386
Žal in veselje.*)
Cvetke sem nabirala,                     Mati pa mi rekli so:
V  šopek jih povila,                        Cmu se bos plakala. Da bi svoj'mu ljubemu                   Ljubic ti namenjen ni. Bila ga darila.                                Hčerka moja zala!
Nisem dosti pazila.                        In resnica bile so
Cvetke se nemile                            Materne besede  —
V  eni sami noči  so                   Maral dragi moj  nič ni Naglo pesušile!                                 Za slovenske vede.
Zalo sem jih gledala.                    Da povcnil šopek je
Bridko se solzila,                          Sem se veselila,
Noč brezčutna  da mi je                Ker mi moj'ga ljubega
Cvetke pomorila.                             Slava ni rodila!          Anica.
*) Veseli smo sprejeli tudi to pesmico rodoljubne gospodičine, in še posebno zato, ker nam je došla iz — Tržiča. Le tako naprej v lepih domačih glasih!                                         Vred.