakon ustvaril še več socialnih problemov. Zlasti se počutijo prevarane ljudje, ki so šli leta 2004 pod določenimi pogoji za družinskega pomočnika in so se dali zato izbrisati iz vseh evidenc in iz trga dela, nekateri so tudi zapustili svoje službe. Da bi podkrepili svoje trditve, navajajo, da se v vsej Sloveniji kaže velik osip družinskih pomočnikov, od malo manj kot 1500 jih je v tem statusu ostalo le še 650.
Financiranje naj prevzame država
Zato zahtevajo, da se družinske pomočnike upošteva kot enakopravne člane družbe, da se upošteva načela etično-moralnega kodeksa v duhu dostojanstva, nediskri-minacije, da se uredi status družinskih pomočnikov na način zaposlenih ljudi z vsemi dolžnostmi in pravicami, da je delo vezano na 24 ur na dan, da se skladno s 100. členom Zakona o socialnem varstvu upošteva stroške bivanja, ki jih invalidna oseba ima, ter se upošteva njihovo človeka
dostojno življenje in da se dodatek za tujo nego in pomoč vrne njihovim otrokom, ker menijo, da niso dolžni plačevati institucionalne oskrbe in ne družinskega pomočnika.
Opozarjajo, da družinski pomočniki nimajo priznanega bolniškega staleža, prostih dni, regresa, da ni mogoče pridobiti kredita za adaptacije, obnove v stanovanjih ali izven v korist invalidne osebe, da družinski pomočniki nimajo nobene varnosti v primeru prenehanja statusa družinskega pomočnika zaradi prenehanja potrebe, takrat postanejo težko zapo-sljive osebe na trgu delovne
sile. Zato zahtevajo tudi, da se financiranje instituta družinskega pomočnika z občin prenese na državo.
Pri Zlatnikovih v Pušencih pri Ormožu skrbi Silvo dobri dve leti za svojo mamo in ženo. Mama Terezija je stara 89 let. Njene težave so starostne narave, težko je gibljiva in pri hoji potrebuje hojico. Pomagati pri hišnih opravilih ne more več. Žena Marta je priklenjena na invalidski voziček in posteljo. Pred štirimi leti je doživela težko možgansko kap, prizadeta je ostala celotna desna stran in govor. Po kapi so se začeli tudi epileptični napa-
di, zato jo mož le težko pusti za nekaj časa samo. Najlažje in brez nenehne skrbi uredi opravke izven hiše, ko so doma otroci. Po poklicu je zidar. Bil je na borzi, ko se je pojavila možnost, da postane družinski pomočnik. Na začetku se je moral navaditi na vsa opravila, največ težav je imel s kuhanjem. Pri tem mu je z nasveti pomagala mama in danes solidno kuha. Težava pa je v tem, da imata obe ženski sladkorno in sta na posebni dieti.
"Med 8. in 9. uro je zajtrk, obe ju umijem, uredim, oble-čem. Zjutraj je treba zakuriti, iti v trgovino, potem se že začne priprava kosila. Po kosilu je počitek, popoldanska malica, večerja. Medtem pa pranje, likanje, čiščenje, vrt, ukvarjanje z obema, terapije, razgibavanje. Delovnik je prekratek in traja dolgo. Zadnje čase spet ne spimo ponoči, ker ima Marta bolečine." Če mora katera k zdravniku, je vedno potrebno koga poklicati, da pride na pomoč, da ju odnesejo v avto. Prav te stopnice so tudi ovira za več gibanja in svežega zraka. Odrezani sta od sveta in večino časa preživita pred televizijo. Silvo in Marta imata tri otroke in prav to Silva sedaj močno skrbi. "Vsi otroci se še šolajo, ko se bodo zaposlili, bodo tudi otroci morali začeti plačevati, da bom lahko pomočnik in bom skrbel za mamo in babico. Če pride do tega, bom vse skupaj pustil, potem pa naj država misli, zakaj je tak osip med pomočniki. Marta ima 257 evrov pokojnine in od tega bi me morala plačati, to je iz levega žepa v desni. Z otroci smo se pogovarjali, kaj je storiti, bolj je iti na borzo," je obupan Silvo Zlatnik.
Viki Klemenčič Ivanuša
Marta Zlatnik je po možganski kapi in težavah, ki jih ima od takrat, priklenjena na invalidski voziček.
Devetinosemdesetletno Terezijo Zlatnik pestijo starostne težave. Hodi lahko le s hojico, zato največ časa presedi na svojem najljubšem sedežu pred televizijo.
Foto: vk
Foto: vki
Gorišnica • O boleznih oči z Brigito Cvetko
Kako prepoznati bolezni oči
OO RK Gorišnica je konec minulega tedna pripravil zelo zanimivo in poučno predavanje o boleznih oči, ki ga je vodila znana ptujska oftalmologinja Brigita Cvetko. Da težave z vidom nikakor niso zanemarljiva bolezen ali težava, je gotovo dokazovala polna dvorana občinstva, ki je pozorno poslušala Cvetkovo, hkrati pa so si vsi prisotni lahko ogledali tudi, na kakšen način je ob različnih boleznih okrnjen vid.
Ob kratkovidnosti, daljnovidnosti, astigmatizmu in starostni slabovidnosti je Cvetkova posebno pozornost namenila predstavitvi sive mrene, glav-koma, odstopu mrežnice in diabetični retinopatiji.
"Zelo pogosta v zadnjem času je t. i. siva mrena, ki pravzaprav pomeni skaljeno očesno lečo, s čimer se preprečuje nemoten dostop svetlobe do očesne mrežnice. Postopno poslabšanje vida se dandanes opaža že pri 50 % ljudi v starosti od 65 do 75 let ter kar pri 70 % ljudi, starejših od 75 let. Če pride do popolnoma zamegljenega vida, je operacija nujna, že nekaj časa jo opravljamo tudi na Ptuju in za pacienta ni posebej zahtevna. Poseg se namreč izvede le s kapljič-no anestezijo, da se ne čuti bolečin, traja pa od 10 do 20 minut. Namen te operacije je zamenjava neprozorne pacientove leče z umetno mehko lečo, izvaja pa se lasersko. Takoj po posegu lahko gredo pacienti domov, takoj se tudi začne terapija s kapljicami, sledijo pa še tri kontrole pri zdravniku," je pojasnila Cvet-kova ter dala vedeti, da se tovrstnega posega ni potrebno bati.
Drugače je pri pojavu glav-koma ali zelene mrene, ki je kot bolezen najpogostejši vzrok popolne slepote (sicer je prvi vzrok poškodba očesa). "Glavkom je bolezen vidnega živca, ki nastane zaradi zvišanega očesnega pritiska,
pri čemer pa je meja pritiska zelo individualna kategorija. Poglavitni simptomi, ki kažejo na pojav glavkoma, so pogosti, tudi hudi glavoboli, občasno zamegljen vid, bolečine in rdeče oko. Sicer poznamo več vrst glavkoma, najpogostejši pa je glavkom širokega zakotja, ki se pojavi zaradi predolgo trajajočega visokega pritiska, pomembno pa vpliva tudi dednost. Če je glavkom odkrit v zgodnji fazi, se zdravljenje začne s kapljično terapijo. Velika težava pri tej bolezni pa je, da ni videti zgodnjih znakov, zato se glavkom velikokrat
odkrije čisto slučajno ob pregledih oči. Kasnejši znaki glavkoma pa so, da oboleli vidi prostor precej zatemnjeno, vidno polje se oži, govorimo o t. i. cevastem vidu, na koncu pa sledi slepota!"
Glavkom z enakimi simptomi kot vnetje slepiča
Cvetkova je poslušajoče posebej opozorila, da naj bodo pozorni na vsako spremembo svojega vida, saj se pri prvih znakih kakršnihkoli sprememb lahko še veliko popravi oziroma reši vid. Pregled pri specialistu oftalmologu tako nikoli ni odveč, četudi se morda komu zdi, da težave z vidom niso posebno hude. Zelo nevarna za oslepitev pa je še druga vrsta glavkoma, in sicer glavkom ozkega zakotja: "Ta se pojavi nenadoma in v hudi obliki; obolelemu je hudo slabo, začne bruhati, pogosto čuti bolečine v spodnjem delu trebuha, šele kasneje se pojavi rdečica očesa. Pri teh bolnikih se velikokrat sumi na vnetje slepiča ali žolčnih kamnov, razlog pa se lahko skriva v očesnem glavkomu. Potrebna je pa zelo hitra intervencija, s katero se stanje lahko reši, v nasprotnem primeru pa bolnik lahko zelo hitro oslepi!"
Cvetkova je ob tem opozorila še na znake glavkoma pri majhnih otrocih: "Večinoma imajo otroci z glavkomom nesorazmerno velike oči, solzijo se jim, izmikajo pa se tudi svetlim prostorom oz.
svetlobi. Operacija v primeru odkritja glavkoma je nujna!"
V nadaljevanju je nato Cvetkova opisala še pokazatelje odstopa mrežnice, ki se pogosteje pojavlja pri visoko kratkovidnih ljudeh. Prvi znaki, da gre za odstop mrežnice, so: bliskanje pred očmi, pojav črnih mušic ali pikic, poslabša se ostrina vida, sledi pojav temne sence ob straneh vidnega polja, lahko kot neke vrste zavesa čez oči, nujen pa je operativni poseg.
Pogost pojav je tudi okvara rumene pege ali starostna degeneracija makule, ki pa se je ne da pozdraviti, lahko pa se preprečuje nadaljnje poslabšanje vida. Posledica rumene pege je velikokrat zelo poslabšan vid, zelo redko pa popolna slepota. Znaki, ki opozarjajo na rumeno pego, so: poslabšanje vidne ostrine, izkrivljena slika, pojav črne pege v centru slike, zelo oteženo je branje.
Ob koncu slikovitega predavanja je Cvetkova predstavila še nevarnosti diabetične retinopatije: "Gre za okvare drobnih žilic v očesu, ki se pojavljajo pri bolnikih z diabetesom po približno desetih letih. Zgodnje odkrivanje je zelo pomembno, saj potem zdravljenje ni problematično. Morajo pa biti ti bolniki pozorni na drobne krvavitve malih žilic, saj lahko sicer pride do zakrvavitve v steklovino očesa, kar seveda povzroči zelo zamegljen vid. Manjše krvavitve se zdravijo lasersko, pri hujših krvavitvah pa je potrebna operacija," je še povedala Brigita Cvetko.
SM
Brezplačna objava
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Dve zlati poroki
8. februarja sta bili v občini Središče ob Dravi dve zlati poroki. Petdeset let skupnega življenja sta tega dne proslavila dva zlata para: Marta in Stanko Špešič in Ivanka in Franc Zorjan.
Foto: Stefan Hozjan
Zlatoporočenca Stanko Špešič in Marta Špešič, roj. Zadravec, sta se poročila 8. 2. 1958. Ves čas sta živela in delala na kmetiji v Obrežu 97. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Ivanka, Marija in Stanka. Danes ju razveseljuje osem vnukov. Dedek Stanko kljub bolezni ohranja dobro voljo in aktivno sodeluje kot godec v Kulturnem društvu Obrež. Pri tem ga vsa leta skupnega življenja vneto podpira njegova žena Marta. Aktivno spremljata vse aktualne dogodke tako doma kot na tujem. Kmetijo sta pred leti predala hčerki Mariji in njenemu možu Milanu, po svojih močeh pa še vedno pomagata pri delu. Sedaj živita skupaj s hčerko Marijo in njeno družino.
Foto: Stefan Hozjan
Zlatoporočenca Franc in Ivanka Zorjan, roj. Novak, sta se poročila 9. 2. 1958 v Štrigovi. Oba sta bila edinca, Ivanka pa je žal že v poldrugem letu starosti izgubila mamo in je do poroke živela pri svoji teti. Franc je svoja mladostna leta preživel v Badličanu. Leta 1961 sta skupaj s Frančevimi starši kupila hišo z zemljo v Središču. Franc se je zaposlil v Mešalnici v Središču, Ivanka pa je skrbela za družino in delala na kmetiji. Dokler jima je zdravje dopuščalo, sta oba delala na kmetiji, kar še vedno delata, kolikor jima zdravje dopušča. V zakonu sta se jima rodili hčerki Milena in Danica, danes pa ju razveseljujeta vnukinji Ines in Lea.
Zlatoporočencem je ob njihovem jubileju čestital Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi.
Milena Milosavljevič
Mihovci • Zlatoporočenca Meško
Foto: Stefan Hozjan
V mrzlem januarju sta se leta 1958 poročila Otilija Jesih iz Sejancev in Anton Meško iz Mihovcev. Po tem, ko sta skupaj preživela pet desetletij življenja, sta se ponovno poročila, tokrat v bolj prijaznem vremenu, 16. februarja. Kot je povedala zlata nevesta Otilija, je bilo praznovanje zelo veselo in je potekalo v lepem vzdušju. Čeprav sta imela zlatoporočenca na začetku pomisleke, ali naj jubilej praznujeta, sta danes vesela, da so ju otroci prepričali, saj so vsi bogatejši za nepozaben dogodek. Svečano je bilo na ormoškem gradu, kjer ju je poročil ormoški župan Alojz Sok. Enako slovesno pa se je nadaljevalo tudi v velikonedeljski cerkvi, kjer je obred opravil pater Tonček Košar. Njuno življenje je bilo prepleteno z delom. Anton je bil najprej v službi na kmetijski zadrugi, upokojitev pa je učakal v tovarni Jože Kerenčič. Žena Otilija je delala doma na kmetiji in skrbela za družino. V zakonu sta se jima rodila dva otroka - Irena in Danilo. Oba sta se osamosvojila in ostala v bližini, tako da zlatoporočenca lahko spremljata, kako odraščajo njuni štirje vnuki.
Zadovoljna sta, da jima zdravje še nekako služi in z veseljem kaj postorita po hiši, vrtu ali dvorišču.
vki
Cirkulane • Pred nedeljsko premiero
Poročni list - brez šepetanja
KD Cirkulane je letos obeležilo že spoštljivih 108 let delovanja. V okviru društva pa že nekaj desetletij aktivno deluje zagnana dramska sekcija, ki jo zadnja leta vodi dolgoletni član Miro Lesjak, sicer v širšem območju znan kot piker humorist Hanzek.
"Po več kot enoletnem premoru smo zdaj tik pred novo predstavo, ki jo bomo gledalcem pokazali prvič v soboto, prvega marca, v naši večnamenski dvorani v Cirkulanah, nato pa jo ponovili še v nedeljo. Naslednjič pa se bomo domačemu občinstvu predstavili 24. marca, saj je pri nas že tradicija, da zaigramo še za naše zdomce, ki so v času velikonočnih praznikov doma. Seveda pa imamo v planu tudi gostovanja po sosednjih občinah, od Velike Nedelje do Skorbe, dogovarjamo pa se tudi za nastop v Škofji Loki," je najprej povedal Lesjak.
Igra, ki jo bodo letos postavili na oder, je komedija z naslovom Poročni list izraelskega avtorja Efraima Kišona: "Res je, da se že več let odločamo za vesele vsebine, za komedije, ki jih interpretiramo v našem haloškem narečju, ker je življenje že samo dovolj težko in grenko, da tega ni treba še kazati na odru. Smo pa imeli kar nekaj težav pri izbiri ustreznega dela, saj moramo upoštevati naš izbor igralcev. V dramski sekciji je danes sicer kar 37 članov, vendar je velikokrat težko zbrati ekipo glede
Igralska ekipa (manjka Marjan Prašnički) z novim režiserjem Alojzom Domnikom
na vloge, ki so zahtevane v besedilu." O čem govori komedija, naj ostane skrivnost, Lesjak pa zagotavlja, da smeha ne bo manjkalo.
Zadnja predstava, ki so jo zaigrali cirkulanski gledališč-
Ta konec tedna pripravljajo premiero poleg Cirkulan-čanov tudi Videmčani: jutri, v soboto, 1. marca, ob 18. uri bodo v občinski dvorani predstavili veseloigro Babja kmetija v režiji Marije Černila. Prva ponovitev predstave bo v nedeljo ob isti uri v isti dvorani. Ob vabilu so Videmčani z veseljem povedali, da imajo tokrat nekoliko popravljen oder, tako da so prepričani, da bo vidljivost v sicer ne ravno posrečeni občinski dvorani boljša kot doslej.
Predsednik dramske sekcije pri KD Cirkulane Miro Lesjak: "Odločamo se za burke, saj je danes življenje že samo po sebi prevelika drama, da bi jo postavljali še na oder ..."
niki, je bila Zakonski vrtiljak pod režisersko taktirko Lojzeta Matjašiča: "Za oder smo jo pripravili predlani, potem pa so nas spremljale res nesrečne okoliščine; najprej bolezen v ansamblu, potem ko smo lani hoteli ponovno nastopiti, pravzaprav tik pred predstavo, pa se je zgodilo, da je "čudežno" izginila naša mešalna miza za svetlobne in zvočne učinke. Nazadnje smo jo posodili za večere tamburanja na Borlu, od takrat je nismo več videli. Kdo jo je odnesel in zakaj, nismo ugotovili vse do danes, pozivamo pa tistega, da si lahko pride še po ostalo inštalacijo, ki je za nas neuporabna, saj je prirejena za to mizo. Predstava je potem odpadla, ker brez mize ni šlo, kar je tudi glavni razlog, zakaj eno leto nismo nastopali," napol v šali, a vendarle z resnim glasom, pravi Lesjak.
Letošnja premiera pa bo, vsaj za igralce, dvakrat posebna; namreč: zamenjali so režiserja, prvič pa se bodo cirkulanski naturščiki morali na odru znajti brez šepetalca: "Z gospodom Matjašičem smo delali res dobro in dosegli velike uspehe. Če se samo spomnim vseh odigranih predstav pod njegovim vodstvom, ki so se dobro prijele
Ptuj • Regijska revija tamburašev in mandolinistov
Zaigraj, tamburica
Nocoj (petek, 29. februarja) ob 19. uri bo v gimnazijski kulturni dvorani v Ptuju druga regijska revija tamburaških skupin in orkestrov, ki jo pripravlja ptujska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Gimnazijo Ptuj.
Na reviji bo sodelovalo kar deset skupin oziroma orkestrov iz Spodnjega Podravja: Tambu-raška skupina KUD Šmartno na Pohorju (vodja Hinko Sernc), Tamburaši iz Cirkulan, KD Cir-kulane (vodja Boštjan Polajžer), Tamburaši Kd Simona Gregorčiča Velika Nedelja (vodja Franc Štuhec), Tamburaška skupina KUD Ivana Lončariča Trniče (vodja Igor Robar), Tamburaški
orkester KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju (dirigent Jože Šmigoc), Tamburaška skupina KD Antona Stefanciosa Rogatec (vodja Boris Kidrič), Tamburaši KUD Majšperk (dirigent Drago Klein), Tamburaški orkester PD Ruda Severja Gorišnica (dirigent Tibor Bin), Tamburaški orkester Cirkovce, PD Cirkovce (dirigent Drago Klein) in Man-dolinska skupina AMOS (vodja
Tanja Vnučec Popov). Revijo strokovno spremlja Damir Zajec.
Ljubitelji tamburaške in mandolinske glasbe, vabljeni, saj imate redko priložnost na enem mestu slišati skoraj vse spodnjepodravske tamburaške skupine in orkestre ter spoznati pestrost glasbe, ki jo omogoča tamburica.
jš
v javnosti, bi posebej izpostavil Gospo ministrico, za katero je naša članica Anica Černivec dobila zlato Linhartovo značko, pa Miciki je treba moža, Kje je meja, Poslednji mož, Jezični doktor, Vdova Rošlinka in še jih je bilo. Vendar smo se lani z Matjašičem morali raziti iz čisto objektivnih razlogov; Lojzek namreč ne vozi avtomobila in tako sem ga vsa leta vaj sam vozil iz Gorišnice v Cirkulane in potem pozno ponoči, tudi preko polnoči, nazaj domov. Z novim delovnim mestom, na katerega sem bil dodeljen, pa se mi delovni čas začenja ob petih zjutraj, kar pomeni, da moram vstajati že ob štirih in enostavno ne zmorem še po polnoči skrbeti za prevoze," je povedal Lesjak in nadaljeval: "Lani smo tako slučajno prišli v stik z Alojzom Do-mnikom, ki je pri nas kupil vikend in se namerava čez dve leti ob upokojitvi preseliti v naše kraje. Gospod Domnik ima precej izkušenj z režiranjem, saj to počne že dolga leta v Kranju oz. Škofji Loki, kjer službuje. Zdaj je pri nas ob koncih tedna, tako da vaje tečejo nemoteno. Nas je pa zelo presenetil z zahtevo, da igramo brez šepetalca, in nas s tem prisilil, da se vloge res dobro naučimo. Upamo, da bo šlo na premieri brez težav ..."
Igralska ekipa, ki bo poskušala nasmejati občinstvo v igri Poročni list, je naslednja: Miro Lesjak, Anica Černivec, Tadeja Lesjak, Sebastjan Meznarič, Marjan Prašnički in Zinka Štumberger. Tehnično ekipo pa sestavljajo Marinka Arbeiter, Milan Černi-vec, Jože Klinc, Ivo Dernikovič in Stanko Meznarič.
"Škoda, da v dramski sekciji primanjkuje mladih ljudi. No, saj ne morem reči, da jih ni, ampak tisti, ki so, večinoma študirajo v Ljubljani ali Mariboru in so doma le ob koncih tedna, takrat pa imajo še cel kup drugih obveznosti. Je pa zato odlično začela delati nova sekcija mladih folkloristov. Vseeno upam in verjamem, da naša tradicija igranja ne bo zamrla," je ob koncu pogovora še povedal Miro Lesjak ter še povabil vse na jutrišnjo premiero, prvo po dvoletnem premoru.
SM
Tednikova knjigarnica
Civ! Čudovito!
Tu in tam se zgodi, da preberem knjigo, ki je tako enkratna, presenetljiva, drugačna od vsega branja, ki sem ga doslej prebrala, da le strmim in molčim in vedno znova obračam liste. In berem in berem, pa vedno najdem skrivnostni avtorski nagovor o rečeh, ki jih nekajkratnemu branju navkljub nisem dojela, prepoznala. In potem sploh ne vem, spoštovani bralci Knjigarnice, kaj in kako napisati o knjigi, ki je povsem prevzela in zavzela moje čute. Kako napisati tako, da boste porekli: "To knjigo moram videti!"
Takšno nepopisno navdušenje me prevzema ob novosti založbe Miš iz Doba pri Domžalah - majhne založniške hiše, ki je nedavno praznovala petletnico delovanja in si je zastavila vsega spoštovanja vreden literarni program. Založništvu Miš uspeva izdajati pestre, različne, predvsem pa nagrajevane zgodbe, ki ne temeljijo na razkošnih reklamnih potezah, marveč na literarnem presežku. Kako odgovorna založba je to, govori tudi oprema knjig z likovno oznako dežele avtorja, s kratkimi podatki o avtorju in nagradah (kar pa ne diši po tržnem hlastanju).
Knjiga, s katero bi vas rada navdušila, ima poreklo na Nizozemskem. Njen naslov je Čiv! in sodi med avtorske slikanice, čeprav ni slikanica. Čiv! ima 154 strani manjšega formata, torej kot zgodba, ki je nikakor ne najdemo v običajnih slikanicah. Pa vendar samo besedilo, brez likovne intervencije, v tej knjigi ne bi zadoščalo. Avtorica namreč pripoveduje z besedo in z miniaturnimi, duhovitimi podobami med besedilom. Takšen pisatelj-sko-likovni prijem niti ni tako nenavaden, če sledimo spremni besedi o avtorici Joke van Leeuwen. Rojena je bila v Haagu in je odraščala v okolju, naklonjenem vzpodbujanju ustvarjalnosti. Pri štirinajstih se je preselila v Belgijo, kjer je študirala zgodovino na bruseljski univerzi ter grafično oblikovanje na Kraljevi akademiji v Antwerpnu in Inštitutu Saint Lukas v Bruslju. Razvila je mnoge svoje talente - piše romane, poezijo, otroško literaturo, ki jo tudi ilustrira, je tudi igralka, na festivalu v Delftu je bila nagrajena za kabaret ... Avtorica je bila zraven drugih nagrad nominirana za najvišji svetovni priznanji (Andersenova nagrada, Astrid Lindgren Memorial Award).
Glavna junaka zgodbe ali bolje druga rdeča nit zgodbe sta starejša zakonca Edo in Ida. Prva rdeča nit je dete-ce, ki ga najde Edo pod grmom med opazovanjem ptic. Dete je nekoliko nenavadno, namesto rokic ima krila, kot angel. Ido prevzamejo materinska in druga čustva in dete čudovito raste. A dete je vedno bolj ptica! A ne čisto prava, saj ima noge in trup in obrazek kot deklica. Edo in Ida znata lepo skrbeti za svojo otroško skrivnost. Ida je Ptički sešila pelerinico, ki zakriva dekličine peruti. "Nihče ne sme zvedeti zanjo. Preveč nenavadna je. In če je nekaj nenavadno, hočejo tisto imeti vsi. Njena krilca morava skriti." Toda saj veste, dragi bralci Knji-garnice, ptice znajo in želijo leteti . Dete je raslo hitro. Zdelo se je, kot bi se v enem samem tednu z njo zgodilo toliko kot z običajnim človečkom v enem letu. A ostala je manjša in lažja od običajnega človečka. Toda zelo hitro je znala frfotati. Hm, tudi Ida in Edo sta poskusila, a zaradi nerodnosti sta raje spet sedla. Sedeti je preprosto. Ida je sicer rekla, da včasih frfota, ampak samo v svoji glavi. "Veš, Edo," se je spomnila Ida, "o čem sem premišljevala? Rok nima. In dlani tudi ne. Tako na primer ne bo nikoli mogla igrati klavirja, midva pa bi ga lahko, če bi ga znala."
"Kaj misliš, kaj je prijetneje," jo je vprašal Edo, "če znaš igrati klavir ali frfotati?"
"Mislim, da je oboje prijetno," je glasno tuhtala Ida, "še posebej, če to znaš takoj in se ti tega ni treba najprej naučiti."
Čiv! (prevedla Mateja Seliškar Kenda) je knjiga o drugačnosti, ljubezni, srčnosti, o iskreni ljubezni in lepoti, ki je skrita znotraj slehernega človeka. Knjigo priporočam otrokom od devetega leta dalje in vsem odraslim ljubiteljem dobrega branja.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
Izobraževanje • Priznanje Q-šola romalo na ptujsko Ljudsko univerzo
Zmaga Ljudske univerze Ptuj
Ljudska univerza Ptuj, ki sodi v sam vrh najboljših izobraževalnih zavodov v Sloveniji, je svojo kakovost še enkrat potrdila s pridobitvijo priznanja Q-šola 2008, s čimer si je prislužila naziv zmagovalnega zavoda.
Kopica nagrad in certifikatov, ki so jih prejeli, dokazuje, da je bilo minulo leto eno najplodnejših v delovanju Ljudske univerze Ptuj. Prejeli so certifikate POKI (Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje), Egual (Družini prijazno podjetje), nagrado ACS za izjemne strokovne dosežke na področju izobraževanja odraslih, posebno nagrado Mestne občine Ptuj za izjemne dosežke ter zasluge za lokalno skupnost in prebivalce, bili pa so tudi tretje-uvrščeni na izboru za Q-šolo
2007.
Leto začeli s še enim priznanjem
Letošnje leto so na Ljudski univerzi Ptuj z nizanjem uspehov nadaljevali. V začetku februarja so prejeli priznanje, ki ga podeljuje podjetje Planet GV in postali Q-šola
2008.	Na razpis, ki je bil odprt od 13. decembra do 20. januarja, se je letos prijavilo enajst zavodov, ki jih je preučila petčlanska komisija. Ta je izbrala tri najboljše zavode, in sicer DOBO, Osnovno šolo Marije Vere in Ljudsko univerzo Ptuj, ki je na izboru za Q-šolo 2008 tudi zmagala. "Zmagovalni zavod Ljudska univerza Ptuj izstopa predvsem v tem, kateri procesi v šoli potekajo preko elektronskih medijev in da zagotavljajo interaktivnost svojih storitev, ki so predstavljene elektronsko. Pomembno je tudi to, da redno merijo zadovoljstvo strank s svojim pedagoškim delom in z upravljanjem zavoda. Uvedenih imajo precej internih standardov, ki kažejo na kakovost poslovanja, vključeni pa
Dobri odnosi med kolektivom Ljudske univerze Ptuj in udeleženci izobraževanja so ključnega pomena.
so v številne projekte, tako na lokalni kot tudi na državni in meddržavni ravni. Vodstvo se zaveda pomena izobraževanja in stalne rasti zaposlenih, čemur namenijo zelo veliko pozornost," je pojasnila dr. Daniela Bračko, direktorica podjetja Planet GV.
Razpis za Q-šolo je podjetje Planet GV letos pripravilo drugič in tako s pomočjo strokovne komisije izbralo šolo z najsodobnejšim upravljanjem, ki se odlikuje po informatizaciji, prijaznosti do zaposlenih in strank, družbeno odgovornem ravnanju in skrbi za izobraževanje zaposlenih. Namen priznanja je predstaviti šolske zavode, ki se sistematično trudijo izboljšati kakovost svojih storitev
in spodbuditi k nadaljnjim projektom posodobitve dela in opreme v šolah.
Spodbuda za nadaljnje delo
Prijavnico za pridobitev naziva Q-šola 2008, ki je predstavljala enega pomembnih začetnih korakov k pridobitvi priznanja, sta pripravila strokovni sodelavec na Ljudski univerzi Ptuj mag. Petja Jan-žekovič in direktorica mag. Klavdija Markež. Kot je pojasnil Janžekovič, predstavlja naziv Q-šola 2008, ki je letos romal na ptujsko Ljudsko univerzo, predvsem spodbudo in motivacijo za prihodnje delovanje zavoda. Obenem
Direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež in strokovni sodelavec mag. Petja Janžekovič poudarjata, da pomeni prejeto priznanje spodbudo za nadaljnje delovanje.
potrjuje dobro in kvalitetno delo zaposlenih, dober odnos med šolo in udeleženci izobraževanja ter visoko raven informatizacije storitev.
Dženana Bečirovič
Ormož • Mlade baletke
Baletke uspešno pred komisijo
Glasbeni studio Klavdija že štiri leta skrbi, da je baletna dejavnost med mladimi Ormožankami ponovno zaživela. Več baletnih skupin, ki delujejo pod vodstvom Martine Kramar, obiskuje okrog 40 malih baletk. Na slovenski kulturni praznik je za najstarejše med njimi prvič potekal tudi izpit iz baleta.
Znanje baleta je potrebno svoje potrditi na izpitu. Ker ta tudi letos. precej stane, so prve izpite za iskuje
učenke pripravili šele Tretji letnik baleta ob-pet baletk, učiteljica
Baletke z izpitno komisijo
Foto: studio Klavdija
pa je trem predlagala opravljanje izpita. Živa Moravec, Jasmina Vočanec in Tjaša Jerebič so izpit tudi zelo dobro opravile in si prislužile najvišjo oceno. Komisijo so poleg profesorice Martine Kramar sestavljali še baletna učiteljica Ana Trojnar in Milka Ajtnik, ravnateljica glasbene šole Radlje ob Dravi. Kot je povedala Klavdija Zorjan Škorjanec, je bila presenečena nad samim potekom izpita, ki je trajal dobro uro. Sestavljen pa je bil iz točno določenega zaporedja vaj na glasbo. Baletke pa so seveda morale imeti tudi urejeno baletno obleko in frizuro.
Balet poteka v Ormožu sedaj že četrto leto, žal pa le
enkrat na teden, kar gotovo ni optimalna rešitev. Balet je pri mlajših deklicah zelo priljubljen, vendar zahteva veliko discipline in tudi fizičnih predispozicij. V zgodnejši dobi se z njim lahko ukvarja vsak, kasneje pa je od telesne konstitucije v veliki meri odvisno, ali je deklica lahko uspešna baletka, saj nekatere določenih vaj preprosto ne morejo narediti.
Klavdija Zorjan Škorjanec je povedala, da ji je žal, da balet ni na razpolago vsem v javnem šolstvu. V njenem studiu ga organizirajo, vendar ne dobijo nobene finančne pomoči občine ali države, zato je plačljiv.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: DB
Foto: DB
Samo M. Strelec • Dvomim...
»Kosovo - republik!«
je napisal nekdo na steno sekreta vojašnice v Debru sredi 80. prejšnjega stoletja. Nezaslišano!Zjutraj uzbuna, skorajda izredno stanje, na vsak način pa sranje! Pisec teh vrstic, na služenju vojaškega roka (kaj sem storil bogu hudega, da sem si zaslužil služenje na kraju skupne domovine, mi še danes ni jasno) je bil nemudoma poklican oz. poslan v Skopje, v komando armadnega področja. Nisem vedel, zakaj. Tam me je čakala neka visoka živina. Major, mogoče celo podpolkovnik, vsekakor pa "oba-veštajac". Na nenavadno prijaznem sprejemu mi je dal vedeti, da ve, od kod sem, v katero šolo sem hodil, kdo so bili moji učitelji, kaj nameravam študirati in še nekaj osupljivih podrobnosti iz mojega mladega življenja. To je bil prijazen uvod. Sledilo je poizvedovanje. Slišati je hotel, od Slovenca, Janeza, kulturnega, zaupanja vrednega vojaka, kdo je avtor straniščnega napisa v kasarni. Kakšno je mednacionalno razpoloženje med vojaki. Kako se razumejo Hrvati in Srbi. Kako se gledamo s Šiptarji. Slove-nac, Janez, Strelac ni bil od koristi. Najprej tega, kdo je bil nosilec avtorskih pravic, ni vedel, in drugič, preveč dober si je bil z Albanci, ki so skrbeli za pralnico, skladišče zalog in kuhinjo (same za vojaka strateške točke, vitalnega pomena!), da bi kaj zucnil, četudi bi vedel... Šele ko sem se s tega jalovega enodnevnega izleta vrnil na mejo, sem dejansko malo bolj začel opazovati druščino okoli sebe. In glej ga zlomka, Albanci so mi bili še posebej pri srcu. Ne le, da so bili sijajni prijatelji, še posebej po tem, ko sem občasno zjutraj na razglasni postaji, za katero sem skrbel, spustil tudi kakšno njihovo narodno... Bili so svojevrstni, odštekani. Vojak Bajrami je denimo nekega dne meni nič tebi lastnonožno, peš, zapustil karavlo in se odpravil domov v nekaj deset kilometrov oddaljeno vas, ker se mu je pač ženil stric. Ker dopusta ni dobil po redni poti, je vzel stvar v svoje roke. Mislim, noge. Čez nekaj dni ga je vojaška policija sicer dostavila na izhodišče, a vojak Bajrami s tem ni imel težav. Dosegel je svoje, bilje na stričevi mega žurki...
Četrt stoletja kasneje. Nezaslišanost, še ne tako daljna, je postala realnost. Kosovo republika. Janeze je znova doletela posebna čast: ministrirati bomo smeli pri sveti maši in posvečenju nove države! Sicer še ne vemo točno, kako, riniti se v prvo vrsto ni prav lepa čednost, lahko ti rečejo, da si grebator ali da se siliš ali po domače ven mečeš . Lepo in prav, da smo tudi v novi skupni državi zaupanja vreden narod... Pa se mi pri tem nenehno vsiljuje ena misel: a ni tudi danes nezaslišanih vprašanj? Ne v Debru, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, ampak doma? A ni pod videzom pluralizma, demokracije, svobode, pravne države in kar je še takih lepih besed, vprašanj, ki so pravzaprav nezaslišana? Nepojmljiva? Denimo: Slovenija izven EU! Slovenija - brezNata. Slovenija z dvema, recimo vijolično in rumeno stranko? Slovenija s kompe-tentno, uvoženo vlado!Rad verjamem, da danes nihče ne bi sprožal preiskav, če bi sanjač ali šaljivec na stranišču kakšnega državnega urada namalal kak tak napis. Vendar v tej miselni igrici mi ne gre za vprašanje realno mogočega. Gre mi za čudenje in navdušenje nad dejstvom: nemogoče je mogoče! Včasih je sicer treba počakati, toda kaj je desetletje, dve, tri v primerjavi z večnostjo ... Zato ne verjamem racionalnim argumentom. Razlagam. Razumu. Verjamem sanjam. Verjamem v nemogoče. Verjamem v čudeže. Verjamem v verjetnost, da bodo stvari šle svojo pot in zelo verjetno tako, kot je dobro in prav. Le malce potrpljenja je treba imeti. Počakati stoletje, dve . Narava je silno potrpežljiva. Nikoli bistveno ne prehiteva in nikoli bistveno ne zamuja. Vse postavi na svoje mesto. Dosledno. Ko pride pravi čas. Nikoli ne zadržuje starega stanja in zmeraj poraja novo. Kako čudo-vito! Čudežno in vitalno .
Vsakega toliko časa me ima, da bi sedel v avto, pobral kamerada L. v Budimpešti in M. v Beogradu ter nas zapeljal v Debar. Pogledat tisto kasarno. Poiskat tisti zid. Zid zasliševanja. Mogoče je danes tam stranišče kakšnega humanističnega centra. Ali sedež občine. Morda muslimanskega Karitasa . Napili bi se kameradi, nedvomno, in se veselili. Premen, sprememb in vsega, kar smo dočakali. Nezaslišano bi se režali in brili norce iz vsega, kar smo se blazno zares igrali pod strogim in skrbnim nadzorom komandanta Radka M. Iz igre je kmalu potem, ko smo odslužili domovini (za kaj že?), mnogim žal šlo krvavo zares. Žal. Igra je postala krvava resnica ... Vojak Bajrami je storil nezaslišano: položil je orožje in jo mahnil tja, kamor je verjel, da mora. Vojak Bajrami ni imel končane osnovne šole, a je vedel, kaj je resnično pomembno. Imel je svoje sanje in drznil si jih je uresničiti. Upam, da mu bodo v novi državi postavili spomenik. Vojak Bajrami in čepenje na smrdečem vojaškem sekretu sta me naučila, česar se nisem pri pouku filozofije: dvomiti, V vse resnice tega sveta,
P. s.: Mnenje uredništva se nesklada nujno z avtorjevim.
Ptuj • 70 let Ivana Cimermana
Pa grem skozi ta čas, pa grem skozi vse vas, v svet klesat svoj obraz
Za zapisovalcem prozne in pesniške besede Ivanom Cimermanom je sedem desetletij. Pisec aforizmov, prevedenih v pet jezikov, pisec ugank, pesmi, črtic, novel in romanov je bil rojen na Ptuju, kamor se često vrača. Poleg pridobljenega znanja ob študiju psihologije in sla-vistike se je prav gotovo ustvarjalno bogatil kot novinar in urednik izseljenske revije Rodna gruda.
Ivan Cimerman je najbolj tenkočuten, najnežnejši, naj-iskrenejši, najbolj ljubeč in hkrati najbolj gromeč zapisovalec ljubezni in pripadnosti svoji zemlji in svojim ljudem, kar sem jih doslej brala in spoznala.
Pripadnost sebi/nam/domovini je v Cimermanovih izpovedih boleča, iskrena in objektivna resnica, je lepota iskrenega peresa, ki ji smemo brezpogojno zaupati.
Jaz se ji klanjam.
Vsebina vaše ustvarjalne malhe je obsežna in zelo raznolika. V njej so aforizmi, uganke, poezija, proza in tisoče fotografij. Ali je pisanje enega, drugega ali tretjega žanra pogojeno z zunanjim svetom, oziroma so notranji dražljaji tisti, ki narekujejo seči po bodisi proznem bodisi pesniškem peresu?
Ko se postavljaš na lastne noge, radoveden in začuden butaš v ljudi okoli sebe in v svet kot mlad teliček. Sprva je vse pesem. Tega ni razumela učiteljica, ki sem ji posvetil pri desetih letih prvo zafrkljivo pesmico o dolgem nosu. Moj prvi honorar: s palico po ritki. To je bil "zunanji dražljaj". Potem sem lezel vse globlje vase in v svet in začel tuhtati in izzivati "notranje dražljaje": Zakaj je Zemlja okrogla? Zakaj je kuka iz morij samo petina? Kako je, če te nosi Luna? Zakaj sta na svetu samo dva spola, ona in on? Kdo me lahko natepe in kdo zaščiti? Zakaj je na svetu toliko oslov? Kako težko je biti pameten v domovini? Kako lepo se je narediti norega?
Prve pesmice sem objavil v Ptujskem tedniku, nato v Mladih potih, revijah Dialogi, Sodobnost, Problemi, Prostor in čas, Borec, Radio Ljubljana, v študentskih časopisih Katedra in Tribuna. Hkrati sem vzljubil ruske satirike Iljfa in Petrova (Zlato tele), Arkadija Averčenka, A. P. Čehova, Puškina, razviharjenega kmečkega boema Sergeja Jesenjina, Marka Twaina, mojstra splee-na - G. Byrona, pa ciganske pesmi španca F. G. Lorce.
Name je izjemno vplivala zbirka Daneta Zajca Požgana trava (1958). Danetov brat Ciril je shranil v dijaški sobici, kjer je živel z mojim bratom Milanom v Mariboru, cel paket knjig. V ljubezensko in eksistencialno, bivanjsko poezijo je vnesel nove, temeljne prvine, ki so spodnesle povojni socialni realizem in heroizem partizanskih ured-
nikov. Bil je klofuta za moje pesmice, polne postekspre-sionistične nežnosti in človekoljubja. V zborniku Štirinajst (1967) napovem poetično pot, ki jo nato izpovem v dveh zbirkah Visoki ognji (1971), ki zajema bivanjske, eksistencialne, socialne teme (izseljenstvo, izguba Boga), spev Slovenske gorice že napove mojo predanost "mojim malim velikanom", malim ljudem naših ravnic in njihovo ljubezen in vztrajanje na zemlji. Ni VSE pesem! Pesem mora peti. Je začudenje nad svetom, otroška radost, čutnost in čustvenost, ne robotska, možganska arhitektura, premišljeno zidarsko skladanje besed. Vse raje pojem o svojih ljudeh v ritmu mojega sveta. Potem se nekaj poezije razlije v črticah v zbirkah Zeleni grebeni (Zal. Obzorja,
1985), kjer uporabim več zvrsti: aforizem, pesem, dokument, haiku stavke, ritmi-zirano prozo. Lotim se novosti: v tridelni črtici Vrata opišem trojno psihologijo treh subjektov ob enem objektu. Morda ne bi nikoli podlegel pisanju, tej magiji čudežev, ki jih delajo različno razvrščene besede, če mi ne bi takrat pisatelj Ivan Potrč v oceni za urednika Obzorij Hermana Vogla zapisal: "Te Cimerma-nove črtice, ti Zeleni grebeni razodevajo svojskega in talentiranega pisatelja. O tem pričajo vrstice v teh njegovih črticah, ki kdaj pa kdaj ali celo velikokrat tako pristno ruralistično zaživijo - moram pač povedati, kako je malo tega pristnega v današnjem pisanju, ali napisanih strani, ko zmore pisatelj s svojim junakom zaživeti, se zliti stvariteljsko v eno z njim; tega je pri Cimerma-nu veliko - in to bi mogel biti velik obet tudi za njegov jutrišnji pisateljski dan." Spodbudil me je tudi Branko Hofman, ki primerja to moje začetno prozno pisanje z velikimi imeni naše tovrstne proze, kar mi je vzelo sapo! Morda sta oba kriva za novele Dvodomci (1991) in roman o poslovnežu, našem tovarnarju v Braziliji Južni povratnik (1998), oba z izseljensko tematiko. Vmes je leta 1994, ko se je socializem že sabljal s kapitalizmom, založba Debora izdala moje aforizme v petih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini in španščini, kar je po mnenju kritikov edinstveni podvig v "dolini Šenflorjanski", saj sem že slutil, da bomo Slo-
venci NATO v EU.
Bi katero izmed literarnih zvrsti, po katerih vi posegate, postavili na piedestal?
Da. Aforizme! Dober afori-zem je svet v kaplji vode.
Vaše znamenite Uganke - neuganke in še bolj odmevna ter izvirna - glede na ilustrativnost - je vaša fotomonografija Uganke -vaščanke. Približali ste se odraslim bralcem, čeprav je v naši zavesti ukalup-ljeno prepričanje, menda predvsem po "zaslugi" pesnika (tudi ugankarja) Otona Župančiča, da so uganke otroško čtivo.
V Ugankah - neugnankah (izšle so dvakrat v nakladi po 6.000 izvodov) otrokom razlagam naravne pojave te naše Zemljice, svet, živo in neživo naravo, da zvedo, kje so spočeti. Še danes jih ponatiskuje-jo v Cicibanu in revijah, bile so plodno delo.
Ves svet je že od zibke uganka - neugnanka. Torej uganke vseh vrst niso poslastica samo za otroke. Za monografijo Uganke - vaščanke sem izbral 170 fotografij in napisal 170 ugank. Iz njih diha moja ljubezen do vsega in vseh, ki ohranjajo našo zemljo in nas hranijo, navade, običaji, plesi, ljudske pesmi, vse, kar nas opredeljuje kot nacijo, rešuje in označuje v tem EU kotlu,
ko kuhamo v skupnem kotlu demokratično EU juho in nas lahko preveliki vplivi velikih pogoltnejo, centralistična birokracija in nore oblasti pa pohodijo.
Motivi vaših del so kmečko življenje, narava, izseljenska tematika, prisotna je izrazita socialna nota, družbenokritičen naboj. Iz vseh del pa neprikrito kipi popkovina-sta (na/po)vezanost na malega človeka s Ptujskega in na tisto tam prvin-sko naturo.
Ker sem kmečko-proletar-skega porekla, rojen na Viča-vi, ob Dravi, se nizajo socialni motivi o mojih malih ljudeh, ki so potok - od izvira, ko dobi potok svoje ime, do izliva, ko se kot mogočna reka izteče v morje in izgubi ime. Vas, štirje letni časi, poklici, obrti, navade in običaji, vsi ti nekdanji stebri slovenskih vasi v ugankah niso danes samo etnološki spomenik. Dominkova domačija v Go-rišnici, kamor sem dvajset let zahajal k svoji "drugi babici", preprosti, pošteni in dobrosrčni kmetici Angeli Arnuš, mi je nudila ob enkratni s slamo kriti koči občutek trdnosti, varnosti in topline. Tisto notranjo oporo, ki se je rahlo pomeščanjeni kmetje hočejo kar čez noč za vedno znebiti. Dvajset let dela v uredništvu
revije Rodna gruda, moja potepanja po Braziliji, Avstraliji in Evropi so rodila zbirko izpovedi Opalosledci, ki tretje leto čaka pri založbi Humar, d. o. o., z dvema dotacijama vred.
Vaški fantje silijo v velika mesta in izgubljajo sami sebe. Petelinjenje z markami, euri, dolarji in uspehi "gastarbei-terjev" v tujini so snov, ki jo zajemam tudi v svoji najnovejši zbirki z naslovom Jaguar med sončnicami. Jaguar je "super machina", s katero divja "kočarski pubec" z razkošno lepotico na sedežu in skruni poganjke mladega žita na Ptujskem polju. Kako malo našega, pristnega je še ostalo! Tega pa ne smemo zavreči, saj bomo potem "globalno podobni vsem opicam v vseh živalskih vrtovih sveta". Temu uniformiranemu "trendu globalne enakosti" sledijo tudi literatura, slikarstvo, gledališče, zabavna glasba, moda in celo ameriška vojna nato-industrija, ki hoče vsiliti enake kavbojske vinčestrke in rakete tako kot Angleži "univerzalni angleški jezik", in narediti iz vseh vojakov Zemlje "marince", enako (sodobno!) oborožene in poslušne vojake.
Pišete/pojete o minuli otroškosti, deškosti, fantovskih letih, o čarobnih prastarih rečeh, običajih, lepoti vaških deklet. Kot novinar Rodne grude ste videli mnogo čudes sveta in mnogo lepih krilc, toda kaj je tisto, kar naš svet in naše dekle dela edinstveno?
Ne pahnite me med romantike minulih dob. Zanje sem že preveč vesoljski! Preberite si moj pol-znanstveno napisan roman Sistemci in robotroci, ki je izhajal v časopisu Večer.
Nek hudič v meni mi je narekoval, da so pesmice premalo, da so črtice in novele nekaj več, zdaj ko je lahko pesnik vsak, ki mu preskakujejo prsti na tipkovnici računalnika. Lepa dekleta! Ženske niso le okras planeta in pevsko veselje. Ta hudičevo "krhki spol" nas prekaša v celi vrsti lastnosti, ki jih moški ne zmoremo. Krhkost, ženskost, žar materinstva so navdih in vzgon za ustvarjanje. Bog, ko bi videli dekleta Brazilije v Sao Paulu in Riu de Janeiru! Tudi tiste, ki niso "lepe lupine", žarijo take vsebine, ki jih plehke lepotice nikoli ne zajemajo.
Slovenke so pa najlepše na
svetu, zlasti Štajerke, ki so bolj pristne kot so Ljubljančanke.
Je na vaše ustvarjanje morda vplival kakšen poseben dogodek? Ste bili pod vplivom kakšnega ustvarjalca? Je kdo ali kaj vplival na vaš odnos do umetnosti?
Prelomni dogodek? Da, ko sem štel 23. marca 1945 sedem let, sem gledal prelomljeni železniški most čez Dravo, ki so ga v tretjem napadu zadela letala. Toda bombe so odnesle tudi tretjino Osnovne šole Mladika. Pa so nas nagnali, da smo s "klamfami" čistili opeke in jo počaaasi nosili na deskah do zidarjev, ki so krpali to nesrečno šolo. Upali smo, da do septembra ne bo zgrajena. A je bila! Vmes smo bivali v šoli blizu današnjega uredništva Štajerskega tednika. Od takrat sem imel strah pred neporušeni-mi učilnicami in sem se raje potepal ob Dravi po Birih, vse do sv. Marka.
Vplivi? Moja prozna vzornika v jeziku in stilu sta Andrej Hieng in Lojze Kovačič.
Naš prvi pesnik velikega formata je Boris A. Novak, vzor discipline Kajetan Kovič. Satirika: Ervin Fritz in Žarko Petan, mojster aforizma ter pokojni Zlatoust, Boris Fakin; virtuoz satirične perorisbe je slikar Stane Jagodič, vzor pre-tanjeno dobrodušne satire pa Slavko Pregl.
Kako usklajujete svoj notranji pesniški svet z zunanjim? Ali gre za pre-točnost, samo po sebi umevno, ali gre za t. i. prehajanje od sebe-iz sebe-v sebe v tisti-tam-hlad-zunaj vaših/naših hladnih kožnih sten?
V meni je nekaj skritih "izbic", kamor nikogar ne pustim. V zakristijo svoje duše ne pustim podivjanih bizonov, le izbrance, ki me duhovno ne siromašijo kot komercialna televizija z rafali nenehnih reklam. Ključa vase jim ne dam!
"Iz sebe" skačem, kadar sem žejen ljudi, sveta, družbe. Z "Ivanovim kitajskim zidom" se obdam, ko rojevam v čistem, zlatem otroškem veselju nov svet iz besed. Igra obsedenca. Me slava, nagrade in priznanja nič ne brigajo.
Seveda vsak ne ve plodno "bivati znotraj svoje kože", ker ga je strah samega sebe. Jaz pa rad srečujem v urah samote svoj dobri jaz, pišem, spodbujam, kar je najboljšega v meni.
Sonja Votelen
Rokomet
Na Hardek prhajata najboljši slovenski ekipi Stran 16 Športno plezanje Mini priznanje za posebne dosežke
Stran 16
Odbojka
Brez Lorberjeve nemočne
Stran 17
Kolesarstvo
Perutninarji oslabljeni v Italijo
Stran 17
BÜ
Km?**
Nina Kolarič
Preko Pekinga v London
Strani 19
Nogomet
Pet zaporednih zadetkov Šimenka
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
na. afelettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - PrvaLiga Telekom Slovenije
Drava je lahko hit spomladanskega dela
Po enem najdaljših premorov v nogometni Evropi se bodo slovenski prvoligaši ta konec tedna spet pomerili v prvenstvenih obračunih.
V 16. krogih spomladanskega dela bodo nekateri iskali priložnost za naskok na vrh, nekateri za pobeg z dna, vsi pa si želijo, da bi se širši nogometni javnosti predstavili v najboljši luči. Le dobre predstave (in nekaj spretnosti njihovih me-nedžerjev) bodo kateremu od nogometašev odprle vrata v reprezentanco ali mu omogočile prestop v tujino, kjer so zaslužki neprimerno višji kot doma. Prav uvrstitev v reprezentanco bi lahko bila eden od ciljev naših mladcev. Pot so jim lani pokazali Amer Jukan, Andraž Kirm in Luka Žinko, ki so si z dobrimi nastopi v domačem državnem prvenstvu prislužili poziv selektorja Matjaža Keka. Možnosti je več kot dovolj, saj lahko (po mojem skromnem
mnenju) kar nekaj igralcev 1. SNL nadomesti npr. Branka Iliča, Mitja Morca, Mateja Mav-riča, Dejana Rusiča ...
A posamezniki so v nogometu le del ekipe, ki mora delovati kot celota. Uprave so v prestopnem roku v skladu s svojimi zmožnostmi v klube pripeljale igralce (in se nekaterim odrekle), s katerimi so trenerji nato poskušali narediti celoto. Kako jim je to uspelo, je bilo že delno videno na prijateljskih tekmah, prave potrditve pa bodo deležni šele po prvih prvenstvenih obračunih. Start je s tega vidika izredno pomemben, saj lahko da celotni ekipi dodatni zagon; na igrišču je to vidno z dodatnim nabojem borbenosti, medsebojnim vzpodbujanjem . Poleg tehničnega in taktičnega znanja pa so to vrline, ki ustvarjajo dodatno vrednost ekipe.
V premoru so največje spremembe doživele ekipe Maribora, Domžal, MIK CM Celja in Livarja, ostali so trgovali manj. Domžalčani bodo branili pred-
1. DOMŽALE	20	13	4	3	40:16	43
2. HIT GORICA	20	10	5	5	29:20	35
3. KOPER	20	9	7	4	36:24	34
4. NAFTA	20	7	9	4	31:34	30
5. INTERBLOCK	20	8	5	7	26:22	29
6. MARIBOR	20	7	5	8	30:30	26
7. MIK CM CELJE	20	7	4	9	24:23	25
8. PRIMORJE	20	6	4	10	26:24	22
9. DRAVA	20	5	5	10	24:40	20
10. LIVAR	20	3	2	15	23:56	11
Si
I I
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Drave Mitja Emeršič (beli dres) bo v nedeljo na Ptuju zadnja ovira za Ljubljančane pred domačimi vrati.
nost osmih točk pred tekmeci, kljub odhodu Ljubijankiča v belgijski Gent pa so s Sem-lerjem, Pokornom, Čoraličem ostali vsaj na enakem nivoju. Tudi Maribor je pripeljal v klub ustrezna nadomestila za Makrieva in Čadikovskega (Vo-laša, Niltona, Pavloviča, Fileko-viča . ), vprašanje pa je, če je Branko Horjak pravi trener za to ekipo, saj se je doslej izkazal predvsem v uvajanju mladih igralcev v ekipo (zato si zaslu-
ži vse čestitke). Njihovo uspešnost bomo lahko ocenjevali tudi na Ptuju, saj bodo predvidoma štiri uvodne kroge odigrali na Ptuju (v mariborskem Ljudskem vrtu menjujejo trav-
Drava - Interblock
nedelja, 2. 3., ob 15. uri na Mestnem stadionu Ptuj.
nato površino).
Med zanimivimi prestopi bi lahko omenili vrnitev treh mladeničev iz tujine, kamor so kot zelo perspektivni odšli že v zelo rosnih letih: Gregorja Balažica (letnik '88) iz Španije (pred tem je igral za mladinsko ekipo Benfice), Rokija Štrausa ('87) iz Italije in Daliborja Sto-janoviča ('89) iz Portugalske. Na tem mestu si lahko spet postavimo vprašanje o smiselnosti zgodnjega odhoda v tujino:
se je bolje uveljaviti doma in oditi takrat ali pa oditi že ob mahanju prvega šopa bankovcev, ki jih nudijo tudi klubi? Drava ima s tega vidika eno najperspektivnejših ekip in naslednja »bomba« prestopnega roka bi lahko bil kateri od mladih Ptujčanov: Kronaveter, Kelenc, Bošnjak ali Drevenšek, v ozadju pa čakajo še Filipovič, Sahiti, Štrukelj in drugi.
Nadaljevanje na strani 16.
Pari 21. kroga: sobota, 1. 3., ob 14.00: Koper - Maribor (gl. sodnik: Darko Čeferin); ob 18.00: Hit Gorica - Primorje (Damir Skomina); nedelja, 2. 3., ob 15.00: Drava Ptuj - Interblock (Peter Šart), MIK CM Celje - Nafta (Dragoslav Perič), Livar - Domžale (Matej Jug).
Lista najboljših strelcev: 12 zadetkov: David Bunderla (Primorje), Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Milan Osterc (Hit Gortica); 8 zadetkov: Dalibor Volaš (Koper), Ermin Rakovič (Interblock); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta); 6 zadetkov: Amer Jukan (Koper), Darko Kremenovič (Livar), Jozsef Sebok (Nafta) ...
Strelci za Dravo: 4 zadetki: Kmetec, Zilič, Kelenc; 2 zadetka: Bošnjak, Grbec, Sahiti; 1 zadetek: Ogu John, Kronaveter, Tisnikar, Prejac, Emeršič, Drevenšek.
Prihodi in odhodi nogometašev v klubih 1. SNL
DOMŽALE - PRIŠLI: Jalen Pokorn (Litva), Borut Semler (Varteks, Hrvaška), Alen Čoralič (Interblock), Blaž Zalar (FC Ljubljana), Dalibor Stoja-novič (Benfica), Andrej Troha, Djeikui Ngakama (Kamerun), Kongnyuy Dinnyuy (Kamerun);
ODŠLI: Zlatan Ljubijankič (Gent, Belgija), Tim Lo Duca (Livar), Darko Topič (Livar), Dejan Grabič (Interblock), Slaviša Dvorančič (MIK CM Celje).
HIT GORICA - PRIŠEL: Gregor Balažic (Aguilas, Španija);
ODŠLI: Marko Šuler (Gent, Belgija), Darko Dju-kič (Koper), Gzim Rexhaj (Bonifika), Alen Mijič.
KOPER - PRIŠLI: Amusan Adewal Sunday (Nigerija), Juan Sebastian Vitagliano (Castellana, Italija), Darko Djukič (Gorica), Nwankwo Tochukwu (Nigerija);
ODŠLI: Dalibor Volaš (Maribor), Mihael Kovače-vic (Dundee United, Škotska), Milan Rakič.
NAFTA - PRIŠLI: Nenad Gračan (trener), Amel Mujakovič (Maribor), Stjepan Caban (Čakovec), Konstantin Vassiljev (Estonija);
ODŠLA: Nebojša Vučicevic (trener), Levin Opa-renovič (Krško, dvojna registracija).
INTERBLOCK - PRIŠLI: Srečko Katanec (strokovni svetovalec), Darijan Matič (Spartak Nalčik, Rusija), Dejan Grabič (Domžale), Ahmad Sharbini (ZAE), Ivan Radeski (Bolgarija);
ODŠEL: Alen Čoralič (Domžale).
MARIBOR - PRIŠLI: Nilton (Ethnicos Achnas, Ciper), Zoran Pavlovič (Interblock), Dalibor Volaš (Koper), Suad Filekovič (Krila Sovjetov), Marcos Magno Morales Tavares (APOEL, Ciper), Zdravko Šaraba (Sarajevo);
ODŠLI: Dimitar Makriev (Ashdod, Izrael), Dragan Čadikovski (Partizan, Srbija), Marko Kolsi (Rudar), Andrej Pečnik (Politehnica Iasi, Romunija), Amel Mujakovič (Nafta), Mitja Brulc (HK Kopavogur, Islandija), Leon Panikvar (Primorje), Abdoulaye Diarra (Italija).
MIK CM CELJE - PRIŠLI: Dejan Kelhar (Greuther Fürth, Nemčija), Roki Štraus (Italija), Darko Jovandic (Banat Zrenjanin, Srbija), Frane Petriče-vic (Zagreb, Hrvaška), Edin Junuzovic (Novalja, Hrvaška), Daltro Inastio Einster (Brazilija), Slaviša Dvorančič (Domžale);
ODŠLI: Sebastjan Gobec (St. Truiden, Belgija),
Domen Beršnjak (Politechnica Lasi, Romunija), Sebastjan Čelofiga (Rudar Velenje).
PRIMORJE - PRIŠLI: Edin Šaranovic (Medimur-je, Hrvaška), Nedžad Serdarevic (Velež, BiH), Leon Panikvar (Maribor);
ODŠLI: Ivica Guberac (Cagliari, Italija), Luka Prašnikar (Rudar), Denis Tahirovic, Zsolt Makra.
DRAVA - PRIŠLI: Nenad Bakovič (Aluminij), Ian Emeršič (Triglav Kranj), Igor Radetič (Kamen Ingrad, Hrvaška), Vladimir Mandič (Malečnik);
ODŠLI: Adam Mariusz Soska (Poljska), Eugene Obi, Johnatan Ohunta, Herman Zupan (Argentina), Gordan Bunoza (Avstrija).
LIVAR - PRIŠLI: Tim Lo Duca (Domžale), Darko Topič (Domžale), Patrik Barbic (Eisenstadt, Avstrija), Rok Brezarič (Svoboda), Samir Kerič (Svoboda), Erdžan Bečiri (Kaposvölgye, Madžarska), Milan Samardžic (Leotar Trebinje, BiH), Brigantino (Italija);
ODŠLI: Darko Kremenovič (Bonifika), Eldin Adilovic (RAEC Mons, Belgija), Adi Adilovic (Wisla Krakov, Poljska), Maksut Azizi, Duško Kuzmano-vic, Aleksander Rai lic, Matic Seferovič (Radomlje), Marko Lunder (Radomlje), Denis Mešanovič (Krško).
Rokomet • 1. A SRL (m)
Nadaljevanje s strani 15.
Po videnem na treningih in pripravljalnih tekmah je trenerju Buričiču skupaj s pomočniki uspelo ustvariti prepoznavno hitro, agresivno, napadalno usmerjeno igro. To so priznali tudi v taborih bližnjih drugoli-gašev Aluminija in Zavrča, ki so bili na tekmah z Dravo v precej podrejenih vlogah. Slabše so se Ptujčani odrezali proti hrvaškim ligašem Dinamu, Lokomotivi Zagreb in Medžimurju, s katerimi so izgubili, medtem ko so z Osijekom remizirali. »Vse je bilo podrejeno treningu in pripravi igre, ki bo na ptujski Mestni stadion privabljala veliko gledalcev. Le-ti bodo ocenili, ali nam je to uspelo ali ne, sam pa lahko potrdim, da so igralci pridno delali in sem s tega vidika zadovoljen. Če bo to dovolj za zmago, bom zelo vesel, če pa bo tekmec boljši in nas bo premagal v športni borbi, mu bomo čestitali in priložnost iskali v naslednji tekmi,« je osnovno filozofijo ponovil Milan Buričič.
Začetna enajsterica Drave se je izoblikovala na prijateljskih tekmah, v njej pa večjih neznank ni: Murko, Emeršič, Calamante, Grižonič, Radetič, Drevenšek, Horvat, Bošnjak, Kronaveter, Kmetec, Zilič
(Kelenc). Zaradi kartonov bo na prvi tekmi manjkal Andrej Prejac.
V nedeljo na Ptuj prihaja Interblock
Joc Pečečnik, predsednik Interblocka in eden najbogatejših Slovencev, v prestopnem roku ni razmetaval z denarjem. Še najbolj odmevno okrepitev je izpeljal na strokovnem področju, kjer je za strokovnega svetovalca angažiral Srečka Ka-tanca, sedanjega makedonskega selektorja. Trener Dragan Skočič na Ptuju ne bo mogel računati na Erica Akota (rumeni kartoni), zaradi poškodbe pa ne bo igral Ermin Rakovič, najboljši strelec Ljubljančanov v jesenskem delu. Največja nevarnost bo Dravi pretila s strani Aleksandra Rodiča, ki je nekatere pripravljalne tekme odigral zares vrhunsko, in Dari-jana Matiča, ki se je v Slovenijo vrnil iz Rusije.
V nedeljo se nam na ptujskem Mestnem stadionu zagotovo obeta dobra nogometna predstava. Pred tekmo so v besedah optimisti vsi, kdo pa bo več pokazal na travnati površini, bomo videli po končani tekmi. Naj se prvoligaški ples torej začne!
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Trener Drave Milan Duričič je zadovoljen s prikazanim na treningih in pripravljalnih tekmah.
Športno plezanje
Mini priznanje za vrhunske dosežke
V začetku meseca je bila v Grand hotelu Union v Ljubljani razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev za leto 2007. Priznanje je pripadlo Maji Vidmar in Klemnu Bečanu. Komisija za športno plezanje je podelila še štiri priznanja za vrhunske dosežke, ki so šli v roke Nataliji Gros, Lučki Franko, Mini Markovič in Urhu Če-hovinu.
Sezona 2007 je za slovensko športno plezanje nekakšna nova prelomnica. Po naslovu svetovne prvakinje, ki ga je leta 2001 osvojila Martina
Komisija za športno plezanje je Mini Markovič (skrajno desno) letos podelila priznanja za vrhunske dosežke.
Mina Markovič
Na tekmi svetovnega pokala v Zurichu je z 2. mestom lani ponovno stala na zmagovalnih stopničkah, skupaj pa petkrat nastopila v finalu. Tako je ob koncu sezone v skupnem seštevku osvojila 6. mesto med najboljšimi plezalkami sveta.
Nastopila je tudi na dveh prestižnih tekmah: na Rockmastru v Arcu (nastopilo je 9 najboljših po jakostni lestvici) je bila 4., na mastru v Serre-Chevalierju (nastopilo je 26 povabljenih) pa je bila 6.
Čufar, je v letošnji sezoni na vrsto prišel tudi naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala. In to kar dva. Maja Vidmar ga je z izjemno serijo zmag osvojila v težavnosti, Natalija Gros pa v kombinaciji težavnosti, balvanov in hitrosti. Slast zmagovalnih stopničk sta okusili še dve članici ekipe, in sicer Mina Markovič in Lučka Franko. Naša ženska ekipa je sezono 2007 končala tako kot leto poprej - kot najboljša na svetu.
Vse to je privedlo do tega, da je reprezentanca v pokalu narodov med 36 državami osvojila tretje mesto v težavnosti, na posamični tekmi svetovnega pokala v Kranju pa je bila najboljša.
Prvič s svojim trenerjem
Ptujčanka Mina Markovič je ob tej priložnosti povedala: »Komisija za športno plezanje že tradicionalno podeljuje priznanja po koncu sezone; zame je to že tretje priznanje za vrhunske dosežke, pred tem sem jih nekaj prejela v mladinski kategoriji perspektivnih šport-
nih plezalk. Kot vsakega priznanja sem bila tudi tega zelo vesela.«
Kako pa potekajo priprave na novo sezono?
M. Markovič: »Priprave so že v polnem teku, glavna novost letošnjega leta pa je ta, da imam prvič »svojega« trenerja. Gre za Romana Krajnika iz Škofje Loke, ki je eden najboljših trenerjev na svetu - dela npr. tudi z Majo Vidmar, ki
je lani zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala. Do sodelovanja je prišlo na osnovi obojestranskega interesa, kar je zame še posebna vzpodbuda. Že na začetku mi je pripravil poseben načrt priprav, česar do sedaj nisem bila vajena. V steni veliko delava tudi individualno ali pa v majhnih skupinah, kjer se lahko zares posveti vsaki podrobnosti. Slaba stran tega so nekoliko povečani stroški, ki jih bom sama težko zmogla. Če bi imela kakšnega sponzorja, ki bi bil pripravljen kriti vsaj del tega ...«
Kot se to v vrhunskem športu velikokrat zgodi, smo se tudi tukaj znašli na točki, ko začnemo govoriti o financah. Mina doslej o tem ni nikoli preveč razpravljala, razen ko je bilo potrebno opozoriti na pomanjkanje ustrezne infrastrukture. MO Ptuj je v tem pogledu veliko postorila in bistveno izboljšala pogoje za športno plezanje. Morda pa se lahko angažira tudi v tem primeru .
Jože Mohorič
Tretja tekma Vzhodne lige na Ptuju
Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju, namenjeno mlajšim kategorijam, katerega cilj je približati športno plezanje najmlajšim, tistim, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami. Pomembni cilj je zabava in prijetno tekmovalno vzdušje - brez večjih stresov za otroke. Pleza se v težavnosti, na "flash" in z varovanjem od zgoraj. Prvi del smeri je navadno zelo lahek, tako da se tekem lahko udeleži pravzaprav vsak, ki obiskuje kakršnokoli plezalno šolo, tudi popolni začetnik.
2. marca pride tekmovalna karavana tudi na Ptuj, kjer se bo pod organizacijo Plezalnega kluba 6b Ptuj odvijala tretja tekma Vzhodne lige za leto 2008.
V težavnosti se bo poizkusilo okoli 100 tekmovalcev, med njimi kar 8 mladih članov kluba 6b, ki pridno trenirajo pod vodstvom Benjamina Forštneriča in Andreja Žitnika. Posebna gostja tekme bo Ptujčanka, reprezen-tantka in svetovna mladinska prvakinja Mina Markovič, ki bo demonstrirala smeri v posameznih kategorijah.
Tekmovanje bo potekalo v nedeljo, 2. 3., v telovadnici Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva 15, s pričetkom ob 9. uri. Vstop je prost. Vljudno vabljeni!
Začetni tečaj športnega plezanja
Plezalni klub 6b v mesecu marcu in deloma v aprilu organizira 34-urni tečaj športnega plezanja za začetnike. K tečaju vabijo vse ljubitelje tega športa, ki so dopolnili starost 16 let, lahko so tudi popolni začetniki. Važna je le volja in veselje!
V tečaju, ki se bo začel v sredo, 5. 3., ob 19. uri v plezalni telovadnici OŠ Olge Meglič na Ptuju, bodo tečajniki spoznali osnovne prvine športnega plezanja, njegovo zgodovino, tehniko športnega plezanja, opremo športnega plezalca, njeno pravilno uporabo ter veliko ostalih zanimivih stvari. Naučili se bodo varno in pravilno plezati na top rope. Plezali bodo na veliki in mali umetni steni in v naravnih plezališčih. Tečaj se bo zaključil s teoretičnim in praktičnim preverjanjem znanja in podelitvijo diplom kluba o opravljenem tečaju za mlajšega pripravnika športnega plezanja. Tečaj bo potekal dvakrat tedensko po dve uri (med 19.00 in 21.00).
Dodatne informacije in prijave na: pk6bptuj@gma-il.com, do 5. 3.! Število mest je omejeno.
Na Hardek prihajata najboljši slovenski ekipi!
V pičlih petih dneh bodo ljubitelji rokometa z našega konca v Ormožu imeli priložnost videti trenutno dve najboljši rokometni zasedbi v državi. V soboto, 1. marca, bodo na Har-deku gostje Koprčani, v sredo, 5. marca, pa še Celjani. Obe tekmi se bosta pričeli ob 19. uri.
Prvi prihajajo na Hardek Koprčani, ki igrajo v odlični formi, kar dokazujejo z igrami v prvenstvu in v pokalu EHF, kjer so »brez kosti« izločili nemški Lemgo. Finančno bogati Cimos je to sezono sestavil odlično za-
prezentant, letnik 1985). Sami reprezentantje torej! Iz ozadja prihajajo še odlični Bombač, Paladin ... Še en dokaz več, zakaj so Koprčani trenutno številka 2 v slovenskem rokometnem prostoru.
Pri Jeruzalemu se zavedajo moči Cimosa in si ne ustvarjajo iluzij o morebitni zmagi. S tem pa tudi ne izobešajo bele zastave, saj tega enostavno ne poznajo. Cilj Jeruzalema na srečanjih proti Cimosu in Celju je z borbeno igro zadovoljiti lastno dušo in zahtevno ormoško pu-
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) v soboto ne bo mogel pomagati svoji ekipi na derbiju s Koprčani.
sedbo na vseh položajih. Prvo ime avtomobilistov je vratar Tahirovic, ki je tudi po ocenah najboljši vratar 1. A-lige. Poleg bosanskega reprezentanta imajo Koprčani v golu dva bivša mladinska reprezentanta (letnika 1984) Vrana in Sarkiča. Na desnem krilu sta Brumen in Kojic (srbski reprezentant), na levem novopečeni slovenski reprezentant Uroš Rapotec in naš bivši reprezentant Jovičič. Na zunanjih položajih si trener Tominec lahko privošči Dobor-ca (reprezentant BiH), Buntica (hrvaški reprezentant, odhaja v Leon), Mrvaljevica (prvi strelec Cimosa, črnogorski reprezen-tant), Poklarja (bivši mladinski reprezentant, letnik 1986), Praznika (slovenski reprezen-tant) in Titova. Na položaju krožnega napadalca imajo Primorci Skoka (reprezentant BiH), Ščurka (odhaja v Celje, slovenski reprezentant), Roka Rapotca (bivši mladinski re-
bliko, ki bo v teh dneh dvakrat do zadnjega kotička napolnila hardeško trdnjavo. Iz tabora Jeruzalema ne prihajajo vesele novice o poškodbah, saj sta pod vprašajem nastopa Roka Žura-na in Iztoka Korparja. Slednja bosta najverjetneje sedela na klopi Jeruzalema, vendar jima poškodbi ne dopuščata, da bi lahko stoodstotno pomagala svoji ekipi. Zanimivo bo videti po ocenah nekaterih dvoboj najboljšega igralca (Marko Bez-jak) in vratarja lige (Enid Tahi-rovic). Svoj pomemben delež k uspešnemu rezultatu proti Ci-mosu bi lahko dala tudi ormoška publika, ki je že večkrat znala s svojim vzpodbujanjem igralce iz Ormoža popeljati do »raja«. Ali je sposobna to storiti tudi tokrat? Že tri leta so minila, odkar smo z velikim veseljem v našem časopisu zapisali: »Vino ni za avtomobiliste!« Je napočil trenutek za ponovitev?
Uroš Krstič
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Zmaga je nujna
Preteklo soboto so rokome-tašice ekipe Mercator Tenzor iz Ptuja gladko izgubile v Žalcu. S tem so omogočile svojim tekmicam, da se spet vključijo v borbo za drugo mesto. "Ne vem, kaj se je zgodilo v Žalcu, vendar smo na koncu visoko izgubile. Žalujemo lahko predvsem za pomembnima dvema točkama v borbi za drugo mesto," je kratki pogovor pričela bivša slovenska rokometna reprezen-tantka Ana Mihaela Ciora, ki je bila skoraj ves teden odsotna s treningov zaradi viroze.
V soboto na Ptuj prihaja dru-gouvrščena ekipa Celjskih mesnin. Za obrambo tretjega mesta
in ohranitev realnih možnosti za drugega je na Ptuju vsekakor potrebna zmaga domačih rokometašic. O tej tekmi nam je Ana dejala naslednje: "Kakor v vseh športih so porazi tudi sestavni del rokometa. Misli o drugem mestu še nismo opustile in zato ne pride v poštev nič drugega kot naša zmaga. Upam, da smo se iz poraza v Žalcu kaj naučile in da bomo maksimalno pripravljene in motivirane pričakale ekipo iz Celja. Zmaga je nujna že zaradi tega, ker nam za ovratnik diha Celeia Žalec, daleč vstran pa ni niti ekipa iz Škofje Loke."
Danilo Klajnšek
Odbojka m 1. DOL (ž)
Boks • Boštjanu ni uspelo
V italijanski Pescari je potekal prvi kvalifikacijski turnir boksarjev za nastop na OI v Pekingu. Na njem je nastopil tudi Boštjan Kerin, sicer član BK Ring iz Ptuja, ki je najprej premagal italijanskega boksarja, nato pa za vstop med štiri izgubil z Belorusom. Za uvrstitev na OI bo izveden še en kvalifikacijski turnir, in sicer v Atenah.
Danilo Klajnšek
Kegljanje m 2. SKL vzhod (m)
Težak razpored Drave
Do konca tekmovanja v 2. slovenski moški kegljaški ligi - vzhod so še štirje krogi. Tekmovanje postaja vedno bolj zanimivo, predvsem pa razburljivo. Ton temu daje pogled na prvenstveni razpredelnici, kjer so štiri ekipe (Konstruktor II., Miklavž, Drava in Litija) zelo izenačene; loči jih samo ena točka. Ptujčani so trenutno na 3. mestu in so še vedno v borbi za sam vrh. V njihov prid pa ne govori dejstvo, da imajo do konca prvenstva najbolj neugoden razpored: to soboto gredo na gostovanje k Litiji, nato na Ptuj prihajata zaporedoma vodeči mariborski Konstruktor in Konjice, v zadnjem krogu pa gostujejo pri petouvrščenem
Šoštanju. Preostali trije tekmeci imajo lažji razpored, saj več tekem igrajo proti slabše uvrščenim ekipam.
Pot do vrha vodi kegljače ptujske Drave samo peko zmag, saj so v prejšnjem krogu doma oddali točko Miklavžu. Če bi do konca prvenstva vse zmagali, potem bi bili zelo blizu ali na samem vrhu. Najprej je seveda potrebno dobro odigrati dvoboj z Litijo in se potem v miru pripraviti na derbi z mariborsko ekipo, ki velja v tej ligi za velikega favorita. Ptujčani se bodo potrudili, imeti pa bodo morali tudi nekaj športne sreče.
Danilo Klajnšek
Nogomet m NŠ Poli Drava
Štiri zmage na dveh turnirjih
Mednarodni turnir v Gradcu -Strassenbahn
Selekcije NŠ Drava so se v soboto in nedeljo (23. in 24. 2.) udeležile kakovostnega dvoranskega turnirja, ki ga je organiziral športni klub Stras-senbahn iz sosednje Avstrije. Turnirja so se udeležile selekcije U-8 (pod vodstvom Borisa Emeršiča), U-10B (Robert Hoj-nik), U-11 (Boštjan Zemljarič) in U-12 (Zdravko Tobijas). Selekciji U-10 in U-11 sta osvojili 5. oziroma 3. mesto.
Najbolje so se odrezali igralci selekcij U-12 in U-8, ki so navdušili z igro ter k velikemu številu pokalov NŠ Poli Drava dodali novi lovoriki za doseženi 1. mesti.
Za selekcijo U-12 so nastopili: Sebastjan Krajnc, Žan Krajnc, Marko Pajnkiher, Domen Zupanič, Benjamin Kram-berger, David Kramberger, Robert Koletnik, Blaž Bigec, Mario Majcen, Amadej Rosič in Miha Tetičkovič. Ptujski mlajši dečki so turnir osvojili brez poraza. V finalu so se pomerili z ekipo JSV Reis Kainbach ter jo premagali z 1:0.
Za selekcijo U-8, ki je prav tako osvojila 1. mesto, so igrali: Miha Kostanjevec, Jaka Kostanjevec, Jaka Vajda, Urška
Bratuša, Bor Pahor Jurc, Tomaž Brumen, Niko Šalamun, Žiga Ramšak, Marko Šegula in Marko Hozjan. V polfinalnem dvoboju so z 2:1 premagali Flavia Solvo, v finalu pa SW Wildon z 1:0.
TUrnir v Cirkovcah
Selekcije U-7, U-8, U-10A in U-10C so se v istem vikendu udeležile turnirja, ki ga je v Cirkovcah organiziral NK Aluminij. Tam so se najbolje odrezali igralci U-8 in U-10A; oboji so osvojili 1. mesto v svoji kategoriji.
Za ekipo U-8 NŠ Poli Drava 2 so nastopili: Miha Kostanjevec, Jaka Kostanjevec, Tomaž Brumen, Urška Bratuša, Marko Šegula. Trener Boris Emeršič. V finalu so z 1:0 premagali NK Železničar.
Za ekipo U-10A so nastopili: Domen Bauman, Jan Belšak, Sašo Brec, Bruno Gale, Rožle Grager, Matevž Kukovec, Tilen Kolar Lacko, Denis Maje-rič, Luka Petek, Žan Potočnik, Luka Šalamun in Alen Toplak. Trener: Borut Šalamun. V finalnem delu so premagali NK Hajdina z rezultatom 3:0.
Selekciji U-7 (trener Krajnc Boštjan) in U-10C (trener Hoj-nik Robert) sta osvojili 8. mesti.
UR
Ekipa U-12 Nš Poli Drava Ptuj, ki je zmagala v Grazu
Benedicanke presenetljivo poražene, Ptujcanke brez Lorberjeve nemočne
Nova KBM Branik -Ptuj 3:0 (23, 10, 12)
Ptuj: Mc Natt 14, Cvirn, Ljubec, Mi-helač, Golob 1, Zupanič 1, Pintarič 2, Andjelkovič, Draškovič 2, Kutsay 5.
Manj kot teden dni po koncu rednega dela prvenstva so se že pričeli zaključni obračuni. V prvi tekmi četrtfinala končnice državnega prvenstva so igralke Nove KBM Branik v domači dvorani Lukna premagale Ptujčanke. Gostje so se upirale zgolj v uvodnem nizu, preostala dva je domače moštvo osvojilo brez večjih težav.
Tekmo so boljše pričele Ptuj-čanke, ki so tokrat igrale brez poškodovane Sergeje Lorber. Ptujska trenerka je ob igrišču imela precej boljši pregled nad igro svoje ekipe, a je to očitno pomagalo zgolj v uvodnem nizu. V začetku tekme so celo imele možnost da povedejo, saj so ves čas vodile, nazadnje ob rezultatu 20:23. Preobrat je domačinkam s serijo petih zaporednih točk uspel tik pred koncem. Nadaljevanje srečanja žal ni potekalo v podobnem tempu. Mariborčanke so igrale vse boljše, Ptujčanke so se povsem izgubile. Trener domačega mo-
Fotot: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so tokrat v Mariboru nudile gostiteljicam dober odpor le v prvem nizu.
štva Mitja Koželj, je izkoristil priložnost za uigravanje moštva pred sklepnim turnirjem srednje evropske lige, Lorber-jeva na drugi strani pa je lahko le opazovala potop ptujske barke. V drugih dveh nizih skupaj njene varovanke niso osvojile
Nuša Andjelkovič, igralka Ptuja: »Realnih možnosti za zmago nismo imele, brez Sergeje Lorber je bilo to še bolj nemogoče. Za boljši vtis bi lahko več iztržile, vsaj v prvem nizu smo bile zelo blizu zmage. Mislim, da smo Mariborčanke malo presenetile, saj smo tekmo pričele v silovitem tempu, žal pa v nadaljevanju tega nismo več zmogle. Verjamem, da se bomo do petka sestavile in s Sergejo nudile dostojen odpor in se na tak način poslovile od domače publike in letošnjega prvenstva.«
toliko točk, kot prej samo v prvem. Najboljša igralka tekme je bila Mariborčanka Maja Guštin z dvajsetimi osvojenimi točkami.
Epic presenetil Benedikt
Na drugi četrtfinalni tekmi so igralke Epic Sloving Vitala gostovale v Benediktu in presenetljivo zmagale. Domače igralke so po zmagah v rednem delu prvenstva tokrat odigrale pod pričakovanji. Še najbolj so
Kolesarstvo m KK PP
Ptujcani oslabljeni v italijanski Lonjer
V nedeljo se z dirko v slovenskem zamejstvu - Veliko nagrado Lonjerja, v organizaciji zamejskega kolesarskega društva ZSSDI, prične sezona za vse slovenske klube. Vsi večji so sicer že dirkali, perutninarji na Kubi, Adria Mobil in Sava Kranj v Italiji, tokrat pa se bodo pomerili tudi med sabo.
138 kilometrov dolga dirka po razgibanem terenu, zelo zahtevnem za ta čas, ima svojo posebnost, svoj mit, saj na njej v vsej zgodovini od leta 1997 še ni uspelo zmagati slovenskemu kolesarju, čeprav so bili mnogi temu zelo blizu. Lani na primer je bil Jure Kocjan tretji, takrat še ne v dresu Perutnine Ptuj. Na dirki ga letos ne bo, saj še vedno okreva po zlomu palca na Kubi. »Zelo sem jezen, da se mi je to zgodilo. Letos sem si želel bolj kot kdajkoli prej dokazati svojo kvaliteto, a tak je pač ta šport. Čez teden dni imam kontrolo, takrat bom dobil drugačno opornico, s katero bom lažje treniral. Na dirke se vrnem čez dva tedna. Upam, da bom do Jadranske magistrale nared,« je povedal 25-letni Ljubljančan. Ptujski strateg bo namesto Kocjana dal priložnost Gregorju Gazvodi, ob njem pa bo nastopilo še sedem tekmovalcev. V prvi vrsti vsi »Kubanci«: Mitja
Namesto Jureta Kocjana (levo) bo priložnost dobil Gregor Gazvoda (oba KK Perutnina Ptuj).
Mahorič, Kristijan Koren, Mater Stare, Matija Kvasina in Radoslav Rogina ter Matej Marin in Kristjan Fajt,
ki sta se za dirko pripravljala v domačem okolju. »Brez Kocjana smo hendikepirani', to je takšna proga, ki njemu zelo ustreza. V ekipi smo si ga želeli prav zaradi teh zgodnjih dirk, kjer je on vedno pokazal veliko. Zdaj bomo morali improvizirati, seveda se bomo borili tudi za zmago. Konkurenca je zelo
močna, nekateri Slovenci so zelo dobro dirkali na uvodnih dirkah v Italiji, mi primerjave z ostalimi zaenkrat še nimamo,« je previden Srečko Glivar.
Doslej so bili Ptujčani najuspešnejši pred štirimi leti, ko je bil zdaj že tekmovalno upokojeni Branko Filip drugi, Matej Stare je bil pred tremi leti četrti. 29-letni Gorenjec bo bržkone tudi tokrat prvi adut v moštvu Glivarja.
Uroš Gramc
se upirale v zadnjem, tretjem nizu, a so bile z 21 osvojenimi točkami še vedno precej oddaljene od zmage. V tretji tekmi v Grosupljem Goričanke niso imele večjih težav z domačinkami, zadnje četrfinalno srečanje med ekipo TPV Novo Mesto in Luko Koper je bilo na sporedu šele včeraj zvečer. Povratne tekme se bodo igrale v soboto, le Ptujčanke in Mariborčanke bodo na parket stopile dan prej. Četrtfinalni obračuni se igrajo na dve zmagi, morebitne tretje tekme bodo v sredo.
Uroš Gramc
Pikado
Bojan Herga na vrhu
PTUJSKA B LIGA
Rezultati 18. kroga (22. 2.): Oj-
nik - Darinka 7:9, Runda bar - Tobijas 4:12 (14:26), Sharky II - Mark 69 8:8 (20:20), Zeleni gaj II - Capri 11:5 (25 :15), B.S. Hessol - Esa 10:6 (23:17). Prsta je bila ekipa Dolence.
1.	ZELENI GAJ II 17 13	0	4 174:98	39
2.	DOLENCE	17 12	1	4154:118	37
3.	DARINKA	17 11	3	3155:117	36
4.	TOBIJAS	17 11	2	4163:109	35
5.	SHARKY II	17 11	2	4 157:115	35
6.	OJNIK	18 7	2	9 151:137	23
7.	CAPRI	18 7	0	11138:150	21
8.	ESA	18 6	1	11134: 138 19
9.	MARK 69	18 4	4	10118:170	16
10.	B.S.HESSOL 17 3 1 13 91:181 10
11.	RUNDA BAR 17 3 0 14106:166 9
Pari 19. kroga (29. 2., ob 20. uri):
Tobijas - Zeleni gaj II, Darinka - Runda bar, Mark 69 - Dolence, Capri - B.S. Hessol, Esa - Sharky II. Prosta je ekipa Ojnik.
Rang turnirji ptujske lige
Skupni vrstni red po 9. turnirjih:
1. Bojan Herga (Winston) 149, 2. Denis Krajnc (Ring) 140, 3. Bojan Čerček (Žaga) 135, 4. Igor Čerček (Žaga) 99, 5. Gorazd Kukovica (Zeleni gaj) 84, 6. Beno Mesarič (Sharky) 84, 7. Mirko Pauman (Ring II) 67, 8. Adi Kolarič (Zeleni gaj) 65, 9. Polde Slanič (Ring II) 64, 10. Damjan Kozel (Žaga) 59 točk ...
JM
Foto: UG
Nogomet • Prijateljske tekme
Pet zaporednih golov Šimenka
Foto: Črtomir Goznik
Jan Šimenko (Aluminij) je na prijateljski tekmi dosegel 5 zaporednih zadetkov.
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Koper - Maribor; 18.00: HIT Gorica - Primorje; NEDELJA ob 15.00: Drava - Interblock, MIK CM Celje
-	Nafta, Livar - Domžale.
PRIJATELJSKI TEKMI
SOBOTA ob 15.00: Aluminij - Paloma, Šentjur - Zavrč
ZANIMIV TRIANGEL TURNIR V SREDIŠČU
Nogometni klub Središče ob Dravi, član 1. lige MNZ Ptuj, v nedeljo,
2.	marca, v športnem parku Trate pripravlja zanimiv triangel turnir, kjer bodo ekipe Središča, Ivanca in Ormoža odigrale tri srečanja po 45 minut. Razpored:
ob 14. uri: Središče - Ivanec ob 15. uri: Ormož - Ivanec ob 16. uri: Središče - Ormož
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (sobota, ob 19.00), Slovan - Rudar EVJ, Knauf Insulation - Sviš Pekarne Grosuplje. Srečanji Celje Pivovarna Laško - Prevent in Trimo Trebnje sta že bili odigrani.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine (sobota ob 19.00 v ŠD Center), Kočevje Evrocasino - Krim Mercator, Burja Škofije - Celeia Žalec, Olimpija PLK - Brežice, Zagorje Istrabenz Gorenje
-	Škofja Loka KSI, Velenje - Izola.
1. B SLOENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Moškanjci-Gorišnica - Istrabenz plini Izola (sobota ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Mitol Sežana - Krško, Dobova - Grosuplje, Radeče MIK Celje - Dol TKI Hrastnik, Krka - Klima Petek Maribor, Ribnica Riko hiše - Ajdovščina.
ODBOJKA
1. DOL POVRATNE TEKME KONČNICE - ŽENSKE
ŽOK Ptuj - Nova KBM Branik (petek ob 19.00 v gimnazijski telovadnici). Epic Sloving Vital - Benedikt, HIT Nova Gorica - MzG Grosuplje, Luka Koper - TPV Novo mesto
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 21. KROGA: Svit Unimetal - Galex MIR, Salonit Anhovo - Calcit Kamnik, Duol Olimpija - Astec Triglav, Krka - Marchiol Prvačina.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA VZHOD
15. KROG: Litija - Drava
NAMIZNI TENIS
3.	SLOVENSKA LIGA
8. KROG: ŠD Cirkovce - NTK Ptuj II. (sobota 10.00 v ŠD Cirkovce)
Danilo Klajnšek, UK
Fotozapis • Hura prosti čas
Aluminij - Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah 8:1 (5:1)
STRELCI: 1:0 Težački (1. z 11 m), 1:1 Zakrajšek (3), 2:1 Šimenko (12), 3:1 Šimenko (18), 4:1 Šimen-ko (35), 5:1 Šimenko (43), 6:1 Ši-menko (50), 7:1 Rotman (60), 8:1 Lemezovič (70)
ALUMINIJ: Bratušek, Pavlin, Topolovec, Krajcer, Bingo, Stojnič, Težački, Marinič, A. Medved, K. Medved, Šimenko. Igrali so še: Sagadin, Osaj, Rotman, Breg, Dugolin, Tišma, Hojski, Lemezovič, Veselič. Trener: Bojan Špehonja.
Kidričani so odigrali še eno v nizu pripravljalnih tekem, tokrat proti tretjeligašu iz Šmarij pri Jelšah. Domači so po napaki gostujoče obrambe povedli že v prvi minuti, ko je z bele točke zadel Robert Težački. Dve minuti kasneje so borbeni gostje rezultat izenačili in izgledalo je, da bo srečanje precej enakovredno. V 12. minuti pa se je pričela „golia-da", ki je bila popolnoma v znamenju Jana Šomenka, ki je kar petkrat zapored(!) zadel mrežo gostujočega vratarja.
Veržej - Zavrč 1:4 (1:1)
STRELCI ZA ZAVRČ: Ristič dva, Murat in Gregurič po enega
ZAVRČ: Sraga, Gabrovec, Lenart, Petek, Letonja, Ristič, S. Golob, Ko-rez, Gregurič, Buzeti, Murat. Igrali so še: D. Golob, Kuserbanj, Kokot, Murko, Satler, Čeh. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so v sredo igrali prijateljsko tekmo v Veržeju pri domačem tretjeligašu. Srečanja niso najbolje pričeli, saj so domačini dosegli prvi zadetek. Do konca prvega
Pretekli konec tedna se je v madžarskem Zalaegerszegu s 6. krogom nadaljevalo tekmovanje v mednarodni First ligi. Med posamezniki se je z drugo zaporedno zmago okitil domačin Miklos Tatrai iz ekipe Zalaegerszeg B, ki je s 573 krogi ponovil svoj dosežek iz prejšnjega kroga v Čakovcu in v zadnjem času strelja kot prerojen in dosega bistveno boljše rezultate (20 krogov več!) kot v povprečju čez celotno sezono. Drugo mesto je s 567 krogi osvojila Ptujčanka Majda Raušl, ki z vsakim krogom počasi povečuje svojo prednost v skupnem seštevku posameznikov in ima sedaj pred zadnjim finalnim turnirjem na domačem ptujskem strelišču (15. marca) že 8 krogov prednosti
polčasa je gostom iz Zavrča uspelo izenačiti, strelec pa je bil Matej Murat.
pred najbližjim zasledovalcem Simonom Simoničem iz ekipe SD Kidričevo, ki je tokrat s 564 krogi osvojil 4. mesto in se prebil pred madžarskega strelca Ferenca Nemetha, ki je s 563 krogi osvojil 5. mesto. Presenečenje kroga pa je na 3. mestu s 565 krogi pripravil jur-šinski strelec Ludvik Pšajd, ki se po uspešno opravljeni rehabilitaciji poškodovanega kolena ponovno vrača med najboljše. Dobro predstavo je s 563 krogi pokazal Štefan Ba-laško iz ekipe SD Jože Keren-čič, ki je z boljšo zadnjo serijo (93:90) na 8. mestu premagal Ptujčana Matijo Potočnika, ki v skupnem seštevku zaseda visoko 6. mesto. 9. mesto je s 562 krogi pripadlo Simonu Simoniču ml. iz Juršincev,
V drugem polčasu pa so bili varovanci trenerja Mirana Emeršiča popolni gospodarji na igrišču. Dosegli
ki v skupnem seštevku zaseda 4. mesto, vendar ima samo 3 kroge manj od drugouvršče-nega Simona Simoniča iz Kidričevega, kar obeta napeto finalno streljanje na Ptuju. Med najboljših 15 posameznikov so se uvrstili še Miran Miholič, SD Jože Kerenčič, s 559 krogi na 11. mesto, Rok Pučko, SD Juršinci, s 553 krogi na 13. mesto in Ptujčan Simeon Gonc s 552 krogi na 14. mesto.
Tudi v ekipnem seštevku so slavili domačini iz Zalaegers-zega B, ki so dosegli 1686 krogov ter na 2. mestu premagali ekipo SD Juršinci s 1680 krogi ter Ptujčane na 3. mestu s 1669 krogi. V skupnem seštevku ekip si je novi naslov prvakov že priborila ekipa iz Juršincev, ki ima pred zadnjim krogom neulovljivo prednost 13 točk, zelo dobro pa kaže tudi Ptuj-
so tri zadetke, ob tem pa zamudili še nekaj lepih priložnosti za še višjo zmago.
Skorba - Slovenja vas 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Bratkovič (37), 1:1 Zupančič (43), 1:2 Zupančič (46), 2:2 Hanholter (50), 2:3 U. Šmigoc (70).
SKORBA: Krener, Bratkovič, Horvat, Kranjc, Malek, Panič, Perko, Pre-volšek, Hanholter, Mohorič, Šterbal. Igrali so še: Šmigoc, D. Vogrinec, I. Vogrinec, Mlakar. Trener: Iztok Fridl
SLOVENJA VAS: Šmigoc, Kokol, Jus, Ornig, Ules, Štimtič, Zupančič, Knez, U. Šmigoc, Kovačič, Pogačar. Igrali so še: Matjašič, Žunkovič, Er-hatič, B. Zupanič. Trener: Nani Mat-jašič.
Prva prijateljska tekma v pripravah na spomladanski del prvenstva obeh nasprotnikov je minila v znamenju gostov iz Slovenje vasi. Varovanci Nanija Matjašiča so za začetek prikazali dopadljivo igro, predvsem v drugem polčasu, ko so si zagotovili zmago in ob tem zapravili še nekaj idealnih priložnosti za zadetek.
Apače - Slivnica 2:4 (2:1)
STRELCA ZA APAČE: M. Vauman, A. Predikaka
APAČE: Lendero, Murko, Metličar, Fruk, Brunčič, Verlak, A. Predikaka, P. Predikaka, M. Bauman, D. Širov-nik, Skrbinšek. Igrali so še: D. Širov-nik, Kurež, Vajsbahar, Zajc, Kirbiš. Trener: Gorazd Šket.
Nogometaši Apač so pod vodstvom novega trenerja Gorazda Šketa igrali pripravljalno srečanje z ekipo Slivnice. Prvi polčas je pripadel domačim, drugi pa gostom iz Slivnice, ki so bili učinkovitejši v zaključku napada in si priigrali zmago.
Danilo Klajnšek
čanom, ki s petimi točkami naskoka zasedajo 2. mesto pred madžarsko ekipo iz Zalaegers-zega B.
1. SD JURŠINCI	14	1B9G	87
2. SK PTUJ	13	1B72	74
3. PLEZALAEGERSZEG B	1S	1BB4	B9
4. SK ALZAS ČAKOVEC	M	1BB1	B4
5. PLEZALAEGERSZEGA	12	1BSB	B2
6. TUS FEHRING	9	1BSG	S9
7. SD KIDRIČEVO	7	1B4S	S7
8. ŠSK COAL PETIŠOVCI	G	1BB7	SB
9. SD JOŽE KERENČIČ	11	1BS2	SS
10. SD DORNAVA	G	1S97	32
11. SD VARSTROJ LENDAVA	S	142S	29
Pomen stolpcev: število točk v 6. krogu, ekipno povprečje in skupno število točk
Še ostali zanimivi rezultati posameznikov v 6. krogu:
21. Mirko Moleh, SD Juršinci, 547, 23. Franc Bedrač, SK Ptuj, 543, 26. Robert Šimenko, SK Ptuj, 539, 27. Miran Kolednik, SK Ptuj, 536, 28. Peter Kaučič, SD Jože Kerenčič, 530, 29. Milan Stražišar, SK Ptuj, 531, 31. Jurček Lamot, SD Kidričevo, 530, 32. Borut Sagadin, SK Ptuj, 529, 35. Grega Novak, SD Jože Kerenčič, 530 krogov.
Simeon Gonc
V času počitnic je Zavod za šport Ptuj v sodelovanju s ptujskimi osnovnimi šolami izvedel že tradicionalni projekt Hura prosti čas. Le-ta je bil namenjen vsem zainteresiranim osnovnošolcem, ki so se v času zimskih počitnic želeli vključiti v športne dejavnosti. Vodja projekta, Robi Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj je o tem dodal: »Aktivnosti so se izvajale na OŠ Mladika, Ljudski vrt in Ljudevita Pivka ter v aerobni dvorani Mestnega stadiona,
kjer smo za otroke ptujskih vrtcev pripravili plesne dejavnosti. Udeležilo se jih je 8 skupin iz osmih enot, v vsaki pa je bilo približno 20 otrok. Na posameznih OŠ so pripravili različne aktivnosti (nogomet, rokomet, odbojka, gimnastika, atletika ...), odvisno od želja njihovih učencev. OŠ so prispevale telovadnico in rekvizite, Zavod za šport Ptuj pa športne pedagoge, ki so poskrbeli za nemoten potek aktivnosti.«
JM
Foto: Simeon Gčnc
Simon Simonič ml., Borut Sagadin, Rok Pučko in Jurček Lamot med streljanjem v Zalaegerszegu.
Utrinek iz aerobne dvorane ptujskega Mestnega stadiona, kjer so plesali otroci ptujskih vrtcev.
Strelstvo • 6. krog mednarodne First lige
Pšajd se vrača med najboljše
Planinski kotiček
Vabilo na zbor članov PD Ptuj
Planinsko društvo Ptuj vabi člane in prijatelje društva na redni letni zbor članov, ki bo v petek, 7. marca, s pričetkom ob 17. uri v veliki dvorani Restavracije Gastro v Rajšpovi ulici 16. Uvodoma nam bodo zapeli pevci iz Podlehnika, nato pa sledi uradni del zbora.
V letošnjem letu praznuje PD Ptuj 55 let obstoja, zato bo zbor še posebej slavnostni. Proglasili bomo namreč častne člane društva in podelili državna priznanja za uspešno delo v planinski organizaciji. Zbor članov je tokrat volilni. Po izvolitvi novega vodstva in zaključku uradnega dela bo sledil družabni večer in ples ob živi glasbi. Seveda bo veliko časa za obujanje spominov na prehojene planinske poti in druženje s prijatelji. Zato si vzemite čas in počastite zbor članov PD Ptuj s svojo prisotnostjo.
Mag. Uroš Vidovič, predsednik PD Ptuj
Atletika • Nina Kolarič, najboljša športnica MO Ptuj v letu 2007
Preko Pekinga v London
Povod za pogovor z Nino Kolarič je njen naslov najboljše športnice v mestni občini Ptuj, ki ga je prejela za odlične dosežke v minulem koledarskem letu. Enaindvajsetletna članica AK Cestno podjetje Ptuj je svoj osebni rekord pomaknila do 657 centimetrov, bila je državna prvakinja pri članicah in mlajših članicah do 23 let, na evropskem prvenstvu do 23 let si je priskakala osmo mesto, na univerzijadi v Bangkoku pa dvanajsto.
Kaj ti pomeni naslov najboljše športnice MO Ptuj za leto 2007?
Nina Kolarič: »Zame še vedno ostajajo najpomembnejši rezultati, ki jih dosežem na tek-movališču. Če so rezultati dobri, pridejo z njimi tudi naslovi in s tem medijska prepoznavnost. Sicer pa je športne panoge težko primerjati med sabo, saj je težko narediti objektivne kriterije. Še več, težave s primerjavo rezultatov se pojavijo že znotraj posamezne panoge.«
Kako je s poškodbo, ki si jo staknila na dvoranskem državnem prvenstvu?
Nina Kolarič: »Po številnih zdravniških pregledih so si mnenja strokovnjakov med sabo nekoliko nasprotna, a situacija ni tako resna kot pred dobrim letom dni, ko sem bila zaradi poškodbe operirana. S poškodbo se ne obremenjujem, prepričana sem, da se bo stanje kmalu izboljšalo. Trenutno obiskujem terapije in postopoma začenjam s prilagojenim treningom.«
Po uspešnem nastopu na prvem tekmovanju v dvorani in osvojenem naslovu državne prvakinje ti je poškodba prekrižala načrte. Kaj to pomeni v luči glavnega cilja sezone, nastopa na OI v Pekingu?
Nina Kolarič: »Pripravljalno obdobje, še posebej pa tritedenske decembrske priprave v Budimpešti, je bilo zelo kvalitetno, zato sem se odločila, da nastopam na dvoranskih tekmovanjih. Da sem bila dobro pripravljena, sem dokazala na prvem zimskem tekmovanju, kjer sem ob velikih rezervah skočila 637 centimetrov. Izhodišče za napad na normo za OI in za dvoransko svetovno prvenstvo v Valenci-ji je bilo dobro. Potem je prišla poškodba in s tem konec
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič (AK Cestno podjetje Ptuj) bo v začetku sezone na prostem lovila normo za nastop na letošnjih OI v Pekingu.
eno uro. Vsak dan je potrebno poskrbeti še za številne malenkosti povezane s treningom, od urejene prehrane do regeneracije. V letošnjem letu sem v priprave vključila tudi redni tedenski obisk pri znanem slovenskem športnem psihologu dr. Mateju Tušaku v Ljubljani. Za velika tekmovanja se želim stoodstotno pripraviti in psiholog mi pomaga pri utrjevanju samozavesti in pri premagovanju pritiskov, ki jih s sabo prinašajo velika tekmovanja.«
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost?
Nina Kolarič: »Prvi cilj je, da se uvrstim na OI. Tam želim narediti skoke v dolžini okoli A-norme. Kaj bo to pomenilo, pa ne morem napovedovati, saj ne poznam tekmic. Nadaljevanje kariere je odvisno od mnogih dejavnikov, gotovo pa bom vztrajala do naslednjih OI v Londonu leta 2012, ko bom nekje na vrhuncu svojih moči.«
Uroš Esih
V Sloveniji je v skoku v daljino zelo močna konkurenca. Koliko bo potrebno skočiti za zanesljiv odhod na OI in kje so možne izboljšave, da bi dosegla željen rezultat?
Nina Kolarič: »Moji največji konkurentki v Sloveniji sta troskokašici Marija Šestak in Snežana Rodic, obe pa sta najavili, da bosta na-skakovali normo za nastop na OI tudi v skoku v daljino. Za zanesljiv odhod na OI bo potrebno skočiti A-normo, ki znaša 672 centimetrov. Z doseženo B-normo (660 centimetrov), ko bi ena izmed tekmic imela A-normo, OI ne bi videla. Za poletno sezono pripravljam daljši zalet, ki ga bom s sedanjih osemnajstih korakov podaljšala na dvajset, kar bo pomenilo večjo hitrost na odskočni deski. Letos sem tudi močnejša, saj sem opravila veliko treninga z utežmi. Pri tehnični izvedbi skoka pa moram odpraviti pomanjkljivost, da glave ne držim pokončno.«
tekmovanj v dvorani. Sedaj je lovljenje norme prestavljeno v začetek sezone na prostem.«
Kako bodo potekale priprave?
Nina Kolarič: »Priprave potekajo že od septembra. Tedensko opravim od 9 do 11 treningov, ki povprečno trajajo dve uri. Konec marca se odpravljam na tritedenske priprave na Portugalsko, nato pa konec aprila še na dvotedenske priprave v hrvaški Medulin. Potem pa sledijo prva tekmovanja na prostem.«
Tvoj trener je Gorazd Raj-her, ki je letos postal tudi nacionalni trener za skoke in mnogoboj pri AZS. Kakšen je vajin odnos?
Nina Kolarič: »Lahko rečem, da je najin odnos zelo dober. Največ mi pomeni, da je prisoten na treningih. Poleg tega pa veliko časa posveča tudi pripravi in analizi mojih treningov. Svojemu delu je zelo
predan. Brez njega ne bi dosegla rezultatov, ki sem jih.«
Ali ti poleg treniga in študija prava na mariborski pravni fakulteti sploh še ostane kaj časa zase?
Nina Kolarič: »Nič, v tem obdobju sem v prvi vrsti popolnoma predana atletiki, takoj za tem pa še študiju. Vrhunska atletika je zelo naporna in zahtevna. Ponavadi treniram dvakrat dnevno, poleg tega pa opravim še masažo, ki traja
»
Bowling • 3. Podjetniška liga
Najslabši« posameznik
Z 2. krogom se je nadaljevalo tekmovanje v podjetniški ligi, na vrhu pa se ni zgodilo nič novega - drugič zapored je slavila Intera. Razlika je le v tem, da so še precej izboljšali rezultat iz uvoda (za primerjavo: njihov »najslabši« član je podrl 708 kegljev!).
Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Boris Sagadin (Intera) 791, 2. Robert Merc (Projektis) 782, 3. Sebastijan Kotnik (Projektis) 774,
4.	Davorin Zorec (Saš bar) 736,
5.	Branko Stele (Intera) 735, 6. Branko Kelenc (VGP) 715, 7. Bojan Kocjan (Saš bar) 713, 8. Matej Ri-felj (Intera) 712, 9. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 709, 10. Damir Gerenčer (Sar avtomatizacija) in Jernej Rifelj (Intera) 708 ...
Rezultati 2. kroga: 1. Intera 2238 (22 točk), 2. Projektis, d. o. o. 2170 (21), 3. SAR avtomatizacija 2119 (20), 4. Talum 2082 (19), 5. Saš bar 2019 (18), 6. DaMoSS 1981 (17), 7. Tames 1966 (16), 8. VGP Drava 1910 (15), 9. Sanjski moški 1906 (14), 10. Radio-Tednik Ptuj 1905 (13), 11 db Transport 1890 (12), 12. Kager hiša 1881 (11), 13. Bowling center Ptuj 1828 (10), 14. Podjetje za stanovanjske storitve 1826 (9), 15. Ilkos candles 1748 (8), 16. Avtoprevozništvo Novak 1735 (7), 17. Agis plus 1655 (6), 18. MO Ptuj 1641 (5), 19 Projekta inženiring 1639 (4), 20. Garant-zavarovanje, d. o. o. 1518 (3), 21. Modmed 1345 (2), 22. MP Ptuj 1260 (1).
1.	INTERA
2.	PROJEKTIS D.O.O.
3.	TALUM
4.	SAŠ BAR
5.	SAR AVTOMATIZACIJA
6.	DAMOSS
7.	TAMES
8.	VGP DRAVA
9.	RADIO-TEDNIK PTUJ
10.	SANJSKI MOŠKI 11 DBTRANSPORT
12.	KAGER HIŠA
13.	ILKOS CANDLES
14.	P. ZA STAN. STORITVE
15.	BOWLING CENTER PTUJ
16.	AVTOPREVOZ. NOVAK
17.	AGIS PLUS
18.	PROJEKTA INŽ. PTUJ
19.	MO PTUJ
20.	MODMED
21.	GARANT ZAVAROVANJE
22.	MP PTUJ
Vrstni red najboljših posameznikov po 2. krogu: 1. Sebastijan Kotnik (Projektis d. o. o.) povprečje 193,3, 2. Boris Sagadin (Intera) 187,3, 3. Matej Rifelj (Intera) 181,1, 4. Robert Merc (Projektis, d. o. o.) 179,0, 5. Darko Ferlinc (Talum) 177,6, 6. Davorin Zorec (Saš bar) 175,8, 7. Miran Purg (Talum) 175,8, 8. Jernej Rifelj (Intera) 174,8, 9. Jani Kramar (Sar avtomatizacija) 174,0, 10. Bojan Klarič (Sar avtomatizacija) 172,6 ...
JM
	■ II
4.372	44
4.244	42
4.099	39
3.990	37
4.070	36
3.948	34
3.935	34
3.858	30
3.736	27
3.676	26
3.674	25
3.629	20
3.508	19
3.572	17
3.556	17
3.487	17
3.281	12
3.202	9
3.135	8
2.904	6
2.902	5
2.434	2
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Damossa je v prvih dveh krogih zasedla 6. mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Nina je bila januarja razglašena za najboljšo športnico MO Ptuj v letu 2007.
Športna šola Juhuhu
Iz Areha tokrat na Tri kralje
Člani Športne šole Juhuhu so za najmlajše tudi v teh zimskih počitnicah pripravili tečaj smučanja, ki se ga je udeležilo več kot 150 otrok iz Ptuja, Maribora, Lenarta, Ormoža in Slovenske Bistrice.
Tokrat so tečaj izvedli na smučiščih centra Trije kralji, kjer so imeli zelo dobre pogoje za vadbo, smučišča in žičnice pa so zelo primerna za učenje smučanja. Tomi Jagarinec, vodja ŠŠ Juhuhu, je pojasnil: »Tokrat smo se odločili za spremembo in sedaj lahko rečem,
da je bila to pravilna odločitev. Vlečnice so na Treh kraljih nekoliko počasnejše, kar nam je omogočalo lažji dostop do težjih terenov, saj smo v preteklem imeli veliko smučarjev, ki so sicer imeli dovolj smučarskega znanja za strmejše proge, a so bile vlečne naprave prezahtevne (predvsem za mlajše smučarje). Zaradi tega so naši učitelji skoraj vse udeležence tečaja usposobili do te mere, da so se že sami vozili s »sidri«. Pohvalimo se lahko tudi s tem, da je kar 50 otrok na tem teča-
ju pričelo samostojno smučati, večina teh je bila prvič na podobnem tečaju. Terenov na Treh kraljih je res nekaj manj, vendar si po zahtevnosti sledijo kot nalašč za učenje. Seveda so na svoj račun prišli tudi tisti, ki so se udeležili vseh naših dosedanjih zimovanj (6-krat), saj so bili dobro pripravljeni tudi najstrmejši tereni, saj od letošnje sezone vse proge tudi umetno zasnežujejo in smo kljub toplemu vremenu imeli veliko boljše pogoje, kot so jih v podobnih vremenskih raz-
merah ponujali Trije kralji v preteklosti. Otroci so bili zelo navdušeni tudi nad tekmovanjem, ki smo ga pripravili zadnji dan: postavili smo čisto pravo progo s količki, tudi tokrat pa so Juhija premagali vsi tečajniki. Tekmo si je ogledalo zelo veliko staršev, njihov odziv je zares pozitiven.«
V času od 4. do 7. februarja so tečaj izvedli za otroke ptujskih vrtcev. Na Arehu so smučali s 55 otroki. »To je že drugo sodelovanje s ptujskimi vrtci, ki je tudi tokrat minilo brez zapletov. Še več: na obojestransko zadovoljstvo se je smučanje končalo brez prask in z velikim zadovoljstvom udeležencev,« je zaključil Tomi Jagarinec.
Jože Mohorič
Gruškovec • Steklina
Stekla lisica, ki ne bo (več) stekla?
V Gruškovcu, v neposredni bližini obore, kjer ima Njegač jelene in košute, že dobre tri tedne "počiva v miru" pripadnik lisičje vrste, ki ga je prelisičila smrt (kdo bi vedel, kaj je bil vzrok temu?).
O tem so bili pred vsaj štirinajstimi dnevi obveščeni cirkulanski lovci, pred tednom dni pa tudi higie-nik. Pa se ne eni, ne drugi (očitno) ne počutijo pristojne in še manj odgovorne, da bi kadaver pospravili!! Steklini, ki se je pojavila v Sloveniji, navkljub!!
Najbrž bi šlo dosti hitreje, če bi šlo za kakšno srno ali srnjaka, iz katerega se še vedno da dobiti kak golaž ...?!?
M. F.
radioptuj
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Prejeli smo
Bo obnova Potrčeve ceste izboljšala ali poslabšala kvaliteto življenja stanovalcev ob njej?
V letošnjem letu naj bi se pričela rekonstrukcija Potrčeve ceste. Izdelan je že idejni projekt, ki je presenetil s predlaganimi rešitvami stanovalce ob tej cesti. Na razdalji približno 120 m so predvidena kar tri krožišča. Med dvema blokoma Potrčeve ceste je zelo ozka cesta za dostop do garaž in na mestu,
Takšno je bilo stanje še v sredo, 27. 2., ob 17. uri.
kjer se že desetletja zbirajo otroci in igrajo nogomet, košarko, in ostale igre. Spremenila naj bi se v dvosmerno cesto za dostop do novega parkirišča. Stavbi sta stari in temelji zgradbe niso predvidevali prometne ceste, ki naj bi bila oddaljena samo 4 m. Kako bodo stanovalci Potrčeve c. št. 40 do 44 prišli iz svojega parkirišča pred blokom do ceste, v projektu ni predvideno.
Zelenih površin imamo v Ptuju očitno preveč, saj se bo uredilo avtobusno postajališče pred stavbo, pa če je to smiselno ali ne. Za razvoj (čeprav vsak razvoj sam po sebi še ne prinese napredka)
ni škoda niti dreves pred niti za blokom.
Ljudi, ki tukaj živimo in smo tudi lastniki zelenih površin, ki naj bi jih spremenili v asfalt ali beton, ni potrebno vprašati nič. Ponudiš jim nekaj, kar za njih ni dobro, in jim brez eksistencionalne krivde rečeš: "Predlagajte boljše!" Za javne površine pa samozavestno rečeš: "To je naše in mi bomo naredili tako!" Kot da ni tudi odpre-bivalcev Potrčeve.
Časi so se na našo srečo spremenili. Ne odločajo več najglasnejši predstavniki, temveč lastniki, davkoplačevalci. Imamo pravico zahtevati, da se okolje, v katerem
Vi sprašujete. PIP svetuje.
Odgovornost agencije za organizacijo poto
Lep pozdrav! Na dopust na Hrvaško smo se odpravili preko ene od turističnih agencij. Ko smo prispeli v hotel, ki smo ga rezervirali, smo ugotovili, da soba nima klimatske naprave, kakor je to bilo navedeno v katalogu, kar smo reklamirali pri receptorki, ki je dejala, da je to edina prosta soba in da nas ne more premestiti. Ko smo mislili, da je najhuje za nami, pa smo ugotovili, da je ob hotelu zelo prometna cesta, po kateri teče promet celo noč. Sam hrup nas ne bi motil, če na dopustu ne bi imeli majhnega otroka, zaradi katerega smo izbrali hotel v ''mirnem'' okolju, kakor je navajala turistična agencija. Zanima nas, ali in v kakšni višini lahko od turistične agencije zahtevamo delno povračilo plačanega zneska za turistični aranžma?
Turistična agencija se je v skladu z 883. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zavezala, da Vam bo priskrbela skupek storitev, ki jih sestavljajo prevoz, bivanje in druge storitve, ki so z njima povezane. V skladu z 887. členom OZ Vam je turistična agencija morala nuditi storitve, ki imajo vsebino in lastnosti navedene v pogodbi, potrdilu oziroma programu potovanja. Glede na dejstvo, da so v Vašem primeru bile storitve iz pogodbe opravljene nepopolno oziroma nekvalitetno, je turistična agencija kot organizator potovanja odgovorna za napake pri opravljanju storitev. V skladu z 893. členom OZ lahko zahtevate sorazmerno znižanje cene, vendar pa morate pri turistični agenciji podati svojo pritožbo v roku dveh mesecev od konca potovanja, saj je v Vašem primeru potrebno upoštevati določbo 38. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot).
Kar pa se tiče višine znižanja kupnine, pa je le-ta odvisna od vsakega konkretnega primera posebej. Pri tem bi Vas rad opozoril na t. i. frankfurtsko tabelo, ki jo je izdalo Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije in ki določa odstotek znižanja cene za vsako pomanjkljivost pri organizaciji potovanja (od nedelujočih klim, hrupa, neobstoječih spremljevalnih aktivnosti, ...) glede na obljubljeno s strani turistične agencije.
V Vašem primeru Vam tako svetujem, da pisno pritožbo z vsemi potrebnimi podatki naslovite neposredno na turistično agencijo, ki mora Vašemu zahtevku ugoditi najkasneje v roku osmih dni oziroma Vam mora v tem roku pisno odgovoriti, v kolikor se ne strinja z reklamacijo. V kolikor tega ne stori se kaznuje z globo v višini najmanj 1251,88 EUR, potnik pa se lahko obrne na pristojni nadzorni organ in sicer Tržni inšpektorat RS.
Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaSe vpraSanjes pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljev! ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko Številko 02 7711159.
Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje.
vaj pip
adanni Kn '
pravo
informacije
pomoč
PIP Center Ptuj
Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj
T 02 77111 59 F 02 771 11 60
ptuJ@zavodplp.sl www.zavodplp.sl
Zavod PIP je odprt vsak dan od 8.00 do 16.00.
Brezplačna objava
bivamo, ne poslabša. Imamo pravico varovati svoje zdravje in nenazadnje tudi lastnino. Kako bodo predlagane rešitve vplivale na naše zdravje in na vrednost stanovanj?
Na Ptuju, 15. 02. 2008 Franjo Rozman
Šest od štirinajst prehodov bodo ukinili
(Štajerski tednik, 22. 2. 2008)
V članku je navedeno, da sem (Franc Lah iz Pongrc) izjavil, da se strinjam s predlagateljem za ukinitev cestnega prehoda Pongrce-Ši-kole. Stvar je namreč malo drugačna.
Sam oziroma prebivalci dela vasi, ki bi imela spremenjen prometni režim ob zaprtju omenjenega prehoda, menimo, da naj prehod ostane, vendar smo v primeru ukinitve le-tega absolutno za rešitev, ki jo je nakazal projektant. Saj ta rešitev (cesta ob potoku) izboljša varnost prometnih udeležencev in tudi nam, ki živimo ob cesti, ki bi bila odrezana od rednega prometa (slepa ulica). Prav tako pa je tudi dejstvo, da v predlagani rešitvi ni potrebno posegati v stanovanjske objekte ob železnici, kar bi se moralo, če bi povezovalna cesta potekala po celotni trasi ob železnici. Tudi varnost je v tem primeru neprimerno večja. Vemo pa, da je varnost prva.
Res pa je, da tej varianti nasprotuje kar nekaj občanov, predvsem sovaščanov. Zakaj??? To bi tudi mi radi vedeli!!
Še enkrat: oškodovan ne bo noben udeleženec v prometu, le varnost bi bila za vse večja. Bi lahko to bila favšija?!!!!
Pongrce, 25. 2. 2008 Franc Lah
Svet je majhen
Recimo bobu bob
V trenutku vroče krize, ko imamo Ptujčani bivšega župana dr. Miroslava Lucija v Beogradu na mestu najvišjega državnega predstavnika naše republike, mislim, da je prav, če za nekaj minut osredotočimo naše misli na tamkajšnja dogajanja.
Zgodovina je največja "prostitutka" na tem svetu, ki jo vsi uporabljajo in se lahko vedno prilagaja ter interpretira na različne načine, a včasih je potrebno reči bobu bob in pojasniti določena dejstva.
Srbski narod se ima, približno tako kot večina narodov na tem svetu, za "izbranega". Žal pa ima še eno slabšo značilnost: se imajo vedno za žrtve krivičnih zgodovinskih dogajanj. Prekrasni ljudje, polni simpatije in življenja, so vedno prepričani, da je mednarodna politika polna zarot proti Beogradu in da so vedno drugi krivi za njihovo nesrečno usodo.
To je dejstvo. Dejstvo, ki nam je psihološko pojasnjeno, če pomislim, da so edini narod na Zemlji, ki si je izbral spomin na vojaški poraz za državni praznik. Kosovo Polje, leta 1389, je začetek in konec vse srbske zgodovine. Na žalost je začetek in konec tudi vseh naših zunanjepolitičnih problemov, vezanih na balkansko območje.
Beograd mora razumeti, da je vsak svoje usode kovač. Človek ne more vedno in za vse, kar se mu zgodi, kriviti druge. Kakšna bi bila danes Evropa, če bi bili Nemci, Avstrijci in Italijani še vedno prepričani v svojo prav? Srbija je pridobila Kosovo z drugo Balkansko vojno, potem ko je de facto situacijo na terenu potrdila Konferenca ambasadorjev v Londonu leta 1912. Od tistega trenutka pa ga je počasi, vendar neizbežno začela izgubljati. Velik preliv Albancev v času Jugoslavije, ki so bežali pred tiranskim komunističnim režimom, je iz regije naredil težko opredeljivo provinco znotraj takratnega federativnega sistema. Miloševič je prav ob šeststo-letnici bitke Kosovskega polja sprožil verižno reakcijo razpada takratne skupne države in sprožil vse jugoslovanske vojne. Zgodilo se je vse zaradi srbskega ponosa, ki so ga tamkajšnji politični voditelji vedno raje podžigali, kot pa pametno oblikovali oziroma spremenili v bolj sodobna državljanska čustva.
Srbska politika je kriva za jugoslovanske vojne devetdesetih let, srbska politika je kriva, če je takšno stanje omogočilo v tistem obdobju še večjo vselitev Albancev v Kosovo in tako izgubila dejanski nadzor nad svojopro-vinco. Srbska politika je kriva, če je Nato bombardiral Beograd potem, ko smo bili še enkrat na robu novega balkanskega etičnega čiščenja.
Srbi so si sami krivi za svojo usodo zdaj, ko se je zgodilo nekaj, kar je bilo nepreprečljivo. Cel svet je že pred leti vedel, da bo prišel dan, ko bo Priština proglasila neodvisnost. Samo v Srbiji so slepili sami sebe in verjeli do včerajšnjega dne, da lahko ustavijo zgodovinski proces.
Mogoče se lahko strinjam, da bi bilo bolje drugače, a žal se ne morem postaviti proti zgodovinskemu toku. Kot sodoben človek moram sprejeti napake določene strani in nadaljevati oblikovanje mednarodnih odnosov v smeri medsebojnega spoštovanja, iskati največjo blaginjo in se izogibati konfliktov. Beograd nas je še enkrat razočaral. Tamkajšnje oblasti so pustile, če ne celo podpirale sežig veleposlaništev, napad na zahodne ustanove in banke ter uničevanje premoženja tujih držav, s čimer so grobo in nedopustno kršili najosnovnejše temelje običajnega in kodificiranega mednarodnega prava! Preklicali so vse veleposlanike držav, ki so odprto priznale Kosovo in s tem užalili polovico sveta, a kar je najhuje, so sprožili situacijo, ki lahko pripelje do še resnejših problemov. V trenutku, ko so se odločili za tako neumno reakcijo, so podarili bosanskim Srbom razlog za aktivnejšo politiko pri razpadanju Bosne in Hercegovine ter sprožitev težav v Makedoniji. Če bi Beograd končno, vsaj enkrat, sprejel dejstva zgodovine in se uradno strinjal z neizogibno neodvisnostjo Kosova, istočasno pa sprejel Evropsko prihodnost kot nadomestilo, za katero so se trudile vse novejše države naše celine, bi svetu poslali jasno sporočilo o želji po mirni prihodnosti in po višjih ciljih, za katere se splača živeti. Samo tako bi dejansko preprečili domino efekt, ki lahko Balkan še enkrat pelje do pekla, Unijo pa na rob propada. Samo tako se precedens ne bi spremenil v zgodovinski razlog za ponovne neumnosti. Srbi sami bi ga lahko spodkopali, a ga niso. J'accuse srbske politike, manipulante, za vse, kar se je do danes zgodilo in za vse posledice, ki jih bo to še povzročilo. Tamkajšnjo populacijo pa prosim, da se prebudi, da pogleda v svet in da vidi, da nismo za vse krivi mi zaradi sklenjenih zarot proti Srbiji!
Dr. Laris Gaiser
Foto: MF
Nagradno turistično vprašanje	.
Si bodo razstavo ogledali tudi kmetijski ministri EU?
Ptujski turistični vodniki so ob svojem prazniku, 21. februarju, v soboto, 23. februarja, popeljali na brezplačni vodeni ogled Ptuja vse tiste, ki so to želeli. Brezplačna vodenja po Ptuju in v okolico so že tradicionalna, z njimi so pričeli že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko je 21. februar postal tudi praznik slovenskih turističnih vodnikov. Uradno ga kot svoj praznik praznujejo od leta 1991.
Čeprav odziv letos ni bil pričakovan glede na lepo vreme, so bili tisti, ki so se v soboto zbrali na zgornjem grajskem dvorišču, kjer jih je v imenu podjetja Ptujske vedute pozdravila direktorica Sonja Brlek Krajnc, zadovoljni. Pod strokovnim vodstvom vodnice Ire-
ne Bezjak so se najprej ustavili na spodnjem grajskem dvorišču, zatem na Muzejskem trgu, kjer je prav tako kaj videti, obnavlja se Dominikanski samostan, ko bodo dosegle še večji standard muzejske zbirke, pa bo zadovoljstvo muzejskih in turističnih delavcev ter obiskovalcev še toliko
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos bodo ocenili čez tisoč izdelkov slovenskih kmetij in kmetij iz avstrijske Koroške.
Ptuj • Rez na grajskem dvorišču
večje. Tudi sprehod po Prešernovi ulici vedno znova preseneča, saj skoraj ves čas potekajo takšne ali drugačne obnove. Na Slovenskem trgu izstopa obnovljeno Mestno gledališče, tudi na Minoritskem trgu je kaj videti.
Letošnji vodeni ogled Ptuja je potekal pod naslovom "Ptuj 2008 - Nove podobe mojega mesta". Ena od pobud ob letošnjem mednarodnem prazniku turističnih vodnikov je bila, da bi v okviru Turističnega društva Ptuj začela delovati sekcija turističnih vodnikov. Na Ptuju je pred leti že delovalo društvo vodnikov, ki pa je zaradi neangažiranosti takratnega vodstva zamrlo.
Priprave na letošnjo tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 23. do 26. maja, so v polnem teku. Rok za prijave se je iztekel v prejšnjem tednu. V tem tednu poteka računalniško vnašanje podatkov o prijavljenih vzorcih, do torka so jih vnesli že čez 940. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribo-žič, jih bo zagotovo čez tisoč. Tudi letos bodo ocenili vzorce trinajstih
skupin izdelkov, prvo ocenjevanje bo že okrog 10. marca. V izdelavi je tudi program spremljajočih prireditev. Ker bo maja v Mariboru potekalo neformalno srečanje kmetijskih ministrov in odbora za kmetijstvo EU, je pričakovati, da bo slovenski kmetijski minister izkoristil to priložnost in katerega od ministrov EU povabil na ogled razstave, ki je resnični pregled vsega najboljšega, kar premorejo slovenske kmetije in tudi kmetije iz zamejstva, predvsem iz avstrijske Koroške. Za zadnji dan razstave so ogled sicer že napoveda-
li spremljevalci ministrov.
Pravilni odgovor na zadnje nagradno turistično vprašanje je: na Ptujskem je ohranjenih devet značilnih pustnih likov. Nagrado bo prejela Mateja Voglar Murko, Zgornja Hajdina 100 a. Danes vprašujemo, katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 7. marca.
Znova so se zbrali prijatelji vinske trte
Potomka modre kavčine, najstarejše trte na svetu, na grajskem dvorišču rasteta dve, je posajena že na 54 mestih v Sloveniji in v več kot dvajsetih državah sveta. Na Ptuju so jo posadili leta 1994, z njeno posaditvijo pa se je tudi na simbolni ravni končala večstoletna vinska vojna med Ptujem in Mariborom.
Kot je na priložnostni slovesnosti ob letošnji rezi na grajskem dvorišču povedal mariborski vini-čar mag. Anton Zafošnik, tudi član Evropskega reda vitezov vina, so še posebej ponosni na to, da so jo posadili v središču Pariza. V lepem sončnem vremenu so se zbrali ljubitelji vinske trte, predstavniki MO Ptuj, mestni svetniki, predstavniki četrtnih skupnosti, Združenja slo-
venskih vitezov vina, omizja Ptuj - Ormož, ki ga vodi dr. Vladimir Korošec, vinogradniških društev, Pokrajinskega muzeja Ptuj in nekateri drugi. Že po tradiciji so rez modre kavčine, ranfola in rumenega rivčka opravili že nekaj dni pred tem, ker jih je k temu prisilila prezgodnja pomlad, prisotne pa so nagovorili ptujski župan dr. Štefan Čelan, vinska kraljica Slovenije Svetlana Širec,
vinska kraljica Ptuja Tatjana Caf, ki je dejala, da je rez vinske trte podpis vinogradnika na vsaki obrezani trti, obenem pa spomnila, da "kakor kdo reže, tako se mu tudi streže". Mestni viničar Franc Emeršič je priporočil, da je potrebno rez opraviti na 35 do 37 očes, da bo v ponos jeseni, ko bo trgatev, tisti pa, ki tega ne zna, naj odreže malo više, da bodo lahko tisti, ki rez obvladajo, za njimi uspeš-
no popravljali. Želi si, da bi trta na grajskem dvorišču dobro obrodila, zanjo bo lepo skrbel vse leto, le za škropljenje bo prosil, da ga opravi Kmetijska šola Ptuj, ki sicer vzorno skrbi tudi za mestni vinograd, kjer raste renski rizling. Sproti so odrezane rozge podelili med vse rezače, Spominčice so zapele nekaj pesmi, grla in telo pa je ogrel lanski vinski letnik. V slast je šla tudi makova potica.
Trta je namenjena druženju pri-
Foto: Črtomir Goznik
Druženje ob letošnji rezi na grajskem dvorišču so s svojim nastopom olepšale Spominčice.
jateljev skozi vse leto, je povedal mag. Anton Zafošnik. Ob njej se zbirajo ob rezi, trgatvi, martinova-nju, pa tudi med letom, ko jo treba zanjo skrbeti, da bo jeseni dala kar najboljši pridelek. Tudi torkovo druženje ob rezi na ptujskem grajskem dvorišču je bilo predvsem druženje prijateljev.
MG
G. Radgona • Nominiranci za najvišji naslov
Komu 32. slovenski oskar za embalažo?
Pomurski sejem iz Gornje Radgone je pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije izvedel strokovno ocenjevanje 32. slovenski oskar za embalažo. S 24 izdelki je sodelovalo 15 prijaviteljev iz Slovenije in Hrvaške.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Skočir, ptujski mestni viničar med letoma 1997 in 2002, je s svojimi dobrimi 91 leti med najstarejšimi vinogradniki na Ptujskem in širše. Tudi letos je bil med rezači. Na fotografiji skupaj z aktualnim mestnim viničarjem Francem Emeršičem, ptujsko vinsko kraljico Tatjano Caf, slovensko vinsko kraljico Svetlano Širec in ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom.
Strokovno žirijo so sestavljali: doc. dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta Ljubljana), Jani Bavčer (Arsenal, d. o. o., Ljubljana), dr. Vera Rutar (Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana), dr. sc. Kata Galic (Živilsko biotehnološka fakulteta Zagreb) in doc. Klementina Možina (Naravoslovno tehniška fakulteta Ljubljana). Med nominiranci se je po oceni žirije znašlo 14 izdelkov - prijaviteljev oziroma avtorjev iz Slovenije (13) in Hrvaške (1).
Slovesna razglasitev izdelkov - no-minirancev in prejemnikov naslova 32. slovenski oskar za embalažo - bo 1. aprila 2008 ob otvoritvi letošnjega gradbenega sejma MEGRA, ko bodo sodelujoči izdelki tudi predstavljeni. Kot smo že poročali, bo na 46. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu (23. do 29. avgust) v okviru posebnega salona INPAK razstava vseh izdelkov, ki so sodelovali na natečaju slovenskega oskarja za embalažo 2008.
NŠ
Kuharski nasveti
Jabolka
V tem zimskem času, ko nam že primanjkuje vitaminov in mineralov, je toliko pomembnejše, da je hrana polnovredna, da telo z njo dobi potrebno energijo, vitamine in mineralne snovi. Velika skupina živil, ki nam to omogoča, je zagotovo sadje in morda letos bolj kot sicer, ko so živila vedno dražja, nam toliko bolj pridejo prav živila, na katera od časa do časa pozabimo. V to skupino zagotovo spadajo jabolka, ki so nam sorazmerno dostopna in omogočajo veliko pestrost in zanimivost pri pripravi.
Jabolka cenimo zaradi velike količine vode in pomembnih sladkorjev, kislin, pektina, vitaminov, vlaknin, beljakovin, mineralov, aroma-tičnih snovi in naravnih barvil. Vse te snovi dajejo jabolkom prijeten, osvežujoč in za vsako sorto značilen vonj, barvo in okus. Vrednost jabolk ni samo v ugodni sestavi hranilnih snovi, ampak tudi v aromatičnih snoveh. Aroma-tične snovi so pestra mešanica eteričnih olj. V jabolkih so aromatične snovi porazdelje-
Tačke in repki
Klopi - tiha nevarnost
Prejšnji teden sem v članku opisal problematiko bolh, ki je aktualna od zgodnje pomladi do začetka zime, oziroma mrzlih dni. Danes pa se bom posvetil klopom, tem malim, vendar nevarnim krvosesom, ki prav tako kakor bolhe postajajo aktivni v teh toplih pomladnih dneh. Precej lastnikov kužkov zanima, ali lahko ugotovijo, če je njihov kužek okužen z borelijo ali erlihijo, še preden se bodo pokazali bolezenski znaki.
Klopi za razliko od bolh ne povzročajo pri svojem gostitelju (govorimo o mucah in kužkih) alergičnih reakcij in s tem povezanih srbenj, praskanj izpadanj dlake in
ne v zelo majhnih količinah, vendar so bolj izrazite kot pri ostalih vrstah sadja.
Jabolka cenimo tudi zaradi sorazmerno enostavnega shranjevanja, predvsem mislim potrebe za gospodinjstvo oz. lastno porabo. Pri pripra-
Energijska vrednost 100 g živila je 44 kcal ali 230 kJ. Hranilna vrednost jabolk: v 100 g živila najdemo: 85 g vode, 0,3 g beljakovin, 0,4 g maščob, 13 g ogljikovih hidratov (od tega 8 g enostavnih sladkorjev, 3 g dvojnih sladkorjev, 1 g škroba in 1 g vlaknin), vitamine A, B1, C in E ter mineralne snovi (kalcij, fosfor, železo, kalij in magnezij)
vi jedi iz jabolk pa v kuhinji ločimo sorte jabolk, ki so primerne za namizno rabo in kuhinjske sorte jabolk - to so predvsem jabolka z večjo količino jabolčne kisline. Te sorte tudi pri kuhanju obdržijo svojo obliko in so primerne za poširaje in peko. Kašaste sorte so bolj primerne za peko ob pečenki, ko med peko jabolko razpade in pomaga ustvarjat gostoto omaki in tvori izrazito dober okus.
V kuhinji nam ponujajo uporabo tudi surova jabolka. Kot eno izmed sestavin jih uporabljamo pri pripravi mesnih solat, po okusu se posebej ujemajo s piščanč-jim mesom, so tudi sestavina
waldorfske solate, ki zraven na tanke rezance narezanih jabolk vsebuje še kuhano zeleno, kuhano perutninsko meso in orehe ter je prelita s prelivom iz kisle smetane. Zanimive kombinacije dobimo s siri. Grobo naribana ali narezana surova jabolka lahko damo tudi na kruhke, na solato, kolače in pogače. Pri tem pazimo, da jih dobro poškropimo z limoninim sokom, da nam ne oksidirajo. Naribana, narezana ali dušena jabolka so priljubljena sestavina za številne kolače, zavitke. Od začimb in dišav jih pogosto kombiniramo s cimetom pri sladkih jedeh in s pimetom pri kislo slanih jedeh.
Jabolčne rezine, obročki ali kako drugače narezana jabolka pa so primerna tudi za flambiranje z jabolčnim žganjem ali drugim kvalitetnim žganjem. Takrat dobimo jedi, ki jih lahko ponudimo za najzahtevnejše goste ali svečane jedilnike. Flambirane rezine jabolk pogosto ponudimo k izbranim jedem iz svinjine ali izbranim jedem iz divje perutnine.
Vlado Pignar
ostalih kožnih tegob. Klopi so izredno nevarni kot prena-šalci zelo zahrbtnih bolezni, ki so pogosto smrtne, če se ne diagnosticirajo in zdravijo pravočasno. Te bolezni so limska borelioza, erlihioza, klopni meningoencefalitis, babesioza. Borelioza prizadene sklepe v organizmu, povzroča močne bolečine, šepanja, kasneje se naseli v notranjih organih in lahko povzroči smrt živali. Erlihijo so nekateri evropski kolegi imenovali za tihega in smrtonosnega ubijalca. V prvi fazi bolezni so klinični znaki zelo nespecifični in se zlahka spregledajo. Povzročitelj bolezni (Anaplasma phago-
Foto: E. Senčar
cytophilum) se naseli v notranjih organih in jih okvari do te mere, da povzroči smrt živali. Babezioza je prav tako izredno nevarna bolezen, saj se povzročitelj naseli v rdečih krvnih telescih in povzroči močno slabokrvnost. Me-ningoencefalitis prizadene možgane, pride do močnega vnetja, omotice, nezavesti in smrti živali.
Skratka, boj proti klopom in seveda tudi bolham mora postati naša prednostna naloga skozi vse leto. Klopa, ki se je zaril v kožo, nikoli ne maže-mo z oljem ali alkoholom. V specializirani trgovini za živali si kupimo posebno pinceto za odstranjevanje klopov, s katero nežno primemo klopa za vrat in ga zarotiramo v nasprotni smeri urinega kazalca in odstranimo. Če nam slučajno ostane glavica klopa v koži, lahko to kasneje vodi v vnetje kože na tem mestu, največkrat pa zaradi tega ni problemov.
Za svojega kužka ali muco si moramo zagotoviti tudi sistemsko zaščito proti klopom skozi vse leto v obliki ampul,
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
katerih vsebina se nanese na kožo na vratu živali. Postopek se ponavlja enkrat mesečno. Lahko uporabimo tudi kakovostne ovratnice z repelent-nim delovanjem zoper bolhe in klope. Vsa navodila in napotke za uporabo dobimo v specializiranih trgovinah za male živali in pri določenih veterinarjih.
Lastnike kužkov, ki so v dvomih in zaskrbljeni, ali je njihov kužek okužen z bo-relijo ali erlihijo in opažajo, da so živali kondicijsko manj sposobne, pogosto šepajo, izražajo bolečino, vabim, da se oglasijo v ambulanto na pregled in odvzem krvi. Ugotovili bomo, če je kužek bolan in tudi, v kateri fazi bolezni je. Bolezen ugotovljeno še pred izbruhom lahko uspešno in v celoti pozdravimo. Marsikateri kužek nam bo za pravočasno ukrepanje hvaležen, saj spregledane zgoraj omenjene bolezni povzročajo močne bolečine in močno zmanjšajo kakovost življenja našega ljubljenčka. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Pomlad se je prebudila
Narava in njeno zeleno okolje sta po mili zimi že spremenila svojo podobo. Vrtna narava brsti in zeleni, okrasne gredice in zelenice pa že odeva zgodnje spomladansko cvetje. Iztekel se je najkrajši ter poslednji zimski mesec v prestopnem letu - svečan, pričenja se pa že prvi spomladanski mesec sušeč, pri čemer upamo, da ne bosta zamenjala svojih vremenskih značilnosti, ko je iztekajoči se mesec po vremenu bil bolj sušec, mesec marec pa bi se utegnil spremeniti v svečan s hladnim in spremenljivim, za vrtno naravo neugodnim vremenom. Pri vrtnih opravilih se do spomladanskega enakonočja, 21. marca, ravnamo previdno, da ne prehitevamo s setvami in posaditvami pri pridelavi zahtevnejših vrst vrtnin, dokler se zemlja in ozračje dovolj ne ogrejeta za njihovo dobro rast in razvoj.
V	SADNEM VRTU je v tem obdobju primeren čas za gnojenje drevnin z rudninskimi gnojili. Rastline se prehranjujejo z biogenimi elementi - kalcijem, kalijem, fosforjem, dušikom ter mnogimi mikroelementi, ki jih sprejemajo v vodi raztopljene iz organskih snovi ter rudnin iz tal ter ogljika z asimiliranim dioksidom iz zraka. Drevnine pričnejo spomladi brsteti in listati s hranili, ustvarjenimi v lanski vegetaciji, ki so se ob zorenju listja hranila v koreninah, deblu in vejah, z listanjem drevesa pa se ponovno pričenja proces asimilacije ter osvajanje organske snovi, ki ji pravimo rast in razvoj rastlin.
Sadne rastline so za rast obsežne drevesne krošnje in razvoj sadja velik porabnik rastlinskih hranil, biti pa jim morajo ves čas vegetacije na razpolago v dostopni obliki. Gnojimo jih v jeseni in zimi z organskimi gnojili, kot so hlevski gnoj, kompost, šota ali zeleni podor, da tla obogatimo s humusom in drobnoživkami, ki ob presnavljanju v vodi raztopljenih rudninskih snovi pripravijo rastlini rastlinska hranila v spremenljivo obliko. Drevnine potrebujejo kalcij za tvorbo celuloze, fosfor za tvorbo cvetnih organov in plodov, kalij za tvorbo sladkorja v listih in plodovih, dušik za rast in mikroelemente za celovitost razvoja rastline, njenih plodov in semena. Prehranjevanje sadnega drevja izvajamo z gnojenjem, pri čemer uporabljamo razna organska in rudninska gnojila. Vrsto gnojil ter odmerke izberemo na osnovi potreb, vrsto in intenziteto pridelovanja sadja na osnovi pedološke analize oziroma izkustvih ponašanja sadnega drevesa v minulem obdobju, ko jim pri zaostajanju v rasti odmerimo več dušičnih gnojil, za slabo tvorbo cvetnega nastavka in rodovitnost povečamo odmerek fos-fornih gnojil, enako kalijevih gnojil, če zaostaja kakovost in vzdržljivost plodov, sicer pa sadna rastlina več ali manj vse bioelemente v enakomernem razmerju za rast in razvoj izrablja, odvisna pa je od tistega, ki je v pomanjkanju. Nič ne bo napak, če pognojimo vse vprek po trati v širši krog drevesnega kolobarja po pest mešanega gnojila NPK 15:15:15 na kvadrati meter površine ali specialnega gnojila za sadovnjake in vinograde z dodatkom magnezija in bora. Potrosimo jih pred dežjem najkasneje do brstenja.
Pred brstenjem jablan in hrušk opravimo predpomla-dansko škropljenje z žvepleno apneno brozgo. Brozga, ki ni strupen pripravek, uspešno uničuje kaparje ter druge sadne škodljivce, je pa tudi učinkovit fungicid za preprečevanje sadne plesni in drugih bolezni. Uporablja se v 20 % koncentraciji.
V	OKRASNEM VRTU odstranimo s trajnic zimsko zaščito pred pozebo, da ne bodo brstele in listale zasenčene ali v temi. Rastline z belimi poganjki in listi dobijo na pomladnem soncu ob nenadnem odkrivanju ožige. Sajenje okrasnih trajnic, brez koreninske grude, lahko že pričnemo, opravimo pa ga, preden pričnejo sadike brsteti.
V	ZELENJAVNEM VRTU ne odlašajmo s setvijo graha, kasnejši mraz mu ne škodi. Sejemo peteršilj, ker pa počasi kali, semenu primešamo seme solate, ki bo hitro vzkalila, kar olajša okopavanje ter pletev, v rasti pa se dopolnjujeta. Čimprej posejemo čebulo in česen.
Miran Glušič, ing. agr.
BwbMan 2% februarja - 6. marca
29 -petek	1-sobota	2-nedelja #	3-ponedeljek #
4-torek	5 - sreda	6-četrtek 0	

Leto 2008 bo najtežje leto zadnjih dveh desetletij
Na vrata nam trka stagflacija, a centralne banke nikakor ne smejo opustiti protiinflacijskega boja, je odločen priznani londonski naložbeni strateg Justin Urquhart Stewart, direktor londonske družbe 7 Investment Management. V intervjuju za televizijo Bloomberg, ki ga kratko povzemam, brez sramu prizna, da že dve desetletji ni bil tako nervozen kot ob začetku letošnjega naložbenega leta.
Kaj napovedujejo gospodarska gibanja za letošnje naložbeno leto?
Iz podatkov lahko že zdaj razberemo, da se globalna gospodarska rast upočas-njuje - zaradi šibkejše zasebne porabe so tu v še posebej slabi situaciji ZDA in Velika Britanija.
Upravljate približno štiri milijarde dolarjev premoženja. Ste živčni ob začetku leta 2008?
Zelo sem živčen. Že lani smo bili z naložbami zelo konservativni, letos bomo še bolj. Delež denarja v portfelju imamo zelo velik, opazujemo inflacijska gibanja. Z naložbami smo se precej pomaknili v delnice velikih podjetij defenzivnih panog, izogibamo pa se tudi naložbam v funtih, saj je po našem mnenju zelo precenjen. To bi bilo treba izkoristiti za premik vlaganj v privlačne naložbe na bolj obetavnih valutnih območjih, kot je recimo tudi dolarsko.
Omenili ste, da v portfelju nimate več surovin ...
Zaradi precenjenosti surovin jih v portfe-lju neposredno res nimamo več. Za izstop iz nekaterih naložb smo se raje odločili celo pred cenovnim vrhom: prva taka skupina so nepremičnine v Veliki Britaniji in celinski Evropi, obdržali pa smo jih samo na Daljnem vzhodu, druga skupina so surovine. Morda smo ravno pri bakru, niklju in cinku zgrešili vrh, a se utegne ta umik v času upočasnjeva-nja globalnega gospodarstva že srednjeročno pokazati za pravega.
Kako pa gledate na naložbe na novo-nastajajočih trgih?
V igri bo sicer še naprej privlačna vzhodna Evropa z razvojem tehnologij, glede jugovzhodne Azije pa ne pozabite, da je poleg svoje privlačnosti zaradi surovin zelo privlačna zaradi vzpona moči potrošnika. Ta se že lahko krepko zadolžuje in tudi troši - kar poglejte največja indonezijska mesta in Malezijo. To so naše ciljne destinacije, vendar seveda šele potem, ko bomo videli, kako zelo se bo upočasnilo svetovno gospodarstvo.
Delnic imate v portfelju že krepko manj kot polovico. Kaj ste prodajali?
Zaradi dragega funta smo se umikali iz naložb v Veliki Britaniji, do nadaljnjega smo se poleg surovin umaknili tudi iz finančnih delnic, ki pa smo jim bili že prej razmeroma malo izpostavljeni. Mislim, da bo precej časa ostala šibka tudi zasebna poraba in zato tudi z njo povezane delniške panoge, neprivlačen pa bo ostal nepremičninski sektor.
Kako težaven je torej po vaših izkušnjah trenutno trg?
Mislim, da bo na trgu prihodnje leto težje, kot je bilo kadarkoli v minulih dveh desetletjih. Vračamo se v obdobje pred Alanom Greenspanom - ne gre samo za posojilno krizo, ubadati se bo treba tudi z vprašanji solventnosti. Ukrepi za ohranjanje likvidnosti so sicer pravi, a vprašanje je, ali bodo obrodili sadove, ne da bi prej občutili upočasnitev gospodarstva. In nisem čisto prepričan, ali utegne preprosto zniževanje obrestnih mer doseči želeni učinek ali pa le podžgati inflacijske pritiske.
Omenjali ste precenjen funt, pa spregovoriva še o šibkosti dolarja in vplivu na vaš portfelj.
Mislim, da bo trajalo vsaj še pol leta, da se bo ta megla, ki utegne biti strupena, razkadila.
Kako bi se dalo zaslužiti - denimo - v prihodnjih treh mesecih?
Ne bo vas smelo skrbeti, če boste imeli v prihodnjih mesecih pri čakanju na privlačne naložbe pri sebi več gotovine, kot ste je vajeni imeti.
Mitja Petrič
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
KONJ - optimizem in duh veselja
Ljudje rojeni v letih: 1918, 1930, 1942, 1954, 1966, 1978, 1990, 2002, 2014
Duševno zdravje
Po verovanju Kitajcev je to živahno in ognjevito leto. Zdi se, da prihaja mnogo nekih izzivov in pričakovanj. Odločitve in načrti se čudovito razrešijo, vlada neka modrost in veselje. Leto akcije, v katerem so trud in pričakovanja poplačani. Vlada tudi zvestoba in nekje iz ozadja pihlja rahel vetrič sprememb in novosti. Seveda je pomembno, da sleherni posameznik najde sled in potem se odvijajo stvari hitro in učinkovito - vsaj tako trdijo Kitajci. Dobra volja, humor in diplomacija vnašata neko milino in preudarnost, tako se vse odvija po merilih uspešnih odločitev in zdravi pameti. Svoboda gibanja in zavest o tem, da lahko vsak počne tisto, kar mu odgovarja, vnaša upanje in zaupanje - kar podira vse meje in rekorde.
Oseba rojena v letu konja: to so veseli, priljubljeni in duhoviti ljudje, so bolj privlačni kot lepi, izredno dojemljivi in zgovorni, so sprejemljive narave in temperamentni in zaradi tega so lahko tudi trmasti. Hitro se lahko zaljubijo in kmalu pozabijo, če jim seveda oseba ne prinaša tistega, kar so se namenili. Odločnost je nekaj, kar jih spremlja, če dodamo še neodvisnost, potem postane jasno, da so borci za pravico in da so vedno pripravljeni pomagati drugim ljudem. Ne pustijo se podrejati in voditi, kajti sami si pišejo pravila. So šaljive in igrive narave, radi sprejemajo in dajo komplimente - seveda zgolj tiste, ki so na mestu. Od časa do časa so nekoliko težko razumljivi zaradi svoje nepo-pustljivosti in trmoglavosti. Ponavadi eksplozivno reagirajo, ampak kmalu pozabijo, kajti vedno se jim mudi naprej. Zdi se, da so mnogokrat prezahtev-
CTadej čin k
'notami ajholog
ni, tako do sebe kot do drugih ljudi. So tudi egocentrični, kar pomeni, da ljubijo to, da se življenje in ljudje vrtijo okoli njih. Na drugi strani znajo s posebno prepričljivosti prepričati ljudi in so odlični vodje. Nikoli pa niso pretirano vsiljivi, kajti na svoj način priznavajo, da lahko vsak dela tisto, kar čuti in mu je blizu ter pri tem ne ogroža drugih. Če spoznajo, da nekaj ne gre, lahko vse pustijo in se odločijo za drugo pot, kajti prepričani so, če greš do konca sveta, nekoč najdeš srečo in mir.
Oaza hitrega navdušenja
Znani so po tem, da se relativ-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
(OtJ 515 ae 01
^-jMfeavJ;.- Ótf 458 966 QrívC Ú^LVmékof/a J3okt>
no hitro navdušijo, in če kmalu ni pomembnih rezultatov, lahko stvari pustijo in gredo naprej, kajti vedno se jim mudi in toliko je še stvari, ki jih morajo raziskati in se o njih poučiti. Nimajo obstanka, zato mnogokrat dajejo občutek, da se obnašajo po vetru. Pri večjih sodelovanjih sem in tja pridejo z neko posebno idejo, s katero zablesti-jo, tako pridobijo spoštovanje in potem pohitijo naprej. Kritike sproti stresejo iz sebe in se zavedajo, da nihče na tem svetu ni popoln. Ženska rojena v tem znamenju je drzna, lepa in inteligentna - vedno urejena, nekoliko jezikava in morda nekoliko koketna.
Zastavljene cilje bo dosegla in ji cena za to ne bo pomembna. Jasno bo znala ločiti tisto, kar ji je všeč in tisto, kar ji ni. Ženska rojena v tem letu je sposobna in zanimajo jo vse stvari. Moški, ki jo poroči, je znan po neomajni moči in notranji trdnosti. Ve, da mora biti vse storjeno tako, kot si ona zamisli in verjemite, da v tem primeru vsako improviziranje odpade.
Nasvete dajem, sprejemam jih ne
Nikoli niso obremenjeni z zadevami, ki so vezane na materialne dobrine, tudi če kaj kopičijo, to delajo bolj iz navade. Seveda je jasno razbrati, da so varčni in ekonomični. Zdi se,
Svetovanje za vas ... za vse nas ...
Osebnostna rast in razširjanje zavesti skozi celično preobrazbo
V naših člankih veliko pišem o osebnostni rasti in zavesti. Kaj je sploh osebnostna rast in kaj je zavest - se morda nekateri sprašujejo, ki se morda še niso srečali s temi izrazi ali pa so jih slišali in so zamahnili z roko, to ni zame. Vsak človek je osebnost zase, je unikatna osebnost. Mnogi mislijo, da smo takšna osebnost, kot nam je usojeno, kot smo se rodili ... Tudi jaz sem večino svojega dosedanjega življenja prebila s tem mišljenjem. Kasneje sem spoznala, da ni ravno tako in da lahko sami mnogo vplivamo na razvoj sebe, svoje osebnosti. Vse stvari, ki smo jih v svojem življenju doživeli, vsi ljudje, ki jih srečujemo, vse situacije, ki se nam dogajajo, nas oblikujejo, oblikujejo našo osebnost. Ko to spoznamo, spoznamo tudi, da lahko pripomoremo k spremembi naše osebnosti in to počnemo zavestno. Izberemo, ali se bomo odločili za svoj napredek - za osebnostno rast ali pa se bomo še naprej prepuščali naključjem, da se dogajajo in usmerjajo naše življenje. Ko se pričnemo zavedati, kaj vse nas je oblikovalo v našem dosedanjem življenju, začnemo razmišljati drugače in več ne dopuščamo, da se dogaja karkoli, ampak
začnemo zavestno usmerjati naše življenje v tisto smer, ki jo takrat vidimo, občutimo, da je prava za nas. V tistem trenutku je to za nas najboljša pot, pravilna, saj tako, kot razmišljamo, tudi delujemo. Kaj drugi menijo o tem, več ni tako pomembno, kot nam je bilo prej. Vsak novi dan je možnost za napredek, je čas za učenje in sprejemanje vsega, kar se nam nudi. Vsak človek, ki ga srečamo, nam lahko kaj pove, če ga želimo slišati, če ga znamo poslušati - če ne mislimo, da je samo to, kar mi menimo, pravilno.
Vse, kar smo v življenju doživeli, sprejeli in kar so nam priporočali drugi, se skladišči v naših celicah. Celice odražajo zavest naših teles, našega okolja, naše zgodovine in našega namena. Bolečine in bolezni, ki jih občutimo v fizičnem telesu, so se nekoč usidrale v naše celice in brez našega dovoljenja se spet pojavijo takrat, ko to najmanj pričakujemo. Lahko raziskujemo svoje življenje in se trudimo odpraviti težave, ki so nastale, vendar nekje globoko v nas je nekaj, kar ne razumemo, nekaj, kar nas tišči, kar nam preprečuje, da bi življenje zaživeli celostno. Naše telo je sestavljeno iz celic - zdravih, ustvarjalnih
in tudi tistih, ki so se okužile, da ne morejo opravljati svojih osnovnih opravil. Ravno tako kot je viroza. Če nas napadejo virusi, jih moramo pozdraviti, odpraviti.
Poznamo uradno medicino, zdravnike in zdravila, ki nam jih predpišejo, da se pozdravi naše telo. Mnogokrat pa uradna medicina ne odkrije, zakaj nas neka bolezen napade oz. - mi se počutimo bolne, smo brez volje, brez moči, da bi opravljali svoje naloge, zdravnik pa na našem telesu ne najde bolezni. Morda so težave globlje, tako da jih ni moč zaznati z znanjem fizičnega zdravljenja. Obstajajo tudi alternativne oblike zdravljenja, ki se vse bolj uveljavljajo tudi pri nas. Ena izmed metod, ki so preizkušene in dajejo dobre rezultate, je tudi metoda »celično zdravljenje«.
V preteklem tednu smo v naše društvo povabili priznanega zdra-vilca Tomaža Flegarja iz Murske Sobote, ki je izvedel dve delavnici celičnega zdravljenja. Teh delavnic smo se udeležili ljudje, ki nam je pomembno naše zdravje, ki se zavedamo potrebnosti osebne rasti in smo spoznali, da v našem življenju ni vse tako, da bi lahko zaživeli usklajeno s svojim namenom. V za-
Zavist sodelavke
Tonja se je pred nedavnim zaposlila v mladem in uspešnem podjetju. Študij je končala v Ameriki, nekaj časa je tudi delala v enem od znanih slovenskih podjetij, ki ima predstavništvo na tujem. V novem podjetju so ji takoj zaupali vodstveno funkcijo, kar pa ni bilo povšeči eni od starejših delavk, ki je bila prepričana, da ji pripada to delovno mesto. Kako ji naj dopove, da so odločile njene sposobnosti, stopnja izobrazbe in reference, ki jih je dobila iz prejšnjih zaposlitev?
Pogosto se dogaja, da se starejši delavci bojijo mladih, sposobnih in boljših od njih. Za svojo lojalnost podjetju pogosto pričakujejo nagrado v podjetju v obliki napredovanja, boljšega plačila ipd. Pri ženskih osebah je pogosto že zavist s strani starejše zaradi njihove privlačnosti, mladosti in seveda večjih sposobnosti. Tonja bo težko dopovedala starejši sodelavki, da je celovitost njene delovne sposobnosti pretehtala pri odločitvi, da dobi vodilno funkcijo. Najbolj je, da ima do nje korekten, prijazen odnos, da izkazuje določeno spoštovanje, a nikakor ne sme pozabiti na vzdrževanje določene distance, ki jo mora imeti nadrejeni do podrejenega. Vsekakor bo zelo hitro s svojim delom in korektnim vedenjem dokazala tudi tej starejši sodelavki, da ji to delovno mesto pripada.
Mag. Bojan Šinko
da s poudarjeno prefinjenostjo služijo denar. Ognjeni element je vendarle tisti pečat za srečo, za blagostanje in dejstvo, da jim uspeva. Prav gotovo jih zaznamuje tudi dejstvo, da radi dajejo nasvete in da jih ne sprejemajo, kajti vse stvari se morajo izključno naučiti sami. Rojstni dom zapustijo mladi in kmalu okusijo sadove slave. Rojeni v poletnih mesecih imajo več sreče kot tisti pozimi. Uspehe prinašajo srednja leta. Največ težav jim prinašata podgana in bivol.
Otrok rojen v znamenju konja: če vas je štorklja obiskala v tem letu, vam je prinesla živahnega, glasnega in domiselnega otroka. Njegova strast do življenja je takšna, da bi lahko premikal gore. Veliko otrok je levičarjev, to kaže na posebne sposobnosti in drugačno raz-
mišljanje. Zastavljene cilje s pridom izkoristijo, so trmasti, svojeglavi in uporniški. In to daje sluti, da niso cmere. Zgodaj shodijo in kmalu začnejo govoriti. So ljubeči in prijazni, še posebej do tistih, ki jih imajo radi in jim nekaj pomenijo. Srečni so, če imajo možnost izbire in da se največ naučijo na svojih napakah. Tako spregledajo, kaj je prava pot in najdejo tisto pravo motivacijo za uspehe. Ta pustolovski otrok se zaplete v vse mogoče situacije, toda vedno najde tudi način in rešitev - kajti sreča je na strani pogumnih.
Prihodnjič: KOZA - čudež brezpogojne ljubezni Tadej Šink horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
četku delavnice so bila mnoga pričakovanja in radovednost, kaj se bo zgodilo. Bolj smo se poglabljali v resno delo, vse več je na dan prihajalo bolečin in želja, da jih odpravimo. Udeleženka, ki je bila prvič na takšnem zdravljenju, se je izredno slabo počutila in izrazila željo, da zaradi bolečin v prsih odide. Tedaj je zdravilec opravil proces celičnega zdravljenja za odpravo njene bolečine in kmalu se je skozi jok njena bolečina odplaknila.
Nadaljevali smo skupinsko delo, med katerim je vsak, ki je želel, izrazil svoje želje in bolečine. Skozi solze, bolečine, nato smeh so se rojevala nova spoznanja, občutenja. Vsak udeleženec je imel svoje potrebe po zdravljenju - nekateri na fizičnem nivoju, nekateri na čustvenem in psihičnem. Nekateri so delovanje samo opazovali, drugi so prvič odkrivali svoj notranji svet in potrebe le-tega, da se izrazi z besedami. Vsak je prišel s svojim namenom, s svojo željo, bolečino in zdravljenje je delovalo v dobro vsakega posameznika, pa če se je tega zavedal ali ne. Takšno delovanje se nadaljuje v vsakdanjem življenju in nekateri se šele čez nekaj dni zavedajo sprememb v svojem obnašanju, sprememb na svojem zdravju, izboljšanem počutju, odpravi strahov, ki so jih morda že dolgo mučili, pa se sami tega niti niso zavedali. Proces celičnega zdravljenja bi lahko imenovali tudi naše notranje čiščenje - ozaveščanje in odpravo vzorcev, ki so nas spremljali morda že več generacij nazaj. Ko se odpravijo naši slabi vzorci, ki
smo jih pridobili ali podedovali, se nam odprejo nova vrata življenja. Ko se na celičnem nivoju odstranijo zapreke, ki so nas bremenile, se v celice naloži nov zapis - takšen, ki je za nas v tem času najbolj primeren. Pri celičnem zdravljenju je pomembno to, da nismo pod vplivom zdravilca ali drugih ljudi, temveč delujejo energije tako, kot je najbolje za nas. Vsak pride sam do spoznanja, kaj je najbolje zanj in kako lahko spremeni svoje vidike glede na okoliščine, ki so mu dane. Kot smo že večkrat zapisali, sami smo kreatorji svojega življenja in le mi lahko odločamo, kaj bomo naredili v svojem življenju. Pri odpravi svojih težav, bolečin, ki jih sami ne znamo pozdraviti, lahko poiščemo pomoč - takšno ali drugačno. Nekateri ljudje so dovolj močni, da skozi svoje življenje sami nosijo svoje breme, drugi pa ga želijo odvreči.
Po takšni delavnici, kot smo jo doživeli, je vsak udeleženec odložil mnogo »smeti«, ki so nas bremenile. Če to primerjamo s praktičnim primerom iz vsakdanjega življenja - stanovanje čistimo vsak dan, enkrat tedensko ali mesečno pa zahteva temeljito čiščenje, zračenje. Prav tako je tudi naša notranjost polna prahu, smeti, ki jih je potrebno od časa do časa temeljito počistiti, v telo pa vnesti nov, svež zrak. Želite tudi vi počistit svoje življenje in odpreti vrata svežemu zraku?
Milena Jakopec,
društvo Feniks - kvaliteta življenja, 051 413 354
Glasbene novice
Slo POP novice
V minulem letu je Nuša Derenda s svežo avtorsko-producentsko ekipo pripravila nov album. Skladba, ki ga je pospremila na pot, nosi naslov Danes vračam se. Za glasbo in aranžmaje poskrbel Raay, besedilo je delo pesnice Vere Landa, Nuša pa je ponovno upravičila naziv ene najboljših vokalistk!
■k-k-k
Znani slovenski popevkar Jan Plestenjak je zanikal govorice, da je vnovič v ljubezenski zvezi z lepotico Majo Kljun, ki zadnje tedne zelo pogosto zahaja v njegov partnerski lokal Playa v spodnji etaži Ljubljanskega Emporiuma. "Nisem v zvezi z Majo Kljun, to vam lahko potrdim. Kljub drugačnim govoricam sem še vedno samski, vendar na srečo zelo zaposlen," je povedal eden najbolj zaželenih slovenskih estradnikov, ki mu oboževalk sicer ne (z)manjka. ■k-k-k
8. februar, kulturni praznik, je bil za pevko Tanjo Žagar prav poseben dan, saj je s svojo ekipo snemala videospot za pesem Tiho, tiho čas beži. Za kamero je tokrat prvič pri snemanju videospota za Tanjo stal Dean de Lucca, ki je po scenariju Mikija Šarca v objektiv ujel res izjemne posnetke na lokacijah Ljubljanskega gradu, železniške postaje v Ljubljani in v Tivoliju. Videospot je že na malih ekranih in na spletu!
-k-k-k
Na letošnjem festivalu Ema 2008je nastopila tudi Mirna Reynolds s skladbo Lepi fantje. Mirna se je po festivalu odločila, da bo pesem, s katero se je predstavila na Emi (v sicer korektnem pop'plastik-fanta-stik stilu), predrugačila. Želela je resnejšo skladbo, s spremenjeno produkcijo, ki ima v ospredju kitarski del. V ta namen je Raay, producent Lepih fantov, skupaj z enim naših najbolj znanih kitaristov - Borom Zuljanom - pripravil modernejšo kitarsko verzijo skladbe, ki bo zagotovo ena izmed uspešnic letošnje pomladi. Mirna, ki je s svojo novo ustvarjalno ekipo zelo zadovoljna, je odločena na temelju predruga-čene glasbe zgraditi kariero dobre pevke: "Žal mije, da sem si v teh letih sprovokativnim stilom neumne blondinke zgradila podobo, ki me zdaj prej tepe po glavi kot pa koristi. Vidim, da seje napačno mnenje o meni zakoreninilo globoko v ljudeh. Potreben bo čas, da pokažem, kdo sem oz. želim biti v resnici."
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TTOŠE PROESKI: Moja 9. MANCAlPiKife vedno nekaj čutim 8. ZORAN pReDIN GLOBOKA GRLA: Nova metla 7. NEISHA: Ogenj pod nogami 6. NUŠA DERENDA: Danes vračam se 5. TABU: Oblak za dva 4. POP DESIGN: Dum dum dum 3. LANGA: Za svobodo divjega srca 2. ALYA: A veš 1. VLADO KRESLIN: Cesta
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Britney Spears postala kraljica škandalov
Nekdanja pop princeska, danes kraljica tračev in tarča paparacev, Britney Spears še vedno buri duhove s svojimi neracionalnimi življenjskimi odločitvami.
Britney Jean Spears se je rodila 2. decembra leta 1981 v podeželskem okolju Kentwooda v Lousiani na jugu ZDA. Njen veliki prodor na svetovne lestvice se je zgodil konec devetdesetih, ko je podpisala pogodbo z založbo Jive Records. V začetku leta 1999 so izdali njen prvi album z naslovom Baby One More Time, ki se je prodal kar v 13 milijonih izvodov. Od takrat je šlo z Britneyjino kariero le še navzgor, postala je obraz mnogih oglaševalskih kampanj, preizkusila se je kot igralka v filmu Crossroads in še in še. Za velik škandal je poskrbela 3. januarja 2004, ko se je v Las Vegasu poročila z otroškim prijateljem Jasonom Alexandrom. Zakon sta razveljavila manj kot dva dni kasneje. Že od septembra 2004 pa je Britney poročena s plesalcem Kevinom Federlinom, s katerim sta 14. septembra 2005 dobila tudi sina Seana Prestona. 12. septembra 2006 se je mlada družinica Spears-Federline povečala še za enega člana. Na ta dan je Sean Preston ob še ne izpolnjenem enem letu že postal veliki brat Suttonu Pearceu.
Na začetku novembra 2006 je
svet obšla novica, ki je presenetila le malokoga: pop princeska se ločuje! Škandalozne novice o "spodrsljajih" nekdanje ljubke princese popa so začele polniti strani revij in časopisov. Po ločitveni vojni s Kevinom je izgubila tudi skrbništvo nad sinovoma, saj so se psihične težave mlade pevke sunkovito stopnjevale. Glede na pevkine nerazsodne odločitve pa je losan-geleško sodišče pred nedavnim skrbništvo nad pop zvezdnico Britney Spears in njenimi financami ter drugimi poslovnimi zadevami dodelilo njenemu očetu. Pevkin oče je skrbništvo nad njenimi financami dobil, potem ko so zvezdnico v začetku meseca znova odpeljali na
Filmski kotiček
L kot ljubezen
Vsebina: Gina je mlado dekle, ki zaključuje študij filma na slavni filmski akademiji v Pragi. Posneti hoče svoj prvi film, a se pri tem sooča z več težavami: ne samo, da nima denarja, nima niti zgodbe. Med iskanjem obeh preživlja čas v nočnem klubu, kjer se zbirajo begunci iz Jugoslavije. Tam se seveda zbirajo sami nepovprečneži, alternativ-ci in ekscentriki, tako da imamo postavljeno osnovo za gledališko igro. Brat lastnice kluba je skrivno zaljubljen v Gino, zato napne vse sile, da ji zagotovi denar za film. Z scenirano prometno nesrečo želi na prevaro dobiti denar od zavarovalnice, a se načrt izjalovi: namesto denarja vanje trči mafijski posrednik poln droge, ki pristane v naročju pozitivcev. Slednji ga skušajo čim bolje prodati in tako financirati film, a kaj ko tudi oni drogo nekam založijo. Odveč je poudariti, da mafija za njimi ne pošlje španske inkvizicije z mehkimi blazinami in udobnimi naslonjači, ampak vse kaj drugega ...
Kako prepoznamo prvenec nekega umetnika? Tako, da v svoje prvo delo da preveč sebe. Prva dela mladih umetnikov niso toliko dela kot nekakšna osebnostna psihoterapija, s
L kot ljubezen
Igrajo: Lucija Šerbedžija, Davor Janjic, Ksenija Mišič, Sebastijan Cavazza, Rade Šerbedžija
Režija: Janja Glogovac Scenarij: Janja Glogovac, Jelena Vukotic Žanr: drama Dolžina: 97 minut Leto: 2007 Država: Slovenija
letnega Jaydena Jamesa, po dolgem času videla v začetku tega tedna. To je bil že drugi obisk v samo treh dneh - Britney je prvič po incidentu (3. januarju) svoja otroka videla v soboto, 23. februarja. Otroka pop princeske so osebni varnostniki njenega nekdanjega moža Kevina Federlina pripeljali v pevkin studio House na triurni obisk, potem pa so ju odpeljali nazaj na dom njunega očeta. Kevinov odvetnik Mark Vincent Kaplan je povedal, da je to začetek ponovne in trajne združitve med materjo in otrokoma: "Ti obiski bodo fantoma pomagali normalizirati dojemanje družinskega okolja. Kevin je bil vedno naklonjen temu, da Britney znova dobi pravico do obiskov."
Po besedah dobro obveščenih naj bi si zvezdnica in njeni odvetniki prizadevali, da bi Britney lahko videla otroke trikrat na teden. Naslednja sodna obravnava glede skrbništva bo 9. aprila.
MZ
katero avtor razčisti s svojimi travmami. Kaj torej tare Janjo Glogovac? Kot vse mlade fil-marje vidi svet izključno skozi celuloidni trak. Ta opna je tako močna, da opazimo pojav značilen sicer za mnogo slovenskih filmarjev: niso sposobni razmišljati izven okvirja filma, če pa že naletijo na kakšno stvar izven tega, jo slej ko prej prestavijo v terminologijo filma. Kot bi se svet začel z izumom filma.
Skratka, v filmu L kot ljubezen je v ospredju film, film, film, film, film. Avtorica hoče povedati, da je film najpomembnejša stvar na svetu, v vesolju in okolici. Film, film, film, film in nič drugega kot film, film, film, film in še enkrat film. Vse lepo in prav, a težava je, da je ta ljubezen do filma zgolj fiks ideja. Avtorica bi rada posnela film, a hkrati ne ve, kaj bi povedala. Tako je zaljubljena v proces nastajanja filma in film, film, film, film, film, film, da na zgodbo pozabi. Kaj storiti v tem primeru? Preprosto, posnemi film o sebi, kako se trudiš posneti film, film, film, film, film, film, za katerega nimaš zgodbe. Filmu je podrejeno vse, tudi ljubezen in izven filma ni nič. Sprva se sicer zdi, da je kalvarija o filmu le nekakšen MacGuffin, torej vzrok za kolobocije in zgodbo, a sicer posrečen nastavek založene droge, vedno zadete babice, obupanih filmarjev in zmedenih mafijcev ter komedijo zmešnjav avtorji nekako nočejo izkoristiti in se raje ubadajo s tem, kako posneti en frdamani film.
Rezultat je torej film avtorice, ki na nekakšen vojaerski način snema sebe v meta filmu, gre torej za nekakšen filmski dnevnik. S tem verjetno razčiščuje neke svoje osebne zadeve, kar je vse lepo in prav, a vprašanje,
psihiatrični oddelek bolnišnice v Los Angelesu zaradi suma, da se je njeno psihično zdravje poslabšalo. To je bil že drugi tovrstni primer od začetka leta, saj so Spearsovo zaradi podobnih težav hospitalizirali že januarja. Zadnji incident, ki naj bi kazal na poslabšanje zdravja, se je zgodil, potem ko Britney ni želela izpustiti svojih dveh sinov, nad katerima ima uradno skrbništvo njun oče, bivši partner pop zvezdnice Kevin Federline. Z njim se je Spearsova razšla že leta 2006, od takrat pa se njeno stanje slabša. Sodnik je Spearsovi skrbništvo nad otroki sicer odvzel že oktobra 2007, potem ko je Britney odklonila testiranje vsebnosti drog. Sodišče je namreč že pred tem prišlo do zaključka, da je pevka "stalna uporabnica drog". Gospod Spears svoje hčerke ne spusti z vrvice. Ko se je odpravljala ven, je odšel kar z njo in s tem papa-racem naredil veliko veselje.
Britney je svoja sinova, dveletnega Seana Prestona in eno-
CID vabi!
Na ogled je
razstava slik Gregorja Samasturja. TA VIKEND
petek, 29. februarja, ob 19. uri: Zgodba o bluesu. NASLEDNJI VIKEND
petek, 7. marca, ob 20. uri: koncert meseca: jazz koncert zasedbe
Samo Šalamon trio (SLO/ZDA)
INFORMIRANJE
V petek, 29. februarja, bo izšla nova številka Cidopisa! Na voljo bo na srednjih šolah, na različnih info točkah v mestu in seveda v CID Ptuj. DNEVNI CENTER
Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. MEDNARODNI PROGRAMI
K sodelovanju vabimo mlade od 18. do 25. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 7. do 14. septembra v mestu St. Etienne v Franciji. Tema izmenjave je aktivno državljanstvo mladih skozi ustvarjanje na področju umetnosti. Sodelovalo bo več evropskih držav, vsaka ekipa pa mora biti sestavljena iz 6 članov. TEČAJI IN DELAVNICE Ponovno: žongliranje Začetni tečaj krojenja in šivanja Glinarjenje Tečaj risanja Tečaj bobnanja
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel. 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
koliko to zanima nas gledalce. Rekli bi, da ne kaj dosti. Ko glavna junakinja tam nekje na polovici filma že stotič vzdihne, kako bi snemala film, bi ji najraje vrgli denar v platno, pa naj že posname ta film, da bo enkrat dala mir. Skratka, poanta filma je: film, film, film, film, film, in če slučajno niste vedeli, vsi živimo v filmu, filmu, filmu, filmu. Vam vaše življenje ni všeč? Iz-
stopite iz tega filma in pojdite v drugega.
Škoda izjemnega talenta Rade Šerbedžije, ki je zreduciran na črnega bavbava, ki se v avtu ponoči vozi naokoli in grdo gleda. Še dobro, da film premore vsaj nekaj posrečenih komičnih vložkov. Aha, in da ne pozabimo: vse kar v življenju šteje je film, film, film, film, film, film.
Matej Frece
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: skamp, oolit, labra, silak, pisanost, kontrast, Štajerska, Aribert, Leningrad, Nen, Kne, Ink, sokva, Thor, IMT, Baer, Taam Rora, Karama, Revil, Ivina, tonera, Benito, de-teljišče, terracan, Aca, taktik, slad, ata. Ugankarski slovarček: AMASTRIS = kraljeva hči iz Handlove opere Kserkses; ANATHEMA = angleška rockovska skupina, ustanovljena 1990 (Eternity); GRANTLAND = obsežen polotok v kanadskem arktičnem arhipelagu; HARIRA = maroška jed iz jagnetine v gosti juhi iz leče; HITTI = slovenska tekačica (Marinka, 1957 - ); LAGE = nemški popevkar (Klaus, 1950 - ); LISETA = zgodnja sorta krompirja, primerna za kuhanje in pečenje; MEKAS = ameriški filmski režiser (Adolfas, 1925 - ).
Zanimivosti
Na Danskem tudi heroin na recept
Koebenhavn, 26. februarja (STA) - Najbolj zasvojeni danski odvisniki od heroina bodo odslej to drogo lahko dobili na recept, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Gre za poskusni zdravstveni program, v katerega bo vključenih približno 500 najbolj prizadetih odvisnikov, ki živijo na robu družbe.
Heroin bodo predpisovali v kombinaciji z metadonom, ki se uporablja za zdravljenje odvisnosti od heroina, z namenom rehabilitirati odvisnike, je AFP povzela dansko ministrstvo za zdravje. Naslednji dve leti bo Danska za program namenila skoraj 9,5 milijona evrov, podoben program pa že obstaja v Švici.
ZDA ostajajo globoko verna država
Washington, 26. februarja (STA)
- ZDA ostajajo globoko verna država z veliko večino krščanskega prebivalstva. Obenem v ZDA narašča število ljudi, ki niso povezani z nobeno vero, pri čemer najbolj izgublja katoliška cerkev, ki pa se ji to ob nenehnem pritoku priseljencev iz Latinske Amerike ne pozna občutneje. To so glavne ugotovitve nedavne raziskave Raziskovalnega centra Pew.
Raziskavo o veri in javnem življenju, kije zajela 36.000 odraslih Američanov, so opravili leta 2007, rezultate pa objavili v ponedeljek. Kot je pokazala, v ZDA živi 78,4 odstotka kristjanov, pet odstotkov je pripadnikov drugih religij, 16,1 odstotka pa jih ne pripada nobeni veri.
Število ljudi, ki se ne prepoznava-
jo v nobeni religiji, je tako v zadnjih letih občutno poraslo, saj je bilo takšnih v podobni raziskavi pred desetimi leti le okrog sedem odstotkov. Ta skupina Američanov pa se deli na 6,3 odstotka sekularnih, 5,8 odstotka takih, ki niso povezani s posebno cerkvijo, ateistov je 1,4 odstotka, agnostikov pa 2,4 odstotka. Raziskava je še ugotovila, da je v svojem življenju vero spremenilo ali izstopilo iz nje kar 44 odstotkov Američanov.
Katoličanov je v ZDA 23,9 odstotka in tako ostajajo največja posamična krščanska ločina, vendar pa se je deset odstotkov Američanov, ki so bili vzgojeni kot katoličani, tej veri v svojem življenju odpovedalo. Padec števila domačih vernikov se katoliški cerkvi v ZDA sicer ne pozna, saj se število nenehno obnavlja s priseljevanjem iz katoliške Latinske Amerike. Tako je danes vsak tretji katoličan v ZDA latinskoameriške-
ga porekla.
Poleg katoliške sorazmerno izgublja tudi protestantska cerkev, ki zajema na desetine različnih krščanskih ločin. V 70. letih prejšnjega stoletja so protestanti v ZDA predstavljali kar dve tretjini vsega prebivalstva, danes pa le še okrog 51 odstotkov. Med njimi je največ evangelikancev, ki jih je 26,3 odstotka in so najbolj ortodoksni. Zmernih protestantov, kot so metodisti, prezbiterijanci in drugi, je 18,1 odstotka, skoraj sedem odstotkov pa je pripadnikov t.i. zgodovinskih črnih cerkva.
Za protestanti in katoličani v ZDA sledi 1,7odstotka mormonov, 0,7odstotka Jehovinih prič, 0,3 odstotka pravoslavnih in ostalih. Pripadnikov judovske vere je v ZDA 1,7 odstotka, budistov je 0,7 odstotka, muslimanov 0,6 odstotka, hinduistov 0,4 odstotka, 0,3 odstotka pa jih pripada eni od domorodnih indijanskih ver.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 01. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 02. marec: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 03. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 04. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice). SREDA, 05. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). ČETRTEK, 06. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko).
13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 07. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Teden bo nekoliko magičen, kajti imeli boste ogromno nekih prijetnih srečanj. Spoznali boste, da niste sami in da z ljudmi lahko delite svoje izkušnje. Zdelo se bo, da so se vam odpre nove poti in drugačno razmišljanje. Uspehi se bodo vrstili v skupinskem delu.
BIK
Počasi boste z odprtimi rokami pozdravili spremembe, ki prihajajo v vaše življenje. Ozavestili boste tudi spoznanje, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Na delovnem mestu bo veliko nekih pogledov. Finančna investicija se bo v zadnjem trenutku izkazala za pozitivno.
DVOJČKA
, Teden, v katerem boste odkrivali J neznano, se pogovarjali in nave-^	zovali kontakte. Če delate v šoli,
še študirate ali imate kakšne pomembne kontakte s tujino, se vam bo nasmehnila sreča. Vsekakor boste znali opozoriti nase in se pogovoriti. Ljubezen: romantika bo delala čudeže.
RAK
Tišina in notranji mir vas bosta pilila in z vztrajnostjo boste dosegli tisto, kar si želite. Privlačile vas bodo skrivnosti in posvetili se boste mističnim naukom. Objem srčnega izvoljenca bo v vas sprožil notranjo moč in dejstvo ozaveščanju, da ste in da boste ljubljeni.
LEV
Pošteno si boste zavihali rokave in ne boste počivali. Navezovanje kontaktov vam bo šlo odlično od rok. Seveda pa boste nekoliko težje priznali, da se od vseh v vaši bližini nekaj naučite. Kapljica po kapljici sestavlja ocean in sami se boste okopali v vodah čiste ljubezni.
DEVICA
Energije vesolja vam bodo naklonila, da se poglobite v določena spoznanja in ugotovite, kaj vas pravzaprav veseli. Še vedno boste imeli ogromno priložnosti, da spremenite določene stvari in boste med prvimi, ki se bodo lotili spomladanskega čiščenja.
TEHTNICA
Občutilo se bo, da boste zaznamovani z ogromno pozitivne energije, da se boste lahko sprostili in zaupali življenju. Uspehi se bodo vrstili pri vsem tistem, kar se odločite uresničiti. Spoznali boste, da je včasih potrebno zelo malo, da se sreča lesketa pri majhnih stvareh.
ŠKORPIJON
Počasi in vztrajno boste dokazali, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Na delovnem mestu si boste neizmerno želeli akcijo, ampak tudi tokrat ne boste prehitevali. Ugodne iztočnice vas bodo v celoti čakale doma, kjer se boste z lahkoto odklopili in počeli tisto, kar vas bo veselilo.
STRELEC
Jupitrove varovance čaka prijeten teden, so prepričane zvezde. Mnogo pozitivnih iztočnic bo v pogledu komunikacije in končno boste dočakali tisto, kar si želite. Vseeno bo tako, da bodo poti in kontakti z ljudmi tisto, kar bo osrečilo vašo dušo.
KOZOROG
Oklepali se boste poznanih poti in istočasno zavedali, da prihaja obdobje novosti. Staro se bo zaključilo in s tem boste pridobili novo in drugačno. Neizmerno boste srečni v krogu družine, toda pomembno je, da se pogovorite o vsem. Finančno stanje: v bodoče boste tudi vi cveteli.
VODNAR
Notranji mir in lepota življenja bosta nekaj, kar prinaša harmonijo in zadovoljstvo. Drugače sprejemate okolico, kar bo v tem tednu zelo pozitivno. Mnogi ljudje vas bodo pohvalili in vam podali priznanje. Delili boste ljubezen in zanetili ogenj brezpogojnega spoštovanja.
RIBI
Izpolnila se vam bo neka skrita želja in krepili boste moč pozitivnih misli. Pravzaprav vas bodo drugi ljudje vzpodbudili k akciji in tako boste komunikativno in aktivno odšli naprej. Notranji svet bo v vašem primeru kot paleta, na katero bo potrebno vnesti pisane barve.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Prejeli smo
Projekt pokrajin, je zmaga političnega razuma
Odgovor na članek v Štajerskem tedniku, objavljen 19. 2. 2008, pod rubriko Prejeli smo, z naslovom Projekt pokrajin je zmaga političnega razuma avtorice mag. Silvestre Klemen-čič.
Nad strokovnimi argumenti vidne politične funkcionarke stranke Zares gospe mag. Silvestre Klemenčič, ki z lahkoto ovrže vladni predlog o ustanovitvi štirinajstih pokrajin in ga nadomesti s številko šest, sem vsaj rahlo zmeden. Glede na to, da je vso njeno najožje vodstvo na nacionalnem nivoju (vsi so bili pomembni člani Liberalne demokracije Slovenije in v Vladi) skozi vse dosedanje zakonske procedure uveljavilo dvanajst statističnih in kasneje štirinajst razvojnih regij, me njena politična razumnost še toliko bolj bega. Na tem mestu javno postavljam vprašanje tako njej kot ideologom v stranki Zares, da že enkrat jasno povedo, za katerih šest pokrajin se zavzemajo. Iz osebnih razgovorov s posameznimi člani te stranke dobim namreč vedno odgovor, da oni svoji pokrajini ne nasprotujejo, so pa proti nekaterim drugim. Tako imam sedaj na mizi toliko različnih inačic šestih pokrajin, kolikor je članov stranke Zares. Vsak od njih bi torej imel pokrajino, kjer je rojen in
Prejeli smo
Odgovor na pismo ormoškemu županu:
V rubriki Zanimivosti, bralci pišejo, je v Štajerskem tedniku z dne 19.2.2008 kogovski svetnik Bogomir Luci pod vtisom zadnje seje Občinskega sveta (OS) občine Ormož javnosti sporočil nekaj sebi lastnih resnic, ki vsekakor zahtevajo pojasnilo. Iz nekoliko zmedenega zapisa bi namreč lahko kdo celo sklepal, da so Lucijevi odojki povzročili politične spremembe v občini Ormož.
Ker se je marsikdo ob tem razodetju najbrž nasmejal, je potrebno pojasniti, za kaj je pravzaprav šlo. Od leta 1990 smo v SKD Ormož vsako leto prirejali proslavo ob dnevu državnosti. V začetku sami, potem nekaj časa skupaj s SLS. Po letu 2000, ko je nastala N.Si, pa skupaj s SDS, ker se je SLS nekoliko umaknila. Naloge in stroške za tovrstne proslave na Humu pri Ormožu smo si vedno korektno
trenutno živi, nasprotoval pa bi ustanovitvi neke druge pokrajine.
Sedaj pa nekaj o strokovnosti in politični razumnosti vsaj dveh inačic šestih pokrajin. Prva, ki jo zagovarjajo nekateri člani stranke Zares, je členitev Slovenije po škofijah. Dragi politični strokovnjaki stranke Zares, na tem mestu vas zares prosim, da mi pojasnite, kako bo po vaših strokovnih merilih enako ali vsaj podobno deloval sistem v Pomurski in Podravski pokrajini. Po tem predlogu bi v Pomurski pokrajini živelo dobrih 120.000 ljudi z eno mestno občino in 27 občinami. V Podravski pokrajini pa bi po tem predlogu živelo slabih 400.000 ljudi v treh mestnih občinah in 46 občinah. Ali si znate predstavljati, kako bomo v Po-dravski regiji lahko prišli do razumnega dogovora o delitvi razvojne pogače med tri mestne občine in ostalih triinštirideset občin, če jih v sedanji statistični regiji nismo nikoli znali razdeliti brez ločitve na zgornje in spodnje Po-dravje. Nekaterim risanje pokrajinskih zemljevidov očitno pomeni, da jih rišejo za Marsovce in ne za na teh prostorih živeče ljudi in njihove že obstoječe institucije. Za gospo mag. Silvestro Klemenčič pa imam konkretno vprašanje, kako bo lahko ob treh mestnih občinah in večjih središčih, kot so Ravne, Dravograd, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož, uspela uveljavljati razvojne in politične interese za občino Kidričevo. Spoštovana gospa, upam si trditi, da v takšni pokrajini vaša
občina ne bo imela niti svetnika v pokrajinskem svetu, kaj šele, da bi o čem odločali.
Po drugi inačici stranke Zares naj bi imeli celo takšno Štajersko pokrajino, ki bi vključevala tudi Pomursko pokrajino. S tem predlogom bi tako imeli v eni pokrajini slabih 520.000 prebivalcev, štiri mestne občine in skupno 73 občin. Hkrati pa ta stranka predlaga Gorenjsko pokrajino z eno mestno občino in sedemnajstimi občinami. O vrhunski matematični usposobljenosti ideologov v stranki Zares zares ne gre izgubljati besed. Ko poslušam njihovega glavnega matematičnega protagonista (verjetno s kupljeno diplomo), ki bi iz majhne množice, kar Slovenija je, rad dokazal, da se da narediti velike pod-množice, mi moja hči v drugem razredu osnovne šole pove, da to pač ne gre.
Spoštovana gospa, kot magistra si zagotovo ne bi smeli dovoliti tako površnega citiranja mojih strokovnih argumentov, ki ste jih zreducirali zgolj na eno izjavo. Z veseljem vampo-šljem moja številna gradiva, ki govorijo prej v prid ustanavljanju večjega kot manjšega števila pokrajin. Očitno pa vas to tako ali tako ne zanima, ker vam je v prvi vrsti najpomembnejša politična kariera, saj uspešno menjujete stranke tako kot nekateri spodnje perilo. Prav zanimivo pa je vaše poznavanje mojih političnih hotenj. Hvala. Do vašega prispevka sploh nisem vedel, da želim kandidirati v Državni zbor.
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
KUPON
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika:.
Mojo ginekologinjo ali ginekologa:-
Mojo pediatrinjo ali pediatra:-
1Tdr>¡
0
^ o o%
H
H I,
IME:_
PRIIMEK:. NASLOV:.
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:
TELEFON:_
E-MAIL:_
DATUM ROJSTVA:.
S podpisom jamčim, da so moji osebni podatki resnični in dovoljujem, da Studio Moderna d.o.o., kot upravljalec vodi, vzdržuje in nadzoruje zbirko osebnih podatkov posameznikov v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Upravljalec zbirke obdeluje zbrane osebne podatke za namene vzorčenja, anketiranja in statistične obdelave podatkov, za ugotavljanje uporabe storitev, prilagajanje ponudbe in segmentacije, za raziskave trga, obveščanje o ponudbi, novostih, in ugodnostih, ter za pošiljanje drugega reklamnega gradiva. Za namene kontaktiranja posameznik dovoljuje uporabo različnih komunikacijskih kanalov, kot npr.: telefon, osebna pošta, elektronska pošta in drugo. Navedene podatke lahko Studio Moderna d.o.o. obdeluje za lastne potrebe in posreduje drugim pravnim osebam do preklica pisne privolitve oz. do časa, ko podatki več ne bodo služili svojemu namenu. V času upravljanja osebnih podatkov ima posameznik možnost vpogleda in ažuriranja podatkov v zbirki podatkov. Studio Moderna d.o.o., Podvine 36,1410 Zagorje ob Savi
Datum:
Podpis:
Kupon pošljite na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
RADIOPTUJ
89,8»98,e«l04i3
razdelili. Ker je bil Luci svoj čas zelo aktiven član SDS, se je temu primerno tudi angažiral. Kot vem, se je tako sam ponudil, da bo pomagal. Eni smo dali denar, on je pa prispeval delo in poskrbel za prevoz odojkov. Kot eden večjih kogovskih vinogradnikov je vedno pripeljal tudi 50 l vin,a na katerega je bil upravičeno zelo ponosen. Vendar to smo delali tudi drugi in tako poskrbeli za slavje in prijetno vzdušje ljudi, ki vsako leto radi pridejo na Hum proslavit največji državni praznik.
Kar se pa tiče zadnjih lokalnih volitev, je treba povedati, da je Luci v prvem krogu podpiral svojega kandidata za župana. V drugem krogu pa je stranka SDS, poleg še nekaterih drugih, podprla mene. Luci je tako kot običajno prevzel del nalog v imenu SDS, in sicer plakatiranje v KS Kog, ki šteje okrog 950 prebivalcev, cela občina pa 13600. V prepričanju, da se volitve dobijo s plakatiranjem, mi sedaj ob vsaki možni priliki sponaša svoj prispevek in se čuti zaslužnega za
mojo zmago na volitvah.
Nesporno pa iz njegovega pisma izhaja, da je za svoje delo pričakoval neko plačilo. In res. Na vse načine je želel postati član in s tem predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - kadrovske komisije. V stranki SDS se s tem niso strinjali, zato je v boj za svoje zasluge in pravice hotel pritegniti tudi mene. Večkrat sem mu, očitno zaman, poskušal dopovedati, da se morajo dogovoriti sami in da jaz nimam pristojnosti posegati v stranko SDS, s katero imamo koalicijsko pogodbo. Ker nisem mo gel, pa tudi želel, ničesar storiti, je bilo le vprašanje časa, kdaj se me bo lotil z vso svojo medijsko močjo. V zadnjem času to na najbolj zahrbtno brutalen način tudi doživljam. Da so imeli v SDS prav, ko ga niso predlagali v omenjeno komisijo, pa se je pokazalo kaj kmalu ob glasovanju za ravnateljico Gimnazije Ormož. Luci je takrat na sejo pripeljal, kot jo je sam predstavil, "prijateljico iz mladostnih
dni". O njej je povedal vse podrobnosti, tudi to, da je mati samohranilka, da nima službe in da je članica SDS. Zanjo je hotel izsiliti pozitivno mnenje OS, računajoč na glasove opozicije, ki jih je tudi nekritično dobil. Če bi SDS njegovi strankarski agitu-ri nasedla, bi mu morda celo uspelo. Na srečo se to ni zgodilo in nekoliko pozneje smo v časopisu Večer lahko prebrali, zakaj je omenjena gospa ostala ob ravnateljsko funkcijo na eni od mariborskih osnovnih šol.
Svetnik Luci mi tudi ves čas očita kršitve poslovnika. On namreč poslovnik razume dobesedno in je prepričan, da lahko po vsaki razpravi katerega koli svetnika, tudi če ga le-ta ne omenja, replicira komur hoče in kar hoče. Te njegove replike so pogosto tudi žaljive, velikokrat pa nimajo dosti skupnega z obravnavano temo, saj v njih praviloma poveličuje zgolj samega sebe, svojo nadarjenost in svojo sposobnost. Teoretično bi Lucijevo razumevanje poslovnika pomenilo, da
bi ob repliciranju vseh 20 svetnikov vsakemu svetniku po 3 minute samo replike v Ormoškem OS lahko trajale ob vsaki točki 1200 minut. Ker sem svetniku Luciju na zadnji seji ob ne vem kateri tri-minutni repliki odvzel besedo, se je zelo razhudil in na sami seji prisedel k meni in mi začel fizično groziti, kar je popolnoma nedopustno. Ker s svojim početjem ni želel nehati, mi ni preostalo drugega, kot da sem sejo za nekaj minut prekinil in ga v odmoru opozoril, da tega naj ne počne več. Če bo namreč šlo tako naprej, bomo morali v bodoče na sejo poklicati varnostnika, ki bo zavaroval delo občinske uprave in vseh navzočih, ki bi si drznili na seji OS kakorkoli izraziti nestrinjanje s svetnikom Lucijem.
Tudi zapis, da sem mu očital, da nima gimnazije, je neresničen. On sam je namreč dejal, da so nekateri, ki sedijo v OS, potrebovali 5 let za dokončanje gimnazije. Moja pripomba na njegovo provokacijo, v kateri se je
očitno sam prepoznal, pa je bila, da nekateri tudi v 5 letih niso naredili gimnazije. Ker je v OS občine Ormož več kot 2/3 članov z najmanj višjo strokovno izobrazbo, od tega vsaj 10 z univerzitetno, nekaj mag. in celo doktor znanosti, res ne morem dovoliti, da nek svetnik žali vse ostale, enkrat z uličarji in proletarci, drugič s primitivci, tretjič s kimavci itd.
Ne bom zaključil pisma z besedo: "Sram vas bodi!!!!!", kot je svetnik Luci zapisal meni, ker je objavljanje takih in podobnih pisem bolj problem medija, ki to objavlja, kot pisca, ki to piše.
Rad bi mu pa rekel: Luci bodi vendar fer in povej, da si vse, kar si počel, delal zase. Brez SDS bi te zagotovo ne bilo v OS, pa tudi v kmetijski zbornici ne. Kako boš to izkoristil v dobro vseh, ki so te volili, pa je povsem v tvojih rokah. Do sedaj si se v glavnem kregal, včasih se zdi, da še največ sam s sabo.
Alojz Sok,
župan občine Ormož
Kidričevo • Gradnja doma upokojencev napreduje
Prve oskrbovance naj bi sprejeli že jeseni
Ob robu Parka mladosti, med sedanjim vrtcem in letnim kopališčem v Kidričevem, v teh dneh intenzivno gradijo dom upokojencev, v katerem bo prostora za 60 postelj, prve oskrbovance pa naj bi sprejeli že letošnjo jesen.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl: »Prve oskrbovance v enoti Kidričevo pričakujemo že letošnjo jesen!"
V Kidričevem v teh dneh vidno rastejo zidovi novega doma upokojencev, pri čemer delavcem GP Ptuj vreme lepo služi.
Investitor novega objekta v Kidričevem je v celoti Dom upokojencev Ptuj; kot je pojasnila njegova direktorica mag. Kristina Dokl, gre za dvonadstropno, oziroma tri-etažno stavbo, saj bo polovico objekta podkletenega, v njem bo prostora za 60 postelj oziroma oskrbovancev, sicer pa naj bi se ob dograditvi celoten objekt vklapljal v to okolje.
"Izgradnjo doma upokojencev Ptuj - enota Kidričevo, ki bo imel okoli 2170 kvadratnih metrov sodobno urejenih koristnih površin, smo pričeli v začetku februarja, glavni izvajalec del je Gradbeno podjetje Ptuj in, kolikor sem seznanjena, gradnja poteka po termin-skem planu, pri čemer je pozitivno tudi dejstvo, da je vreme gradbincem lepo naklonjeno. Predvidevamo, da naj bi bila vsa gradbena dela končana konec oktobra, tako da naj bi v novem domu že jeseni sprejeli prve oskrbovance."
Je že možno reči, kako bo organizirano življenje oskrbovancev v tem domu, bodo kakšne novosti?
"Delo v kidričevski enoti Doma upokojencev Ptuj bo organizirano po sistemu tako imenovanih gospodinjskih skupnosti. Za sedaj načrtujemo v Kidričevem pet takih gospodinjskih skupnosti, v vsaki od teh pa bo po 12 stanovalcev,
s tem da bo ena od teh skupnosti namenjena izključno za osebe z demenco. Poleg tega bo organizirana tudi oskrba v dnevnem centru, kar pomeni, da bodo lahko oskrbovanci čez dan bivali v domu in se v njem tudi prehranjevali, spat pa bodo lahko odhajali domov, torej v domače okolje. Tako za sedaj v novem domu v Kidričevem načrtujemo 56 mest za celodnevno oskrbo in 4 mesta za dnevno oskrbo oseb."
Glede na to, da je med upokojenci v Kidričevem že sedaj veliko zanimanja za možnosti bivanja v novem domu, nas zanima, če bodo imeli domačini pri sprejemu morda kakšno prednost?
"Vsekakor, že sedaj lahko z gotovostjo povem, da bodo imeli prednost pri namestitvi v domu predvsem občani z območja občine Kidričevo in sosednjih krajev, torej iz bližnje in daljne okolice. Sicer pa bomo vse osebe v dom sprejemali po veljavnem pravilniku o namestitvi v domsko oskrbo. Pred samo oddajo vloge za sprejem v dom toplo priporočamo, da se njegovi bodoči stanovalci oziroma njihovi svojci udeležijo uvodnega srečanja, ki poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih Doma upokojencev Ptuj na Volkmerjevi cesti 10; tudi z namenom, da se kasneje čim lažje vključujejo v domsko življenje. Sicer pa lahko dodam, da so uradne ure v
naši socialni službi za zunanje obiskovalce vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldne od 14. do 16. ure."
Je že možno napovedati tudi, kakšne bodo cene oskrbe v novem domu v Kidričevem?
"O tem, kakšne bodo cene jeseni, sedaj seveda še ne moremo z gotovostjo trditi, lahko pa, da bodo bodoči oskrbovanci dobili okvirno sliko o tem, pojasnim, da je sedaj veljavni informativni cenik v standardni dvoposteljni sobi v Domu upokojencev Ptuj za oskrbo I trenutno 12,64 evra, za oskrbo
II	je cena 16,89 evra, za oskrbo
III	21,14 evra, za oskrbo III A
pa 24,79 evra na dan. Seveda so možni še razni dodatki oziroma doplačila, za garsonjero ali apartma je sedaj dodatek 25 % cene oskrbe, dodatek za balkon je od 2 % do 3 %, obstaja tudi dodatek za sobo, ki je več kot 20 % večja od predpisanih standardov in normativov, ter dodatek za dodatno opremo. Govorim seveda o ceniku, ki je v veljavi od 1. marca lani, verjetno pa se do jeseni kaj bistvenega ne bo spremenilo."
Dom gradite v treh etažah. Kakšni pa bodo prostori, kaj vse bo v novem domu in morda ob njem?
"Poleg bivalnih sob, skupnih bivalnih prostorov in seveda domske kuhinje bodo v domu
tudi prostori za fizioterapijo, prostori za delovne terapije ter prostor za duhovno oskrbo, oziroma manjša kapela. Pred domom bomo uredili tudi ustrezne parkirne prostore, ob domu, kjer je že sedaj park, pa bomo uredili parkovna sprehajališča z drevesi in seveda s klopmi."
Zagotovo bo dom upokojencev v Kidričevem zahteval tudi nekaj novih zaposlitev?
"Zagotovo, za sedaj pa lahko rečem le to, da načrtujemo v tem domu okoli 20 delovnih mest, o tem, koliko bo novih zaposlitev in koliko naših delavcev bomo lahko prerazporedili, za sedaj še ne morem z gotovostjo govoriti."
Naj ob koncu dodamo le še to, da je v Kidričevem v zaključni fazi gradnja novega vrtca ob tamkajšnji osnovni šoli, ki naj bi bil v celoti končan do sredine letošnjega poletja; še letos pa naj bi pričeli izgradnjo novega večnamenskega stanovanjskega bloka, v pritličju katerega bodo novi prostori zdravstvenega doma, temeljito pa naj bi prenovili tudi sedanji zdravstveni dom v Kidričevem, ki je bil zgrajen kmalu po 2. svetovni vojni in je popolnoma dotrajal.
M. Ozmec
pópele
nakupovalni izlet
x Xaba
do&odtá-
KOLEDAR DOGODKOV ZA MAREC 2008
Petek, 7.3. ob 15 Petek, 14.3
18:00
3. ob 17:00
Modna revija pomlad-poletje 08 Velikono na ustvarjalna delavnica
Izdelava butaric
Pon., 10.3. do 26.3. Razstava velikono nih simbolov
Dekoracija s pirhi
etrtek, 20.3. ob 17:00 Ustvarjalna delavnica
Izdelava pirhov
Sobota, 29.3. ob 18:00 Karaoke s Spidijem
zbor mini zvezde Qlandie
O.
Ptuj
www.qlandia.si
QLANDIA
Dežela nakupov
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
WVP0L01.2	2004 7.350 KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
WV P0L01.4 HIGHLIN	2002 6.990 AVT.KLIMA	KOV.MODRA
WVP0L01.2	2002 6.890 KLIMA	KOV.SREBRNA
WV SHARAN1.9TDI	2004 14.300 KLIMA	K0V.SIVA
WV GOLF 1.9 TDI	2002 8.990 KLIMA ALU PLAT.	KOV.ČRNA
WV GOLF 1.9 TDI	2001 8.300 KLIMA ALU PLAT.	KOV.SREBRNA
WV GOLF 1.9 TDI	2000 7.990 KLIMA 5 VRAT	KOV.MODRA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN 2004 13.990 KLIMA	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 2061.4/1LASTNIK 2003 6.900 AVT.KLIMA5VR.	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2004 6.850 AVT.KLIMA	KOV.RDEČA
PEUGEOT 3071.6	2003 7.190 KLIMA 5 VRAT	KOV.SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2001 5.700 KLIMA 5 VRAT	KOV ZELENA
RENAULT KANGOO 1.5 DCI 2004 7.900 KLIMA	BELA
RENAULT TVINGO 1.2	2004 5.800 KLIMA SERVO.ABS	KOV.SREBRNA
RENAULT TRATIC 1.9 DCI	2002 127000 KLIMA,9 SEDEŽEV	KOV.SREBRNA
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006 16.900 KLIMA,9 SEDEŽEV	BELA
AUDI A6 3.0 TDI QUATTRO 2004 24.900 KLIMA, AVT.	KOV.SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2005 22.500 KLIMA NOVI MOD.	KOV.ČRNA
BMW 5201AVTOMATIK	2004 23.990 VSA OPREMA	KOV.SREBRNA
WVBEETLE1.9TDI	2001 9.500 KLIMA	KOV.ČRNA
FIATPUNT01.3D	2004 5.990 KLIMA	BELA
CITROEN C31.4	2006 8.590 KLIMA	KOV.SIVA
CHRYSLER PT CRUISER 2.2 CRD 2003 10.600 KLIMA	KOV.ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID 2003 18.990 KLIMA USNJE	KOV.SREBRNA
WV POLO 1.4	2005 9.600 KLIMA NOVI MOD.	KOV.SREBRNA
WVTOURAN1.9TDI	2004 13.900 KLIMA	KOV.ČRNA
WVPASAT2.0TDI	2005 16.900 KLIMA KARAVAN	KOV.SIVA
AUDI A4 2.0 TDI LIMUZINA 2005 17.900 KLIMA	KOV.SIVA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI 2007 18.500 POVIŠAN PODALJ.	BELA
AUDI A41.9 TDI	2004 14.800 KLIMA	KOV.SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
OPEL AGILA 1,0	2004	5.190,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MAZDA 6 2,0 CD KARAVAN	2002	10.950,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
BMW 3181	1997	4.390,00	AVT. DELL KLIMA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN POL01,212V	2002	5.700,00	SERVO	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,41 POP ART	2004	6.460,00	PRVI LAST.	BELA
MERCEDES BENZ A150	2006	14.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061,11	2004	5.950,00	PRVI LAST.	RDEČA
PEUGEOT 3071,6iSW	2002	8.150,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,3 CDTI	2005	11.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT TWING01,2 EXPRESSION	2007	8.420,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
BMW KARAVAN 318 D	2004	12.800,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ROVER 416 SI	1996	2.290,00	SERVO VOLAN	RDEČA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061,11	1999	3.800,00	SERVO VOLAN	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSARA 1,816V	1999	3.820,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA LIM. OCTAVIA 1,416V CLASSIC	2001	5.300,00	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
PEUGEOT 2061,41	2006	7.700,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ACCENT 1,3	2000	3.390,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDI	2003	7.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
F0RDM0NDE01,8 CLX	1996	1.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA LIMUZINA OCTAVIA 1,9 TDI SLX	1998	5.120,00	SONČNA STREHA	BELA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI V	2004	12.300,00	AVT. KLIMA	MODRA
PEUGEOT 206 BREAK 1,4	2003	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 1061,01 SAINT-TROPEZ	2000	2.390,00	SONČNA STREHA	KOV. SREBRNA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA»,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTOM	2006	14.990	RDEČA	KUMA
AUDI A3 2,0 TDI	2003	14.390	SV. RUMENA	AVT. KUMA
AUDI AG 2,0 TDI	2005	24.990	KOV. SV. MODRA	AVT. KUMA
BMW SERIJA 3:3ZDD	2001	10.390	ČRNA	DV. KUMA
BMW X5 3,0	2002	24.500	KOV. T. ZELENA	AVT. KUMA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRDI	2003	11.800	KOV. SIVA	KUMA
FIATPUNTD GRANDE 1,2	2006	8.490	KOV. SV. MODRA	KUMA
FORD ESCORT 1,41 PRVI LAST.	1990	2.295	KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIASOREHTO 2.5 CRDI	2004	17.490	BELA	KUMA
MERCEDES RAZ. E KARAV. 270 CDI	2003	17.990	ČRNA	DVOJNA KUMA
OPEL CORSA 1.3 dti	2005	8.490	KOV.SREBBNA	KUMA
ROVER 4141.6	1997	2.390	KOV. B. BDEČA	KUMA
SKODA OCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4 ELEGANCE	2002	8.700	SV. MODRA	AVT. KUMA
VW PASSAT VARIANT 1,0 TDI 130KM	2003	11.290	ČRNA	HIGHUNE
VWSHARAN 1,9TD1110 KM FAMILY 19!	9/2000	7.790	RDEČA	AVT. KUMA
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV (Pomiad2008)
petovia^o
(tereni) DAT.
Petovia avto Ptuj d.d. Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
KRAJ
URA
KRAJ
10.3.2008	MARKOVCI-deponija	8.00do12.00
11.3.2008	SELCE - gostilna Ornik	8.00 do 11.00
12.3.2008	PODLEHNIK - lovski dom	8.00 do 11.00
13.3.2008	SPODNJE JABLANE - žaga Cesar	8.00 do 12.00
14.3.2008	MOŠKANJCI-gasilskidom	8.00do12.00
15.3.2008	LOVRENC NA DR. POLJU-društvo upokoj. 8.00do12.00
17.3.2008	SELA - gostilna Svenšek	8.00do12.00
18.3.2008	PLETERJE - trgovina Peršuh	8.00 do 12.00
19.3.2008	DESTRNIK - gasilski dom	8.00do12.00
20.3.2008	GEREČJAVAS - gasilski dom	8.00do12.00
21.3.2008	TRNOVSKAVAS-kmetijskazadruga	8.00do12.00
22.3.2008	JUROVCI - avtoelektrika Bračič	8.00do12.00
25.3.2008	DORNAVA- dvorišče Hmelj Dornava	8.00do12.00
26.3.2008	JURŠINCI - lovski dom	8.00 do 12.00
27.3.2008	MAJŠPERK - Občina Majšperk	8.00do12.00
28.3.2008	ŠIKOLE - gostilna Kurež	8.00do12.00
29.3.2008	SESTRŽE - Dom krajanov	8.00 do 12.00
31.3.2008	LESKOVEC - gasilski dom	8.00do12.00
1.4.2008	ZAVRČ-ObčinaZavrč	8.00do12.00
2.4.2008	NOVA VAS PRI MARK. - delavnica Kekec 8.00 do 12.00
3.4.2008	ŽETALE - gasilski dom	8.00do12.00
4.4.2008	SPODNJI VELOVLEK - gasilski dom	8.00 do 12.00
5.4.2008	GOČOVA	8.00 do 10.00
12.4.2008	VANETINA	8.00do11.00
Vsak dan med 7. in 19. uro opravljamo na sedežu podjetja preventivne tehnične preglede za vse vrste vozil. Informacije: 02 74935 34 (registracije), 02 749 35 33 (vodja teh. pregledov), 031 728 010 (Benko Alojz, vodja TP)
STOJNCI-gasilski dom	13.00 do
JANEŽOVCI - gostilna Pri Mici	12.00 do
APAČE - gasilski dom	12.00 do
NJIVERCE	13.00 do
ŽETALE - kmetija Kolar	13.00 do
MALA VAS - bar Žgajar /	13.00 do
GRAJENA - gasilski dom	13.00 do
MOSTEČNO - kmetija Strnad	13.00 do
JIRŠOVCI - kmetija Dajčman	13.00 do
ZG. HAJDINA - prevozništvo Vogrinec	13.00 do
VITOMARCI - kmetijska zadruga /	13.00 do
FORMIN - gasilski dom	13.00 do
POLENŠAK - kmetijska zadruga	13.00 do
STOPERCE - Litož	13.00 do
VIDEM PRI PTUJU - kmetijska zadruga /	13.00 do
GRAD BORL	13.00 do
CIRKULANE	14.00 do
CIRKOVCE - gostilna Korže	13.00 do
DRSTELJA - kmetija Sever	13.00 do
MEZGOVCI OB PESNICI - gasilski dom	12.00 do
DESENCI - gasilski dom	13.00 do
SENARSKA	11.00 do
URA
14.00 14.00 13.00 14.00 15.00 15.00 /
15.00 14.00 14.00 15.00 15.00 /
15.00 15.00 15.00 15.00
/
14.00 15.00 14.00 14.00 14.00 14.00 /
14.00
Mocan mobitel!
Samsung SGH-M110.
Samsung SGH-MU0
•	Povečana odpornost na vlago, prah in udarce
•	Prostoročno telefoniranje prek vgrajenega zvočnika
•	Zvočna beležka (diktafon)
•	Vgrajen FM-radijski sprejemnik
•	Kalkulator
•	Budilka
mws' © Ü2 cap-
63,96 €*
Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih mobitelov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati, *Cena vključuje DDV, Ponudba traja do odprodaje zalog In velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus, Enotni paket, paket Telemetrija in izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon. Velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa št. 8/2005,

petovia^to
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
DACIA LOGAN 1.4	2005	4.580	116.500	BELA
CITROEN C31.4 HDI SX	2004	7.900	66.231	ZELENA
MERCEDES C180 2.0	1998	5.090	192.138	MODRA
SCENIC 1,0 DCI DYN. LUX	2004	10.150	99.126	SREBRNA
SCENIC 1,9 DCI EXPRESSION	2004	9.900	111.000	SREBRNA
SCENIC 1,9 DCI PRIVIL LUX	2005	11.990	106.432	RDEC
PEUGE0T407SW CON. PACK. 1.6 HDI	2005	14.790	109.328	SV. MODRA
FORD FOCUS CMAX1.6TDCI DCI TREND	2004	10.990	188.238	VIJOLA
MEGANE GRAND 1.5 DCI/100 PRIVILEGE	2005	11.490	121.213	SREBRNA
MEGANE GRAND. 1.5 DCI/80 EXPRESSION	2005	9.400	117.334	MODRA
CITROEN PICASSO 2.0 HDI ELEGANCE	2003	7.250	121.107	RELI
RE LAGUNA GRAND 1.9 DCI DYNAMIQ.	2004	9.900	105.301	SREBRNA
RE LAGUNA 1,0 DCI INITIALE	2004	11.300	120.930	GRAFITNA
VW GOLF 1.4 EDITION	2001	6.650	121.000	SREBRNA
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
AUDI M 1,61	1999	6.190.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDIM1.9TDIUMUZ.	2001	7.790,00	AVT. KLIMA	RDEČA
BMW 530 D M OPTIK UMUZ.	2002	14.500,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
ermOEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2004	9.980,00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
DAEWOO KALOS 1.25VRAT	2004	5.750,00	KUMA	KOV. BORDO RDEČA
LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE	2004	13.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
NISSAN ALMERA 1.5 i 5 VRAT	2003	6.980.00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2,0 DTI UMUZ.	2000	5.970,00	KUMA	KOV. ZELENA
OPEL ASTHA 2,0 DU KARAV.	2000	5.290.00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2004	10.390,00	KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI GRANDTOUR	2000	6.170.00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION UMUZ.	2004	9.600,00	8XAIRBAG	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR CONFORT.	2005	11.200.00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ROVER 620 SI	1999	3.980,00	KUMA	KOV. T. MODRA
VOLVO S 60 2,4 D MOMENTUM	2004	14.650,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2000	7.100,00	KUMA	SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2005	16.980.00	KUMATIC	KOV. SIVA
Na zalogi preko 40 vozil.
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis, Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-
nik 27, 297.
Cirkulane. Tel. 031 811
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
^ASTh
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KNAUF (stene in stropi) in par-ketarstvo. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAM bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Tel. 740 80 18 ali 041 312 621.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM odojke in prašiče od 80100 kg. Tel. 041 368 437.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
PRODAM roto brano s sejalnico, delovna širina 3 m - znamke Leli; Gruber - podrahlajč, znamke Lemken, delovna širina 2,80 m in hidralične brane 4,20 m - znamke Lanzberg in traktor Fent 514 - 140 KM s prednjo hidravliko, kardanom in vso dodatno opremo. Tel. 031 251 967.
PRODAMO pujske, domače reje, težke 120 kg. Tel. 719 80 10.
PRODAM travniške brane, izdelovalca Mušič, širina 2,60 m, rabljene eno sezono. Tel. 041 599 567.
PRODAM kalano kolje za vinograd. Tel. 031 270 472.
PRODAM stari hlevski gnoj. Več informacij na telefonski štev. 746 06 01.
PRODAM krompir za seme in jedilni krompir, sorta desiree. Medved, Lovrenc na Dravskem polju 16, telefon 041 544 879.
PRODAMO domače luščene orehe. Telefon 041 872 529.
PRODAM žitno sejalnico znamke Olt, širine 160 cm, škropilnico Agrome-hanika Kranj, širine 5 m. Informacije na telefon 041 511 925.
PRODAM kolje za vinograd. Telefon 041 378 353.
PRODAM luščeno koruzo ter obračalnik Pajek 230 z dvema krogoma. Telefon 776 62 91, zvečer.
NEPREMIČNINE
PRODAM gozd 2,2 ha v Cirkulanah in gradbeno parcelo v Brstju. Tel. 041 474 063.
I IN S A *>v
KUPIM TRAKTOR IMT, Ursus, Zetor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAM tribrazdni plug, traktorsko škropilnico in večjo količino ječmena. Tel. 02 787 68 00 ali 041 632 729.
PRODAM odojke in 120-kg svinjo. Stojnci. Tel. 766 90 01.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, cisterno za gnojevko in bočno, bob-nasto kosilnico. Tel. 790 12 41.
PRODAM deset ovc z mladiči. Tel. 768 96 19.
PRODAM dvovretenski pajek Sip ter kupim Spider 350. Tel. 041 299 383.
DELO
IŠČEMO zanesljivega in delavnega monterja, ključavničarja in komercialista. Vratko d.o.o, Du-pleška cesta 10, 2000 Maribor.
ZAPOSLIMO več gradbenih delavcev. Zidarje, tesarje, polkvalificirane delavce. Poskusna doba 3 mesece, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije na 041 601 249, Gradbeništvo Vinko Jasenc, s. p., Dornava.
KANDIDAT, stanujoč na Ptujski Gori oz. v Majšperku, ki se je prijavil na delovno mesto, pozivamo, da se oglasi na tel. štev. 041 345 661, Foto Lan-gerholc, Prešernova 2, 2250 Ptuj.
ZAPOSLIM fanta za plakatiranje jumbo plakatov z lastnim prevozom. Telefon 041 350 942. Plakatiranje Damjan Svenšek, s. p., Rošnja 55 A, Starše.
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
I 3 f-\ ■>* nepremičnine
EURO PAR K Maribor
KI-: -i j 05 SOP, (MX/61 71 65, G40/66 33 M
Prodamo samostojno hišo, Ptuj - center, leto gradnje 1985, v Izmeri 210,45 m2. zemljišče obsega 238 m2, sproti dobro vzdrževana, možnost opravljanja m I me poslovne dejavnosti! CENA: 190.000 eur
DOM-STANOVANJE
VIR - ZADAR, v sezoni in posezoni oddam dvosobni apartma za štiri osebe, možnost petega ležišča, v zasebni hiši, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 74 2 714.
ODDAM enosobno stanovanje, delno opremljeno, vseljivo takoj. Telefon 051 416 310, ali 041 868 853.
ODDAM trisobno opremljeno stanovanje v hiši, 5 km iz Ptuja. Telefon 041 279 034.
MOTORNA VOZILA
PRODAM hyunday lantra karavan, srebrne barve, lepo ohranjen, letnik 2000. Informacije na telefon 041 723 941.
RAZNO
KUPIM STARE PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
POCENI prodam regal za dnevno sobo. Tel. 02 771 22 21.
UGODNO prodam kuhinjo z aparati (štedilnik, pomivalni stroj, hladilnik). Telefon 031 382 976.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Liljana Kekec, dr.dent.med Na Tratah - Ptuj
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30, 031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
¡H Objekttehnlk d.o.o.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡lvobjekttehnik@gmx.com
Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Puhova 10 2250 Ptuj
Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpektorice mestne občine Ptuj z javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila:
Št.	Znamka in tip vozila	Barva	Reg. št.	Lokacija odstranitve
1.	Ford	črn	Nereg.	Gregorčičev drevored 1
2.	Daewoo	temno rdeč	Nereg.	Osojnikova cesta (Tuš)
3.	Renault 5	rdeč	Nereg.	Raičeva ul. (pod gradom)
Lastnike vozil prosimo, da avtomobile prevzamejo na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila. Ce lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da so vozila opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenimi vozili.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Svet Zavoda za informiranje Ormož razpisuje skladno s 16. členom Statuta delovno mesto
odgovornega urednika ter novinarja-moderatorja na RADIU PRLEK.
Razpisni pogoji:
-	visoka ali višješolska izobrazba novinarske, pravne,ekonomske ali družboslovne smeri
-	dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju dejavnosti javnega obveščanja
-	komunikacijska sposobnost
-	ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega obveščanja
-	slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
-	predložitev programa dela v skladu s programsko zasnovo
-	ni oseba,ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto
-	ni v nobeni politični stranki
Izbrani kandidat bo opravljal delo odgovornega urednika ter delo no-vinarja-moderatorja, vsako za polovični delovni čas. Prijave kandidatov se sprejemajo do vključno 15.marca 2008. Prijavljeni kandidati bodo z odločitvijo Sveta ,o izbiri seznanjeni najpozneje v tridesetih dneh od zaključenega razpisa.
Prijave pošljite s priporočeno pošto na Zavod za informiranje Ormož, Kolodvorska 9 2270 Ormož, s pripisom ZA RAZPIS.
Petek, 29. februar
12.00
18.00
18.00
19.00 19.00
19.00
19.00
19.00 19.00
21.00
Ptuj, razstavni prostor Mestne hiše, razstava Boruta Popenka Obrazi, razstava je na ogled do konca marca
Ptuj, razstavni prostori Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, predavanje dr.
Ivana Rihtariča Štajerc in Nemcem prijazni Slovenci
Hajdina, dvorana društva upokojencev, komedija Zakonski vrtiljak, v
izvedbi dramske skupine KPD Hajdina
Maribor, SNG, balet, Pepelka, VelDvo, za izven
Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, vabilo na enkratno
miselno in čutno potovanje med vesoljem in zemljo, med izbrane
besede in žlahtne kapljice z mislecem in predavateljem doc.dr. Mitjem
Slavincem - Vesolje in življenje
Ptuj, dvorana Gimnaziji, 2. regijsko srečanje tamburašev - Zaigraj tamburica, revija tamburaških skupin in orkestrov Ptuj, CID, Zgodba o bluesu, predstavitev ob zvočnih in avdio posnetkih bo vodil Marko Korošec Svetinje, v kleti, večer s tamburaško skupino Destrnik, kulturni dom, koncert Stopaj za zvoki pesmi ..., organizira Destrniški oktet KD Destrnik z gosti MOPZ KD Rogoznica, ŽPS Spominčice DPD Svoboda, Ptuj
Ptuj, hotel Mitra, Stari rock na kavarniški način, Marko Medik - vokal, kitara
Ptuj, CID, na ogled so likovna dela Gregorja Samasturja Ptuj, CID, dnevni center, namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje, vsak dan po pouku Ptuj, CID, začenjajo se tečaji, literarni, žongliranje, začetni tečaj krojenja in šivanja, dodatne informacije na telefon 780 55 40 Ptuj, hotel Mitra, v lobiju si lahko ogledate tretjo razstavo v ciklu Mojstri se predstavijo, tokrat se predstavlja Medičarstvo, svečarstvo in lectarstvo Ivan Puž
Sobota, 1. marec
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Miši v operni hiši, za abonma Kresnička in izven
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Miši v operni hiši, za abonma Zvezdica in izven
18.00 Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ, folklorni večer z naslovom
Šolenčke bom zbiksala, prireditev bo spremljala razstava diatoničnih harmonik ali frajtonaric različnih starosti 18.00 Markovci, gasilski dom, 85. občni zbor PGD Markovci 18.00 Videm, dvorana, veseloigra v treh dejanjih, Babja kmetija, v izvedbi
gledališke skupine KD France Prešeren Videm 18.00 Velika Nedelja, prostori nove župnijske dvorane, občni zbor KD Simon
Gregorčič Velika Nedelja 19.00 Sveti Tomaž, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi gledališke
skupine KUD Vitomarci 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, »stand up« komedija Hamlet, za izven 19.30 Vitomarci, dvorana, vohunska komedija Afera poln kufer, v izvedbi
gledališke skupine KD Draženci 21.00 Ptuj, hotel Mitra, večer ambientalne glasbe, Urška Foršnarič - vokal, flavta, Katja Černivec - vokal in David Hojsak - vokal, kitara
Nedelja, 2. marec
15.00 Skorba, dvorana, komedija Moža je zatajila, v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
17.00 Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
18.00 Videm, dvorana, veseloigra v treh dejanjih, Babja kmetija, v izvedbi gledališke skupine KD France Prešeren Videm
18.00 Maribor, dvorana KAC na Aljaževi 19, koncert duhovne, klasične, irske ljudske, gruzijske ljudske, norveške ljudske glasbe, organizira Krščanska adventistična cerkev
18.30 Sela, kulturni dom, komedija Častni povabljenec, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
19.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, komedija Zakonski vrtiljak, v izvedbi dramske skupine KPD Hajdina
Ponedeljek, 3. marec
19.00
19.00
Maribor, SNG, balet, Carmen, VelDvo, za abonmaja Dijaški 3, Dijaški 4 in izven
Ptuj, Stara steklarska delavnica, predavanje za ženske, Kako spremeniti, kar nam ni všeč?!, organizira KAC Ptuj, v času predavanj bo organiziran program za otroke v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena
oddaja Planet polka, nastopajo: Ansambel Slovenski zvoki, Ansambel Viharnik, Požrejšekov Mihač. Poljudna oddaja Moč polnega življenja, tema oddaje: Simbol moči in ustvarjalna energija.
Kino Ptuj
29. februar, ob 19.00 Pomlad v Bosni - akcijska komična drama. Ob 20.40 Art
program: Pokora - romantična vojna drama. 1. in 2. marec, ob 19.00 Pomlad v Bosni - akcijska komična drama. Ob 20.40 Art program: Pokora - romantična vojna drama.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIATSTILO 1.9JTD3VDYN PEUGEOT 406 2,0 HDI MITSUBISHI OUTLANDER 2.44X4 MERCEDES C 220 COI FIAT AtfiEA 1.2 FORD MONDE01.8 CITROEN XSARA PICASS01.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING ROVER 216 SI RENAULT SCENIC 1,9 DCI FIAT ULYSSE 2.2 JTD RENAULT MEGANE 1.6 E RT FIATSTIL01.4 ACTUAL FIAT PUNT01,2 5V CITROEN XSARA 2,0 HDI ALFA ROME01561,8 TS
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
KOV. T. MODRA KOV. S. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. MODI BELA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
fi unraoS^o [mml^
■OEmj03ii7[L3,öEmjaiaaE)[
UD® ISSDrODDCLO s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo, izvajali se bodo i
DAN	DATUM	URA (od-do)	KRAJ - LOKACIJA		
	17.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Majšperk - gostilna Dolhca Stoperce - gostilna Litož Jablane - kmečki tureem Medved		
Torek	18.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Zagorci - gasilski dom grabšriski breg Gabrnik - trgovha Hrga Polenšak - gostilna Šegula		
Sreda	19.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Mihovce - avtoservis Dobič Gerečja vas - gasilski dom Zg. Hajdina - gasilski dom		
Velikonočni prazniki					
Torek	25.03.2008	8.00-11.00 12.00 - 14.00 14.30- 15.30	Grajena - gasilski dom Drstelja - kmečki turizem Lacko Dornava - kmetijska zadruga		
Sreda	26.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Videm - market Žerak Leskovec - pri pokopališču Stojnci - gasilski dom		
Četrtek	27.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Žetale - bar Pod lipo Podlehnik - kmetijska zadruga Jurovci - avtoelektrika Bračič		
Petek	28.03.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Juršiici - avtoservis Žajdela Vitomarci - kmetijska zadruga Janežovci - pri Mici		
Sobota	29.03.2008	8.00-12.00	Crkulane - bar Marinka		
Ponedeljek	31.03.2008	8.00- 11.00 12.00 - 14.00	Lovrenc na D.p. - Društvo upokojencev Apače - Gasilski dom		
Torek	01.04.2008	8.00- 11.00 12.00- 14.00 14.30- 15.30	Markovci - deponija Zamušani - Guma bar Lasigovci - kmetija Kukovec		
Sreda	02.04.2008	8.00-11.00 12.00-14.00 14.30- 15.30	Cvetkovci - pri Domrikovih Gajevci - trgovha Vrtnica Moškanjci - benc. servis Žiher		
Bvinski in hipotekarni |
mn
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj [ob Mariborski usti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za _ dneve veljavnosti registracije.	|
Informacije na telefon: 02 / 788 11 68. Se priporočamo!
Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL: 02 / 78811 75 I
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na I 051 804 324
INOVATIVA, MIlana Prapotnlks.p, Plvkova ulica 19/a, 2260 PTUJ
HUM
NUDIMO TUDI 0BR0CN0 ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040f187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PIIH.hliMJiMimiliB
(02/22 80110
SoliS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
v
Z veseljem biti Ženska
Niz predavanj, delavnic in druženj za ženske od 3. do 8. marca 2008 v Stari steklarski delavnici na Ptuju vsak večer ob 19. uri
Kako spremeniti, kar nam ni všeč?! Zdrava hrana kljub pomanjkanju časa Učinkovito upravljanje s časom Vrednote, skriti zaklad v družini Delavnica izdelovanja darilc ob 17.30
Kako lahko živim nadpovprečno? Večer za žensko dušo
V času predavanj bo organiziran PROGRAM ZA OTROKE v sosednjem prostoru Stare steklarske delavnice na Ptuju. Vabljene!
Organizator: KAC Ptuj, Info: 041 476 910, natasa.kostanjevec@triera.net
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj ¿0.0. 1 Raičeva 6
2250 Ptuj	1
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
AvtohiSa Hvaleč,
Lovrenška cesta 3, 2325 Kidričevo, Tel.: 02/ 796 33 33 www.avtohisa-hvalec.si
Opd. Nove kteje. bo{jti avtomat..
vabi v petek, 29. februarja do 19. ure in v soboto, 1. marca do 13. ure na
DAN ODPRTIH VRAT
z izjemnimi popusti za Oplova vozila.
Vljudno vabljeni!
www.radio-tednik.si
www.radio-tednik.si
Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem popoldnevu za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, tašče, babice in sestre
Štefanije Petek
IZ ŽABJAKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše, cvetje in sveče.
Hvala za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema, ge. Veri za molitev in govor. Hvala Komunali Ptuj za pogrebne storitve.
Žalujoči: sinova Štefan in Marijan z družinama
ter sestra Olga
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
3. marca 2008 mineva eno leto, odkar si nas za vedno zapustila
Marjana Kok
BARISLOVCI 16 A
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate sveče in cvetje ter jo ohranjate v lepem spominu.
Hčerki Viktorija z Boštjanom in Saša z Dejanom
L1
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da je v 92. letu umrl naš dragi
Vladimir Meško
POT V TOPLICE 3, PTUJ
Od dragega pokojnika se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na ptujskem pokopališču v ponedeljek, 3. 3. 2008, ob 14. uri.
Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Angela Zupanič
S SPODNJE HAJDINE 25 A
Od nje se bomo poslovili jutri, v soboto, 1. marca 2008, v ožjem družinskem krogu na hajdinskem pokopališču.
Žalujoči: hčerka Lojzka in sin Franci z družinama
Kmetijstvo Polanec d,©.©,
Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju, tel.: 02 761 93 00, faks: 02 761 93 06
je kmetijsko trgovsko podjetje z največjo zalogo kmetijskih strojev na Štajerskem. Ima veliko ponudbo reprodukcijskega materiala in rezervnih delov ter gradbenega materiala. Zaradi širitve programa takoj
zaposlimo prodajalca
za prodajo rezervnih delov, reprodukcijskega materiala in strojev. Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na zgornji naslov.
Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem večeru za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Ivane Rožmarin
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in dar cerkvi ter izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma, zastavonoši in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Slavko
Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem jutru za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage botre, tete in sestre
Matilde Bombek
IZ DORNAVE 55
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebej hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, govornici ge. Velikonja, g. župniku za opravljen obred in ge. Zorko za molitve.
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni!
Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran, z nami hodijo vsak dan, nevidni, neslišni, toda vedno blizu, še vedno ljubljeni, še vedno pogrešani in zelo dragi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše matere
Katarine Hojski
18. 7. 1909 - 24. 2. 2008 PODVINCI 51
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin na njo in ste jo pospremili v tako velikem številu k poslednjemu počitku. Iskrena hvala govorniku g. Šegulu za tople poslovilne besede, pevcem upokojenskega društva Rogoznica, Komunalnemu podjetju Ptuj, trubadurju za odigrano Tišino, duhovnikoma g. Benjaminu in g. Emilu za opravljen obred ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje.
Žalujoči: hčerke Slavica, Anka, Jelka z družinami, snaha Jožica z družino ter vsi ostali sorodniki
Že štiri leta v grobu spiš, v naših srcih še živiš. Tam, kjer si, ni sonca ne luči, le svečka ti v spomin gori.
V SPOMIN
Mariji Drevenšek
IZ JUROVCEV 3
Hvala vsem, ki se je spominjate z lepimi mislimi.
Vsi njeni
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega brata, svaka in strica
Štefana Potočnika
IZ SP. JABLAN 36, CIRKOVCE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala župniku za opravljen obred, godbeniku za odigrano Tišino, govornici in podjetju Mir. Hvala tudi intenzivni negi internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj.
Hvala tudi vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami, posebej za izraze iskrenega sožalja.
Vsi njegovi
Že eno leto v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, ne dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza žalosti, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka, strica, botra
Ivana Laha
IZ POBREŽJA 152, VIDEM PRI PTUJU
28. 2. 2008 je minilo leto dni, kar te med nami ni. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala, ko postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko in se mu poklonite.
Žena Justika, hči Nada in sin Janko z družinama ter ostalo sorodstvo
Pomlad bo na Tvoj vrt prišla Čakala bo, da prideš Ti. Sedla bo na rožna tla. Jokala bo, ker Tebe ni.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mam sestre in botre
Marije Murko
IZ BIŠA 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, Hildinim, Tanjinim in Albininim sodelavcem, Mirinim sošolcem iz OŠ ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ponudili besede tolažbe. Hvala g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, pogrebnemu podjetju Jančič za opravljene storitve in molivcu g. Majerju.
Posebna zahvala ljudskim pevcem KD Trnovska vas za odpeto pesem slovesa.
Prisrčna hvala govornikom Karlu Vurcerju, Ludviku Krajncu in Francu Kuplenu za ganljive besede slovesa. Zahvala velja tudi vsem gasilcem, ki so jo z vsemi častmi pospremili na zadnji poti.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji!
Dolgi so dnevi, še daljše noči, odkar odšel si ti. Solze grob pojijo, tvojega srca več ne zbudijo.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Alojz Krepša
PRERAD 38
Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane vence, cvetje, svete maše ter izrečena pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala velja pogrebnemu zavodu Aura iz Ormoža, govorniku, g. duhovniku, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino ter sodelavcem Perutnine Ptuj.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Perutnina Ptuj • Kaj bo s prašičerejo?
Črna kronika
Prašičje farme likvidirane?!
Če je pisanje ljubljanskega Dnevnika o menedžerskih odkupih znotraj Perutnine Ptuj, v okviru katerega naj bi lastnika zamenjalo vsaj 20 odstotkov deležev, pri čemer naj bi kot kupci prevladovali člani vodstva podjetja, po zavrnitvi s strani dr. Romana Glaserja bilo popolnoma zgrešeno, pa očitno to ne velja za drugo informacijo, ki je prav tako pricurljala na dan: da bo namreč PP dokončno zaprla farmo prašičev v Dražencih.
Generalni direktor in predsednik uprave Skupine PP, d. d., Roman Glaser je namreč na naše vprašanje, zakaj so se odločili za to potezo in kakšni so nadaljnji načrti, odgovoril tako: "Odločitve o nadaljnjem statusu Farme prašičev Dražen-ci sodijo v širši kontekst diver-zifikacije dejavnosti Perutnine Ptuj na osnovi dolgoročno zastavljene strategije razvoja, internacionalizacije in optimira-nja razpoložljivih potencialov. O podrobnostih, vezanih tudi na to področje, pa bomo spregovorili ob naslednjem srečanju s predstavniki medijev, ki ga pripravljamo."
Torej informacija o zaprtju farm ni napačna, kaj in kako naprej, kakšne načrte ima PP na tem področju, pa bo treba počakati. Kako dolgo, ni znano.
SM
Ptuj • Na obisku v Rotary clubu Ptuj
Slovenski in ptujski rotarijci kmalu v samostojnem distriktu
Mag. Andrej Korošec je vodenje Rotary cluba Ptuj prevzel lani, konec junija letos ga bo nadomestil Štefan Petek, ki se na prevzem funkcije že resno pripravlja.
Ptujski Rotary club je bil ustanovljen leta 1995. Sestavlja ga 22 članov, še vedno samih moških. Že vrsto let uspešno sodelujejo z društvom Sožitje Ptuj, s katerim načrtujejo tudi večji projekt, izgradnjo hiše za osebe z motnjami v duševnem razvoju skupaj z društvoma ro-tarijcev iz Freilassinga Laufena in Feldbacha, s katerima izredno dobro sodelujejo. Kot humanitarno društvo so vselej pripravljeni pomagati tam, kjer je to potrebno. Odločili so se tudi,
da bodo aktivno podpirali mlade talente. Trenutno sta njihova štipendista nadarjena plesalca Tibor Lenarčič in Laura Čepe, ki skupaj plešeta v PŠ Samba Maribor. S plesom se ukvarjata že sedem let, skupaj pa plešeta tri leta. Tekmujeta v kategoriji mlajših mladincev v standardnih in latinskoameriških plesih, lani sta postala tudi člana slovenske reprezentance. Doslej sta v svojem plesnem udejstvo-vanju segla že po številnih nagradah in najvišjih uvrstitvah.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem in Notranjskem oblačno ali megleno, ponekod bo rosilo. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V južni polovici Slovenije bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 7 do 12, v vzhodni Sloveniji do 14 stopinj C.
V soboto bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni Sloveniji bo občasno deževalo, zvečer pa lahko prehodno rahlo dežuje tudi drugod po Sloveniji. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. V nedeljo bo precej jasno.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Andrej Korošec, predsednik Rotary cluba Ptuj: "Skupaj z društvom Sožitje Ptuj načrtujemo tudi večji projekt, izgradnjo hiše za osebe z motnjami v duševnem razvoju, pri katerem bodo sodelovali tudi rotarijci iz Freilassinga Laufena in Feldbacha, iz Nemčije in Avstrije, s katerimi nas veže dolgoletno uspešno sodelovanje."
Odlična plesalca sta odličnjaka tudi v šoli, z vidnimi uvrstitvami pa se ponašata tudi na glasbenih tekmovanjih. Čeprav sta še rosno mlada, ju je življenje že močno preizkusilo, oba sta izgubila enega od staršev, zato je pomoč družbe še kako potrebna, da bosta lahko svoje talente kar najbolje razvila.
Ptujski rotarijci v zadnjem obdobju tudi uspešno izvajajo projekt Jazz poslušalnice, ki poteka v sodelovanju s hrvaškim jazz klubom, ki ima sedež v Zagrebu, podružnice pa ima še v nekaterih hrvaških mestih. Kot je povedal mag. Andrej Korošec, so poslušalnice krajša predavanja v trajanju 30 do 40 minut, ki jih strokovno vodi Mladen
Mazur, predsednik hrvaškega jazz kluba in velik poznavalec te glasbene zvrsti. Predavanju sledi koncert priznanih jazz izvajalcev, ki traja dobro uro. Namen teh poslušalnic je popularizacija jazz glasbe in izboljšanje glasbene ponudbe v ptujskem okolju. Do sedaj so izvedli dve poslušalnici, obe sta bili dobri obiskani. Šestega marca pa vabijo na poslušalnico o pojavu big bendov, ki se bo pričela ob 19.30 v Klubu Gemina XIII Grand hotela Primus. Tokratni glasbeni gostje bodo člani Tote-ga Big Banda iz Maribora.
Pred štirinajstimi dnevi pa se je s ptujskimi rotarijci srečal predsednik distrikta 1910 Toni Hilscher, v katerega se združujejo rotarijci iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. V Sloveniji bo letos ustanovljen že 40. Rotary klub, zato so tudi pričakovali, da bo Slovenija že kmalu ustanovila samostojni distrikt, vendar kot kaže, bo na to potrebno še nekaj časa počakati. Hilscher je ob svojem obisku pohvalil delo ptujskih rotarij-cev, pa tudi to, da so se srečanja udeležili skupaj z ženami.
MG
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Z ukradenim avtom povzročil nesrečo
Neznanec je 25. februarja okoli 8.40 ure na gradbišču TH Merkur v Slovenski Bistrici odtujil kombi znamke VW registrskih številk MB A4-72N in se z njim odpeljal po Kolodvorski ulici v smeri Črešnjevca. Tam je ob 8.43 v križišču za Novo vas zaradi nepravilnega prehitevanja povzročil prometno nesrečo. V njej je bil drugi udeleženec, 68-letni voznik osebnega avtomobila VW polo, doma iz Slovenske Bistrice, lahko telesno poškodovan. Povzročitelj je s kraja prometne nesreče pobegnil peš. V iskanje pobeglega voznika so se vključili tudi policisti - vodniki službenih psov ter povzročitelja prometne nesreče in hkrati osumljenca storitve kaznivega dejanja ob 11. uri izsledili v Cigonci. Osumljenec je 50-letni moški, doma iz Grobelnega. Policisti ga bodo ovadili na mariborsko tožilstvo, vozilo pa so zasegli in ga vrnili oškodovancu.
Vlomi
Neznanec je 26. februarja vlomil v stanovanjsko hišo na Pragerskem in iz nje odnesel za okoli 20.000 evrov starinskih ur in drugih starinskih predmetov. Neznanec je med 24. in 25.februarjem vlomil na gradbišče v Strnišču pri Kidričevem, kjer je odtujil devet palet stiropora, vrednega okoli 2.500 evrov. Neznanec je med 24. in 25. februarjem vlomil v lesarsko delavnico v Limbušu, odtujil pa je tri motorne žage in rezkar. Materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov. Med 24. in 25. februarjem je neznanec v Kovači vasi pri Slovenski Bistrici izvršil tatvino osebnega avtomobila VW Golf, registrskih številk MB D5-00K, črne barve. Neznanec je v noči na 26. februar v Lormanju pri Lenartu izvršil tatvino osebnega avtomobila VW passat registrskih številk MB79-39N, modre barve.
Pogorela starejša hiša
V	okolici Lenarta je 22. februarja okoli 16.30 v celoti zgorela starejša hiša. V času požara je lastnik spal v objektu, iz goreče hiše sta ga rešila dva soseda. Policisti so z ogledom kraja ugotovili, da je do požara prišlo na zamrzovalni skrinji, materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 20.000 evrov.
Zagorelo na podstrešju
V	Frajhajmu pri Slovenski Bistrici je 23. februarja okoli 19. ure zagorelo na podstrešju stanovanjske hiše. Zgorel je večji del ostrešja, pri čemer je nastala materialna škoda, ki znaša po nestrokovni oceni okoli 50.000 evrov. Požar so pogasili gasilci PGD Šmartno na Pohorju, gasilci iz Zgornje Polskave pa so jim pri tem pomagali. Policisti so ugotovili, da je vzrok kratki stik na električni napeljavi.
Pogorelo gospodarsko poslopje
V	okolici Ptuja je 23. februarja prišlo do požara na gospodarskem objektu. V požaru so bili zraven ostrešja uničeni še trosilec in krma. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 50.000 evrov, živina pa je bila rešena. Policisti okoliščine nastanka požara še preiskujejo.
Ognjeni zublji uničili stanovanjsko-poslovni objekt
	- m	
	ÍM	
		
•v V: m^Kfa-^^M		AttfCJi lih um; KSBn ■PHwUMI
V torek, nekaj minut po četrti uri zjutraj je zagorelo na stanovanjsko-poslovni stavbi Velclovih iz Pokopališke ulice v Gornji Radgoni. Gasilcem, ki so se nemudoma odzvali na alarm, je uspelo pred uničujočimi ognjenimi zublji rešiti polovico hiše. Pritlični del z obratovalnico zasebne cvetličarne je domala povsem zgorel. Neuradno je požar povzročil sušilnik za perilo, vključen v nočnih urah. Nastala škoda se ocenjuje na okoli 200 tisoč evrov. Na družinsko tragedijo Velclovih, ki slovi po stoletni tradiciji cvetličarstva in vrtnarstva, so se že odzvali številni domačini, pomoč pa je ponudil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš.
NŠ
CVETJE BEZJAK
ARANZIRANJE, ŠOPKI, ARANŽMAJI, VENCI, LONČNICE...
Super mesto - Ormoška c. 30, Ptuj Tel.: 02/787 75 19 K Jezeru 1, Ptuj Tel.: 02/776 35 31
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
ste bili POŠKODOVANI
\P6R^/nava\ V PROMETNI —1	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2	080 1 3 1 4
Foto: SM
Foto: NS