Il If ClTAJTE, obivate ^ \ NARODA PO ^^ NA DOM (l*v» ^ ^ wiHj in praznikov) tP» V ts ZANIMA GLAS" NARODA - list slovenskih delavcev r Ameriki. - Rrmtrrrd m Serood Class Matter September 25th 194« at tb* Post Offite at New York. N. Y-, nnder Act of C«ncr«w «f Martli Sri. 1«». Tel: OHeLsea 3-3242 A WAR HALF WON . • . is wot iwcrorir » wot a wcrofi w No. 243 — Ste v. 243 — VOLUME LII. — LETNIK LIL NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 18, 1944 — PONEDELJEK, 18, DECEMBRA, 1944 NEMCI NAPREDOVALI 5 MILJ EXTRA WAR BONDS Nemci so na južnem koncu fronte prve ameriške armade pričeli silno močno ofenzivo ter so ameriško črto potisnili nazaj pet milj, vdarili v Belgijo in na dveh krajih prestopili luksenburško mejo Feldiuiršal Karl Gerd von R/undstedt je v to ofenzivo po t-lal mnojro oklopnih infanterij-nkih divizij ter veliko število tankov in aeroplanov. Za a-meriško črto so se v majhnih skupinah e pustili na tla padalci, katerih naloga je bila v pr-vrsti razstreliti vojaške predmete. Pod iS i lovit i ini nemški vdar-<*L je zagorela, fronta na razdaljo 75 milj in iz vpljenjen-ga dnevnega povelja je razvidno, da je von R undated t svojim vet am naročil: "Vse je na* koclki; vaša velika ura j»» vdarila." Viri iz zavezniškega glavnega stana zatrjujejo, da je von Rundstedt poslal v boj vse svoje rezerve. Ako s tn ofenzivo ne bo mogel pregnati A-meri kancev iz nemške dbram-bne črte, tedaj bodo Nemci doživeli občuten poraz. Nemški aeroplani, ki jih je dolgo ni bilo več videti, so pri rijo stalno napreduje, navzlic silnemu odporu petih nemških divizij na milj dolgi fronti. 14. oklopna divizija je vdarila skozi AVišsemlftirgov prelaz in je zavzela Sciiwcighofen hi Kapsweyer, tri in £tiri milje severovzhodno od "Wiasembur-ga. 7l>. iiifauterijska. divizij«, ki se bori v pokrajini severo- vzhodno do Lauterfrarga, je o-cistila sovražnika z obronka Bienwald gozda, 8 in polj milje zaipadno od Karlsruhe. Tretja armada generala Pat-ton.a je pri Dillingenu j>o desetih dneh silno vročih bojev, razbila zapadni zid in je pri tem razibila utrdbenih stolpičev ter vjela 1000 in ubila! Roartfta. SCO Nemcev. i Moskovska SUVICH BO PRIŠEL PRED SODNIKE Poročilo iz Rima preko Moskve naznanja, da je najvišji komisar j at za kaznovanje fašističnih zločincev izročil ita-Ijanskemu najvišjemu sodišču dolkazilni material za sodnij»ko obravnavo proti Fulvi>j«u Su-vicliu, !ki je bil fašistični pod-tajnik v italjan&em vnanjem ministrstvu, in generalu Mario radio postaja pravi, da je Suvieh obdolžen, da je pomagal v Italiji vzdrževati fašistično vlado in da je bil vdeležen pri zločinskem delovanju,-tekom katerega sta bila umorjena jugoslovanski kralj Aleksander in francoski vnanji minister Barthou. General H o alt a je obdolžen, da so pod njegovim poveljstvom v Jugoslaviji italjansfce vete zakrivile mnogo zločinstva. Poljska se mora vkloniti Rusiji V petek je angleški ministrski predsednik Winston Churchill v poslanski zbornici naz-naznil. da je neobhodno potrebno, da poljska zamejila vlada v Lodonu vstreže ruski zahtevi in sprejme mejo med Rusija in Poljsko Curzonovo črto katero je po prvi svetovni vojni priporočil lord Curzon. Na podlagi, ki jo je Churchill Izrekel, 'bi morala Poljska odstopiti Rusiji skoro polovico svojega vzhodnega ozemlja šli na dan v velikem številu in j Rusiji, kar je popolnoma pra-so mnogo pomagali armadi, vična zahteva Rusije, ker v Predno pa se je pričela velika teh krajih večinoma žive Be-ofenziva, so nemški topovi 24 Joinisi in Ukrajinci, ki so tudi ur obstreljevali ameriške po-stojanke. In ta airetilerijski o-genj je bil največji, kar so ga Nemci še pokazali na zapadni fronti. V zraku «o se bi i i ne&eti l>oji, n-kom (katerih je bilo izstreljenih 143 nemških planov in 35 ameriških. Nemci so napredovali pet milj sredi fronte južno od belil ijskeira mesta Malmedyja in so pričeli prodirati pri llden-hrethu poldruco miljo v notranjosti nem3ke meje ter so prodrli v Belgijo do Ilonsfelda. Von Ramdstedt je moral za to ofenzivo dobiti ojačenja s fronte v Saaru in Palatinatu. V i Hrkseriburško so Nemci vdrli lžno od Viandena in Kcliter i-acha. IS milj južno od glavnega mesta Luksenburga* Tekom zračnih napadov za fronto 'O se nemški padalci spustili na tla v skupinah po štirje ali osein, toda mnogo jih je bilo polovljenih, predno eo mogli napraviti kako škodo na mostovih, cestah in železnicah za fronto prve ameriške armade. Von Rmndsstedt je vdaril oib času, Iko sta ameriška prva in deveta armada, ki napadata kolinsko planjavo, zadeli na močno utrjeno črto ofo Roeru, za čegar prekoračenje bi bilo treba velikega napora. Ko je nvidel, da sta Kolin in fronta db Reni isaj začasno varna, se je odločil, da napade na *la-l>rrtnem kraju fronte v namenu, da bi "bili Amerikawi pri-morami od jugu priti na sever. Ameriška sedma armada je dosegla velike uspehe pri Wis-semburgu in ofc zapadnem bregu Rene. 7. armaria generala Paitrha *5 tanki in infante- R iLsi. Churchill pa je tudi rekel, tla bo Poljska za odstopljeno ozemlje na vzhodu odškodova-na z nemškim ozemljem na za- Ipadu, kjer l>o postavljena me-(ja meti Poljsko in Nemčijo aero~* Odra od Baltika pa do čelio-slova.ške meje. Pok«r t<*pra bo Poljska tudi dobila del Vzhodne Pru-ije zapadno od Koe-lti^beriTJi. Churchill je tudi opozoril, da se bodo največje 'bitke bile spomladi in poleti in da je ibilo '.e dosedaj ubitih blizu 7 milijonov Nemcev. (rlede poljs^kefca vprašanja je Churchill postavil nasled-nje tri poglavitne točke: 1. Poljaki nimajo drugega izhoda, ikot sprejeti ruiske zahteve ^rlede meje ob Curzono-vi črti. 2. Za odstopljeno ozemlje na \T5liodu pa 'bo Poljska od-skodovana 7. nemškim ozemljem na za padu, vključno Gdansk in vso Vzhodno Pru-sijo jiTŽno in zapadno od Koe-niiflK-rga. 3. PreH»ivalsvo bo preseljeno, da bo odstranjen ^ak po-vod za =?]>or zaradi narodnostnih manj>in. 71 ozironi na pereče polj-sko vprašanje je ChuTciliil! rekel, TREBA JE DAROVALCEV KRVI! RDEČEGA K KI ZA rrtujf iivl>nO» wU hi aU rujraib v«j»- km bi mmmtJmt. — Trn** potrrb-nib t* *c tm tt—e* šmm-ašu w kr-ft INte pM krvi. dm niik ftli- da je neobhodno potrebno, da se v najbližji Ibodočnosti stanejo zasrfiopniki treh velesil,— predsednik Roosevelt, Churchill in Stalili. "V najbližji bodočnosti bo sestaneik treh velesil,** je rekel. "Kar se tiče mene in vna-ujei^a ministra (Anthony Ede-na), l>ova šla na katerikoli ieraj in vsaki čas in pod katerimikoli razmerami, da se morejo sestati načelnik naših po gtavitnili zaveznic.** Churchill je rekel, da je glede Poljske prišlo >lo po]»olne-era sporazuma med njim in Stalinom na zadnjem sestanku v Moskvi in da je "bil predsednik Roosevelt popolnoma. pc*u-čen o tem. Churchill je povdaril, da so ruslko zabteve glede meje s Poljsko popolnoma opravičene im pravične in upa, da Poljska tako velikodušne pomidlbe ne bo mocrla zavrniti. "Več milijonov ljudi bo treba preseliti z za pada in nevera,** je rekel, "in Nemci bodo popolnoma pregnani. Ako Poljska prepusti "Lvov in okolico na .iumi ob Cutrzonovi črti in bodo ti kraji prideljeni Ukrajini, bo Poljska 'pridobila na severu vso Vzhodno P nisi jo južno in zapadno od Koenigs-berga, vključno Gdansk, eno najvažnejših mest na svetu in najvažnejše trgovko pristanišče olb Baltiku. Poljska bo i-mela 200 milj dolgo oibali ob Baltiku in (kar se tiče Rusije in Anglije, je Potiski na prosto dano raztegniti svoje meje proti zapadu na račun Xcm- rusi obnovili boje za budimpešto jugoslovani osvobodili užice Rdeča armada je včeraj vdarila skozi močne nemške utrdbe ter se je od severa približala Budimpešti na 5 milj, ko je zavzela Pot in trdnjavo Mogyorod v notranjost' mestnega obrambnega pasu. Druga ukrajinska Kupite en extra' ta teden! Ibond tretina jucoslavije osvobojene • Part'zani dree nad eno tretino Jugoslavije za precej trdno fronto, ki vijugasto teče od dalmatinske meje nad Zadrom do albanske meje in nazaj čez osrednjo Srbijo, kjer se zveze z rusko fronto. Kot kaže stenski zemljevid v uradu za javne informacije v Splitu, »kupna ru^ko-parti-7-i mika. from ta deli Kemce v ^tlri različne skupine, med katerimi ima samo -še ena priložnost za umik. Pokrajina, ki so jo osvoibodili Parizani, obsegu celo Maeedodiijo in Sandžak, del SVbije, celo Orno goro, razam malega predela dkoli Pod-»orice, kjer so Nemci popolno- ma oibkoljeni, s>koro celo Dal-majttijo, dele Bosne, Hercegovine in. Hrvaške. Izven por«m'l, da je njegova osvobodilna vojska osvobodila Užice, kjer jse križa več železnic in je bila še zadnja nemška trdnjava v Srlbiji. Užice so 70 milj jugozapadno od Beograda. — Dnigi oddelki partizanov zasledujejo Nemce v dolini Drine in so osvobodili L»jiibovijo, 34 milj severozapadno od U-žič. Med Ljuibljano in No^-im mestom so v teku neprestani boji mb oiesfcaih in železni'*!1 Nemci vedno dobivajo ojaee-njii, da oJbdrže prometne zveze. I^>itili je bilo nad 150 Nemcev in ustažev. Ob Ljuibljana-Zidani most železnici je bil poražen en most in več vojaških predmetov. Promet na progi je bil vstavljen. Partizani so presekali Trst-Benetke železnico na več fcra- bolgari vdrli na grško United Press poroča iz A-ten, da so bolgarske čete prestopile mejo v severno Grško. Če je to poročilo resnično, — toda unora fbiti. ker United Press vedno poroča resnična dejstva — -tedaj je slučaj Gr- P rušijo in POLJAKI ZAVRNILI RUSKE POGOJE Tomasz Arciszewski, minL-s-trski predsednik poljske za-mejiiie vlade, je v svoji javili iiojavi zavrnil ves ru^ki naert za odšikodnino Poljski za ozemlje, ki ga hoče Rusija imrti od Potiske. Rusija je namreč Poljski obijiibila. da bo mogla zasesti nemško zemljo do Odre v zameno za Belo Rusijo, 'katero Rusija zahteva za sebe. Arclsze^k; je rekel, da Poljska zahteva vso Yzliodno Gorenjo Slezijn. eke, ki je žf» tako zelo zamotan vsled angleškega nastopanja, se tembolj zamotan. United Press pravi, da se Grki !boje, da se hočejo Bolgari poslužiti priložnosti in zasesti še več grškega ozemlja, ker je Bolgarska vedno poželjivo gledala na »Solun in velik del Macedonlje. Zopet nemiri v Atenah Reuterjev urad naznanja, da se je obstreljevanje Aten po 24-nrnem odmoru zopet pričelo v nedeljo. Pogajanja med angleškim povelj nilkom generalom Scobiem in zastopniki RLAS-a, ki je vojaška sila E. A. M-a (narodne ovobodilne fronte) se sicer še nadaljuije- Stetljn pa naj postane raediu!-rodno pristanišče. Poljaki ministrki predsednik je povabil 14 ameriških poro čevalcev na čaj in jim je govo ril skoro dve uri. Pritožil s«' _ie. da sta ministrski predsednik Churchill in vnamu mir;i &ter P^den precej hladna proii novi poljski vladi. Xa vprašanje, ako bi njegova vlada sprejela nemško oze mlje do Odre za ozemlje na vzhodu, ki ga Busi.ia zahteva za sebe, je Arciszewski odločno odvrnil: ^Xe! Ve bojujemo se, da bi izgubili vzhodno polovico svoje dežele in da bi dobili za plačilo ozemlje na zapadu. Vzhodna pokrajina jih. En vlak je 'bil popolnoma, šlo do kakega sporazuma, ker uničen. * ereneral S^dbie zahteva, da E. Med Trstom in Gorico so! h. A. S-i odlože orožje. jo, toda ni upanja, da bi pri- P^P^ Poljaki." "Naši načrti se ne raztezajo do Odre,'* je rekel Arcizew>ki. partizani napadli nek nemšiki oddelek in zažganih je bilo pet trnkov. Ubitih je -bila 12 Nemcev. ki jih imajo partizani zasedene in so v nevarnosti, da so vsak čas odrezani. S tem, da Nemci drže poglavitne železnice in ceste, ne drže samo odprte poti za umik v oa»H potrdbe, temveč tudi preprečujejo Jugoslovanom razdeljevanje živeža. Nemške šole bodo zaprli V svojem razglasu na nemški narod je general Dwight D. Eisenhower rekel, da bodo vse šole v Nemčiji zaprte toliko časa, da (bo nacizem popolnoma uničen. To je v soglasju s sklepom zaveznikov, da mora 'biti nemški nacizem in militarizem izrtrebljen iz vsega šolskega pouka v Nemčiji. V svojem razglasu pravi general Eisenhower, da bodo najprej odprte- osnovne šole, srednje in višje Sole pa nekoliko pozneje. Nemškim učiteljem bo naročen, da iz »svojega pouka izključijo naslednje: 1. Proslavo militarizma in pospeševane bojevaaija ibodisi na znanstvenem, gospodarskem ali industrijskem polju ali pa učenje vojnega zemJje-pisja. 2. Razširjati ali oživljati nacizem. 3. Podpirati zapostavljanje narodnosti ali vere. 4. Skušati sejati razdor med zavezniškimi narodi. Vsi naciji, ki se udejstvuje-jo v vsakdanjem življenju in militaristi bodo izključeni iz vzgojevalnih zavodov. Prepoved za Japonce preklicana Splošna izključitev Japoncev z zapadne obali je b--ila preklicana in oni Japonci, ki dokažejo svojo zvestoibo do A* merike, se morejo vrniti na svode domove. To odredbo je izdal general Henry C. Pratt, načelnik po-t-efcrstva za obr&mfoo pacifiške oJbali. • Pra-tt je rekel, da oni Japon- Osrednji odl>or NAM je že privolil, da ELAS-ove čete izpraznijo Artene in Attico, toda še sinoči je general Scobie ponovil svojo zahtevo, da ELAS-i polože orožje. Protestno zborovanje v Londonu Medtem pa se v Angliji vrše zJberovanja, na katerih nastopajo delavski voditeiji in poslanci, 'ki v svojih govorih o-stro Obsojajo Churchilla zaradi njegove politike na Grškem. Na Trafalgar trgu se je zbrala velikanska množica nadmanj 20,000 ljudi, ki -so klicali: "Roke proč od Grške!" Govorniški oder, ki je 'bil postavi je r pod spomenikom "kar je Rusija predlagala. —; Stettina in Vraitislave ne maramo v poljskih mejah in poljskega ozemlja ne maramo raztegniti globoko v Nemčijo. Ho čemo pa Vzhodno P rušijo s Koeingsfoergom iu hočemo 0«> renjo Šlezijo. Poleg tecea tudi želimo, da postane Baltik svobodno morje.'' Arciszewski je podal svoje mnenje še predno je Winston Churchill imel svoj govor v poslanski zbornici glede poljske zame ju e vlade. Nelsona, je !bil okrašen z angleškimi in ruskimi zastavami in napisi: "Pustite Gi^kom, da sami odločijo" . . . in . . . "Nobenega angleškega varstva za grški fašizem!". Množici, v kateri je ibilo mnogo angleških in ameriških vojakov in mornarjev, je poslanec dr. Haden Guest i »javil, da »bo 'bodočnot Združenih narodov trpela škodo, ako bo Anglija še dalje dkusala reševati grško vprašanje s strojnicami. Mussolini se je oglasil Po dolgem molku je Mussolini v nedeljo zopet govoril t Milanu, ki je sedež podrepne admirala! fašistične vlade. Nadziral je fašistične čete na Via Dante ter je z balkona vojašnice obljubil Milančanom, da bodo v kratkem štiri italianske divizije, ki so bile izvežbane v Nemčiji, osvobodile domovino. Množica na udici je burno pozdravljala Mu&solinija. ki je bil vidno girtjen, da je bil zopet enkrat deležen kričanja zapeljanega naroda. Tekom vojaške parade je tudi stopil na tank in gledal korakanje vojakov. lXOVOZELANDCI zavzeli faenzo Novozelandci angleške osme armade so po silno sr ditih bojih ob Rimini-Bologna cesti zavzeli Paenzo, 8 milj dalje proti severu od Forliia, je bil zavzet 9. novembra. — V Faonizo so vkorakali od jugozapada in od vzhoda čez reko Laimone. Osma armada je napadala od juga in jugo-zapada ter je prerekala cesto in je v petek zavzela vasi Pergola in Oele, dve milji zapadno od Faenze. Ko je bila zavzeta Celle, je bila zadnja višina pred Piaenzo v rokah 8. ei ali Nisei, eijih zvetoJba do Amerike je dvomljiva, "bodo morali še dalje hiti v notranjosti dežele in oddaljeni od paeifi&e ojtali. armade in Zelandci so obenem dospeli do reke Senio, tri milje pred Faenzo in so našli, da «o Nemci most čez reko razstrelili. Pri vsem tem pa ni opaziti nobenega pojemanja v nemški obrambi. Deset milj nad Faenzo držijo Nemci Bajgnacavallo, Kanadci, ki pritiskajo od Tta-venne, drže tri milje dolgo o-porišče onstran Naviglio kanala, severno od mesta. Bol osmo še vedno trdno drže Nemci in je oddaljena od najbližje črte pete armade še 9 milj. •GLAS NAIOOA--NKW YORK MONDAY, DECEMBER 18, 1944 V8T.LNOVUCN L. 18W GLAS NARODA" ("VOICE OF THE PEOPLE") Owned and Published bj Slorenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsba, Sec. Place of business of the coporation and addressee of above officers: _ 21< WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. :: 51st YEAR :: "Glas Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidars. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA I.I ST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: f7-—; ZA POL LETA $3.50; ZA ČETRT LETA $2.—. "Glas Naroda" Izhaja rnakl dan UfzeinM sobot, nedelj in praznikov. "GLAS NARODA," 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. Telephone: CHetsra 3—1242 Italijanske tatvine Svetovna javnost je ravnokar doznala, tla je italijanska vlada, katera sedaj—po mnogili prepirih — sodeluje s zavezniško 'komisijo, zaplenila posestva in imetje raznili fašistov v takozvani osvobojeni Italiji. Ta zaplenitev posesti in raznih drugih vrednosti, katere so mrkradli italijanski fašisti tekom fašistične "vlade" v Italiji, znaAa baje izdatno fcvoto v znesku $80,000.00. Istodobno se tudi javlja, da so oni isti fašisti, ki so' bili nekako eetrt stoletja na krmilu v siromašni Italiji, ukradli uadaljnih 4(H) do 500,000,000 dolarjev, m da no ta ukradel »i in naropani denar obrestonosno naložili v nekaterih nevtralnih dežavali. Ako m? Ik> zaveznikom |»osreciIo zapleniti to velikansko isti«iio tatvino, se bo ta denar poralbil v svrho italijanske i»odoee fina i h-ne stanovitnosti. Te velikanske vloge ukradenega denarja, katerega so fašisti zaplenili in ukradli italijanskemu ljudstvu, pomenja ves dobrobit italijanskega ljudstva v 'bodoči povojni dobi, — 4o se pravi, ako l»o še mogoče to tatvino fašistov rešiti i» porabiti v svrl»o rehabilitaeije sedaj izredno obubožane Italije. Pri splošni tatvini, katero >o fašistični ' vodje" v Ualiji Kar isisiemajtično izvrševali, ji jt. v finančnih trans akcij ali pomagala Sviea. kajti vlada te najstarejše republike v Evropi, je redno sprejemala ukradeno zlato, ki so ga fašistični vodjo nalagali v «bankali "nevtralne" Nviee. Edda Mussolini, dučejeva liei, in sedaj vdova ustreljenega grofa (taleazzo CiHi.o, je utekla iz Italije v Švico, kjer je naložila v tarnanjih bankah več ukradenega denarja, ka-or katerikoli drugi fašistični vodja v Italiji. Italijanski fašistični vodje so pa nalagali ukradeni denar tudi v drugrli državah, zlasti na Portugalskem v \rgen-tmi m v Brazilu, - tako namreč poroča zavezniška ko.nUi-3a, katere naloga je to zadevo, natančno preiskati. Istodobno pa naziuuija ta komisija, da je bila Švica glavna in prva debela, katera je sprejemala j hi fašistih nakradeni denar in klicne vrednostne listine, ki so redovito prihajale iz tedaj Jašistične Italije. Dognalo se je tudi potoni »avezniške ko-imsaje, da so nevere vloge v Italiji }H> fašistih nakradenega denarja, označene h- z številkami, ne pa z imeni tatov,-an to oaiačeiije izredno otežuje pronajti imena pravili tatov. i lani preiskovalne komisijo zavezniški*! držav tudi uaz-iranjajo svetovni javnosti, da so dognali, tla je lopov Mussolini sam, oziroma direktno naložil velike s vote liakiado Jtega denarja pri na,- v Zjedinjeuih državah. Sedanje italijanske oblasti so zaplenile *po>e>ti" iri i-lnetje vseh članov M usso linije v« rodbine, oziroma imetje njegovih otrok, vnukov, itd., ka,kor tudi imetje njegove pri-ležllice, Klare IVtaeei. ter imetje vseli sorodnikov in članov ohitelji te priležnice (vsega skupaj imetje JtiT osob). Vsi ti ljudje, oziroma vser 267 "sorodnikov" Mussolinija, seveda nbo bili vodje italijanskih fašistov, kajti nekateri med njimi so bili le navadni 44profitirji" in vojni "jwdjetiii-ki" slavne in - seveda tudi "hrabre" italijanske vojske; toda vsi h kil pa j so 'bili povsem navadni italijanski lopovi, baš kakor Mussolini. Le nekateri med njimi so bili do sedaj aretirani ill poslani na varno. Večina teh lopovov—med njimi tudi i-n je nova na Mussoliuijova priležniea:—so srečim dospeli v se-verno Italijo, kjer vladajo \emei, oziroma naeiji. Zopet drugi se pa skrivajo takortftoč preti nosovi'zavezniških vla-sti v takozvani osvobojeni Italiji. Nekateri med njimi, da-- i ravno so vsem ljudem poznani kot fašisti, se svobodno prehajajo po rimskih uličnih in neprestano skušajo dobiti svoj nakradeni denar nazaj od oblasti,- katere so to tatvino zaplenile. Aehile h ta race, oziroma Ahilij iS ta rac < dalmatinskega )K>kolenja in jugoslovanskega izvora), -bivši glavni tajnik fašistične stranke, se enostavno "skriva" v Rimu. Tamkaj >e "skriva" tudi milijonar Komolo Vase 11 i, če gar posesti in hiše so sedanje v last i zaplenile. Doznalo se je ludi, da se v everni (nemški) Italiji skriva fašistični ideologični pisatelj, Telsio Interlaudi. Ameriški uradniki v "osvobojeni" Italiji se uprav zgražajo, da jim ni bilo mogoče poslati vse notorične fašiste v zapor, kajti to jim je nemogoče storiti iz dvojnih razlogov, atko |»ošljejjo te ljudi v zaslužoni zapor, — potem morajo poslati v zapor tudi generala Bado^rlio in italijanskega pritli-kovega kralja, Vittorio Emanuele, ker ta dva nista bila prav nič boljša od ostalih lopovov. In — kar je tudi ofbžalo-\anja vredno, se je mnogo zavezniških uradnikov v Italiji spoprijateljilo z takozvano italijansko višjo družim. In ti i j ud je sedaj zatrjuejo—tla ta družba ni l>aš tako s I aha— "if you know tliem, old fellow" . . . national war fund podpira $1 narodnih in krajevnih pomožnih agencij diplomatični spopad z anglijo Napisal za ONA Donald Bell ja in ne moie bili vodilna sila. Njena odločilna vloga bo le Velika večina razpravljanja glede italijanske zadeve, Grčije in drugih osvobojenih dežel se vrti okrog postranskih vprašanj in ne zadeva v črno. Obsojamo -britansko nastopa-panje v Italiji -napram grofu Sforzi in se zgražamo nad njihovim delovanjem v Belgiji in Grčiji. Želeli bi bolj liberalnega vladanja v teli deželah. • Jedro zadeve pa ni to. Jedro je, da Ajmerika ne odobrava angleške politiike kot take. in da jo napadam*) v posameznostih le zato, ker bi hoteli, da razume Dlowfnhig Stret po-treln) splošne spremembe vse te politiike. Naše stališče v tej stvari ni niti v najmanj pod ruskim vplivom. Ravno nasprotno, bili smo celo uslužni napram Angliji, v prid solidarnosti aa-hodnih demokracij. Toda bri da (podpre eno teh dveli mogočnejših sil drugo proti drugi. Tudi ta možnost pa ji u-tegne odpasti, ako bosta Aane rika in Sovjetska Rusija V večini vprašanj v sporazumu. Nikdar v zgodovina >*c. se ni vodilna svetovna sila odpovedala vodilni vlogi, ne da bi resno poskusila, obdržati se na svojem mestu. Ko je Chur-chill videl v Teheranu, da moreta Amerika in Rusija nastopati sporazumno, je sklenil, da bo privedel Britanijo nazaj v njenega tretjega na pi-vo mesto. Tn to pot se je namenil, zasidrati angleško situacijo tako dobro, da bo ostala trdna tako dolgo, kot je mogoče pogledati v naprej v bodočnost. Sklenil je, da mora pripadati tanski državniki niso bili ta-angle^nm^arstvu ve* oni ko previdni kot naš State Department in so mnogo ma«5 glodali na to solidarnost zahodnih držav — zato uživamo danes ugodnost v diplomati-enem pogledu, da Sovjetska 1'nija de Vi z nami našo nevo-ljo nad angleško politiko, ki je pos-tala jasna v teh zadnjih tednih. Skupnost ameriških in sovjetskih interesov v tej zadevi nam daje skoro janistvo. da bo Churchill, al i pa njegov naslednik, prej ali .slej spremenil to angleško ipolitiko. Ve lika Britanija, ki je naj slabo j ši član "velikih treh", si ni kakor ne nuore dovoliti tega da bi razdrla njihovo edinost. Globokih smernic angleške politike seveda ne morenio razumeti, ako irledaiuo le na boje v atenskih ulicah, in ako imamo oči uprto na demon strante v lirirxellesu ali na kaotično razmere v italjan skem, političnem življenju. Na angleško politiko je treba pogledati iz perspektive angk^1-ke zgodovine. Dolgih 130 let od Napoleona sem — je bila Anglija v od lin a sila na svetu. Skozi 90 let, od leta 1815 do 1014. je živel svet pod stenvoni mini. katerega jo treba imenovati Pax Britannica. B.lo je sicer nekaj manjših vojn, toda Britanija je vedno preprečila ustvarjanje velikih koalicij — vedno na podlagi takoy,vancga ravnovesja sil Vsaka- skupina .?il je vedela vnaprej, da mora zmagata tista stran, na katero se bo po- svet, ki ni že ali ruski ali pa ameriški. Na ta način bi Aln-glija \ bodočnosti zatpirala vsa ]M>ta, ki bi mogla dovesti do prirastva drugih sil, iu onemogočila. da v doglednem času ena teh sil preraste Veliko Britanijo. Jasno nam mora biti. da jo ta namera skrita pod kanuo-flažo takozvanega zahodnega bloka. Videti jo, da sta Washington in Moskva to uvidela. Ako bi prišlo do ustanovitve tega zahodnega bloka, bi bile 7>o sled ice zelo veliko in bi daleč preko priznanega na- Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClČ Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dol-grt. poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Cena $2 Lično v platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 čija in Belgija so le jasni znaki, da je šla Velika Britanija že na »Ido, in da na svojo lastno pest enostiansko ustvarja ono velikansko nad-državno tvorbo, o kateri je govoril general ttmutli pred približno enim letom. Ameriška izjava o evropski politiki je prvi migljaj, toda jasen in razločen, da tega ne bomo .trpeli. To svojo izjavo smo dali v trenutku, ko se je nahajal general de Ganile v Moskvi, kamor ga je bila po vabila Sovjetska Rusija, da bi . , mu povedala, da ta politeka mena — varnosti bntans-koga i„ v? i . . r -A rr, , , zahiwlni'ira nloka tudi nje i ni carstva. Taka bistveno nova federacija evropskih držav bi namreč aJdruzJla poil britanskim vmlstvom in nadvlado skoro vse industrijske sile V,-vrope, vječino njenih ljudstev in njenegji bogastva, obenem pa bi s]Wav-ilo |>od eno kapo vsa kolonijaliia carstva na zemlji — bri t ajisk o, francosko, nizozemsko, belgijsko in ono. ki je bilo »pred vojno italjan-sko. Obsegalo bi torej \>o A-friko. ves bližnji \t^1km1. vso južno Azijo in ogromne kose dalnjega vzhoda. To pa je bistvo vse te zadeve — tu s-e začenja nezadovoljnost Ameriko in Rusije s to politiko tako-zrvane britanske sigurnosti. Bj-itanija s(. ni posvetovala z Ameriko in Rusijo glede s"vo-jih načrtov za zahodni blok. To pa ,ie mnogo Ikj1 j resno in važno kot dejstvo, tla jih ni vprašala prlede svojega nabiranja v pogledu grofa Sforza ali po godu. A'ko poirledamo na zhodni blok s tega stališča in razmo-tiivamo o angleški politiki v tej luči, je vredno, da si jo ogledamo št» boji natančno. Ta politika se je 'šele začela odvijat:. in je potrebna bolj podrobne analize. Nadaljni članki bodo posvečeni drngum jjoseb-nostim tega angleškega načrta. ___ Prosim za sporočilo nekem ujetniškem Ih'mhu v Ameriki naliaja sin sestre moje žene po imenu Fit'/.. So trije bratje, pa ne vemo, kateri je. V Ameriki ima štiri tete po materi, dve pa j»<> očetu. Njegovi stariši so Jo^ip in Agnes Fitz iz Mnive, št. j pri Kočevju. 0e bi kdo vedel kaj "več o ujeni, ga prosim, da mi iiiiznani, 7A\ kar s«- mu žr naprej Ziilivaliin.—Mihael l "rek. NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. e. of <4GIas Naroda," 2Ui \\\ stavila Anglija. Lzšd je bil ta- grškega vpva.^nija. Italija, Qr-'JStli St.. New Voi-4c 11. N. V. ko siguren, da ni prišlo do spopadov. Aaiglija je imela ta ogromni vpliv ne da bi bila najmočnejša od vseh sil tem ni biJo videti izključeno, da utegne Nemčija zmagati. Zed i njen države in ne An-giiija. so prinesle odločitev. Toda v sledečem miru se je Angliji zopet posrečilo dobiti svojo staro poziicijo nazaj pred vsem zato, ker ko ikar tri velesile navidezno izginile. Av-stro-Ogrska je razpadla. Neni-eija je bila ratforazena. Rusija pa je bila videti popolnoma prali«i rana po revoluciji. Pre-vladovalo je mnenje, da bo trajalo 3 generacije predmo si 1h> zopet opomogla in znova nastopala kot velesila. ^rod preostalimi, Ameriko Francijo. Itakjo in Japonsko pa je bdla Anglija zopet vodilna. Ob zaključku druge svetovno vojne bo slika nekoliko drugačna. Zopet bodo preostale le nekatere velesile, pet po Številu, toda razmerje sil bo drugačno. Nobnefta dvtudij-ko življenje v takoj v začetku ognjišče' zapa-Pragi. v Brnu in dru^otl. kjer; dne civilizacije. Najveeji uin-»Jljstojc češke univerze in viso-j st veniki tedanjega časa >o roke šole. Prage kot študijskega| mali v Prago med njimi siove- .či pesnik Perarca. Z vseh (Strani srednje Kvrope -so pri ohražeiu-i, ki so veseljem inihajali študentje na novo uni-pouosoni obiskovali staro-lav-j verzo, tako da jih je 1. 1:>7-S no češko univerzo, a tudi naj štela >edein ii-o.'-. Iniel^ktiml-drugi <• j,- pod vplivom Karlo-ni slovenski mlajši izr^hnižen- vili knlturnili dejanj, posebej še pod vplivom univerze, mr>č-110 dvignila. Knjižnice samostanov in učenjakov so • • . Is" kmalu za-lovcii kot ucenja-santov Ijena I. 1.J4S in le torej , - , . . .. . ... . ki. I od Karlovim vplivom so po letiii prva univerza severno , /v i m. . i i - ... se pose* »n o razširile kulturne od Alp, tako da njenie tradn-i- . • 4 i - - . ,. .. . vezi < ehov s r raneijo. Mnogo .!«• tekmujejo s tradicijami iir-l . . - . i • .i „„;,. ,, '... nadarjeni < ehi -o si> /,«• tedaj Mli univerz v Italiji, Franciji . . . ,, , \ -i:i» -i • ' izpoimlujevan v Sorl»oni. in Angliji. Praska univerza je bila organizirana po \*zoru pariški* Sorlwinue, tako. da jo lnli-ko imenujemo njeno hčerko. Predčasom je razpravljalo. čigava je bila univerza v narodnostnem ozirn: češka ali nemška .' zgodovinski in kulturni razlogi gt>vore zoper 1 rdi '. <1 t l»i bila -anio nem--Ka Pret!v-em je -bil -am Karel I V. zaveden 1 Vil iu Slovan, ki je pisal srbskemu car j ti Dušanu pismo, v katerem poudarja, da -ta "obe deželi zvezani ' istim plemenitim -lo-van-kim jezikom.** Karel IV. naifla-a v svojem lastnem življenjepisu. ki ira je -je.-jil v latiuskem jeziku, da potekii po materi i/, dinastije P rem \-lovcev iu pripoveduje, da se je po vrnitvi iz Francije, kjer je bil vzgojen, moral znova naučiti materinskega češkega jezika. ker ga je bil v tujini pozabil. Kakor koli je ta vladar, ki je po-tal tudi nemški cesar podpira! vseljevanje Nemcev, ker jih j<> potre-lMiv;d pri svojih obsežnih civilzacij^kih <*rtib. je v«^ii<|^ir imel vedno pre«! očmi češki nan hi in njegovo kllllirnc pojiebe. I stauo-vil je tudi samo-tau Na Slo-vanccli, v katerem so se naselij glagolaši, ki naj bi gojili kult slovan-kih bkigovestni-kov. \' ustanovni listini praške u-nivi-rze je Karel IV. izrecno poudaril, da Ustanavlja univerzo predvsem za češko kraljevino. Nje upravo je razdelil med dve slovanski in dve germanski iiarodic»-;ti (slednji sta bili bavarska iu saksonska). Poljaki, ki jim je bila poleg < Vhov poverjena udeležba pri upravi. pa so že takrat zanemarjali Prago in Cehe in so poljsko I >a -e je na praški univerzi gojil rVški jezik in češki duh. o tem imaio slovstveni zgodovinarji vr-to dokazov. Najbolj prepričljiv pa je ta. da s,, j,, ua nji začelo z .lanom Hiisom versko tribanjc. znano pod i-ineiiom husitizeui. ki je imelo izrazito eeški značaj. Nekateri pojavi -pominjajo v toliki meri i:a sodobni nacionalizem, da se kar činliino. kako živa je bila češka narodna zave-t v srednjem veku. 1'mljivo pa je. da so češki učenjaki prav kakor nemški, pi-ali tudi v latinskem jeziku. V splošnem je i inela praška univerza mednarodni značali. ventlar je bilo nje delo neprecenljiveira jhhiic-na predvsem za »"eš1!«* narodno kulturo in za njene zveze z zapadli im -vetoin. Tako >c je .-ko/.i stok-tiisi rjizhahovalo v Pragi bujno študentovsko življenje. <> njem -o ohranjeni ntnolto zapiski, o-iio živi v starih štiklentov.-lcih popevkah o iij<»iu pripovedujejo številni pisatelji, ki so združili opise šf udeiKskcga življenja z opevanjem lepote očarljivega mesta ob Vit a vi. S polomom češke državnosti in s strašnim prekanjeni, ki je zadelo češki narod po bit'ki ua Beli gori 1. 1 b"J0. si- je vse to prekinilo, čeprai* je univerza delovala še dalje. Njeni gospodarji so bili jezni t je. Novejša razi ska vanja kažejo, da sf» (Vlii jeli kulturno mlojstvova-^i tiuli v protiremonnarijs'ki dobi in so bili znatno udeleženi v tedanjem literarnem in umet nostnein baroku. V dobi narodnega prebujenja so s,, poglavitne sile zbirale izven pniiske univerzo, ki (Nadaljevanja na 4. str.) KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV 00 NOVA IZDAJA STANE SEDAJ '3. »"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani^gl >wiptl ao napisani t angleškem jeziku; ponekod pa m tudi ▼ jeziku naroda, ki mi je kaka jed poeebno t navadi Tn knjiga je nekaj posebnega za one, ki se sanimajo sa kuhanje in se hočejo t njem eintoij HieibaU in Upopolnitl. Naročite pri KNJIGARNI SLO VENI C PUBLISHING CO. 216 W«t 18th Str^t H«w "York 11, H. T. "OLAS NAKOPA** — NEW YORK MONDAY, DECEMBER 18, 1944 VBTANOVUnCN L. IBM f RUSIJA IN JUGOSLAVIJA London (ONA). — Loiuion- k'ljstvo, toda v oni pogodbi hki zavemiški kmgi ^ prepri-lfii bilo nobenega posebnega < ani, dw polaga dr. Ivan Šu | vojaškega sporazuma, basic v Moskvi temelje za traj- no jugoslovansko zvezo. sovjetsko Ti zavrwni&i opazovalci so prepričani, d« predsednik jugoslovanske vlade v izgnanstvu 11 i storil nobenih defini-tivnih korakov, ne da bi .>»* najprej posvetoval v l»ndonu: vendar neotv napraviti mnogo v «ini>1u ustanovitve po#od-1 »enega raznwrja n*M Sovjetsko Unijo, in Jugoslavijo na slicui iKxIlagi kot je liritmwko-jugoslovHiiska zveza, ki že obstoja. Med Jugoslavijo in So v je t xko Rimi jo ni voja.ŠJk« s:a sporazuma, «Vtfavno se 7/daj bore, oddelki Rdeee armade na ju-itoslovanskem ozemlja. Nekaj fev pred Hitlerjevim napadom na Jugoslavijo 1. 1f>41 je bila sklenjena med Jugoslavijo in fv^v jetsko Rusijo Ta uedostatek bo zdaj popravljen. lie da bi prišlo do motenja skupne anglo- ruske politike napram Jugoslaviji, o kateri sta pred nedavnim častmi govorila Churchill in Stalin. IVjstvo. da cilin>tvo š«» ne obstoja, ne l»o v tem pogledu nobena ovira, kajti prijateljska zveza s Sovjetsko Rusijo je zahteva in ž-Tja jugoslovanski ira naroda samt'jra. To vsesplošno hrupenjenje eelokup nega jugoslovanskega ljudstva je ml»dtefii še mogočno naraslo. PoroičiUi iz Jugoslavije pijpo-vtnlnje.fo. or«>zil ves nemški narod. toda te vesti pripovedujejo o nen£ki}i civilistih in eelo vojakih, ki so svoje orožje obrnili proti tih cističnim uradnikom in obračunali z nji in. Opustošenje nekaterih nemških krajev .je ogromno. Koeln je baje do osemdes<^t odstotkov porušen. Prebivalstvo je dobilo irk^z od nacist ič-nejara vodstva, da evakuira mesto, a s«' je temu povelju uprlo. V splošnem je nemško moralo za stoj zavezniških operacij v zadnjih par mesecih začasno nekoliko podprl, toda, pravijo te vesti, nevarnost grozi še vedno, da se lw> netkega lepega dne vse skupaj polilo. Cim s«» bo pokazalo, da so zaVezni-ki oopet razbili nemško fronto, se bo panika zopet začela Širiti med nemškim -prebivalstvom. Ljudje, katerim je bilo ukazano, da morajo kopati jame in janke, «e nehote vprašujejo, kako naj par jarkov u-stavi armade, katerih atlantski zid nii mtagel zadržati. Ustanovitev takozvanega 14 Volks«tnr-Jim" je tudi izpodkopalo nemško moralo. Nacisti so trobili v svet, da bodo prenu» patriotičnih Ame či K j rž prodaji! krvno plazmo i ri'kaiioev slednji trden Rdeče arnmdiiim i uiii. *4Take n mornariškim «:ov*»rioe'je s:-de- najiiianj enega častnika eer jih ni več nazaj. VILE ROJENICE si Pri znani in spoštovani slovenski družini Henry John (ierjovic v Brooklynu, N. Y., .so se v petek zjutraj (pojavile vile i o, je nice ter pustil? za spomin krepkega sinčka prvoro-1 jt iu*a- Mlada mciti in sinček ^e | h n"-nt i ta dobro. Srečni oče jc »in Mr. in Mrs*. John Ger- k i jo v i eh a ter se sedaj nahaja v T. S. Navv. Mlada mati prihaja iz diržine Obntarini, isto-tako iz Brooklyn a, N. V. Naše i>kiene čestitke. jal g. O'Connor, *'ne morejo!kateri je v svojih laboratorijih predelajo v krvno plazmo, ali pa je kri poslana na> fronte v Kvriupi in Tihem Oceanu v posebnih hladilnih napravah za uporabo v vojaških zasilnih bolnišnicah. "Armada in mornarica" dobiti darovano kri v svojo last In pod svojo kontrolo kakor hitro je ista izmčena labor a itorijem. kjer je procesirajo v krvno plazmo in drugače pripravijo za uporabo, tor odpo-šiljatev. Vsakomur je znano ŠE NEKAJ O POLJSKEM VPRAŠANJU London (ONA). — Dripkmin-tični 1 mu Križu, je dana na razpo- odobren od poljske, niskf lai^o naši armadi in mornarici, britanske vlade, tudi ako služiti ničemur dtugemu kot temu, da. utegnejo oropati muioge mitše fante in može v vojni službi, na bojiščih in v }>ohiišnk'ali zadostnih količin krvne plaxmc, k at of a mnoi^o tereiiMi vojaku r<^i življenje. **(>}Mr/,orjeni smo bili", je d«-jal dalje g. O'Connor, "da i-o širijo sirom Združenih tlr-#rav «r<»vori«*o. da so prodaja krvno plazmo ■s katero razpolaga R^leči Kil ž. na-fim vojakom in morim z jem — take govori- HIMEN KI v, Minil. — 2C\. Pt.Ofr. Jožef Rozman in Francis Cher-nivec sta bila poročena i]x> župniku Rtu. Fr. Mihelčiču. Po-tem sta o A t e 11 e Atene (ONA). — To je takoltanki. Ako ujamejo angleški kot je bilo v Španiji! Nekateri vojaki borbe pripadajoče E-(Irki pravijo, da je tako kot LAS pokretu, se pojavi fa.Ši-je bilo v Abesiniji. Angleška stična žandanuerija in jim letala so s strojnicami napa-'pravi: 4'Zdaj jih pa predajte dala nekatere dele atenskegaJnam". Kio se obrnejo Angleža mesta, meoro pri rekonstrukciji njihovega ozemlja. ter se je baje iziazil tu- HELP WANTED DELAVKE IŠČEJO The War Man Power Commission has ruled that no one in this ares now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability. ,kraje okoli Akropole in stadiona. Xvečer je ležalo v enem bolniških poslopij meščanov iz okraja Kessariani, ki 3Cl.Pr.Ofr. John John Rozman se je mudil pri svoji ma teri, Mrs. Barbara Rozman samo 4 dni; dne 12. decembra je odpotoval na Pacific. Tako se vrsti žalost in veselje — ali obratno. » J. J. P. „ gleških Spitfire letal. Mesto pa je še vedno v fposesti narodnoosvobodilne fronte. Na.hešče je slišati iz ust Grkov naslednjo pripombo; ^Nacisti nas niso nikdar napadali z letali____" Kot je bilo pričako trebuhu zadaj za angleškimi Angieško-Siovenski BESEDNJAK Iziti je novi amtfeiko slovenski besednjak, ki g* k je sestavil Dr, FRANK J. KERN V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak^ danjem Mvljenjn. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani. »5 oo 216 Naročite jo pri: 'GLABA 1TAB0DA" lath Street New York 11, H. T. tnili bataljonov" iz^nuščen zapora in zdaj s ponosoui pripoveduje, da so sedanji dogod ki ]wikazali vsemu svetu, mo prejeli vest, da odhaja kapital /iz nacistične Nemčije s švicarsko diplomatično pofcto i-z Evrope Argent in i jo. Švicarska vlada sicer ni neposredno vdele-žena, a brez dvoma ve kaj se godi. Verjetno je, da je švicar-ka »podpora nacistom v tej zadevi in v nekaterih diugili stvareh povzročila, da so Rusi izjavili, da se zaradi navzočnosti švicarskih in španskih de lega tov nočejo vdeležiti konference letalstva v (ihieagu. Osebno bogastvo velikih nacistov kot Goering, Goefcbels\ Ijev in drugih pride v Žetievo v diplomat ioni h kovčkih in je poslano od tam pod zaščito Švicarske diplomatične »pošte naprej v Argentina jo. . NEMŠKA ZRAČNA SILA Vest iz Italije (ONA). — Nemci poskusa jo spraviti večji del svojih industrij pod zemljo. ]>osfhuo one, ki se tičejo letalstva. Nastanili so del takih to varen v stare in z&fpu&čene rudokope, naravne jame in ce-ol v železniške tunele, kjer proge ne obratujejo. Strokovnjaki so mnenja, da ni nemo-gia-e, da IkkIo mogla Nemci tako mogli postaviti v boj nekaj več letat, dvomijo pa, da jim Ih> to pomagalo, ker jim bo £e ve. STKAI»Y, 1M.KASANT WORKING CONDITIONS AihJ.V : \ KNTKAI, RHSTAI IiAN r 5W4 4lh A V K. BK1AX i 244—- » U P 1{ O L S T K R E R S I 7. K r Š K N K TAHLK1I.WI»S mul < iI.'KRATi »Its oN lUtAPEUIES AMI SLIIVOVKKS 9»r — S 1.15 na ( KO. Vpraš« jlt»: ANTMAN SH«»1» 7 H. nJIMi ST.. N*. Y. i\ Ph IT. (-44 GIRLS NAI» I.F/r STAROSTI , BAKERY WORK (M nedelj«- do iwtka vključno — Po-diM'vii«« — Poldruga i»la»":i nad 4o ur na teden. WACNKR BAKING CORP. _ 4t|i AVE BRK1A*N BMT 41 h Ave I.oeal t<> ITniun Strret. CJ40—^an FITTER mid FINISHER I Z K r Š K N A Izvrstna boduenost — l>»»lnst plaT-a — Nadurno delo Brighton Uvudi Ksprt-ss St«»|> «'lnir«-li Avenue L 1 U L I E R 1* IS I X -•lir: CHI RCH AVE. BROOKLYN Phone BI* 4-lc:S7 1244—:J4«i> BINDERY EXPERI ENC'EI > FOOT N I'M BERING ALSO TABLE WORK Dobra plača, 40 ur iu nadurno d«*lo. prijetna W-A-NT-E-D STENOGRAPHERS FILE CLERKS TYPISTS W(»NI »ERF1* L <^PP( »RTI"NITY WITH CAST ALT Y INSURANT K CO. Standard Work Week 5 DAYS — 38V2 HOURS ExceMent opportunity- for A4vHnrem<>nt _ plMMnt Working Conditions Salyy m—$24—Week AmAy ROOM 71« BANKERS & WBEMWTY iRSOfURGE CO. 90 JOHN STREET NEW YORK hišna KI ZNA KUHATI NAVADNA JKDI-LA. TER I Al A RADA OTROKE. — Lahko iina svojo sobo v hiši. ali jm stanuje 7.11 sf»b«-. — I>ovolj prostega časa. — Zdijo pri|M»ročila. PLAČA *!«> AIESEČNO Tel. WAD 7->l44 (244—24«) ŠTVrALKE na KORZETIH izvežbaue ali neizvežbnne na oblekah v PRODAJALNI KORZEToV Stalno delo, prijetni' delavske ray inert-Vprašajte: MOLI A.S GORSET SHOP 2-W EAST 14th ST. N. Y. C. (242—248) :: HELP WANTED F 1 N <1 E R YY A V E K' ALL AROUND OPERATOR Prijetne delavske razmere. -Vpraša j-t«- i tt*«l>'U. — Tmli 1'jirt Tim»- iu Week Kn.ls. — NEW VOLANI »A BEAUTY SALON. 2.V21 STEINWAY ST.. ASTORIA. L. I. Pboue K A K-2S21 1245 —247. FINGER WAVER — MANICURIST r. dul. stalno delo. 4i:j West 27tli ST. New York City (240—24t>) ART STUDENT 18—25 TO OPAQUE NEGATIVES 33 HOURS — *2U START lMeasant Working Conditions NEW YORK LITHO. CORP. Apply: EAST 10th ST. N. Y. C. (239—245) (240—24«) FINGER WAVER MANICURIST SALARY & COMMISSION, STEADY I*rijetne dealvske razmere Vprašajte: .'»20 BROADWAY Near l«4th St. Phone WA ::-4K4r» (243—245) SALES G I R L S C O U X T E R t; I R L S Aniona pleasajit, eteau sourrimiidin^s Goul puy — Chance for Advaneeuient with a bright peace time future W. T. GRANT CO. 102-17 JAMAICA AVE.. JAMAICA. L. 1. «244-25"♦ šia alke na roke NA TEDEN FLOOR GIRLS $22 — DNI NA TEDEN — ::7'.j URE TUDI NEIZKUŠENE Vprašajte pri: AREIX CO. pri WEST 21 tli ST. X. Y. C. »242—24S i R E L I E F — G I R L II n Al K F O R T H K A C E D IX X. Y. CITY — GOOD SALARY AND FULL MAINTENANCE—-YOUR OWN PRIVATE UOO.M—PLEASAXT SURROUNDINGS AND 1 D E A L WORKING CONDITIONS. CALL SUPT. SA «243—21!«» FINGER WAVER — MAMCTR1ST Izvrsten commiwdon. prietiije delavske razmere. r» dni na teden, puudeljek z;i-prto. Vzemite Ijei.-Jerome Ave. vlak iitHtopife 1 iV) I^»x.-Jerome Ave Sta. ali 1«»7 St. Car in iz>aopite tni Shaken pestre Ave. — EM ERICH'S BEAUTY SALOX, 140:: BOSCOBEL AVE.. BX. Phone J K 6-H615 («4:;—247» NASLOV PREMEN JEN Urad United Committee of South felavic Americans se je preselili iz 1010 Park Ave., na 465 LEXINGTON AVENUE, 1 NEW YORK 17, N. Y. | kupite EN ..Extra» »ono PANE> FINGER W A XE R MANICURIST 42 ur, stalno delo. dobra pi ara. prijetne delavske razmere. — ob srrdah zaprto Vprnšnjte: LARRY »ud LAURA 72«»7 A I." STEN ST. FOREST HILLS. L. I. Phone BO 8-15D7 — (243 - 241» • HIŠNA DELAVKA ' SPLOSXO DEL«», IhiHRA PLAČA. SVOJO SOBO. PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Flioiie: FO 4-5717 <24:4—241»» 'T. LAS NABOPA" u NEW T01 MONDAY, DECEMBER 18, 1944 VSTANOYLJEN L. MM Spisal: J. F. MALOGRAJSKI (31) Grozno mu je bilo pri srcu, ako je primerjal in ako je } »omislil, kaj počenja ta njegova žena, ki jo je zoper voljo, zojht prošnje očetove privedel na dom. In vendar je slutil ule pol resnice! Že veoknait je bil opazil, da njegova žena i»ri mizi malo je, tako malo, mel dati še bolj v zobe in očetu ni smel nuditi prilike, da J»i mu bil dejal: "Ali vidiš, moj sin?. . . Ti nisem li pravil? Mar ni prišlo vse po moj Mi besedah?" Ne, lie, do tega ni -melo priti, molčati je moral, treba je bilo Obračunati samo /. njo, in fcicer 'kolikor mogoče po tihem in ibre& hrupa. Ko stopi izpred strehe, mu zakliče žena porogljivo nasproti : 4 4 No, kaiko pa to, da prihajaš prazen t Mislila sem, da priueseš kdo ve koK-ko doli, pa nisi dobil ničesar, kakor videti!" Bila je srdita, ker je nameraval mož ostati popoldne do-T ui, a na njo je čakal Italijan pri Kljirkou. Bila je ravno i i vto dopoldne snela zadnji Ikos svinjine zanj, in akoravno t videla, da je mož zaradi tujega gosta v zadregi, mu ga vendar ni hotela potkazaiti. Tujec ji je bil že davno več nego « videla, da je mož zaradi tiuejra gošta v zadregi, mu ga pi ••gnala z doma. Zato tudi ni skušala z jokom in lepimi "•vsedami prikriti svoje krivde, »kakor je bila sicer njena •ivada, ampak je govorila pikro jn zbadljivo, doforo vedoč, >n s.- I x> njen mož premagoval zaradi tujega človeka in da • bo vzrojil nad njo, aanpak kvečjemu pobegnil. In nakana se ji je posrečila. M laika r je strmel nad nesramnostjo svoje žene, a rekel i v tem hipu nič. Poklical je gosta in gdscl ž njim v gosrtil-i . in sicer črez dolgo zopet enkrat k Štefinu, očetu njego-prve žene. Mlakarica pa jc stekla li Kljukcu, kjer jo je / • nestrpno čakal Italijan. J?H' tistega večera pa je pozrval Mlakar svojo ženo na »Igovor. '4Povej, kam je prešlo meso?" "Kam je prešlo meso! Halialia, to »je res dobro! Jaz a j vem za vse! Morda hočeš, da naj stojim neprenehoma •: " Revščina, revščina, pa še kaka! In še vesela naj bi bila? Zalkaj neki f Ali mar, ker si me "ti vzel? Da bi me le ne bil! *KoKko sem imela boljših, mlajših iu takih na ponudbo, da so kaj imeli I" 44 Ali bos tiho!" "Nič ne bom tiho! Glejte, glejte, kaj se to skuha zaradi par kosov mesa! Kakor bi ne bila že Velika noč in doli drugih praznikov za nami, ko smo jedli svinjino! In je ikaj zmanjkalo, sem li mar jaz sama tukaj ? Kaj pa hla-•• in dekla? Ali mar ne gTesta pod strCho, kadar se jima iiibif Ali si že kdaj pogledal za njima? Pa kako bi prišlo »i kaj takega na misel! Saj m mogoče, da bi kdo drugi ij izmaknit! Tatica som samo jaz, jaz . . ." Jernej je bil stopil ravno o pravem času pred vežo. da slikal, kako je Mlakarioa njega dolžila tatvine. Kaj hujše-i bi mu ne bil mogel prizadeti, kaliti Jernej ni bil samo * > t »lijak, ampak je bil t«udi ponosen na svojo poštenost, i t \ i hip je bil ves trd od jeze, tako, da se ni mogel ganiti - mesta. A todi ko si je bil nekoliko opomogel, ni vedel prav, a i nuj stori. Enkrat je hotel stopiti že v vezo ter povedati ! irtkarioi vpričo njenega moža svoje mnenje. Toda premi-' d vi je, kakor eits!asrer Mnenchon 6S — Dauchan: Ivanele Josip. Kosrovšok Vinoonc T.9649, dergar Fnmo. 59856. 55. Lager AVeis-el bei. Ilme-nau iu Tneriniron; Pos^edel Matija. 56. 7) A F lager Hamburg Fiiikemwaer-der IT.auf der Vorland: Potiho u Stanko. (S tem za^clju«'iijemo s ime ni za-stlbnilkov, 'ki so nam bila dana. oa so v knn«"wvJ. racij škili taboriščih-; v j jutrišnji številki bomo pričeli priobca'ti imona vojnih ujetnikov v Nemčiji.) WOODTURNERS CABINETMAKERS Stalno «lHi> .st?daj in po vojni—dobra plača—W ur na teden—iMjdru^a pla£a čez 40 ur—prijazne delavske razmere C A K M I C H A E I, 141 W. 20th ST. X. Y. C. (244-—-50) SUPERINTENDENT ZA APARTMENT HOUSE LH»l>ra plača, stalno delo. prijazne delavske razmere. Vprašajte: AUI.EIG 11 OFFICE •JO-H> — '.'1st AVE.. ASTORIA. L. I. Pbone RA S-4M1 (244—250» GENERAL, MAINTENANCE MAN PRIROČEN Z ORODJEM Vis-oka p^iuča, i>riložuost za delo v niiru'-m času. — Vprašajte: Pililo 4«H) W. .'Uril ST. N. Y. C. ____ (244—250) I3RUSILCI &KARIJ (2) NAJVEČJA IZVEŽBANUST NhjlK»lj>ia plača — Nailunio delo Izvrstna bodočnost — Prijazne delavske razuiere — Labka vožnja Z«lasi4o se pri: mr. tracy CUKER. PROCESS CO. 121 E. 24111 ST. or I'Uone OR 5-3043 __(24 -1—J+C. > DELAVCI X E O M E J E N K S T A R O S T I Visoka plača — Nadurno delo izvrstna iK>d(«:-iH«t — Dobre delavske ruzuii-re — Ijalika vožnja I RT FLATBIS1I AVE.—EAST STOP MANSFIELD MILL & M Mfil'K CO. AVENUE II * - 1VKEYN ____(244—246) FACTORY HELPERS — TRUCK HELPERS—ESSENTIAL INDUSTRY plača -- Niiilurn<» delo — Sta1n(i tli-li> — Izvrstna iMnlofnost - I'rfjet na okolica. H. M. RUBIN CO. lorh STUEET & ^Sth AVE., E. I. city Vpra.š:ijte za Mr. Sac ks, ph. st 4-4200. (L'14—250> RAZGLEDNIK (Nadailjevanje z 2. strani.) je bila instrument v rokah du- rudarska visoka šola v Pribra-naj^ke poiiemčevaJne politike. Y O U N G M E X SOME HIGH SCHOOL EDUCATION Ix-aru on«« t»f the best paying trades in America. -OFFSET PRINTING " Full l'ay While Eearninpr — 40 Hours 1 Vt All OVER PHILO, 4<>) ^4th ST. N. Y. C. ___(244—250) Prebujeni narod pa je vedno loZj zahteval, da mu vrnejo prvotne pravice in če«ki jezik se je čedalje bolj uveljavljati tudi na univerzi. Novo življenje pa se je začelo šele v devetdesetih letih psešnjega stoletja, ko je bila praška univerza razdeljena na češko in nemško in usta-novfcena Češka a-kademija znanosti in umetnosti kot najvišja znanstvena ustanova. V teh letih se že začenja uveljavljati vpliv velikega kri- mu, veterinarska visoka šola v Bito, poljedelska visoka šola tudi v Brnu, in Akademija likovnih umertnosti i dr. Vse te šole so zaposlovale veliko število eei&ih znanstvenikov in so zlasti v zadnjih dvajseti!) letih pred nacijsfcim vpadom, so se jim v svobodni repiibliki odprli ugodni pogr>-ji, vzgojilo veliko se vilo inteligentnega naraščaja. Že to, kar f-o <_ eho storili v tem času na znanstvenem področju, že višina njihovega najvišjega šol- tika narodnega življenja in nič stva in razmah domače zann-nianjsega ozuanjevalca. novega ^ene literature mora v sve-duha P^Wpn^ pre-! tu, ki kaj da na kulturne vre-zulen a ila ustanovljena I. 1717 in ol>segala je visoko šoTo za inženirsko stavbarstvo, za arhitekturo, za strojno in ele"ktrotehnično * in-ženjenstva, za kemično-tehnološko inženirstvo visdko šolo za poljedelstvo in gozdarstvo, visoko šolo specialnih - ved in trgovsko visoko šolo. Poleg te je bila češka tehnika v Brnu, !>odo češkega naroda. Pri tem pa ne smemo poza5>iti vpliva, ki so iga imele češke univerze in visoke šole ina Slovake in njihovo kulturo. Stotine jugos loven ski h inte- SUPERINTENDENT — F I R E M A N (WALK-UPS) — 4 SOBE in $100. — Prijetne delavske razmere H. M A A S 1.T4 WEST 72nd ST. TR 7-1KJOO New York City (240—24G> Moški učiti se dobro stroko PR I ČET EK KOT SPIJOŠNI POMOČNIK V MESARSKI VELETRGOVINI G dni na tftleii — bo«ločnost v mirnem času in napredovanje za. pravega možu S. E R S H O \V S K Y 175 E. HOUSTON ST. N. V. C. __ (244—24G) SHEET METAL WORKER EXP'D. BLOWER-TYPE WORK PLEASANT WOK I NO CONDITIONS STEADY l'hone .4Jter ti 1». M. GR 7-8326 _ _____ (244—257) LATHE HANDS Milling Machine Operators I»ONOCNO 1)VAA) — lo'/c BONUS TECHNICAL DEVELOPMENT CO. 22»J E. 23rd ST. N. Y. C. < 241—247 SUPERINTENDENT ISKCŠEN — $135. NA MESEC •A SOBE S PLINOM IN ELEKTRIK«.* BREZPLAČNO Stalno del»» — Dobre delavske razmeiv Vprašajte: 2723 BARNES AVENUE, BRONX - Phone: UN 3-o«49 <—14 24tt> UPHOLSTERER FOR CUSTOM WORK TO TAKE CHARGE OF SMALL SHOP — FINE OPPORTUNITY Apply: II. li. C O O N S EAST Cist ST. N. Y. C. (242—248) PRVOVRSTNO DELO Z.1 PRVOVRSTNE MOŽE SHEETMETAL — IRONWORKERS MECHANICS in za HELPERS Priložnost za učenje dobre otroke. Dobra plača 'n lep pr«»stor za delo iu t*i-irjo v mir. čaMi, GENERA L F A l'. RICATOR S 2:C.7 E. llHh ST. B'KLYN Bri^lvton lane ti» Nečk Road Station Pln»ne DE 2-14:12 <244 "J50 > Opozorite še druge, ki ne ritajo "C. N.** na te oglase. — Mogore _ bo komu vstreženo. I* R E S S M A X Vs«"skozi izkušen na VERTICAL iu K LEGE PRESSES M A K E C P Izvrstna Dobra plača SOLHAR PRINTING CO S» GREENWICH ST. N. Y. C. Please s«; MR. BERGM-VN ________<^15 2171 MOLDERS — MACHINE HANDS LUMBER HANDLERS OHLK'IN.V I »KLAVNI« 'A ZA LESNE IZDELKE Visf»ka plača. Mrio^o nadurnega dela Iiivr.-rtiia bod^fio^t, Prijazna okrdica ECKENROTH 001 EAST 5th ST. V y. (\ _ •245- -2511 STRONO YOI NO MEN FACTORY WORK 7."»c Hr. lo Start — 40 Hrs. Week Clianee for Advancement Ai>i»ly t inly M'»inlay to FrMay JtEI.IABLE LITHOORAPII PLATE CO.. 17 VANDEWATER ST. N. Y. C. - I ^i-J—2481 UPHOLSTERERS (3) Povprerna plača $1.)0 I>obre delavske razmer«-Vj>ra>>ajte ves dan; «501 NORTHERN BLVD. JACKSON HEIGHTS. L I. (240—240» MOŠKI MEHANIČNO NAGNJENI UČITI SE SHEET MKT AL OBItT Dobra pJa<^j. prijetne delavske razmeri'. Vprašujte: INDUSTRIAL SHEET METAL 27-10 — l.'.r komn vstrežrno. samo znanja, kakor Ikatera ko-li droga velikfi univerza, marveč je tudi dalo ol>čatje, da niso študirali meti tujci, temveč na slovanskih tleh. med brati. To občutje je še ojaoevala Praga, divno mes^o. ki so ga imenovali ^Slovanska. "Mekka". Vsi njeni študentje, vsi, ki so ivda^j romali vanjo in katerih noben se pred vojni ni vrnil razočaran, ohranijo češki Pragi, njenim šolam in kulturnim napravam, ter vsemu češkemu narodu neonuijno bratsko zvestobo. IŠČE SE—KDO VE ZANJ Brat rauje JOiiANE GAJŠ-PARI, Mr. KEXIK, Iki se nahaja nekje v Pelina, naa se priglasi podpisanemu radi zapuščine zgoraj imenovane njegove sestre poročene Gaspari lekJtualeev se s simpatijami —Anton Grdina, 1053 Eait 62 spominjajo čeških univerz in!Street, Cleveland, 3, Ohio, visokih sol, -ki jim niso nudile (12_18—20) •lllllllllllllliljgllllilllllf liilffiif lilliflllllllltllllHgllllililillilllžiimiiHiHiniiiiifiiia NOVA IZDAJA ' H&mmondoy SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako po-trebili, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so ▼ barvah. Cena 60 centov Naročite pri: "GLASU KARODA", 216 West 18th Street, New York 11.1L.Y. PLUMBER and HELPER Popolnoma izurjen mehanik za zai»o-sleuo delavnico — mora t»i 11 stalen tn voziti tri^k Dobra i>Laea — Povojna priložnost HARRY J. PIEPER INC. 7-40 MYRTLE AVE. G LENI) ALE. L.l. _ (240—246, BRASS FOUNDRY CORE MAKER TUI>I POMOČNIK — Poldruga plača /.a nailnrno delo Stalne, prijetne delavske razmere - Vprašajte HARPER BRASS FOUNDRY 204 LAFAYETTE ST. N. Y. C. ___(240—240) PLUMBER JZKE^EN — IX »BRA PLAČA PRIJETNA OKOLICA E O (I E It T O N BROS. 107 — 5tb AVE. B'KLYN. N. Y. Phone ST 8-0165 * < 24.T- 245 • ENGINEERS STATIONARY-3rd GRADE LICENSE ponoCna straža 4S ur n;« te> CU 6-4075 , 24v*—240 • BICYCLE REPAIR MAN Dolire delavske razmere — stalno delo Nadurno delo — povojna priložnost Sth Ave subway do zadnje i»ostaje v Jamaica, vzemite bns do BeUaire. BELLAIRE BICYLE CO., 2ll-Ki Jamaiea Ave., BeUaire. Queens Village (240—240 > AUTO METAL WORKER AND PAINTER DOBRE DELAVSKE RAZMERE STALNO DELO — NADT RNO DELO I»0VOJNA PRILOŽNOST ROYAL Al'TO BODY 2:J4S BEDFORD AVE BROOKLYN Phone BU 2-7130 . <240—210» VACUUM CLEANER MEN We r-an use a Mechanic, Buffer,.. Handle Man, Assembler.—Must have experience. Vacation with pay, steady work -with a good salary and pleasant working comUtions. METROPOLITAN VACCUM CLEANER CO.. 1086 BOSTON RD., Bronx I'll«»ne DA 3-7854 or DA 3-4057 ___(244—250) CABINET MAKERS Experienced in Parlor Frame Line Nadurno delo—Bolniška zavarovalnina Stalno delo — Povojna priložnost Teden *»o£itnie s plačo. WILI^OW PARLOR FRAME CORP 781 E. l.'ioth ST. BRONX (24t>—24(1 > Opozorite še drupe, ki ne ritajo "G. N.* i » *e oglase. _ Mogoče bo komu vstreleno. 11 MILLHANDS — MIXERS (poročeni) TOVARNA ZA TISKARSKO ČRNILO Visoka, plača — Nadurno deJo Izborna bodočnost Apply Manhaitan Office for USES Release JOHN P. CARLSON INC. 420 CARROLL ST. B'KLYN BUTCHER — MESAR IN PORK STORE ZA DELO oli PETKAII in SOBOTAH STALNO DELO L>«>t»rn ilflavuke razmere. vpnwiite J. Bt'RESAND & F. KVETON 1110 FIRST AVENUE N. Y. C __((240—240 * A U T O M E C II ANI C SVOJE ORODJE Stalno delo — Povojna priložnost DOBRA PLAČA za PRAVEGA MOŽA PILGRIM GAS STATION HOI CONEY ISLAND AVE.. Cor Foster. — BMT Train to New k irk St. Pbone MA <>4700 «240-218 > MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) RADIO WIREMEN and WOMEN RECEIVING CLERKS — PORTERS STOCK ROOM HELPERS lo ur na teden — ll-j za eezurno tlef<-Izvrstna i>ovojna priložnost—Najvišja pla&i — Prijaznt- dflavske razmere FREED RADIO CORP. 200 HUDSON ST.. N. Y. C. — (6th. 7th, Sth Ave Subway to Canal st.» _(244—245 • STENOGRAPHER for General Office Also BOYS WANTED for SHIPPING and Graeraly Useful, also Packing. Pleasant working condition*— Stead.* Apply 214 EAST 41th ST. Ph. VA «-1955 (244--240» EXPERIENCED SODA DISPENSERS Excellent Future 5 Days PIu> Overtime - (Jo*l Pay Pleasant Sonrroundlngs—Godd Trun>-portatlon JOY'S LUNCHEONETTE, 4500 FORT HAMILTON P'KWAY. B'KLYN v_ (243—240» (244—250) p o Z O r ! USLUŽBENCI in USLUŽBENKE Delo v hotelu pennsylvania pomeni VEČ kot samo I>EEO—Pomeni VARNOST sedaj kakor tudi po končani vojni. I'ole» DOBRE PLA-<'E za hote!fko delo damo BREZPLAČNO ZDRAVNIŠKO POSTREŽBO — POSEBNA PLAČA za. n.iA urno delo In bonus za »obarlce zT stalno navzo